lina plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 19. avgusta 1937. Štev. 5. Letnik LXXVIII. (šol. leto 1937./38.) t/či/e Stanovsko politično glasilo J. V. £/. — §H Mesečna priloga »Prosveta« 1§ UJ -» Gr. n Efubljaiii UredniHvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6 1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. V. U. plačajo list s članarino. Oglasi po cenika in dogovora, davek posebe. Pošt. ček. rač. 11.153. Telefon 3112 sekcije sza dravsko banovino knjižnica rossmajerjev Pred glavno skupščino Da bi moglo tudi učiteljstvo dostojno počastiti proslavo 251etnice osvobojenja Juž¬ ne Srbije, se je sklenilo, da se vrši letošnja glavna skupščina JUU v Skoplju. Tam, kjer so pred 25 leti pozdravljali armado osvobo¬ diteljev, v slavnem Dušanovem Skoplju, naj letos dokaže jugoslovansko učiteljstvo, da je ostalo zvesto svoji tradiciji, da hoče še nadalje zastopati načela stanovske demokra¬ cije, varovati neodvisnost in stanovsko linijo svojega udruženja pred vsakim kvarnim vpli¬ vom in da se hoče boriti v strnjenih vrstah za svoje moralne in materialne pravice. Med učiteljstvom je vedno vladalo veli¬ ko zanimanje za glavne skupščine. Letos je to zanimanje še prav posebno veliko, kajti zdi se, da ho letošnja glavna skupščina zelo velikega pomena za nadaljnje delo in smer v našem udruženju. Deklaracija, sprejeta na sarajevski glavni skupščini 1. 1935., je po¬ vsem jasno in točno začrtala pot in stanov¬ sko smer učiteljske organizacije, in sedanja uprava se je te smeri tudi držala, a naloga letošnje glavne skupščine bo, da to delo in to smer odobri in jo določi tudi za bodoč¬ nost kot glavni temelj stanovske demokra¬ cije, ali pa jo ovrže in prepusti naše udru- ženje raznim znanim vplivom izven Stanov¬ ske organizacije. Ako pregledamo rezultate lanske glavne skupščine, tedaj moramo priznati, da je do¬ bila ideja stanovske smeri v naši organiza¬ ciji pri volitvah izvršnega odbora JUU tako ogromno večino prav iz razloga, ker se je uprava striktno in točno držala določil sara¬ jevske deklaracije, in iz istega razloga je ostala opozicija v veliki manjšini. S temi vo¬ litvami je vse jugoslovansko učiteljstvo po¬ kazalo, da noče biti odvisno od nikakih ne- stanovskih vplivov, da hoče biti v lastni or¬ ganizaciji povsem samostojno, brez vsakega varuštva. Stanovska smer v našem udruženju pred¬ stavlja enotnost organizacije, a članstvo, ki se iz egoističnih razlogov udinja v službo raznih izvenorganizačnih vplivov, ruši to enotnost, ki druži vse učiteljstvo Jugoslavije v močno, od vseh zunanjih vplivov neodvis¬ no falango. Našemu stanu je enotnost nujno potrebna, da bo krepak v svojih stremljenjih in neizprosen v zahtevah po svojih pravicah. In prav ta enotnost učiteljskega stanu je trn v peti vsem onim, ki se bojijo močnega uči¬ teljskega stanu, ki se bojijo vidnega vpliva učiteljske stanovske organizacije. Rezultati lanskih volitev niso prav v ničemer presene¬ tili onih, ki poznajo kremenite značaje bor¬ cev za učiteljske pravice, ki poznajo trdno stališče ogromne večine jugoslovanskega uči¬ teljstva. Toda takoj po skupščini je bilo pri¬ čakovati reakcije, kajti oni, ki jim je do raz¬ cepljenosti v učiteljskih vrstah, niso mogli preboleti tega vidnega poraza, in ta reakcija se je tudi pojavila in občutila jo je dobršna vrsta naših najboljših članov, občutila se je tudi na nekaterih banovinskih skupščinah JUU. Znani vplivi izven naših vrst so začeli delovati in pritisk na članstvo in delegate ni bil ravno majhen. Opozicija proti sedanji upravi se je pač morala povečati za vsako ceno, in priznati moramo, da se je letos tudi povečala in zdi se, da bo stala napram zago¬ vornikom sedanje smeri v našem udruženju v razmerju 1 :3. Vse prizadevanje voditeljev opozicije, vsi najrazličnejši vplivi in pomoč, ki jo je dobivala ta opozicija izven učitelj¬ skih vrst, ni dosti pomagalo, kajti v najbolj¬ šem primeru zanjo, bo imela opozicija ko¬ maj Vi delegatov. Ne smemo misliti, da iz¬ haja ta okrepitev opozicije iz namenov, ki stremijo za izboljšanjem stanja v našem udruženju. Ne! -— Dovolj dobro je zastopalo naše vodstvo učiteljske interese, skrbno in previdno je gospodarilo z organizačnim pre¬ moženjem in zato ne more opozicija tega dela dovolj uspešno kritizirati, ne more se krepiti na račun resnične in upravičene kri¬ tike, zato so ji potrebna tudi zavijanja res¬ nice in natolcevanja, da zakrije one prave mo ^. v ?’ ki jo vodijo do tega, da bi hotela zrušiti sedanje vodstvo JUU, da bi hotela zrušiti enotnost v učiteljskih vrstah. Toda ogromna večina jugoslovanskega učiteljstva pozna te motive in se ne pusti slepo zavajati. Zaveda se, da je učiteljska organizacija po¬ vsem neodvisna le toliko časa, dokler bo stala na stanovskem stališču, zaveda se pa tudi, da bo vodstvo te organizacije le toliko časa povsem nepristransko, dokler bo vodena po smereh, začrtanih v sarajevski deklaraciji. Jugoslovansko učiteljstvo je preživelo že mnogo borb, prisostvovalo je že mnogim burnim skupščinam in spoznalo povsem te¬ meljito razna sredstva, ki se jih poslužujejo oni, ki jim ni do tega, da bi delovali za uči¬ teljske koristi, ki jim ni do tega, da bi do- prinašali tudi najmanjše žrtve, ki so včasih neizogibne za dobrobit celokupnega stanu, marveč stremijo le za tem, da bi vladali nad učiteljstvom, da bi celokupnemu učiteljstvu sugerirali svoje mišljenje in delali za lastne koristi. Predobro se zaveda ogromna večina K spremembi v vodstvu naše sekcije Na letošnji banovinski skupščini v Ljub¬ ljani je podal ostavko na mesto predsednika sekcije tov. Ivan Dimnik. Izmed razlogov, ki ga silijo do te ostavke, je glavni ta, da je bil proti lastni volji premeščen lansko leto v Beograd. Ostal je sicer kljub temu do letoš¬ nje skupščine tudi predsednik sekcije v Ljubljani, a letošnja skupščina mora vzeti na znanje njegovo ostavko. Kljub enodušni želji Ivan Dimnik. vsega članstva, naj ostane še nadalje v vod¬ stvu ljubljanske sekcije, ni mogel tega sto¬ riti in to edino iz gori navedenega razloga. Po banovinski skupščini je bilo torej treba zaradi predsednikove ostavke izvršiti rekon¬ strukcijo upravnega odbora. Ta rekonstruk¬ cija se je sedaj tudi izvršila in je bil izvoljen za predsednika dosedanji glavni tajnik tov. Metod Kumelj, a mesto glavnega tajnika je prevzel prvi namestnik upravnega odbora tov. Drago Supančič. Ob spremembi v vodstvu naše sekcije je potrebno, da pregledamo v kratkih obrisih dosedanje delo in udejstvovanje v stanovski organizaciji tako dosedanjega predsednika tov. Ivana Dimnika kakor tudi novoizvolje¬ nega predsednika tov. Metoda Kumlja. Tov. Ivan Dimnik se je udejstvoval v učiteljski stanovski organizaciji že od rane mladosti, to se pravi, od prvih časov svojega vstopa v učiteljsko službo. Bil je agilen in delaven dopisnik »Učit. tovariša« že na uči¬ teljišču, a je to svoje sodelovanje še povečal in se mu temeljiteje posvetil, ko je stopil v učiteljsko službo. Po vojni in sicer julija me¬ seca leta 1919. pa mu je bila poverjena nalo¬ ga glavnega urednika »Učit. tovariša«. To svojo funkcijo je vršil do meseca julija 1931, t. j. polnih 12 let. Borbenost našega stanov¬ skega glasila se je v času njegovega urejeva¬ nja stopnjevala do viška in je vse učiteljstvo priznavalo pravilnost smeri stanovskega tiska. Kot najvažnejšo točko iz dobe njegove¬ ga uredništva bi omenjali znano borbo za de¬ klaracijo, kateri je posvetil vse svoje spo¬ sobnosti in prav zaradi tega tudi izvojeval tako lepo zmago, ki je postavila tudi ljub¬ ljansko sekcijo, takrat poverjeništvo UJU na osnovo prave stanovske organizacije. 'Pouda¬ riti moramo, da si je pridobil tov. Ivan Dim¬ nik prav s to borbo za deklaracijo simpatije vse objektivne javnosti, ki je dobro vedela, da vodi strankarska politika v učiteljskem udruženju učiteljstvo v nepravilno smer. Takoj po zmagi deklaracijske borbe je prišel leta 1926. tudi v glavni odbor JUU in je od tedaj stalno njegov član. Od tega leta učiteljstva, kako težka in dolga je bila pot do sloge in do zmage sarajevske deklaracije. Strankarstvo je dolgo let razjedalo organi¬ zem našega udruženja in oviralo resno delo za dobrobit šole in stanu. In prav ta zavest je naj sigurne j še jamstvo, da se bo velika ve¬ čina zastopnikov JUU iz vse države uprla reakciji in popolnoma onemogočila vse ne- učiteljske vplive na naše udruženje. Učitelj¬ ski stan noče služiti nikomur, ki bi ga iz¬ rabljal, marveč hoče uporabiti vse svoje moči v to, da ostane naša organizacija tudi nadalje na stanovski liniji. Ko odhaja tudi polnoštevilna delegacija učiteljstva iz Slovenije tja doli v Dušanovo Skoplje, moramo tudi na tem mestu povda- riti, da vlada med to delegacijo, prav tako dalje datira njegovo sodelovanje v centralni upravi našega udruženja, ki mu je postal leta 1934. tudi predsednik. Za predsednika JUU je bil izvoljen na glavni skupščini v Beogradu v dobi, ko je preživljalo naše udru¬ ženje svojo najtežjo krizo. Do letošnjega ju¬ lija je vodil kot predsednik istočasno cen¬ tralno organizacijo JUU in njeno sekcijo za dravsko banovino. Metod Kumelj. 1932. je bil imenovan tudi v glavni pro¬ svetni svet. Bil je v njegovem ožjem odboru kot zastopnik slovenskega učiteljstva do me¬ seca maja 1937, ko je bil razrešen te funkcije. Ostal pa je še vedno v širšem odboru glav¬ nega prosvetnega sveta. Ko zapušča tov. Dimnik mesto predsed¬ nika naše sekcije, vemo, da bodo imeli slo¬ venski učitelji še nadalje v njem najborbe- nejšega zagovornika, njemu samemu pa bodi v zadoščenje, da mu bomo stali v Sloveniji vedno strnjeni ob strani, ko bo dvigal svoj glas za naše pravice. Novi predsednik tov. Metod Kumelj se je udejstvoval v naši stanovski organizaciji že mnogo prej nego je prevzel posle glavne¬ ga tajnika pri sekciji. Bil je odbornik in tudi blagajnik pri ljubljanskem učiteljskem dru¬ štvu, a od leta 1931. poslevodeči tajnik sek¬ cije. Po ostavki tedanjega tajnika tov. Josipa Kobala je prevzel v septembru 1933. tudi formalno vse posle tajnika. Upravljal jih je uspešno in nadvse zadovoljivo do avgusta 1937., ko je bil izvoljen za predsednika sek¬ cije. Njegovo sistematično delo pri vršenju tajniških poslov se je poznalo pri vseh sres- kih društvih, predvsem pa pri sekciji. Poka¬ zal je pri tem svojem delu velike sposobno¬ sti organizatorja in iniciativnega tajnika stro¬ kovne organizacije. Ko je prevzel tajniške posle, je postal v septembru 1933. tudi član glavnega odbora JUU. Tudi v glavnem odboru naše organiza¬ cije so spoznali njegove sposobnosti, pred¬ vsem pa njegovo preudarnost in iniciativ¬ nost. Poverili so mu zato v tem času dve zelo važni nalogi. Leta 1934. je zastopal JUU na internacionalnem kongresu učiteljskih orga¬ nizacij v Pragi. Taka naloga se poveri na¬ vadno le najpreudarnejšim članom glavnega odbora. Ko je bilo treba leta 1935. urediti v smi¬ slu sklepa glavne skupščine razmere v savski sekciji, je bil tovariš Kumelj imenovan tudi v anketni odbor, v katerem je deloval kot tajnik in referent. Rezultat dela tega anket¬ nega odbora je bil za naše udruženje nadvse kot na banovinski skupščini, popolno soglas¬ je. Kot zastopniki slovenskega učiteljstva, ki si je prvo prisvojilo načela deklaracije, se bodo naši delegati postavili vsi enodušno v obrambo stanovske linije v našem udruženju. Stan na tej liniji je dokončal že mnoge borbe v svojo korist in korist šole in bo moral prav iz tega razloga ostati tudi v bodoče na tej osnovi. Ker verujemo v razsodnost vsega jugo¬ slovanskega učiteljstva, verujemo, da bo re¬ akcija tudi na glavni skupščini v Skoplju do¬ živela svoj poraz, a iz tega poraza bo izšla okrepljena zavest večine, da bo učiteljstvo uspešno dovršilo borbo za lastne pravice le, če bo tudi v bodoče ostalo zvesto stanovski smeri. VSEBINA: Pred glavno skupščino. K spremembi v vodstvu naše sekcije. II. vseslovanski pedološki kongres. f Anton Germek. Slovo ob odprtem grobu. f Emilu Križmanu. LISTEK: Hrvatsko kmečko gibanje. — Zeleni jubilej v samoti. Splošne vesti. — Bolezni in vzroki smrti N j. Sv. patriarha Varnave. — Osebne zadeve. — Kaj vse pišejo o učiteljstvu, šoli, prosveti in JUU. — Učiteljska ti¬ skarna. — Mladinska matica. — Učitelj¬ ski pevski zbor JUU Emil Adamič. — Novosti na knjižnem trgu. dober in razveseljiv, ker so se končno ure¬ dili spori v sekciji JUU za savsko banovino, ki so trajali že daljšo dobo in hromeli plodno delo v celotni organizaciji. Ko ga pozdravljamo kot novega predsed¬ nika naše sekcije, smo prepričani, da bo tudi na svojem novem položaju posvetil vse svoje sposobnosti edino koristim naše stanovske organizacije in koristim učiteljskega stanu. II. Vseslovanski pedološki kongres VAŽNOST KONGRESA ZA UČITELJSTVO. Stojimo tik pred pedološkim kongresom, ki bo postavil važne mejnike na polju vzgoj¬ nega učiteljskega dela. Spričo tega dejstva bo ta prireditev velikega pomena za vsakega uči¬ telja in praktičnega vzgojitelja sploh. Važna zato, ker bo poživila študij pedologije v naši državi, ki je šele v početnem Stadiju, in ker bo naše učiteljstvo imelo priliko prvikrat sli¬ šati predavanja odličnih mladinoslovcev dru¬ gih slovanskih držav, kjer je ta veda zelo raz¬ vita; važna tudi zato, ker so izsledki te nove vede neprecenljive vrednosti za vsako peda¬ goško prizadevanje. Mladinoslovje je znanost o otroku in mladostniku, ki raziskuje vse faktorje, od ka¬ terih zavisi njegov duševni in telesni razvoj. Ta veda objame otroka od vseh strani; tako raziskuje pedobiologija njegov fiziološki raz¬ voj, pedopsihologija njegovo duševno življe¬ nje, pedopsihopatologija oblike in vzroke du¬ ševne defektnosti, pedosociologija faktorje, ki ovirajo ali pospešujejo njegov razvoj v družbi in pedokriminalogija, ki se peča z zlo¬ činskimi nagnjenji otroka in mladostnika. Vse te pedologije imajo skupno osnovo: raz¬ voj in rast otroka v najrazličnejših oblikah in dobah. S pomočjo njenih izsledkov obidemo vse ovire, ki se nam običajno stavljajo pri vzgoj¬ nem delu na pot in prodremo z lahkoto v no¬ tranjost otroka. Pedologija nam pokaže raz¬ vojne stopnje otroka v različnih dobah in ak¬ tivnost posameznih duševnih funkcij v teh dobah. Mladinoslovje pa polaga enako po¬ zornost tudi na telesni razvoj otroka in mla¬ dostnika, ker je telesna vzgoja prav tako važna kakor duševna vzgoja. Le na podlagi izsledkov pedologije si bo znal torej prak¬ tični vzgojitelj začrtati pravilno, naravno in sistematično vzgojno delovanje med mla¬ dino, le z njimi bo imel pri otroku in mla¬ dostniku resnične uspehe. Predavatelji iz Bolgarije, Češkoslovaške, Poljske in Jugoslavije bodo pokazali na kon¬ gresu v Ljubljani na vse najnovejše izsledke pedologije. Glavna predavanja bodo v ple¬ numu na Taboru, specialne teme pa se bodo obravnavale po sekcijah. Tako bodo pedo- biološka predavanja v Delavski zbornici, pe- dopsihološka v frančiškanskem kolegiju, pe- dosociološka v dvorani Filharmonije, a sek¬ cija za uporabno pedologijo na ljubljanskem magistratu. Natančnejše o tem smo razprav¬ ljali v zadnji številki »Učiteljskega tovariša«. Po vsakem predavanju je določen gotov čas za debatiranje. Predavatelji bodo ponazoro- vali svoja predavanja s skioptičnimi slikami. V okviru kongresa bo na gluhonemnici v Ljubljani tudi osem razstav, katerih namen je pokazati dosedanje delo slovanskih mladi¬ noslovcev. 28. avgusta popoldne je od 15. do 17. ure ogled teh razstav pod strokovnim vodstvom prirediteljev samih. Omeniti moramo tudi slavnostni koncert Trboveljskega slavčka, ki se bo vršil 26. av¬ gusta zvečer v dvorani na Taboru z namenom pokazati ostalim slovanskim mladinoslovcem razvoj naše mladinske glasbe. Stalni odbor za prirejanje pedoloških kongresov v slovanskih državah se je name¬ nil s prireditvijo v Ljubljani podpreti v prvi vrsti učiteljstvo, ki ima dan za dnem oprav¬ ka z mladino. Zato upravičeno pričakuje, da se ga bo udeležilo v čim večjem številu in po¬ kazalo svoje razumevanje za vprašanja pedo¬ logije. Med prijavami opazimo malo imen to¬ varišev in tovarišic, a upamo, da se bodo ti Stran 2. »UČITELJSKI T O V ARIŠ« Štev. 5. zavedli svoje dolžnosti, ker imajo s plačano prijavnino 20 din posebne ugodnosti. S pla¬ čano prijavnino imajo prost vstop k vsem predavanjem, vsem razstavam in na koncert Trboveljskega slavčka. Preskrbljeno je tudi za stanovanja _ in hrano. Vsak prijavljenec naj navede, kakšno stanovanje želi (v hotelu od 25 din dalje, pri¬ vatno od 20 din dalje ali v internatu od 5 din dalje), nakar bo prejel nakaznico za stano¬ vanje, program in navodila. Vse važnejše in¬ formacije bo dajalo tajništvo kongresa, ki se nahaja na sekcijskih prostorih v Frančiškan¬ ski ulici 6/1 v Ljubljani. Na ta naslov naj uči¬ teljstvo pošilja tudi svoje prijave, denar pa na čekovni račun štev. 17.471. t Anton Germek V soboto 14. t. m. smo pokopali tovariša Antona Germka. Ob njegovem odprtem grobu se je nebo stemnilo in lilo je v dolgih curkih, kot da se nebo samo joče. Tu je Germek marsikomu nepoznan, ali kaj je pomenil on za Julijsko Krajino, ve le oni, ki je živel v Primorju. ji 'a® *>m : IH ilL-dlllP mm Bil je ustvaritelj, prvi in zadnji predsed¬ nik »Zveze slovanskih učiteljskih društev v Italiji«. »Ne Grmek — Hrast bi se moral imeno¬ vati«, je omenil nekoč govornik. In prav je imel. Močan je bil po telesu in njegov izra¬ zit obraz je naravnost klical po kiparju. Bil bi lahko umetniku model za Mojzesa ali ka¬ kega drugega voditelja ljudstva. Ali ne samo na videz, on je bil tudi v resnici borec. Borec za pravice slovenskega naroda v Primorju, borec za pravice učiteljskega stanu. Iniciator je bil in organizator. Organiza¬ tor pa tak, kot ga med učiteljstvom v Pri¬ morju še nismo imeli. S peščico mladih, in¬ teligentnih mož je organiziral 900 slovenskih in hrvaških učiteljev v močno zvezo. Pod njegovim vodstvom je začel izhajati v Trstu »Učiteljski list« in »Novi rod«, ki je bil ta¬ krat najboljši slovenski mladinski list. Pod njim so izdajali istrski Hrvatje »Mladega Istranina« in so se vršili veliki pedagoški in socialni tečaji. Ta čas se je ustanovil tudi Učiteljski pevski zbor, ki je prirejal pevske turneje po vseh večjih krajih Primorja in je zanesel slovensko pesem tja do Benetk in Bologne. Germek se ni znal hliniti, bil je mož, ki je povedal resnico v obraz, pa naj je že bil kdor koli. Ni bil govornik, vsaj ne eden ta¬ kih, ki jim lijo besede kot slap, da se jim smisel kar gubi v gneči fraz. Njegov govor je bil malce okoren, trd, brez baročnih okra¬ skov, brez umetničenih prispodob, zato pa jedrnat, preprost, udaren. Germek je bil človek ravne linije, človek močne hrbtenice. V najtežji dobi je stal trdno na svojem mestu. V času najhujšega nasilja ni klonil, ni omahoval, pa naj je šlo tudi za njegovo glavo. Ko je Gentilejeva reforma zadala smrtni udarec slovenski šoli v Julijski Krajini in je fašizem zatrl učiteljsko zvezo, je bil Germek kot izkoreninjen hrast. Brez borbe ni bilo življenja zanj. Upanje v svetlejše dni, ko bo lahko zopet privihal rokave, se ni uresničilo. Umrl je. Umrl je skoro pozabljen. A ne po¬ zabljen od onih, ,ki so ga zares poznali. Na poti v življenje jim bo svetal kažipot. Albert Širok. dogodkov prerezal naše narodno telo. Tedaj, ko so jugoslovanskemu učiteljstvu izza mej Jugoslavije klonile roke in je upadal pogum, je dobilo v Tebi najboljšega, najsposobnej¬ šega in največjega voditelja. Ustanovil si Zvezo slovanskih učiteljskih društev Julijske Krajine ter bil do njenega razpusta njen pred¬ sednik. V tem času si bil učiteljstvu voditelj, prijatelj.. K Tebi so se zatekali učitelji kot otroci k očetu. Ti pa si po očetovsko poma¬ gal povsod, kjer si mogel. Ob vsaki uri, po¬ noči in podnevi si bil potrebnim na razpo¬ lago. Kdo bi mogel našteti vse Tvoje delo m Tvoje žrtve iz tega časa? Kdo bi mogel na¬ šteti tudi vsa Tvoja razočaranja? Bil si pa vedno velik, tako velik in vzvišen, da ie vse številne nizkotnosti niso dosegle. Licemer¬ stva in maščevanja nisi poznal. Bil si vedno odkrit in odpuščal vsem, ki so le zaliti. Pri vsem svojem delu si vedno pozabljal, nase. Bil si eden od tistih redkih, skromni velikanov, ki nikdar ne sejejo na svojo njivo in ne žanjejo za isvojo hišo. Tvoja n -P.Y a ! c bila učiteljska organizacija in Tvoja hiša je bila učiteljski stan. Dragi, veliki naš prijatelj in vzornik! Dragoceni naš borec, tovariš Anton Germek, prvi in zadnji predsednik Zveze slovanskih Slovo ob odprtem grobu Ob odprtem grobu pokojnega tovariša Antona Germeka, voditelja slovenskega uči¬ teljstva na Primorskem, je imel predsednik sekcije tov. Metod Kumelj sledeči nagovor: Dragi tovariš Germek! Zopet je zazevala težka rana v telesu slovenskega učiteljstva. Poslovil si se od nas Ti, tovariš Germek, vodnik in borec — vzor¬ nik za boljšo usodo učiteljstva, za njegove pravice in kulturo in pravice našega dobrega slovenskega naroda. Tvoje mogočno, od dela in trpljenja izmučeno telo je klonilo, Tvoje zlato srce je prenehalo utripati, Tvoj vedno snujoči duh je našel večni mir. Tih in miren ležiš pred nami v tej globoki, ozki jami, ki Te sprejema vase, ki pa je tako tesna, da v njej skoro ni prostora niti samo za Tvoje veliko očetovsko srce. Vse svoje življenje si služil enemu sa¬ memu vzvišenemu cilju: boljši usodi učitelj¬ skega stanu. Kot člana vodstva bivše Zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev Te je po- Stjepan Kranjčevič: Hrvatsko kmečko gibanje (Dalje.) Kmečka demokracija — je osnova, na kateri temelji vsa zgradba hrvatskega kmeč¬ kega gibanja. Narod je suveren — je osnovna misel kmečke stranke. Hrvatsko kmetstvo — kakor vsako kmetstvo na svetu — ima skup¬ ne, popolnoma enake potrebe, enake želje in povsem iste zahteve. Te potrebe, želje in te zahteve morajo postati temelji nove, kmečke politike. Vse zakonodaj stvo, vsa uprava, vse kul¬ turno prizadevanje, vse javno življenje se mora ravnati po njih. Torej ravno nasprotno od tega kot je dandanes, ko se vse ravna iz¬ ključno po gosposkih interesih, željah in za¬ htevah. Temu se bodo gospoda, gosposke stranke, vsekakor ostro in ognjevito uprle. Ustanovitelja kmečke stranke sta to ve¬ dela in pričakovala. Vendar sta mislila, da bo večji del hrvatske gospode iz patriotskih nagibov soglašal z novo politko, ki uvaja v narodno borbo proti tuji oblasti novo, prav za prav edino moč, milijone hrvatskih kmetov. To pa se ni izpolnilo. Hrvatska gospoda se kot en človek dviga proti kmečki stranki m njenima ustanoviteljema in pričenja brez¬ srčno m nečloveško gonjo. Sam Stjepan Ra¬ die napoveduje to na nekem mestu- » ja¬ sno boste videli to strahoto. Vs 0 gospodo brez razlike strank in poklicev složno v sra¬ motni m nepošteni agitaciji proti kmečki stranki, vse prebujeno kmetstvo pa složno in enodušno za kmečko stranko.« (»Dom« 1913 št. 50.) Kmečka stranka zahteva od vsega začet¬ ka »tako družbeno ureditev vse vlade^in upra¬ ve, v kateri mora direktno sodelovati ne samo vsak delavec in kmet, temveč tudi ves ostali delovni narod tako, da soodločuje tudi vsaka učiteljskih društev Julijske Krajine! Ko se poslavljam od Tebe pred to gomilo, ki spre- jema za vedno vase Tvoje nam drago telo, se v imenu Jugoslovenskega učiteljskega udruženja — sekcije za dravsko banovino v Ljubljani in v imenu celotnega Jugosloven- skega učiteljskega udruženja s polno hvalež. nostjo spominjam vsega Tvojega dela za uči. teljstvo in slovenski narod. V imenu celot¬ nega Jugoslovenskega učiteljskega udruženja, še posebej pa v imenu njegovega slovenske’ ga dela, Te zagotavljam, da seme, ki si ga sejal, ni padlo na jalova tla. Že klije in po- ganja mlada žetev ter bo obrodila sad, ki bo vreden Tebe in Tvojega dela. Tvoje telo od. haja, Tvoj oplojujoči duh pa je ostal med nami in bo dajal učiteljstvu in njegovim vo- diteljem novih moči za novo delo. Počivaj mirno, dragi tovariš, voditelj i B vzornik, v tej blagoslovljeni in svobodni jugoslovanski zemlji. Učiteljstvo Jugoslavije se ob tem oj. prtem grobu hvaležno klanja Tvojemu spo¬ minu. Najboljši tovariš in prijatelj, učiteljski vodja in borec, prvi in poslednji predsednik Zveze slovanskih učiteljskih društev v Julij, ski Krajini, večna Ti slava! t Ciklame naših gora cveto, Tebe pa krije hlad ... Preko planinskih gora se že razgrinja prvi dih bližajoče se jeseni, ciklame ga oznanjajo, dih, ki nosi konec, smrt... Vesel si bil vedno te naše bleščeče jeseni, čeravno si gledal v njej smrt. Pomislil si pri sebi: »Tudi moje življenje diha jesen«, le vedel nisi, da je v njem tako kmalu začrtan konec, smrt. In pri¬ šla je sredi ciklam naših gora, prišla, da raz¬ draži, da rani do krvi, da zada udarec, v ka¬ terem je najgloblja bolečina tega življenja — ločitev. Prišla je ločitev od ljubljenih, od te mile planinske zemlje, od vsega, prinesle so ciklame — konec Tvojega bitja — smrt. f Emilu Križmanu Ni pomagala več solza, ne molitev, zapisano je bilo v večnih postavah: konec, smrt. Zatre¬ petala so srca, bolečina je zmagala, vedeli smo le: dragega, vedrega tovariša ni več. Planinska mila zemlja, bodi lahka! Po¬ krila si, kar je v vsem bistvu tvojega: pokrila si veliko ljubezen do zdravih planinskih gora, do tega trpečega ljudstva, do sonca ... Bodi lahka, usmiljena!... Naša srca pa se bodo učila od Tebe, dragi, ljubiti to divno zemljo, ljubiti jo, četudi bodo oznanjale ciklame ko¬ nec, ljubiti jo, kakor si jo ljubil Ti, ko Teje sprejela vase na veke ... Bodi usmiljen, Gospod, tem, ki so \jub\V\. Tvoji tovariši. Splošne vesti znala vsa starejša slovenska učiteljska gene¬ racija. Poln energije in ognja si stal vedno v prvih vrstah učiteljske organizacije, vedno na braniku učiteljskih pravic, vedno v boju za dosego njegovih upravičenih zahtev. Vse¬ lej neutrudljiv, vztrajen, odločen in brez¬ kompromisen borec. Zaradi te Tvoje odloč¬ nosti v življenju kljub vsemu Tvojemu širo¬ kemu obzorju in širokopoteznosti nisi napra¬ vil osebne kariere. Do kraja si ostal samo učitelj na eni tržaških slovenskih šol. To pa Te ni moglo ponižati in ni ohromelo Tvojih svežih, vedno mladih sil. Kot hrast si stal ne¬ premagljiv na začrtani poti, ki je terjala od Tebe vsak dan novega osebnega odrekanja in samozatajevanja. Kot slovenski učitelj si tesno živel življenje svojega naroda. Povsod si stal v prvih vrstah dela in borbe, kjer je šlo za njegove pravice. Svoj pravi značaj, delavnost, neuklonlji- vost volje, odločnost, žilavo vztrajnost, orga¬ nizatorsko sposobnost in druge dragocene zmožnosti si pokazal, ko je tok svetovnih kuharica in perica v javnem življenju. Zato se mora v vsakem človeku najprej prebuditi in razviti zavest o njegovem človeškem do¬ stojanstvu in spoznanje, da v človeški družbi sploh ne sme biti trotov, ne pa, da bi imeli troti tako vso oblast in vso čast, kot ves de¬ nar in vse imetje.« (S. Radič v »Domu« 1922.) Kot edina suvereniteta ima narod po¬ polno pravico samoodločbe ne samo v zu¬ nanji, temveč tudi v notranji politiki. Zato se morajo tudi ekonomska vprašanja reševati v zvezi s kmečkimi interesi. Če je to potrebno, mora država — kmečka država — poseči krepko v navidezno »neomajne« in »nespre¬ menljive« principe privatne lastnine. »Zemlja kmetom, tovarne delavstvu, trgovina zadru- T J e kratka formulacija ekonomske politke kmečke stranke. Zahteva parcelacije velikih posestev je izzvala zaplenitev prvega programa kmečke stranke m to šele po številnih pritožbah s strani veleposestnikov in ostale hrvatske go- spode na dvorno pisarno na Dunaju. Med temi je bila tudi pritožba zagrebškega nad¬ škofa kakor trdi pok. Stjepan Radič po iz¬ javi bana Nikole Tomašiča. Zaradi zahtev o referendumu proglašajo klerikalci kmečko stranko za protimonarhistično in kličejo: »Referendum v monarhistični državi! Od¬ vzeti kralju pravico sankcioniranja in jo pre¬ nesti na narod!!« (»Hrvatstvo«, 1905, št. 78) In vendar je ta zahteva ena od najvažnejših ki omogočajo sodelovanje delovnega ljudstva v zakonodajstvu. Druga taka zahteva je self- governement. Kmečka stranka zahteva da nižje upravne edinice (n. pr. občine katere vsekakor prenehajo biti policijsko - upravne m postajajo gospodarske, ekonomske edinice »poljedelske občine«, kakor jih je imenoval dr. A. Radič), odločajo samostojno in brez vsakega nadzorstva s strani državne oblasti o svojih poslih. Vsekakor velja to tudi za višje edinice in predvsem za ves narod. VSEM ŠOLSKIM UPRAVITELJSTVOM! Ministrstvo je razposlalo pod Pbr. 28.486 z dne 12. avg. t. 1. na vse ravnatelje in upra¬ vitelje šol sledečo okrožnico: V okviru II. vseslovanskega pedološkega kongresa, ki se bo vršil v dneh 26. do 28. avgusta t. 1. v Ljubljani, bo tudi razstava slovanske povoj¬ ne mladinske knjige. Da bi bila razstava čim bolj uspešna in popolna, se priporoča vsem vodstvom šol v področju ministrstva pro¬ svete, da čimprej odpošljejo Pripravljalne¬ mu odboru za II. vseslovanski pedološki kon¬ gres v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6, vse li¬ ste in revije, ki so jih po vojni izdajali učen¬ ci teh šol, da pridejo še pravočasno za raz¬ stavo. Tudi učitelji-avtorji, ki so izdali kako mladinsko knjigo- od 1. 1918. dalje v samo¬ založbi, so naprošeni, da jo pošljejo čimprej za razstavo II. vseslov. pedološkega kongresa na naslov: Mladinska matica, Ljubljana, Fran¬ čiškanska ul. 6. — Spomenik pisatelju dr. Ivanu Tavčar¬ ju. Slovenska matica naznanja, da se odkrije dne 19. septembra t. 1. doprsni kip pisatelja dr. Ivana Tavčarja pred njegovo rojstno hišo v Poljanah nad Škofjo Loko. Natančnejši program se še objavi. Sestavil se je že v kraju pripravljalni odbor, ki vodi vso prireditev. Kakor vidimo, se kmečka demokracija bistveno razlikuje od gosposke, buržoazne. To razliko sta ustanovitelja kmečke stranke poudarjala ob vsaki priliki. Dr. A. Radič piše: »Veste, da nisem navdušen za to svo¬ bodo, v kateri je dovoljeno slabšega opleniti in ga potem, ko ste mu vse pobrali, z gladom prisiliti, da dela za drugega. Na dragem me¬ stu primerja gosposki parlamentarizem z uro, ki jo dajo otroku, da se z njo igra. Ura ima vse, pero in kazalce, pa — ne gre. Kaže tako, kot hoče oni, ki pero navija in ne kakor je prav. Gospoda je dala narodu volilno pra¬ vico, narod se na volitvah trudi, da prerine svoje zastopnike, parlament pa »ne gre«, ker nekdo drži ono pero in ga navija, da kaže ura tako kot hoče oni, ki jo navija, to je, parlament dela po gosposkih željah in za¬ htevah. S tem, da je postavila narodno voljo kot vrhovni zakon, se je kmečka stranka odrekla vsaki misli na diktaturo. Iz tega je razvidno ka .k° nasprotna je bila prejšnji gosposki! prikriti diktaturi m zato je jasno, da je tudi odkriti fašistični in narodno socialistični diktaturi. A. Radič ni doživel mtl ene niti druge. Vendar se iz njegovih del z lahkoto spozna, kakšno stališče bi zavzel danes proti tem pojavom. Stjepan Radič se Je 1 f. ra . z A li 0 t , cm . na mnogih mestih, ko je pisal proti Mussoliniju in temu, kar dela. Kmečka stranka vodi dosleden demo¬ kratizem tudi v svoji notranji organizaciji Ze prvi načrt strankinega programa je bil predložen glavnemu odboru in nato prvi glavni skupščini da ga sprejme, odnosno spremeni in dopolni. „ . na činu dela, ki vlada v stranki, odlo¬ čbo na glavni skupščini oni, katere izberejo prista-si in zato je tudi bila prva glavna skup¬ ščina, kakor dr. A. Radič s ponosom poudar¬ ja, »poslanska« in ne »povabljenska« to ie nanjo niso prišli in v njej niso odločali ljud¬ je, ki bi jih poklicali po svoji volji prvaki, — Društvo pevovodij mladinskih zborov v Slov. Konjicah vabi na enodnevni pevovod- ski tečaj, ki bo 27. avgusta t. 1. v Ločah pri Poljčanah. Tečaj, oziroma sestanek pevovo- dij-novincev, je zamišljen tako, da bo dopol¬ dne od 8. do 11. ure predavanje tovariša Maksa Pirnika, komponista sodobno-moder- nih mladinskih kompozicij, o vlogi, pomenu in razvoju našega mladinskega petja. Popol¬ dne od 13. do 16. ure pa bodo tečajniki hos- pitirali pri tovarišu Emilu Ulagi, ki bo s svo¬ jimi pevci pokazal delo v razrednem in zbo¬ rovskem poučevanju petja s posebnim ozi¬ rom na posebnosti, ki so važne za dosego dobrega prednašanja, artikulacije, dihalne in splošno zborovske tehnike. — Tečaj naj ob koncu počitnic poveže sodelavce v enotno usmerjeno prijateljsko družino borcev za lep¬ ši razmah in poživitev naših mladinskih zbo¬ rov, ki naj s svojo vzgojno-kulturno pomemb¬ nostjo vodijo deco in nas v kraljestvo dobre¬ ga in lepega. — Prijave sprejema Stane Časi učit. abit. v Žičah, p. Loče pri Poljčanah. - Najvljudneje vabi odbor. — Vpisovanje dijakinj, dijakov v enolel- no trgovsko šolo, znani »Christofov učni za¬ vod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15, ježe pričelo. — Enoletni trgovski tet«) na tem zavodu je odobren tudi od minist- stva in nudi izobrazbo za vsakovrstno pisat temveč so v to skupščino prišli in v njej od¬ ločali samo tisti svobodni kmetje, ki so jil pristaši stranke sami poslali. Iz mnogih izjav pok. S. Radiča vidim« kako je on vse svoje delo usmerjal po na rodnem mišljenju in kako je vselej želel od« britve vsaj glavnega odbora kmečke stranki »Moja politika je — je rekel nekoč — od za četka veljala toliko, v kolikor je bila tolm* * čustev, pravic, težnje in volje hrvatskega n»; roda ... Če rečem, da nekaj sem, a hrvatsl narod reče, da to ni res, tedaj to (kar reče® jaz) nič ne velja. A če rečem, da nekaj F sem, a hrvatski narod reče, da sem, te