Leto V.v štev. 172
bha|a ob 4 »jntraf.
Stane mesečno "20-— Dir tr inozemstvo 30-— , neobvezno
Oglasi po tarrfu. Uredništvo:
Miklošičeva cesta št. 16/1 Telefon št. 72.
LJiibJJana, sreda, 23. julija 1024
Poštnina pavšallraua.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Čena 2 DTn
Upravništvo:
Ljubljana. Prešernova ui. št 54. Telef. it 36
Podružnici:
Maribor, Barvarska uL 1 Celje, Aleksandrova e.
Račun pri poštn. eekot. zavodu itev. 11.842.
Ljubljana, 22. julija. Kriza stoji io se ne makno. Vse gleda napeto v politično areno kjer se odigrava te dni dvoboj med dvema držav., pikoma, prvakoma ene in iste stranke, bitka med Pašičem in Jovauovičem. la dvoboj .je odločilen za na daljni ra.zvoj celokupne notranjepolitične situacije in v mnogem oziru pomemben tudijsa enotnost 'in eksistenco danes najjačjo politične organizacije v državi, radikal E-ke stranice.
Nas zanimajo seveda predvsem politični vzroki in pa načelni značaj spopada. med Pašičem in Jovanovičam.
Predsednik parlamenta gosp. Ljuba ilova n ovič je gotovo eden naših najuglednejših in najtrezneph politikov. V politiki Srbije, zlasti med vojno kot notranji minister, je igral silno važno ulogo. Po uiedinjenju je bil dolgo potisnjen v ozadje. Bivši srbski samostal-ci, napredujaki iu libeiali, ki tvorijo danes grupo gosp. Davidoviča, so ga proglasili kot "glavnega krivca znanega solunskega procesa ter so ga skušali politično in moralieno diskvalificirati. Vsak kabinet, v katerem bi bil gosp. Jovanovič, je- moral računati z nepomirljivim sovraštvom Davidoviče-ve grupe. Šele od lanskega leta se javlja gosp. Jovanovič zopet v političnem ospredju in to naenkrat na visokem mestu skupščinskega predsednika.
In čim bo-lj se odnošaji med Pašičem in opozicijo poostrujejo. tem bolj postaja Jovanovič persona grata pri »pozicijskih skupinah. Res je zelo korekten ' kot skupščinski predsednik. Toda to je postranska stvar v političnih računih, ki jih začne sestavljati opozicijski blok. Davidovič, Korošec, Spaho pričenjajo gosp. Jovanoviča polagoma potisniti na mesto, ki je po Pro-tičevi smrti prazno: mesto objektivnega državnika, kateremu izkazujejo svoje posebno zaupanje, kateremu pripovedujejo: da, Vi ste pameten in trezen. Vi nas razumete, ako bi bili Vi voditelj radikalske stranke, vse bi bilo v redu'. To je strup, ki je omamil tudi preizkušenega Stojana Protiča, zakaj bi ne Ljubo Jovanoviča?
Polagoma se kažejo učinki. Plemenita ambicija Ljube Jovanoviča, storiti B svoje strani vse, kar bi moglo prispevati notranjemu pomirjanju, slabi bi-strost pogleda in treba je le dovolj spretne igre, pa je Jovanovič tam, kjer je bil Protič, med nasprotnike je zan šena nova zmeda in žito opozicije -gre v klasje.
Na žalost se je ta račun opozicijskega bloka v dobršni meri obnesel. Gosp. Jovanovič si danes ustvarja, da je njegova akcija koristno delo za dosego sporazuma med plemeni našega naroda. Tiste stranke, ki s svojim plemenskim separatizmom, stalno netijo_ nesporazum v narodu, so danes najbolj glasne za sporazum iu kar je v bistvji le medsebojna borba poedinih političnih klik, to se predstavlja kot notranja opasnost, ki pa bo takoj izginila, če začepiš klerikalcem in njihovim tovarišem usta z ministrskimi portfeljl Tako se nahaja Ljuba Jovanovič v blodnji da rešava važne naše notranje konflikte, medtem ko v resnici služi i<> ambiciji izstradanih politikov, rešuje obupane stranke pred polomom ter pomaga razbiti edino trdno oporo državne politike, današnjo narodno koalicijo.
Ko je gosp. Jovanovič stopil enkrat na to "pot, je težko da jo brez težkih notranjih potresov zopet opusti. Stojam Protič je ostal trdovraten do zadnjega, akoTavno se je prepričal, da so ga i radičevci i klerikalci kruto preva-rili. Za Ljubo Jovanoviča Rubiko® še ni prekoračen. Opozicija to čuti in zato s svoje strani podvzema vse, da prepreči njegovo pravočasno iztreznjonje. Servirali so mu «dokumente», ki ob ljubljajo prehod velikega dela radičev cev v pozitivno politiko ter napovedujejo z vso sigurnostjo razcep Radiče-ve stranke. Slovenski klerikalci mu na drugi strani dajejo izjave, da bi pod njegovim vodstvom radi se rešili iz av-tonomistične slepe ulice ter postali pra-va opora vidovdanske ustavne politike. Blokaši govorijo, da je njihovo zaupanje v treznost Ljube Jovanoviča tako ogromno, da bi bili v skrajnem slučaju celo pripravljeni podpreti homogeno radikalsko vlado, 'če bi jo vodil on. In v vsakem slučaju hočejo Da-vidovičevci ostati izven vlade, da bi mu olajšali pozicijo v radikalski stranki .. .
Tako vabijo sirenski glasovi g. Jovanoviča vedno dalje iu dalic in mu zastirajo pogled na realnost stvari. Ta kruta realnost govori z drugim jezikom. Ona pravi, da je vsa blokova akcija jedinsive-na intriga, ki bi naj državno politiko skrenila v zadnjem odločilnem hipu z niene ravne smeri in Jovanovičev «kon-centracijski« kabinet je zamišljen s strani separatistov kot trojanski konl. v ka-
Konzultaeiie se nadaJ|uIejo
NI ODBOR NRS. - DANAŠNJE AVDIJENCE LJUBE JOVANOVIČA.
da demisija ni bila podana. Pred krallem sc nahaja predlog vlade na razpust parlamenta in nove voliive. Ta predlog od kralja ni odklonjen. Še le njega odkloni
Bančni veto v Londonu
ZASTOPNIKI ANGLEŠKEGA IN AMERIŠKEGA VELEKAPITALA OD KLANJAJO PREDLOGE KONFERENCE. - KLJUB TEMU SE NI BA J	TI NEUSPEHA
Beograd, 22. Julija. P- Včeraj in da-! ,us dopoldne je g. Jovanovič konferiral 12 bivšim ministrom Markovičem, ki je | nato opeiovano poselil g. Pašiča. Kakor sem Vam sinoči javil je šlo zato da se sestanetu Jovanovič in Pašič na oseben razgovor U r poskusita priti do sporazuma. G. jovanovič je naglašal, da bo g. Pašiču dokazal, da on nikakor ne nameniva opustiti smernic dosedanje državne ! politike in da vsled tega ni razloga za j razkol.
Vest o nameravanem sestanku je opozicijo sprva konsternirala, pozneje pa so opozicijski krogi tolmačili sestanek kot ugodno znamenje, češ da bo Pašič go-
London. 22. julija, z. V delu london-ske konfcrencc se je pojavila včeraj nc-pričakovana zapreka. S to nalogo poverjeni pododsek konference jc po dolgem posvetovanju sprejel ameriški kompro-
stva, da so finančni izvedenci Montague, Norman in Lamont, ki predstavljao glavno silo angleškega in ameriškega vele-kapitala, stavili svoje pogoje za najetje nemškega posojila v znesku 800 milijo-
tev bi povzročila demisijo sedanje vlade.: ^^^'^^log/krdolol^^Ttopanje^ za j iToT z£ik ^k. Delegati so se bavili
*	__ ....	• . •	t »i r______!» ___1__f,. —.!>-v	Tini	7Si-
il
Beograd, 22. julija, r. Današnji dan je minul brez važnih političnih dogodkov. Od kralja ni bil sprejet nihče v avdijenci. Vršile pa so se koufercnce pri gg. Ljubi Jovanoviču in Pašiču. Značilna je tudi dolga konferenca g. Svetozarja Pribičevi-ča z ministrom dvora Jankovičem. Opozicijski krogi trdijo, da je igra za dosedanjo vladuo koalicijo izgubljena, priznavajo pa vendar, da stvar še ni končana in z veliko nerveznostjo pričakujejo re-
slučaj, da Nemčija ne bi izpolnila izve-deniških predlogov in govori tudi o možnosti in o pogojih novih sankcij proti Nemčiji. Ko je podkomisija že sestavila svoj referat za plenum konference, so naenkrat vložili zastopniki angleškega in ameriškega velekapitala svoj veto, češ da sklepi podkomisije ne nudijo dovolj-
ZTlo^nZ^Z^to pri- kitata glavnega odbora -d^ran Tako^i razgovor med obema politiko-	JS^SoST,
s posredovalno formulo, ki naj bi zadostila upravičenim zahtevr.m upnikov iz posojila, ne da bi bile prizadete pravice zaveznikov iz mirovne pogodbe. Razni stavljeni pogoji gredo posebno za tem, da se prepusti ugotovitev postopka Nemčije reparacijski komisiji, pomnoženi z enim "Američanom. Ugotovitve pa
aa SKiepi puurvuiniatjv .... .......j«	lu ^ ^niiu	------- u
r.ih garancij za upnike, ki bi podpisali j b; morale imeti nova jamstv
ma pa se ni vršil.
O vzrokih je izvedel Vaš dopisnik sledeče: Pokazalo se je, da i jovanovič i Pašič vztrajata na svojem stališču. Pašič smatra vsled tega vsak razgovor za odvisen, dokler se Jovanovič ne vrne na normalno pot, ki je v takih slučajih običajna in lojalna. Pašič je izjavil, da ne bo trpel nobenega kršenja discipline in bo izvršil odstranitev nediscipliniranih jlementov iz stranke, ako Jovanovič za hrbtom stianke nadaljuje svojo akcijo.
Ljuba Jovanovič s svoje strani izjavlja, da nc želi cepljenja stranke, vendar pa misli, da ima večino poslancev radi-kalskega kluba za seboj.
Smatra se, da je s temi izjavami preloženo težišče vse situacije na sejo kluba radikalskih poslancev odnosno razširjenega glavnega odbora NRS, ki se vrši v četrtek.
Opozicija se na vso moč trudi, da bi Jovanoviča pregovorila k odločilnim ko rakom še pred to sejo ter je danes skraj no nervozna. Jasno je namreč, da je Pašiču zasigurana velika večina v najvišji strankini instanci. To dejstvo se tudi splošno uvažuje.
la jutri dopoldne je Jovanovič pozvan v avdijenco. Opozicija govori, da bo v tej avdijenci dobil formalni mandat za sestavo poslovne vlade ter kralju že tudi predložil listo svojega ministrstva. To ni točno. Nasprotno se nocoj v političnih krogih povdarja, da bo vladar, z ozirom na dejstvo, da Jovanovičeva akcija ne uspeva dobro, jutri pričel z novimi konzultacijami ter pozval na posvetovanje še druge politike.
Z ozirom na opozicijonalne vesti, da jc Pašič že podal ostavko, je ugotoviti.
G. Ljuba Jovanovič je popoldne dalje časa konferiral v kabiuetu ministra gradjevin z g. Mišo Trifunovičem. Ob 19. je predsednika skupščine pričakoval doktor Korošec, ki ga pa ni pričakal. Ko se je Jovanovič vrnil v svoj kabinet, sta ga posetila dr. Dušan Peleš in minister pošte in brzojava Velja Vukičevič. G. Jovanovič se trudi na vse strani, da odstrani zapreke, ki se vedno znova pojavljajo v toku krize. V predsedništvu skupščine prihajajo od ranega jutra do poznega večera sedaj ti sedaj oni obiskovalci, ki ali sprašujejo ali konferirajo, ali priporočajo. Iz njegove bližine je bil danes podan sledeči bulletin o položaju:
<Akcija g. Jovnoviča se nadaljuje. Precej je pogojev, da bi mogla uspeti, a kljub temu je mnogo težkoč. G. Jovanovič pa je trdno prepričan o svojem končnem uspehu*.
Beograd, 22. julija, r. Današnja <Rcč» prinaša članek dr. Gregorja Žerjava pod naslovom «Istorijska greška-o. Dr. Žerjav dokazuje, da so borbe v Sloveniji ne samo plemenskega značaja, temveč važne za celo državo. Ker klerikalizem ni mogel uspeti s svojimi religioznimi parolami. se je skril pod geslo avtonomiz-ma. Klerikalizem je pričel v Sloveniji pod pritiskom državotvornih in naprednih elementov slabiti, kajti napredni elementi propagirajo pozitivno in realno delo celega naroda. Napredni in državotvorni Slovenci ostajajo Slovenci ali smatrajo, da njihova domovina ne je-nja na Kolpi ali na Sotli. Klerikalizem pa neprestano demonstrira plemenski in državopravni fanatizem. Zato je akcija g. Ljube Jovanoviča akcija za reševanje klerikalizma.
novo nemško posojilo. Zlasti se branijo proti temu, da bi odločala o nemških prestopkih in o novih sankcijah sama re-paracijska komisija. Zahtevajo, naj se ta funkcija poveri ali Zvezi narodov ali pa mednarodnemu razsodišču v Haagu. Zadovoljni bi bili tudi, ako se namesto tega proglasi pcrmancnca izvedeniškega odbora.
London, 22. julija, s. Načelniki poedinih delegacij so dopoldne razpravljali o položaju, ki je nastal vsled dej-
London, 22. julija, j. Ob 11. dopoldne
je imela angleška vlada sejo, na katen jc predsednik Ma-cdonald poročal o do sedanjem poteku konference.
Finančni ministri so nocoj zopet razpravljali z angleškimi in ameriškimi bančniki. Dasi so v raznih vprašanjih mnenja še različna in se zaradi tepa rešitev zavlačuje, so v krogih konference uver-jeni, da bo delo konferenc« v kratke®" po voljno končano.
Glavni adiiti opozicijskega bloka
OBLJUBLJAJO DA BODO RADIČA RAZCEPILI, KLERIKALCE SPREMENILI V OGNJEVITE .JUGOSLOVANE IN DAVIDOViCEVCE DEFI-
N1TIVNO UBILI.
Zopetna otvoritev nemškega parlamenta
KOMUNISTIČNI KRAVALI IN DEMONSTRACIJE. - ODKLONILNA NEZAUPNICA PREDSEDNIKU PARLAMENTA. — BOJI ZA DAVVt-
SOV NAČRT.
Berlin 2" julija, j. Po daljšem odmo-j Berlin, 22. julija, j. Med današnjo sejo ru se je' danes zopet sestal državni zbor. parlamenta je spreje državni kance ar Današnjo sejo so uvedli majhni komuni- dr. Mar* v svojem kabinetu načelnike stični kravali. Od predsednika so burno j strank in se je posvetoval zahtevali amnestije za politične jetnike, lovnem programu. Vlada hoče počakaU
Razen tega so mu komunisti zabrusili v : z. donošenjem Davvesovega zakona, dok-isazen ieBd so	.. . 1(?r ne bodo znani debnitivni radi lon-
donske konference. Ker je pričakovati povabilo zastopnikov nemške vlade v London koncem tedna, bi državni kancelar najrajši videl, da bi šel državni zbor na počitnice, čim spravi nekaj nujnih soci-jalno-političnik zakonov pod streho. Tej misli pa je na poti zasilni budžet, ki mora bili sprejet do kor.ca tega meseca, sicer stopi v smislu ustave v veljavo na-redbenim potom.
Rorlin iulija, s. V socijalno-demv-S »toSIro^V	se je pojavilo precejšnje
ri so k(fmunisti izrazili nezaupnico tudi nezadovoljstvo. Stranka želi, da^e sprej-predsedniku pruskega deželnega zbora | me Davvesov načrt noče pa, da bi se n ^ Ldnerju ki je ravno tako postopal kakor j gova bremena zvalila na široke plasti pro-p red se dni k Walraff. Socijalni demokrati! bivalstva.Sodjalni« L sklenili, da se bodo vzdržali glaso-1 tudi zaščitno tarifsko politiko. Tekom vanja in tako je bila nezaupnica predsed- včerajšnje seje frakcije so popolnoma od-niku VValraffu odklonjena s 196 proti 49 j krito razpravljali o razpustu državncca
komunističnim glasovom; 106 poslancev zbora.	___
ni glasovalo.
obraz nekaj mastnih psovk zaradi tega, ker je dovolil, da se preiščejo v parlamentu omare komunističnih poslancev. Na predlog komunistov je razpravljal dr-žp.vni zbor o tej zadevi, v kateri vidijo oni kršitev svoje imunitete. Komunistična frakcija je tudi predlagala nezaupnico predsedniku zbornice Walraffu, ki pripada nemško-nacijonalni frakciji. O tem predlogu se je razvili več ur trajajoča debata. Socijalni demokrati so zahtevali, naj se odkaže predlog odseku za poslov
Beograd, 22. julija, r. Sedaj so znani glavni aduti, katere je vrgel opozicijski blok na tehtnico, da dobi vlado v svoje roke. Pri g. Jovanoviču in na najvišjem mestu se je operiralo z dokumenti, katerih vrednost je povsem problematična. Gre v glavnem za na veliko zasnovano intrigo, ki naj bi prevarila odločujoče faktorje o pravem značaju cele akcije. Povodom nedavnih konferenc posl. dria Šumenkoviča z nekaterimi radičevskimi
čem, sprejeti politične smernice narodne koalicije ter se praktično odreči svojemu avtonomističnemu programu.
Napram radikalom agitira g. Jovanovič zlasti s tem, da bi bili davidovičevci iz njegove kombinacije izločeni in bi ra-dikalska stranka imela možnost, da jih v Srbiji popolnoma potisne v ozadje. Tudi s tern sc agitira, da bi radikali, ako bi parlament nc mogel delovati, sami dobili volilni mandat in imeli na vse stra-
voditelji v Zagrebu je bila sestavljena od i ni proste roke Radičcvega poslanca drja R. Horvata j KLERIKALNI KANDIDATI ZA MIN. neke vrste izjava, v kateri se zatrjuje, j	PORTFELJE.
da je en del radičevcev pripravljen po- I Beograd, 22. julija, r. Klerikalci žc zitivno podpirati Jovanovičev kabinet ter i pijejo na medvedovo kožo ter so po dol-vse storiti, da se Radič potisne popolno- | <.jh medsebojnih borbah med kandidati
. f —• •	1 _ j___ UMCC	• • i. .1_____LI.I	1.. X11	Tm/jflm
ma na stran ter izloči iz vodstva HRSS, odnosno da se izvede razkol v njegovi
za ministrske portfcljc izšli kot zmagovalci duhovnika Hohnjcc in Kulovcc ter
OUIIUSIIO Uči SS	> .IJV-K,^.. VdiVL ^uuv.11^« ......-.J-----
Stranki. To izjavo so poslali radičcvci po profesor Sušnik. Dr. Korošec baje nc
L-1 ir-. io V7f*l I Sni; «re*/-»riifi ir l'i)Mnf>f	i tflko (iolfJO
posl. Pelešu g. Jovanoviču, ki jo je vzel za resno ter predložil tudi kralju, kateremu je izjavil, da se umakne iz političnega življenja, ako ne uspe, da razbije radičevski pokret na Hrvatskem. G. Jovanovič je, izgleda, pozabil, da so podobne izjave dajali radičevci tudi Stojami Protiču in letos jih pošiljali na adre
želi vstopiti v kabinet, vsaj tako dolgo nc. dokler je več kot dvomljivo, ali sploh pride do Jovanovičeve kombinacije.
IZVOZ VINA V ŠLEZIJO,
Beograd, 22. julija, r. Trgovsko obrtna zbornica v Poznanju je zaprosila ministr nu rroncu m ictus jm	""	stvo trgovine in industrije, da obvesti
so kraljevo v trenutku, ko so sklepali o ; na;c izvozničarje vina, da se morejo tam
•i..____ .. tnI	fom opiinmln	i i _ • ........ i__: „ nI...-!	<~ m n in rnppl
pristopu v boliševiško internacijonalo. i j mnogo bolje plasirati črna in rdeča Glede klerikalcev izjavlja g. Jovanovič, j vina. nego belil, kateremu uspešno kon-
Poljski gosti v Beogradu
Beograd, 22. julija, r. Sinoči ob 20. je prispelo v Beograd 60 poljskih viso-košolcev. Akademike vodi prorektor varšavske univerze. Po Beogradu bodo pasetili tudi druga naša mesta. Sprejem Poljakov v Beogradu je bil prav svečan. Prisostvovali so mu predstavniki naših akademikov s člani pevskega društva Obilič. osobje poljskega poslaništva in veliko število meščanstva. Dobrodošlico jim je govoril uiflverzitetni profesor dr. Niko Bulic. Zvečer jim je priredil minister prosveto v hotelu Petrograd svečani banket, kateremu so prisostvovali poleg predstavnikov beograjske občine tudi minister prosvete g- Svetozar Pri-bičevič, odpravnik poljskem poslani štva in drugi. Danes so si polpki viso-košolci ogledali mesto, jutri na p" «'Ojo na Avaloj nakar so odpeljejo po Donavi do Železnih vrat.
Beograd, 22. julija- r. Deputacija polj skih oficirjev pod vodstvom prvega _se-kratar« jonskega poslaništva p. Ko-m.-mi^kega je bila danes ob pol 16. sprejeta od kralja v posebni avdijenci. De-put.-cija :-c kralju predala umetniško izdelano cTplomo kot častno odlikovanje pol-ske vojtke v znak priznanja za zasluge." katere je storila naša vojska Poljski v borbi proti boljševikom.
da so voljni prekiniti vse zveze z Radi-! kurirajo laška bela
terega trebuhu naj bi se separatistične stranke vtihotapile za zidovje edinstvene države, da s sredstvi države in pod zaščito njene moči pripravijo svoj končni iederalistični naskok.
Proti mahinacijam separatizma jc narodna koalicija izdala parolo apela na narod. V odkritem boju pred narodom naj se izvojuje bitka med obema idejama, ki si tako ostro stojita nasproti, unita-ristično in separatistično. Separatizem čuti, da ie oslabljen in napenja vse moči, da to neizogibno bitko odgodi. Klerikalci, radičevci niso nič več nestrpni približati se uresničenju svojih »idealov«, mnogo važnejši jim je naenkrat .zanatlirski zakon. in dzanatliiska banka«, radi katerih
baje mora parlament še za vsako ceno ostati pri življenju. V mislih pa imajo vse drugo: kaj invalidi in obrtniki. Njim ie zato, da se še napijejo krvi one iste Jugoslavije, ki bi io hoteli rajše danes nego jutri masakrirati in razparcclirati.
Oospod Jovanovič jc omamljen in nc vidi. Stari Pašič se čisto in bistro zaveda pomena sedanic odločitve in zato sc ie v naravnost mladostni borbenosti zagrabil s svojim starim tovarišem.
Izid dvoboja med njim in Jovanovičcm bo v marsičem pomemben za izid onega drugega velikega dvoboja, ki se vrši in polagoma bliža vrhuncu, dvoboja med unitarizmom in separatizmom.
Madžarsko-romnaski konflikt
Bukarešta, 22. julija, s. «Adcvcrul» pravi, da jc nastal med madžarsko in romunsko vlado spor. Pred dvema tednoma jc oficielno obvestila romunska vlada madžarsko, da želi posetiti romunsko - donavsko b vodovje na svoji vožnji v Bratislavo in Dunaj tudi Budimpešto. Madžarska vlada ni odgovorila na to naznanilo, »n^-k jc izdala komunike, v kat-rem pravi, da so vesti o nameravanem obiaku romunskega donavskega brodovja v Budimpešti neosnovane. Ru-munska vlada je sedaj zahtevala v Budimpešti pojasnila o tem neobičajnem oostopaniem madžarske vlade.
Novi podatki o umoru Mattsottija
Rim 22. julija, j. Kakor piše napoljskl »Mattino«, so vtaknili morilci truplo so-ciialističnega poslanca Matteottija v vrečo, ga obtežili s kamenjem in ga potem vrgli v reko Tibero. Zato je bilo vse iskanje trupla doslej zaman.
»Voee Republicana« je prinesla včeraj senzacijonalno vest, p<> kateri je v ' Matteottijevo afero zapleten tudi bivši nacionalistični poslanec Greco, ki je omogočil beg zelo sumljive osebe.
Neki fašist iz Lodija je podal preiskovalnemu sodniku prostovoljno izjave in dal pojasnila o sedmem udeležencu umora, šoferju Pansariju, ki je izginil, odkar je bil Matteotti ubit. Pansari .je bil baje hudo ranjen v borbi, ki je nastala v avtomobilu z žrtvijo, od drobcev šip okna, ki ga .ie Matteotti zdrobil z no-cro, vsled česar so smatrali ostali morilci.'da »e najbolje, da ga spravijo s poti, ker se r.e morejo zaradi ran več zanesti nanj Po drugih informacijah pa so Pan-?arija zaradi tega odstranili, ker se je baje upiral umom Matteottija. Na vsak čin je popolnoma neznano, kam je izginil sedmi sokrivec umora.
NAŠI SOKOLI NA GROBU NEZNANEGA FRANCOSKEGA VOJAKA.
Pariz, 22. julija, r. Danes so sc podali jurtoslovcnski Sokoli na grob neznanega-francoskega vojaka. Starosta jugoslo-I venskega sokolskega saveza E. Gangl jc I dospel v spremstvu svetovnega mojstra i Stuklia. jugoslovcnskcga vojnega atašeja, osobja našega poslaništva in mnogo ! drugih osebnosti naše kolonije v, Parizu j pod Are de Triomphc in položil na grob 1 neznanega junaka krasen vcncc z napisom: "Jugoslovenski Sokoli neznanemu junaku«.
IZVOZNA ŽELEZNIŠKA TARIFA.
Baograd, 22. julija, r. V generalni direkciji državnih železnic zbirajo podatke za izdelavo projektirane nove izvozne železniške tarife. Pričakuje se sklicanje tarifnega odbora prometneca ministrstva.
Ultimat pred desetimi leti
DNE 23. JULIJA 1914 OB 6. ZVEČER.
Poincar6 je odpotoval iz Pariza v Petrograd, predno .je bila odposlana avstrijska nota Srbiji. Na Dunaju so se zato odločili počakati s predajo note aia povratek Poincarejev iz Petrograda. Nemški dunajski poslanik Tschirschky iporoča o tem 14. julija svoji vladi v Berlin, da so se o tekstu note sporazumeli Tschkschky, Berchtold in Tisza, in da je Avstrija slej ko prej odločena, da udari.
V dunajskem ministrskem svetu je 19. julija grof Berchtold izjavil, da je pa proti vsakemu zavlačevanju ultimata, ker so v Berlinu že nestrpni. Tudi Comrad von H5tzendorf žuri, in vojni minister izjavlja, da je za mobilizacijo vse pripravljeno.
Dne 17. julija javi Dunaj v Berlin, da bo nota Srbiji izročena 23. julija, čes, tega dne odpotuje Poincarč iz petrograda. Čakali so na to, da zatečejo Poincareja na odpotovanju in da šele pozneje izroee Srbiji noto, da se Poincare med potovanjem ne bo mogel posvetovati z nikomer, niti s svojimi Francozi, niti z ruskim zaveznikom, in da bo Srbija morala čakati ter zamuditi kratki stavljeni jej rok. Beograjski poslanik baron Giesl je dobil brzojavko z navodilom, naj predajo note zavleče za eno uro.
Takšne skrbi so trapile avstrijske in nemške diplomate tik pred izbruhom svetovne vojne.
Seveda so poskušali tudi uspavati javno mnenje v Evropi in je pripraviti zase. Doma pa so si priznavali, da je sedaj pravi čas za udarec. Bali so se, da bi Rusija morda popustila, kajti ke-daj pozneje bosta Rusija in Francija že bolje pripravljeni, sedaj pa smo mi na boljšem. Vse to je dokumentarično dokazano z diplomatično korespondenco, brzojavkami, protokoli, ki so bili po katastrofi 1. 1918. objavljeni iz nemških in avstrijskih tajnih arhivov.
Dne 23. julija je brzojavil nemški državni kancler grofu Wedlu, da «bo avstrijska nota Srbiji danes predana, ultimat poteče 25.» Nemčija bo najpre-je izjavila, da je ta nota nič ne briga. «Šele vmešavanje drugih držav bi sprožilo tudi naše vmešanje. Ne verujemo, da bo Anglija že kmalu pristopila v vojno.*
Dne 23. julija je iztočil poslanik Giesl noto Srbiji, ob šesti uri zvečer Nota je v resnici ultimat, ki zahteva tekom 48 ur brezpogojno sprejetje vseh avstrijskih zahtev. Oficijelno se je pa ta ultimat imenoval »demarša z rokom*. češ, če bi se odklonila, bi odklonitvi ne morala takoj slediti vojna napoved, marveč le prekinjenie diplomatskih odnošajev. S takšnimi malenkostmi so diplomati na dunajskem Ballhauspatzu poskušali Evropo preslc-pariti, da bi jej prikazalo svojo mirovno politiko, ki končno ne more drugače, kakor udariti, toda s težkim srcem, in od sovražnikov izzvana.
Namen je bil, da se bo tekst note 24. julija izročil velevlastem, dne 25. pa bi morala Srbija dati odgovor. Nemčija je izjavila celemu svetu uradno in poluradno, da ni imela o eksistenci in vsebini note niti najmanjšega pojma in da je ravnotako presečena ž njo, kakor ■vsi drugi!
Tako se je pripravljala vojna z
tata z dne 28. junija, se vidi, da je sarajevski zločin skovan v Beogradu; da so orožje in eksplozive, s katerimi so bili morilci opremljeni, tem dali srbski oficirji in uradniki, člani Narodne Odbrane. (O popolni nedolžnosti Narodne Odbrane glede atentata smo podrobno poročali v vidovdanski številki «Ju: tra*. Op. ur.), in naposled da je tudi samo vtihotapljenje zločincev in njihovega orožja v Bosno bilo pripravljeno in izvedeno od strani šefov srbske obmejne službe. Omenjeni rezultati preiskave ne pripuščajo c. in kr. vladi, da bi še nadalje obdržala ulogo mirnega in potrpežljivega opazovalca, kakor doslej napram agitaciji, katere središče je biio v Beogradu in se je sirila odtod na ozemlje monarhije; nasprotno, ti rezultati ji nalagajo dolžnost, da napravi konec tem rovarjenjem, ki tvorijo stalno nevarnost za miT monar-
hije.»	. . ,
»Da bi dosegla ta cilj, jo c. m Kr. vlada prisiljena, zahtevati od srbske vlade uradno izjavo, da obsoja propagando, naperjeno zoper avstro-ogrsko monarhijo, t. j. sklop stremljenj, katerih za dni i cilj je, odtrgati od monarhne teritorije ki tvorijo njen sestavni del, in da se obveže, da uduši z vsemi sredstvi to zločinsko in teroristično propagando.*	... .
»Da bi sc dal svečan značaj te.i obvezi, bo objavila vlada kraljevine Srbije na prvi strani uradnega lista na dan 26. julija sledečo izjavo:
«Kralj, srbska vlada obsoja propagando, naperjeno zoper Avstro-Orgsko, t. j. sklop teženj, s katerimi se stremi v zadnjem cilju za tem, da se odtrgajo od avstro - ogrske monarhije teritoriji, ki tvorijo njen sestavni del in obj.ahro iskreno usodne posledice te zločinske akcije. Kraljevska vlada obžaluje dr so srbski častniki in uradniki sodelovali v zgoraj omenjeni propagandi in s tem kompromitirali odnosa je dobrega sosedstva, h katerim se je kraljevska vlada svečano obvezala s svojo izjavo z dne 31. marca 1909. leta.*
Kralj, srbska vlada obsoja in zavrača vsako misel in poskus vmešavanja v usodo prebivalstva kateregakoli dela avstro-ogrske monarhije: smatra za svojo dolžnost, da obrne resno pozornost na oficirje, uradnike in vse prebivalstvo kraljevina Srbije, da v bodoče najstrožje postopa z osebami, ki bi ss okrivile s takimi podjetji, ki jih bo srbska vlada z vsemi silami preprečevala in kaznovala.*
»Ta izjava se bo istočasno sporočila tudi kraljevski vojski z dnevnim poveljem Nj. Vel. kralja in bo objavljena v naredni številki Službenega Vojnega li sta.*
»Poleg tega se kralj, vlada obvezuje :
1.)	Da zabrani vsakršno publikacijo, s katero se izziva mržnia in prezjranjc monarhije in katere obča težnja je naperjena zoper teTitorijalno integriteto Avstro - Ogrske.
2.)	Da takoj razpusti društvo, imenovano »Narodna Odbrana*, da konfiscira vsa njena sredstva za propagando in da istota-ko postopa tudi z ostalimi društvi in organizacijami v Srbiji, ki se bavijo s propagando zoper avstro-ogrsko monarhijo. Kraljevska vlada bo
Žerjav preseli v nebesa (kamor oni gotovo ne bodo prišli) in je smatrati njihov vsakdanji klic kot poziv na kakšnega klerikalnega ali komunističnega — do-brovoljca ... Klerikalizem se svojih na
iznebi čc treba tudi z grožnjo z umorom in z izvršitvijo take grožnje. To je stara resnica. Toda gospodje zaman pričakujejo, da se jih bo dr. Žerjav ustrašil. On sicer gre, toda naravnost nad nje in še bolj krepko nego dosedaj...
+ «G. Ravnihar pravio je pitanje...* Beograjska »Pravda* glavni organ opozicijskega bloka poroča, da so dr. Ravnihar, ki je »sada postao radikal* in »slovenački radikali pravili ovih dana pitanje i traže, da se koalicija sa Pribi-čevičevom gtupom rasturi, inače če se oni — nazvati nezavisnim radikalima*... Grozno.
-f Ti preklicani demokrati V pogajanjih o žel. tarifah z Italijo dela posebne težkoče vprašanje skupnih obmejnih carinskih kolodvorov. Italijani hočejo, da so vsi ti kolodvori na njihovem ozemlju, naši se upirajo. Blokaški listi so vsled tega hudi — na slovenske demokrate, češ, da njihova kampanja v tej
»Memoar, ki se nanaša na rezultate preiskave v Sarajevu, je priložen, v kolikor se tiče uradnikov, naznačenih pod točkama 7. inJS., tej noti.»
Noti je bil prilože® dodatek, vsebujoč rezultate sodne preiskave, izvršene v Sarajevu. Pri izročitvi note je av-stro-ogrski poelanik po izrecni naredbi z Dunaja »s povzdignjenim glasom* izjavil zastopniku ministra vnanjih poslov dr. L., Pač-uia, da mu je naročeno, naj zapusti Beograd z vsem osob-jem poslaništva v slučaju, da odgovor srbske vlade ne bi sprejel brez vsakršne rezerve vseh zahtev note do poteka roka 4Sih ur od trenutka, ko se je nota izročila.
Po Beogradu je završalo. Evo, treščilo je, to je vojna. Nikdo ni dvomil da je s'tem ultimatom podan pričetek. Lavina je sprožena.
K napadom ob albanski meji
Naš vnanji minister dr. NinSč je dejal te dni, da je Albanija sosed, s ka« terim je treba imeti potrpljenje.
Baš te dni so sc pričeli na albanski moji dogodki, ki so najživahncjši ko* mentar k gornji Ninčičevi izjavi Pričeli so se zbirati kačaki v večjih množinah na albanski strani naše meje, priprava Ijajoč se, da pridejo na pripravnih toč* kah preko meje po svojih običajnih razbojniških potih. In najnovejše vesti javljajo že o večjih krvavih spopadih z albanskimi tolpami
Ko se je nagibala tekom zadnje al« bonske revolucije zmaga na stran upor«
nikov, je postalo jasno, da se bo s tem j bili morda le dobri... tudi položaj na meji med Albanijo in Južno Srbijo poslabšal. V albanski revo« luciji so aktivno sodelovali vodje, ki so znani kot organizatorji razbojniških napadov preko naše meje, albanski begi, ki so bili pred osvobojenjem vsemogočni gospodje v brezpravnem ozemlju okrog Prizrena, Djakovice, Reči, Kosovske Mitrovice in Prištine. V tem ozemlju so turška oblastva malokdaj imela kaj avtoritete; gospodovali so albanski ple« menski prvaki iz svojih trdnih kul, srb« j sko prebivalstvo pa je bilo izročeno brezzakonju, anarhiji in nasilju Arnavtov. Ko so sledile srbske zmage in je izginilo j turško gospodstvo, so se Arnavti potuh* j nili. Toda kmalu jim je zasijalo novo ] venec*, da bi med člani glavnega odbo-upanje iz Albanjc, ki jo je ustanovila v ; ra prevladale intrige (t. j. imel Pašič ve-prvi vrsti Avstrija s sovražnim ciljem j čino), se ne bo počakalo četrtkove seje zoper Srbijo. Ko se je po svetovni vojni j odbora, temveč se bo že v sredo ustva-
nančnih razmer. Trgovska bilanca Mad«
žarske izkazuje v prvih štirih mesecih letošnjega leta 38 milijonov zlatih kron pasiv, kar je mnogo manjša vsota nego lani; upajo, da se bilanca koncem leti Madžarski emisarji
snrotnikov ki jim drugače ne more blizu' vključi brez pasiv.
sprotn.Nov, ki jim uiub<u.	i se t^j^ da bi sc posojilo podpisovan
lo tudi po manjših ziDadnik državah. Švici, Belgiji, Holandski, Švedski Špani« ji. Češkoslovaški in poroča se, da sigur*
no računajo na uspeh. S to finančno pod poro upajo dvigniti vrednost denarja io znižati cene importiranega blaga, tako, da bi se potem n. pr. uradniške plače mogle dvigniti na 50 do 60 odst. pred« vojne višine. Vlada hoče črtati iz pro* računa vse izdatke, ki niso brezpogojno potrebni.
_ Svetovni položaj v ameriški luči
Ameriški zunanji minister Hughes, ki sc mudi v Londonu, je govoril v pondeljek zvečer na nekem banketu. Izvajal je med drugim: »Svetovni mir bo mogoče ohra« niti le, ako bodo stremele za tem ciljem vse države in ne bo nobena poskušala izbiti za sebe kake posebne koristi na škodo druge. Amerika bo v pripravnem trenutku sklicala svetovno razorožitve* no konferenco, oziroma podprla z vso
stvari ni koristna. Skupni kolodvori naj j energijo tozadevni angleški predlog, bodo le na laški strani! Zagrebški »Jutr. i Obe glavni strank, Amerike, republikam ...	- * - - 1 ci in demokrati, imata z ozirom na L.\ *
ropo isti program: pomagati hočeta, kjer
vendar boljše ako imajo te kolodvore Italijani, ker bodo potem morali plačati tudi del stroškov. (Kakor, da bi v nasprotnem slučaju morala Jugoslavija plačati vse!) Napadi proti slov. demokratom radi njihovega stališča v zadevi obmejnih kolodvorov so očividno lansi-rani od italijanskih strani. Zato je čudno, da jih dosedaj še ni objavil »Slovenec«. Za nove obtožbe proti drju Žerjavu bi
in kakor jc mogoče, da se zagotovi in ohrani svetovni mir. Službena Amerika ima tozadevno sicer slaba eksekutivn.i sredstva na razpolago, temveč pa nesluž* bena, gospodarska in finančna Amerika, Tudi ta pa ima pred očmi le en cilj: sve* tovni mir. Ako bo imela v tem oziru za* dostne garancije, bo dala Evropi denar, drugače ne*. Svoja izvajanja je končal Hughes z zatrdilom, da trdno veruje v uspeh londonske konference.
4- Vse demokratične čednosti se
pokažejo pri klerikalcih, kadar postaviš pred nje ministrski foteljček. Takrat se odkrije njihova prava natura: pasje ponižni so napram zgoraj, predrzni in ošabni na zdolej in iz njihovega spomina so izbrisane vse obljube, dane ljudstvu in tisočkrat ponavljane na zborih, v časopisju in v parlamentu Cel šopek originalnih cvetk iz klerikalnega demokratičnega vrta si lahko vsak dan natrgaš ; je bi] pr0'met zej0 s;ab. — V devizah v »Slovencu*. Tako n. pr. včeraj z na-
22. julija:
ZAGREB. V efektih je tendenca slaba. Pri bančnih papirjih se je razvil nekaj večji promet v delnicah Eskomptne. Zanimanje je bilo tudi za Jugo, Hipo, Slavonsko in Srpsko. V industrijskih papir-
slado pripoveduje, da g. Jovanovič ka-šlje na slavni glavni odbor radikalne stranke, ki je njegova vrhovna politična instanca. »Čc bi se pokazalo, pravi »Slo-
zopet obnovila samostojna Albanija, ki ril nov položaj...* In ker na žalost raje postala deležna naklonjenosti in pod* | dikalski ministri nočejo parirati klerikal-pore s strani Italije, so sc albanski nasil* neži zopet zavedli svojega starega pokli* ca. Pričela se je živahna pnotisrbska propaganda; mnogi mogočni prvaki, ki so se za časa avstrijske okupacije kom*
je bila tendenca nespremenjena. Vsi tečaji so održali v glavnem včerajšnje višine razen devize na Švico, ki je tekom borze radi pomanjkanja blaga in večjega povpraševanja porasla ua 1555. Narodna banka je dajala blago v devizi na Švico, dočim ie ostalo povpraševanje pokrito s strani privatnih bank. Promet znaša 10.5 milijona dinarjev, a trgovalo se je največ v devizah na Dunaj, Italijo in Prago. Notirale so devize: Amsterdam 3205 do »Slovenec« —13235, Dlmaj 0.1183 do 0.1203, Budimpešta 0.105 do 0.125, Bukarešta 35.875 do
mrzlo krvjo, s hladnim preudarkom in j podvzela potrebne korake, da razpu-mirno cinično dušo. Tako so nam ko-; ščena društva ne bi mogla nadaljevati pali grob. Krivca sta Dunaj in Berlin j delo pod drugim imenom in v kaki dru-
v enaki meri, samo uloge so bile sprtt no razdeljene.
Avstrijski ultimat se je glasil: »Dne 31. marca 1909 je poslanik Srbije na Dunaju dal c. in kr. vladi po naredbi svoje vlade sledečo izavo:
»Srbija priznava, da fait accompli. stvorjen v Bosni in Hercegovini, ni oškodoval njena prava in ona se bo temu primerno prilagodila odločitvi, katero sklenejo velesile glede čl. 25. berlinskega dogovora. Sprejemajoč nasvete velesil se Srbija že sedaj obvezuje. da opusti stališče protesta in opozicije, ki ga je zavzela napram aneksiji še "izza poslednje jeseni in se razen tega obvezuje, da spremeni pravec svoje dosedanje politike napram Avstro-Ogrski, da bi v bodoče živela z njo v odnošajih dobrega sosedstva.*
»Toda zgodovina poslednjih let, oso-bito pa dogodki 28. junija, so pokazali, da obstoja v Srbiji prevratno gibanja, katerega cilj je, odtrgati od avstro-ogrske monarhije gotove dele njenih teritorijev. Prišlo je do tega, da se to gibanje, ki se je pojavilo pred očmi srbske vlade, manifestira tudi izven teri-' torija kraljevine s terorističnimi čini, v celem nizu atentatov in ubojev.
»Kraljevska srbska vlada, daleko od tega, da bi izpolnila formalne obveze iz izjave z dne 31. marca 1909. leta, ni storila ničesar, da uduši to gibanje; to-lerirala je zločinsko delo raznih društev in organizacij, naperjeno zoper monarhijo." nebrzdan ton tiska, poveličevanje krivcev atentata, sodelovanje oficirjev in uradnikov v prevratni-skem rovarenju, bolno propagando v javnem pouku, tolerirala je naposled vse one pojave, ki so mogli povzročiti, da srbsko prebivalstvo zamrzi monarhijo in prezira njene ustanove.*
»To kaznjivo toleriranje s strani kr srbske vlade ni nehalo niti tedaj, ko so dogodki z dne 28. preteklega meseca odkrili vsemu svetu njegove usodno posledice.*
. izinovedi iamiznani krivcev aten-
gi obliki.
3.)	Da odstrani brez odlašanja iz javnega pouka v Srbiji, tako glede teljskega osobia kakor glede učnih sredstev, vse ono. kar služi ali bi moglo služiti ustvarjanju propagande zoper Avstro - Ogrsko.
4.)	Da odstrani iz vojske in iz upravo vobče vse oficirje iu uradnike krive propagande zoper avstro-ogrsko monarhijo, glede katerih imen in činov si avstro-ogrska vlada pridržuje pravico, da jih naknadno sporoči srbski vladi.
5.)	Da sprejme, da sodelujejo v Srbiji organi c. in kr. vlade v svrho udušit-ve prevratniškega giba.nia zoner teri toriialno integriteto avstro-ogrske monarhije.
6.)	Da začne sodno preiskavo nad onimi udeleženci zarote z dne 15. jtini ja 1914. ki se nahajajo na ozemlju Srbijo: organi, katere pošlje avstro-ogrska vlada, bodo sodelovali v tej preiskavi.
' 7.) Da takoj zapre majorja VoJj Tankosica iu osebo pod imenom Milana Cigajnoviča. uslužbenca srbske države, ki sta kompromitirana rezultatom sarajevske preiskave.
S.) Da prepreči z usnešnimis sredstvi sodelovanje srbskih oblastev v protizakonitem vtihotapljanju orožja in eksploziv preko meje; da odnusti in stro go kaznuje obmejne uradnike v Šabcu in Loznici. ki so krivi, da so pomagali izvršilcem sarajevskega zločina, ker so jim olajšali prehod preko meje.
9.)	Da da pojasnila c. kr. vladi o neopravičenih izjavah višjih državnih uradnikov, tako v Srbiji, kakor tudi v inozemstvu, ki so se, da-si so zavzemali uradna mesta, po atentatu z dnp 28. junija neprijateliski izražali v intervjuvih o Avstro-Ogreki.
10.)	Da brez odloga obvesti c. in kr vlado o izvršitvi korakov, navedenih v gornjih točkah.*
»C. in kr. vlada pričakuje odgovor do sobote 25. tcffa meseca do 6. ure .DODtOldne.«
promitirali, so jo potegnili iz svojih skri* vališč preko meje v Albanijo. Ti emi* granti so ustanovili v Albaniji takoime* novani «Kosovski komitet*, t. j. organi* zacijo, ki ima namen gojiti in propagirati ireden tisti čne arnavtske aspiracije na ono ozemlje v Južni Srbiji, kjer so bili za turške dobe z nasilji in moritvami zagospodovali Arnavti. Cilj Kosovskega komiteta je avelika Albanja*, ki naj bi obsegala tudi naše kraje v Metohiji, okrog Skoplja in celo vso pokrajino Kosovsko. Kosovski komitet jc organi* zirai svoje dcco po vsej severni Albaniji, organiziral oborožene tolpe in pošiljal emisarje in čete kačakov po metohij« skem in kosovskem ozemlju in našem jugu. Seveda je stopil tudi v zvezo z makedonstvujuščirni ter dogovarjal z njimi skupno akcijo zoper nas.
Dokler je v Albaniji prevladoval Ahmed begov vpliv, «Kosovski komitet* ni mogel v Tirani do odločilne besede in nobeden njegovih vodilnih članov ni bil zastopan v ministrstvu. Prevrat pa je njegov vpliv znstno povečaL Siccr tudi Fan Noli ni sprejel nobenega od vodi'nih činiteljev zloglasnega komiteta v svojo vlado, ali znano ie, da vcže'o tesne vezi nacijonaliste in kosovce in da gredo s'ednjim*v!adni krogi v vsem na roko. Zato ni slučajno, da se 'e baš sedaj poživilo razbojniško delovanje na albanski meji.
Morda bo potrebno s primernim diplomatskim pritiskom prisiliti novo tiransko vlado, da ho faktično tako ko« rektna in miro'jubna soseda, kakor povdarjajo njene oficijelne izjave.
nim željam jih izroča
kralju, da jim nategne ušesa, češ da je:____ __ ___________
bil minister Srskič sprejet pri kralju, Sg*875, "italija izplačilo 363.35 do 366.35, kjer se je lahko prepričal kako mu je j nastopati. S posebnim zadoščenjem si 1
ček 362.8 do 365.8, London izplačilo 369.4 do 372.4, ček 369.25 do 372.25, izmišlja »Slovenec* konccuo tudi to, da New_York kabel 84.125 do 85.125, ček
t_ - r_______ ,:x________<n c« L-1 t- I L- -a 11 rr- ...	_ . _ „ . .- ■	. . ^
bo Jovanovičeva koalicija s klerikalci, ee g3 g dQ	Pariz 4S5 do 440, praga
ne bi mogla delovati s parlamentom dobila — volilni mandat. Očividno je povsem v redu da dobijo klerikalci volilni mandat, ne pa narodna koalicija In ko-nečno je klerikalnemu kvaražugonu še v posebno radost, da je Herriot poslal francoskemu poslaniku v Beograd »prijateljsko poročilo*, da bi rad videl nekaj pristnih klerikalcev v jugosiovenski vladi, češ da mu je »Pašič nezaželjen*. To se pravi »indčsirable*. »Slovencev* dopisnik je namreč razgovarjal s Hc-rrio-toni, ki si želi, da bi vsaj Jugoslavija imela par klerikalcev v vladi, če jih že cn, ki klerikalizem preganja na življenje iu smrt, ne more imeti v svojem kabinetu. Mogoče je seveda tudi, da je beograjski francoski poslanik dal »Slovenčeve-mu* uredništvu Herriotovo pismo na
249.6 do 252.6, ček 249.5 do 252.5, Švica 1548.3 do 1558.3. ček 1549 do 155D; valute: dolar 82.75 do 83.75, aK 0.1182 do 0.1202, Kč 246.5 do 249.5, lire 362 do 0; efekti: bančni papirji Primorje (Litorale) 75 do 80, Trg^ 32 do 33, Hrvatska 32.5 do 40, Eskomptna 125 do 126, Poljodjel-ska 21.5 do 22, Kreditna Zagreb 123 da 125, Hipo 62 do 65, Jugo 114 do 115, Fra-štediona 915 do 920, Etno 124 do 129, Slavenska 110 do 112, Srpska 139 do 140; industrijski papirji: Eksploatacija 114 do 117.5, Dubrovačka 750 do 780, Goranin IO do 150. Sečerana 995 d-> 10-0, Is is 60 | do 68, Narodna šumska 80 do 82.5. Nihag i SS do 00, Gutmann 740 do 765, Slaveks j 0 do 300, Slavonija 94 do 95, Trbovlje ; 500 do 510, Vevče 137.5 do 140; državni papirji: 7 odst. posojilo 65.5 do 66."
Politične beležke
+ Božji bojevniki v »Slovencu* ščuvajo in lažejo naprej. Te dni so si izmislili, da je JDS v zvezah s komunisti, češ da je z njimi sklepala celo volilne kompromise. Prav brez sramu pa istočasno pišejo, da je preganjanje komunistov Žerjavovo delo. Žerjav tudi zapira gostilne. Žerjav je pretepel delavca To-mžta, 2erjav ne dovoli, da živi slovenski narod, Žerjav noče podpirati slovenske univerze. Žerjav je povzročil 50 odst železniških uslužbencev »vnebovpijoče krivice*, Zeriav je kriv neuspehov klerikalnih tigrov, Žerjav je seveda tudi kriv nedeljskih pobojev in pokolov po naših pobožnih selili in vaseh. Klerikalci so od strahu pred Žerjavom postali histerični in usta jim v enomer trepečejo: Zžžer.iav nnnaj gggre. Ker Žerjav ni funkcijonar SLS, ker nI škof, ne minister, ne poslanec, ker nima Katoliške tiskarne v rokah, da bi zalego, ki se je tam vgnezdi-la, izžveplal, ker ni predsednik klerikalnega kluba, da bi nekoliko zdresiral plemenite tigre — želijo gospod škof in njegovi sotrudniki očividno. da se dr.
razpolago. Iz podobnega vira je konečno 4 ^ aRrarne 23.25 do 23.75, Vojna ško »Slovenec* tudi sigurno izvedel, da se je ; da p., do 5 osnovala posebna zarota, katere ožji odbor, je sklenil ubogega Korošca ubiti. Pa j to je, gospodje, vendar odveč. Saj se naš | čuveni slovenski državnik vendar že vse te dni tako smotreao in brižno pripravlja na — samomor.
P© svetu
—	De Rivera r.a umiku. Španski diktator De Rivera se ie nedavno podal v Maroko, da osebno prevzame poveljstvo nad španskimi četami, ki se bore proti maroškim ustašem. Kakor zatrjujejo poročila pariških in londonski listov, se hoče De Rivera po svojem povratku. oprt na nimb in popularnost zmagovalca, 'otiti lik vidr.ci;e dosodanrcga izrednega stanja v Španiji. V ta namen je pustil "le sedaj ustanoviti novo politično stranko »pntrijotično zvezo«, ki naj vzame politično oblast v svo;c roke. izvede volitve in dovrši po diktaturi začeto ■cfonrno delo pail-mentarnim potom, ^cveda Rivora pn tem še vedro ne misli na povratek popolne politične svobode, ker 'e odločen, pripomoči novi stranki do absolutne večine pri volitvah tudi z orožjem, če bo potreba, vendar pa nomenja zopetni povratek k parlamentarizmu veliko zboljšanje v razmerju s sedaniiin položajem
—	Sanacija Madžarske. Glavna skrb Madžarske, dobiti vuanie posojilo, še večno ni odst-anjena. Kake znano jo je le briga za tem privedba 00 tega, da išče dobrega razmerja do sosedov, ker se je pokazalo, da brez zaupania od te struni ni kredita pri državdi, organizira, nih pri Zvezi narodov. Vendar pa je, kakor je podoba, vnanjc posojilo Mad« ?a-sk' zasigunno. Pri tc~ jc največ pri« pomoglo ugodno poročilo generalnega komisarja Zveze narodov Smitha, o za* dovoliivem razvoju gospodarskih in ti'
BEOGRAD. Teudenca nespremenjena. Blaga dovolj. Poslovalo se je na curiški bazi 6.475. Narodna banka je intervenirala v devizi na Curih. Kotirale so deTize: Amsterdam 8220 do 3240, Dunaj 0.1183 do 0.1184. London 370 do 370.5-1 Milan 304 do 364.5. New-York S1.3 do 84.4, Pariz 436 do 438, Praga 251 do 251.25, Sofija 60 do 615; valute: leji (srednji tečaj) 37.75; termini: Ženeva za 1. septembra 1555. Praga za 31. avgustr 250, New-York za 15 septembra 84.6; efekti: 7 odst. posojilo 66.75 do 67.5, 4 odst. agrarne 24.25, Vojna škoda 132.75 do 133.5, Narodna banka zaključek 3910.
CURIH: Betijrad 6.475. New-Yorw 54350, London 23.S8, Pariz 28.025, Milau 23 525. Praga 16.125, Budimpešta 0.0069 Pukarešn 2.45. Sofija 4. Dunaj 0.00765.
TRST: Beograd 27.35 do 27.65. Dunaj 0.0325 do 0.0335, Praga 68.60 do 69, New-Vork 2305 do 23.16. dinarji 27.40 do 27.70 dolarji 23 do 23.60, 20 frankov v zlatu 88.60 do 89.10. tečaj zlate lire 446.86.
DJNAJ: Devize: Beograd 837 do 841, Berlin 16.860 do 16.960, Pudimpsšta 86.90 do 88.90. Milan 3069 do 3081, New-York 70.935 do 71.185, Pariz 3672 do 35S8, Praga 211 do 2121, Sofija 514 do 518. Valute: dinarji 836 do 842, dolarji 70.460 do 70.860 lire 3075 do 3095. Efekti (v tisočih aK): Jugoslovanski papirji Trgo 24, Hipo 50, Eskomptna 102. Jugo 90. Trbovlje 410, Jesenice 660, Zenica 990. Gutmann 800. Slaveks 205, Slavonija 75, Sečerana S00; ostali papirji: Donava-Sava-Jadran 439, Anglo 182, Banl.verein 111, Landerbank 244, Zivnostenska 816, Alpine 379, Poldi 500, Skoda 1235. Daimler 15.
PRAGA: Beograd 40.125, Dunaj 4.715, Berlin 8.04. Rim 146.75, Budimpešta 3.935. London 148.80, New-York 33.95.
BERLIN: Beograd 4.96, Milan 18.125 Praga 12.45, Pariz 21.65, New-York 4.19

Leon Štukelj
prvi jugoslovenskt olimpijski zmagovalec.
Br. Štuklju čast in zahvala, da Je s svojo zmago priboril najvišje priznanje jugoslovenskemu Sokolstvu, čegar zvest in vnet član je. Zdravo!
Okrajni šolski nadzorniki v mariborski oblasti
1 Za okrajne šolske nadzornike v mariborski oblasti so imenovani: 1 za Celje mesto in okolico ter Vran-i sko Ljudevit Č e r n e j, dosedanji nad-' :.»rnik istih okrajev;
za Ljutomer, Gornjo Radgono in Sv. Lenart Fran Cvetko, dosedanji nadzornik za okraj Murska Sobota;
za Maribor - mesto levi bresr Ivan
la je mestne ključe, postavila stražo in vršila sodstvo. Imela je tudi pravico pomiloščenja, po katerem so se smeli tri dni pred svečanostjo in še tri dni po glavni svečanosti vračati v Kotor ter tamkaj ostati vsi begunci razen onih, ki so bili obsojeni na smrt. Pozneje je beneška republika podelila »mornarici* tudi pravico, da na Trivu-nov dan zahteva amnestijo za obsojence, katere pravice se je strogo posluževala. Pri neki priliki ni hotela zaključiti javnih svečanosti in tudi ni hotela odložiti orožja, dokler niso prispeli iz Benetk »oratorji* z odobrenim pomilo-ščenjem.
V bokeljski mornarici se je vedno striktno izvajalo narodno edinstvo, a
luiuiuui - iu^tiu i/	----- STT1K.UHJ l£vaj<iiu luiuuiiu	1
Tomažič, učitelj - upravitelj v Ma ihi1o ni nitii verskih prepirov med kat-
rol-o vir, + ti ril rtn
je narodne države.
Poročali smo, da si je priboril na pariški olimpijadi jugoslovenski Sokol br. Leon Štukelj svetovno prvenstvo v telovadbi On je prvi in doslej edini Jugo-sloven, ki nosi ponosni naslov olimpijskega zmagovalca. Njegovo ime gre te dni po vsem kulturnem svetu in žnjim ime Jugoslavije. Več je storil br. Štukelj s svojim uspehom za popularizacijo naše države in našega imena, kakor bi mogla doseči cela serija propagandnih člankov in brošur.
Leon Štukelj svoje zmage ni dosegel slučajno, zakaj on je umetnik v orodni telovadbi, in sicer ni speciialist na enem orodju, ampak obvlada vsako orodje. Na pariški olimpijadi se je zlasti odlikoval na bradlji, a tudi na vseh ostalih orodjih je pokazal neprekosljivo elasticiteto in moč svojih mišic. Br. Štukelj, ki je majhne in vitke postave, s svojim sorazmernim in ne premočno razvitim mišičevjem ne vzbuja pozornosti, toda ko se vzpne na orodje in z neverjetno lahkoto in eleganco izvaja najtežje prvine in sestave, ko se giblje na orodju kot pero, tedaj ostrmi vsakdo in se čudi njegovemu izvajanju. Po dolgi in nadvse težki kombinaciji, — tudi v kombiniranju vaj je br. Štukelj mojster — odskoči brez najmanjše utrujenosti in zasopenosti raz orodje ter prožnega in mirnega koraka stopa na svoje mesto. Njegova poljubna vaja na bradlji, ki jo je pokazal pri izbirni tekmi v Ljubljani, je bila čudovito lepa kombinacija izvajana pa tako, da je morala očarati tudi najstrožjega sodnika. Pri vsem tem je br. Štukelj moral tekmovati z bolno roko, ki si jo je pri izbirni tekini nategnil. Prepričani smo, da bi bil br. Štukelj tudi na konju dosegel več točk, ako bi ga ne ovirala razbole-na roka, kar je pri vajah na konju gotovo najbolj občutil. V tem slučaju bi bil ;igurno nekaj točk pred svojim tekme-:em br. Pražakom iz Češke, ki je dosege! drugo mesto na olimpijadi.
Br. Štukelj je rojen 1. 1898. in je od leta 1918. član Sokolskega društva v Novem mestu. Od mladi Si nog je dober telovadec in je dalje časa telovadil tudi v Ljubljani, kjer se jc pripravljal za mednarodno tekmo ob priliki 1. jugoslovenskega vsesokolskega zleta 1. 1922 v Ljubljani. 2e pri tej tekmi, ko je prvikrat stopil med mednarodne tekmovalce je vzbudil splošno pozornost. Takrat je dosegel 124.25 točk (82.83 odst.) in je bil uvrščen kot posameznik na sedmem mestu. Pri tekmi za prvenstvo JSS ob isti priliki pa je bil na tretjem mestu s 113.75 točkami (75.83 odst.).
Br. Štukelj, ki je po poklicu svskultant pri novomeškem sodišču, sc je za olimpijsko tekmo po večini pripravljal sam. 5 svojo vztrajnostjo in prirojeno spretnostjo bo lahko dosegel še lepe uspehe v vrhunski telovadbi.
rlboru;	_ _ j jjki m pravoslavnimi. Boka bo tudi dne
za Maribor desni breg, Slov. Bistrica j 3 avgusta z iskreno vdanostjo prosla-In Konjice: Matija L i c h t e n w a 11- j Rojstvo, da je končno po dolgih n e r, dosedanji šolski nadzornik v Ma- stoletjih stopila v neločljivo zvezo svo-;ršboru;
za Mursko Soboto: Leon C e p u -der. šolski upravitelj v MeJmeih:
za" Dolnjo Lendavo: Fran Golob, šolski upravitelj v Dolnji Lendavi;
za Ptuj in Ormož: Ivan K o r o p e e, dosedanji nadzornik za ljutomerski šolski okraj:
za Prevalje in Marenberg: Rudolf Mencin, učitelj v Prevaljah;
za Slovenjgradec, Šoštanj in Gornji grad: Miloš Grmovšek, dosedanji nadzornik za gornjegradski, marenber-ški, prevaljski, slavenjgraški in šoštanj. ski šolski okraj;
za Šmarje, Rogatec in Kozje: Hinko Šumer, nadučitelj v Šmarju pri Jelšah.
Proslava tisočletne jugoslovanske korporacije
Boka Kotorska bo dne 3. avgusta obhajala redko svečanost: po več stoletjih bo zopet vladar narodne krvi odlikoval staro tisočletno zastavo »plemenite korporacije bokeljske mornarice*. Kralj Aleksander je namreč to «bokelj-sko mornarico* počastil z redom sv. Save tretje vrste ter se bo to odlikovanje omenjenega dne z velikimi svečanostmi izročilo »mornarici«.
»Bokeljska mornarica* je najstarr-j-korporacija v Jugoslaviji, a najbrž tudi v celi Evropi. Ugotovljeno je, da je ta korporac-ija obstojala že leta 800. po Krisfcovem rojstvu, četudi je treba prvi početek te korporacije iskati še mnogo dalje nazaj. Bokeljska mornarica je bila" v stoletjih dobro urejena bratovščina mornarjev, ki se je v mirnem času bavila z gospodarskimi in so-cijalnimi vprašanji, v vojnem «tsu ra je bila oborožena sila Boke. Na Trivu-nov dan je slavila mornarica, svojo siji jno slavo. Ta slava se je ohranila tudi v 19. stoletju, četudi mornarica po propasti beneške republike ni bila več javna ustanova.
Mornarji te korporacije imajo starinsko bogato nošnjo iz črne svile, izvezene z zlatom, ter staro, dragoceno orožje. Na čelu korporacije je častniški zbor: admiral, izvoljen za celo življenje, četnik, prvi in drugi častnik, nadporoenik, poboenik in več poročnikov. Vse te častnike volijo sela okoli Kotora. Razen tega volijo vsako leto po dva praporščaka in dva mornarja, ki poleg* zastav nosijo dve starinski sulici, in končno «malega odmirala* — to js otrok, ki teden dni pred glavno svečanostjo govori zbranemu ljudstvu s terase cerkve sv. Trivuna «pohvalo*, to je kratek govor kot uvod svečanosti. Svečanost sama obstoja iz slavnostnega vhoda vnanjih oboroženih mornarskih čet v mesto, igranja starodavnega »kola* sv. Trivuna, obhodov, procesij, junaških iger ter pogoščenja siromakov.
Za čas svečanosti je bila »mornarica* absoluten gospodar mesta. Hrani-
Pierrot pred sodiščem
Zanimivosti iz običajnega in neobičajnega življenja.
Ljubljana, 22. julija.
Danes se je ljubljansko deželno sodišče bavilo z afero in pol. ki je svoje-časno vzbudila po mestu in deželi precej pozornosti, pa se pozneje kmalu pozabila, kakor se pozabijo vsi slioni dogodki. Predvsem je dobil zadoščenje zdravnik dr. B., o katerem so se raz-našale razne govorice ki so se pa izkazale pozneje kot povsem neosnova-ne. Vsled teh govoric in raznih osumljen j je prišlo končno do obtožbe radi splavljenja. Po provedbi tozadevnih dokazov je pa sodišče izreklo oprostil no sodbo z razlogi, da se ni moglo uve riti o krivdi, ne le, ker ni za osumljenje nikakršnega konkretnega povoda, marveč tudi ker sta oba kot izvedenca zaslišana zdravnika prof. dr. Zalokar iu sodni zdravnik dr. Travnar potrdila, da, ie v konkretnih, sodišču predležečih slučajih obtoženi, zdravnik postopal povsem v smislu zdravniškega običaja.
Soobtožen je bi! neki industrijalec iz Gorenjske, češ, da je občeval z de-I kletem, in ko je ta hotela odpraviti, jej
stopal, in tudi naš dunajski konzulat je olupil za nekaj stotakov. Po Mariboru je nekomu izvabil plašč, drugemu dozo, z neko ločeno gospo in hotelsko sobarico L. je rajžal po svetu — izkratka, uganjal je hohstaplerijo v velikem in je bil končno obsojen radi tatvine, goljufije, poneverbe in še cele kopice drugih deliktov na dve leti ječe, vsak kvartal poostrene s po enim postom, trdim ležiščem in temnico. Polletni dosedanji preiskovalni zapor se vračuna.
Dekle sprejme obsodbo hvaležno smehljaje, — bila je mila. Fant pa dvigne obrvi, nasmehlja se, zmigne z rameni, z roko napravi kretnjo, da mu je vseeno, in ironično smehljaje mirno izjavi. da obsodbo sprejme. Potem odide na hodnik in po njem v spremstvu ono-stran zidovja. To je že njegova šesta obsodba. Koliko jih bo še sledilo? Ta eleganca, resignacija. ironija, ta cela nezdrava pojava deklasiranca, ki se je lovil z velikim življenjem, ta kinematografska, eksistenca, — evo, še je osamljena med nami in zato vzbuja sočutje poleg radovednosti. Škoda zapravljenega talenta, ki bi, drugače uporabljen, mogel blesteti	_
koj pošlje dolgujoči znesek. Dal je natdj
nekaj stotakov na račun, trgovci so fii nemu gospodu izročili blago in čakali na{ razliko, katere seveda niso nikdar pre-l jeli. Ogoljufal je na ta način za velike vsote kakih osem ljubljanskih trgovcev;
Nevarni možakar je sedaj zaenkrat V policijskih zaporih in je upati, da ne bo imel zopet tako kmalu prilike se šetati po ljubljanskih ulicah, ne krasti in goljufati naše trgovce pa tudi ne zapeljavati razne ljubljanske damice, kajti nevarni gigrl je imel seveda tudi te vrste talente.
Dopisi
Jfe pozabimo, h je špecijaliteta tovarne mlečna Mirim čokolada!
1137
je pomagal. Dekle samo pa je bilo obloženo tudi še. da je od svojega fanta v raznih pismih z grožnjo z ovadbami
izsiljevala* večje zneske. SplavJjenje in torej deležni-štvo itd. nista bila dokazana in sta bila oba v tem oziru oproščena, pač pa je dekle bilo radi izsiljevanja obsojeno na dva meseca, ki sta, že odslužena s preiskovalnim zaporom.
Zanimivejši je bil soobtoženi Ferdinand S v e 1 c, znan pustolovec, rojen 1. 1903. Elegantno je oblečen, šestmesečni preiskovalni zapor se mu prav nič ne pozna. Obraz ima, kakor da je pravkar >kočil iz slike Konstantina i Somova: Pristni Pierrot. Okrogla lofoa- j nja, pravilno čelo in nos, čutna ustna,. ženska brada, visoko vzbofene črne j obrvi. Pravi figurin. kakršnega rade i vidijo lahke ženske. E11 face pa je manj »umetniški*, veke ima nabrekle, oči se ne točijo koncentrično, — kakor da je fant še'morfinist. Med Pitanjem obtožnice se včasih smehlja, kakor da se ga vsa storija ne tiče. Predkaznovan jo večkrat in prav občutno. Obtožnica mu očita cel »roženkranc* deliktov. Pu-stolovil je po svetu, se predstavljal za medicinča, za asistenta klinike, za filmskega igralca, v bolnici je ukradel so-bolniku znatno vsoto iz jopiča in potem sam šel po policijo, ogoljufal ie razne mlade ljudi in ženske, enega za posojilo, drugega za obleko, za stana rino, vozil se po Gradcu. Dunaju in Zagrebu, v Ljubljani je izvrševal zdrav-niiko prakso, asis tiral in bil sploh prav koristen. razven takrat, ko si je prilastil 500 Din. ki so bili .Irugemu namenjeni. Razven tega je imel legitimacije drugih ljudi, pod čijih imenom ie na-
Eleganten zločinec
Ljubljana, 22. julija.
Ljubljana se zdi zadnje čase pravi el-dorado raznih kriminalnih tipov, pustolovcev tatov in svedrovcev ter splošno iahkoživcev vseh branž. Policija dela na ves kriplje, da bi rešila ljubljansko družbo teh parasitov, toda ne gre. Vedno novi prihajajo in Ljubljana je vsaj v tem pogledu že veliko mesto.
Danes so napravili varnostni organi zopet dober lov. V nekem lokalu je bil namreč prijet tat in goljuf mednarodnega slovesa, ki se je udejstvoval zadnje čase v našem mestu. Je to možakar, ki si je lastil nešteta imena pod katerimi je uganjal svoja sleparstva in tatvine po Hrvatskem in Srbiji, kak dober mesec pa sedaj pri nas. Vsa njegova umetnost tiči v zunanji eleganci in finem nastopu. Predstavlja! se jc najraje pod lepo zvenečim naslovom doktorja Dragomira Mirtona. Njegovo pravo ime je baje Mile Kornicer, vendar pa policija dvomi, da je bil faktično kedaj krščen za Mileta in pa da se je pisal njegov oče ali mati Kornicer. Kajti mož je videti skrajno pretkan. Ce ne gre drugače poskuša rad tudi simulirati blaznost ali težke živčne napade.
Kar je bival v Ljubjlani je premenial že kakih petkrat stanovanje. Gospodinje pa, ki so sprejemale elegana pod streho, so se za plačilo lepo obrisale pod nosom. Pa vse to je prava malenkost napram lopovščinam, ki jih .ie izvršil lepi okrog 30 let stari tujec na ulici. Njegova špecijalitcta so zlasti finejše trgovine, v prvi vrsti trgovine z zlatnino, v katerih si je nabral za prav čedne vsote blaga. Čim pa bi moral šteti denar je znal v najizbranejših besedah v ka.ikavskem hrvatskem narečju povedati, da nima tre-notno toliko gotovine pri sebi, da pa ta-
ristai kranjski firnaž
prvovrstno suh? iu olnjate barve, laki. kit, klej, špirit gorljiv, pra2vo olje, slikarske in pleskarske potrebščine.
Ravliekar & Derganc
Pred Škofijo št. 20
3403i
DOL LOGATEC. Naš Sokol se res«( no pripravlja na župni naraščajev dan,, kateri se vrši dne 31. avgusta. Kar jej mladih idealnih telovadcev pridno pose* čajo telovadnico, dasiravno se morajo vsled pomanjkanja voditeljev bonti a velikimi težkočami. Med našim ostalim; članstvom se pa žal opaža precejšnji' malodušnost in brezbrižnost. Krasen Sokolski dom imamo, toda naše članstvo ga premalo poseča. Imamo v atalnici na razpolago vse napredno in nasproti no časopisje, toda čitateljev je malo. Na zadnjem občnem zboru smo se vsi zelo navduševali za redne članske sestanke, na katerih se bomo stvarno razgovarjah, kako odpomoči in rešiti razne perečo zadeve. Skratka: da bo naš Dom nase svetišče, kamor pohitimo po trudapo.. nem delu, da se med brati in sestrami bodrimo za povzdigo sokolske ideje Se mnogo dela imamo. Kako večje veselic do vztrajnega dela, bi imela nasa mlad.* na ako bi videla okoli sebe tudi svo;e starejše brate in sestre ter da se zanje zanimajo in jih navdušujejo! Kako «< 00 i no bi vplivalo na nas naraščaj, ako bi mogel pozdraviti v svoji sredi ve£ krat katerega starejših bratov, kater b jim tudi malo razložil pomen ,n zgodo. vino Sokolstva! Res ^ mladma naj de, la' Toda od kje pa naj mladina jemlje* pogum za vztrajno in uspešno delo ako n\L opore v starejših bratih m sestrah kateri so sokolsko šolo že predelal* Biatje in sestre, obiskujte pogost nas Dom in pomagajte po svojih močeh!
Uspeh dela pa ne bo izostal.
TRBOVLJE. Jože Velkavrh se v <blo> venskem domu* med »Ocvirki* hvali, pri katerih naprednin m kujturnih dni. Itvih jc že bil in jc še. Res škoda, da se ie dal od komunistov pregovoriti, da je zapustil ta društva ter posvetil svoje moči stvari, ki narodu me ne korist, Pozabil pa je navesti, da je bil tudi pri Orjuni in pojasniti zakaj ga m vec v
tej organizaciji!?	n . m
POLZELA. V nedeljo dne 13. t. m.
se je vršil izredni občni zbor Abstinenc nega kluba v prav lepem številu ljud* stva. Po daljšem razgovoru se je odio. čilo, da se spremeni naslov tako, aa se sedaj imenuje: «Društvo za gojenje trez nosti Višnjev križ. Polzela*. V nov. od* bor so bili izvoljeni gg.: Loparn.k Peter, predsednik; Lenko Franc, podpredsed* nik: Kronovšek Alojz, tajnik: Kanduser Romeo, blagajnik; odborniki: Bosnak Matija, Kolarič Anton, Cimpcrsck Matija Wybihal Tomaž; pregledovalca ni; čunov: Visjak Emil, Korber Josip; go* spodarica: Cimpcršck Pavla.
VOJNIK. Orlovski tabor, ki sc jc vr» šil v nedeljo v Vojniku, jc iztekel za klerikalno gardo silno klavrno. Ze ude* ležba Orlov na sebi jc bila z ozirom na veliko reklamo zelo pičla, še mani pa je bilo zanimanja za to prireditev od strani domačinov iz Vojnika in okolice, ki so nastop Orlov PO ogromni večini popolnoma ignorirali. Tudi ukradena orlovska uniforma nc vleče vec, ljudje so pač že siti vseh klerikalnih komedij.
ORMOŽ. Ormoški kaplan jc letos, ka. kor so izpovedali šolski otroci, pred koncem šolskega leta izpisoval med svo* jitni učnimi urami po razredih učencem redove iz šolskih katalogov ter dajal listke otrokom, da pokažejo svojim star. :em svoj napredek in si prihranijo kol* i-e za šolska naznanila. Naročil je otro-kom nai raje prineso ta denar njemu za «Angcljčka».
I beležk, kateremu stoje ob strani še bih*
j l:ografski zapiski. Vsebina jc torej res* ! nično vsestranska in dobra.
»Jugoslovanska Njiva"
Vsaka revija sc more pravilno oceniti šeie tedaj, ko stoji pred nami kot za. ključena enota. Pregled časopisov, ki ga punašamo na tem rcestu od časa Jo ča. si, utegne komaj konstatirati, kdaj je kakšna revija izšla; njeno sumančno vsebino je mogoče podati šele koncem vsakega letnika ali koncem vsake knjige
«Jugoslovenska Njiva* izhaja v Za* gicbu že osmo leto. Zbrala je okoli sebe lep krog intelektualcev — pisateljev, ki ss jim šc niso posušili vsi ideali v pc* resu in z njihovo pomočjo nadaljuje svojega življenja pravdo. Vzemi v roke katerekoli številko «J. N.», v vsaki boš našel vsaj en prispevek, ki te bo zani* tnal. Zaradi pestrosti in barvitosti snovi ki se trajno ogiba suhoparnosti, si je na. ša revija poleg sotrudnikov pridobila tu* c*i hvalevredno število naročnikov in ve* like armado bralcev.
S I. julijem jc «Jugosl. Njiva* začela novo poluletje. Ob tej priliki se lahko bežno ozremo po njeni preteklosti od 1. januarja do 30. junija. Svoj osmi let. nik jc otvorila s člankom o krizi nacio. nali"ma in demokracije. Naslednje šts. yilke je posvetila splošnim aktualnim broblemom (Rusiia in Evropa, Parla*
ment in gospodarstvo, Kultura in harmo ni j a) ter nizu slovanskih in domačih ju. bilejev (Dinko Simunovič, Alcksa San. tič, Branko Radičcvič, Antonir. Sova 1-J. S. Machar, Ivan Meštrovič, Jovan Skerlič, J. J. Strossmcver). Tudi geniji izven naših tesnih mej so dobili i- ".sto. ra v njenih gostoljubnih predalih: Gir.* como Leopardi, Alcssandro Manzoni, \Vilson in Mauricc Barrcs. — Dr. Vlaii* mir Dvornikovič je začel priobčevati v februarski številki veL',: razpravo o Kristu, Buddhi in Schoppenhauerju, še prej pa je dr. Ferdo šišič napisal daljšo študijo o knezu Milošu v Zagrebu leta 1848. Agrarno vprašanje obravnavata dva članka (St. Stojanovič: Veliki i ma* li posjedi, Nacionalni i socialni motivi agrarne reforme), probleme estetike in umetnosti pa obde!ujejo: Mirko Kus . Nikolajev: (Estetika borbe), Milan Schvvarz (Francuski, a .capclla chansoni XVI. veka), dr. G. Dimovič (Varšavski teater reduta), M. D. C-jurič (Jugosl. ba* kropisi od 16. do pokraj 19. veka) itd. Po'cg tc^a neguje »J. N-* literaturo v pesmi, prozi in drami. Listek revije je vedno bogat in aktualen ter posveča pozornost znanosti in umetnosti, politiki in gospodarstvu, prosveti in socialnemu iivliEJi in T-feralevnerlp-ti ie tudi kotiček
Slovenci revije, kakršna jc "Jugoslov. Njiva*, na žalost nimamo. A ker bere* mo vsi srbohrvaščino z isto lahkoto in istim razumevanjem kakor naš jezik bodi «Jugosl. Njiva* priporočena vsem Slovcnccm v čitanje in naročbo. Revija izhaja vsakih 14 dni in stane letno 160 dinarjev. Posamezna številka 8 Din. Uprava lista je v Zagrebu, Marovska ulica št. 30.
Člani ljubljanskega gledališča v Ra dečafc pri Zidanem mostu. V torek 15. in sredo 16. julija so obiskali Radeče pri Zidanem mostu nekateri člani ljubljanskega dramskega gledališča pod vodstvom ge Juvanove. Igrali so dvakrat. Prvi večer so uprizorili igro <Ta?>, drugi večer pa Molnarjevega c Vraga.-. Obe predstavi sta se vršili pred polno sokolsko dvorano.
Odlomki iz cBorisa Godunova- v Beogradu. V soboto zvečer so priredili nekateri beograjski pevci (gdč. Ida Artova, tenor Gukasov in bariton Marijašec) koncertni večer na prostem. Peli so pri <Li-ri> odlomke iz Musorgskega opere -rBoris Godunov*.
Ruski plasijat iz Se.-cine. — Odlični ruski literat Aleksej N. Tolstoj, sorodnik Leva Tolstega, je da! pred časom prevesti dramo Karla Capka R. U. R. na ruski ter je delo tendenčno Driostril Droti
^morilskemu kapitalizmu* in mu dal naslov <Punt strojev>. Spravil je dramo na oder v Moskvi in Petrogradu kot svoje lastno delo. Plagijat pa je kmalu odkril ruski emigrantski tisk. A. N. Tolstoj je kljub temu trdovratno vztrajal na stališču, da je drama njegov originalen umotvor. Sovjetski tisk mu je dolgo verjel in šele te dni se je stvar razjasnila pred civilnim sodiščem, kjer je prevajalec Krol tožil Tolstega, da si je dal oi njega prevesti dramo češkega pisatelja ne da bi mu zato plačal kakšno odškodnino. Sedaj je tudi sovjetom jasno, da je A. N. Tolstoj v tem slučaju čisto navaden plagijator.
Koncerti pianista Antona Trosta. Ka-j kor smo že poročali, nastopi naš rojak i g. Anton Trost tekom prihodnjih dni i (25. julija) v Kamniku. Poleg tega bo i koncertiral letos poleti še na Bledu in v
I Rogaški Slatini.
Francoska dramatizacija Dostojevske-: ga. Francoski pisatelj Ferdinand Nozičre i je dramatiziral del Dostojevskega <Mrt-! vega doma», in sicer poglavje <Svatbena j | krb (Le sang des noces). Dramatizacijo j pa je takoj odkupila neka francoska film- j i ska družba, ki je že tudi izvršila posne-! i tek.	I
Jan Kobelik v Parizu. Sloviti češki goslač Jan Kubelik, ki je priredil letos ; i spomladi večjo turnejo po italijanskih ( | mestih, je zadnje dni nastopil dvakrat na, | koncertnem podiju v pariški operi, kjer i je isrral z orkestrom, katerega ie vodil I
Filip Gaubert. Na programu so bili koncerti od Mozarta (D-dur), Mendelssohna, Beethovena in Paganinija (G-dur). Poleg te^a je izvajal slavni virtuoz na gosli še dva lastna koncerta (A-mol in B-dur). Parižani so navdušeno pozdravljali Ku-belika čigar mojstrstvo se drži še vedno na višini in čigar slava ni niti najmanj zatemnela.
Otvoritev Wasmerjcvih svečanosti v Bavreuthu. V torek 22. julija so se otvo-rile \Vagr.erjeve svečanosti v Bayreuthu s predstavo <Mojstrskih pevcev norim-berških*. Dirigiral je Mihael Balling iz Darmstadta. Vodstvo <Prstana Nibelun-gov» je poverjeno Fritzu Buschu iz Dres-dena, <Parsifal> pa taktirki dr. Mucka in Kaehlerja iz Sehvverina.
Smrt znamenitega nemškega orglarja. V Regensburgu jc umrl orglarski mojster (amošnje stolnice in zborovodja F. X. Engelhart. Dočakal je starost 03 let. Posebno znamenit je bil Engelhartov deški zbor, znan pod ;menom <-Regens-burger Domspatzeni. Njegova izvajanja pasijonskih skladb ob velikonočnih praznikih so hodili poslušat ljudje iz vseh krajev sveta.
Novi Wat(eau. V potsdamskih dvorih pri Berlinu je te dni odkril inž. C. F. Foerster sliko, ki predstavlja svatbo na deželi. Spoznal je stvar za delo Watteau-jevega čopiča in to naznanil umetnostnim zgodovinarjem, ki so se takoj pobrigali, da Dride slika na pravo mesto.
*	Promocija. Na dunajski zemljedelski Visoki šoli, gozdarski oddelek, je napravil inženjerski izpit g. Oskar Jug iz Nove vasi pri Rakeku. Čestitamo!
*	Diplomatski izpit je napravil na gospodarski in socialno-znanstveni fakulteti univerze v Kolnu gospod Lojze Tavčar z Jesenic. Čestitamo!
*	Sprejem angleške vojne mornarice. Ministrstvo vojne in mornarice je odobrilo kredit v znesku 600.000 dinarjev za sprejem angleške vojne mornarice, ki dospe koncem tega meseca na Jadran. Sprejem bo zelo svečan.
*	Naš konzulat v Bratislavi. Novosisto-mizirani jugoslovanski konzulat v Bratislavi je predvčerajšnjim pričel s svojim delovanjem. Za konzula je imenovan gospod Berič, za njegovega pomočnika gospod Mihič. Novi konzulat bo opravljal vse agende za Slovaško iu Podkarpatsko Rusijo.
*	Razpis učnih ;cst. Kuratorij mestnega dekliškega zavoda « Vesnam v Mariboru razpisuje z novim šolskim letom na zavodu dve učni mesti: za pouk ženskih ročnih del ter za pouk nemščine in obenem za službo v internatu. Prosilke dobivajo potrebne informacije pri vodstvu <Vesne> v Mariboru, Aškerčeva ul.
*	Nove trgovske akademije. Ministrstvo ta trgovino in industrijo je trgovske šole v Splitu, Subotici, Novem Sadu, Velikem Bečkereku in Pančevu uvrstilo v vrsto trgovskih akademij.
*	Himen. V župni cerkvi v Slovenski Bistrici se je preteklo nedeljo g. Ivan lomašič, profesor gimnazije v Zaječaru, rodom iz Postojne, poročil z gospodično Lenko Dvoršak, profesorico na istem zavodu, rodom iz Cigoncev pri Slovenski Bistrici.
*	Velikodušen uar. Neimenovani sokol-ski dobrotnik je podaril Jugoslov. Sokol-skemu Savezu v Ljubljani 1000 Din za kritje stroškov olimpijske vrste. Svojemu darilu pristavlja: Vzradoščen nad krasno zmago, ki jo je doseglo naše Sokolstvo, pošiljam 1000 Din z željo, da tudi ostali bratje podpro naše Sokolstvo, ki s svojo "požrtvovalnostjo in z ljubeznijo do naroda širi slavo naše domovinp širom sveta. — Bratu darovalcu iskrena hvala! Naj bi našel mnogo posnemovalcev!
*	Oskrbovanje poštnih voženj. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani je glasom razpisa, ki je nabit pri županstvih v Hotederšici, Gorenjem in Spodnjem Logatcu in pri sreskem poglavarju v Logatcu razpisala za dne 29. in 30. julija ob 11. uri dopoldne javna komisijonelna pogajanja za enoletno oskrbovanja poštnih voženj iz Hotederšice v Dol. Logatec in obratno, in sicer dne 29. avgusta v Hotederšici, dne 30. avgusta pa pri sreskem poglavarstvu v Logatcu. Načrt pogodbe in pogoji ležijo interesentom na razpolago pri občinskem uradu v Hotederšici, Gorenjem in Dolnjem Logatcu in pri sreskem poglavarju v Logatcu.
*	Društvo slovenskih učiteljev v Ljubljani priredi v dnevih od 4. do 10. avgusta t, 1. socialno naobraževahii tečaj za učiteljice. Predavanja se vrše v Akademskem domu. Tam je preskrbljeno tudi za stanovanje tovarišieam izven Ljubljane proti malenkostni odškodnini za perilo in postrežbo. Tečaj se vrši, ako se priglasi do 1. avgusta 20. udeleženk. Priglase je nasloviti na. Vito Zupančičevo, Kopališka ulica 1, ter hkrati navseti, ako se referira na stanovanje v Akademskem domu.
*	Tudi to si bomo zapomnili! Pred dobrim tednom smo zabeležili napad tržaškega Malega Listaj-, glasila bivšega primorskega poslanca, duhovnika ščeka, na demokratsko stranko in njegovo po «Slo-vencu> posnemano poročevanje o dogodkih v Jugoslaviji. Danes pa nam prihaja v roke zadnja tGoriška Straža>, ki pod naslovom c Krvavi dogodek v Ljubljani* objavlja <Slovenčeve» izmišljotine in laži o dogodku, čigar žrtev je postal delavec Zadravee in potem pravi: «Naše načelno stališče do političnega zločina in nasilstev je znano. V politično razpravljanje tega dogodka se ne bomo spuščali. Z vso res-nobo pa poživljamo skupno glasilo Slovanov v Italiji, cEdinosts, da ne zavaja slovenskega ljudstva v Italiji s svojimi nekritičnim, popolnoma enostranskim poročilom, ki ga je ponatisnila iz «Ju(ra», «Slovenskega Narada* ali pa iz <Piccolo della Sera» od ponedeljka, na stranpota. Dolžnost slovenskega javnega glasila posebno v Italiji je, da svoje bravce «vz?aja ia ne posurovuje*. — «Jutro> in <SIoven-ski Narod», katerima je iGoriška Straža* preko cEdinostis namenila to brco, torej s svojimi (nekritičnimi, popolnoma enostranskimi poročili posurovujeta» bralce! Prav! Zabeležujemo to, ali odgovarjali ne bomo na ta smrdljivi odpadek ljubljanskega škofovskega zaščitnika komunisti-ških morilcev v glasilu goriških katoliških boljševikov, in ugotavljamo le, da je glavni urednik cGoriške Straže* sedanji primorski državni poslanec dr. En-i;clbert Besednjak. Zapomnimo si pa ta napad za slučaj, kadar bo zopet in zopet kdo trkal na vrata demokratov in uredništev demokratskih listov!
*	Jugcslovenski Slatici r Ljubljani so poslali otroci iz Lukovice pri Domžalah 200 Din, katero vsoto je vrgla kot čisti dobiček njihova nedeljska prireditev na Celarjevem vrtu. Dogovorili so se otroci med seboi, da bodo priredili veselico za Jug. Matico. Sami so si sestavili razpored, sami vodili priprave in vse vaje, sami ogradili iu okrasili pozorišče. Njih giuljivi Uud ni bil zastoni kaiti nsnp-h nriKa ''■-»
se je prvi samostojni nastop otrok izborno obnesel. Treba je, da si vzamemo lukov, ške malčke za vzgled in naši bratje na Primorskem in Koroškem ne bodo pozabljeni.
*	Jugoslovani člani društva kirurgov t Parizu. Društvo francoskih kirurgov v
Parizu je na svoji poslednji seji izvolilo za svoje člane tudi trojico znanih jugoslovanskih kirurgov, in sicer gg. dr. Mihaila Petroviča, dr. Leoua Kojena in dr. Nikolo Miljaniča. Doslej je bil član uglednega društva francoskih kirurgov samo pokojni profesor dr. Subotič.
*	Kopališča ob Jadranu. Vsem onim, ki žele preživeti čas svojih počitnic ob morju, priporočamo naša znana kopališča in letovišča na Gornjem Jadranu. Omenimo, da imamo samo v Hrvatskem Primorju 13 večjih kopališč z modernim konfortom in z vsemi ugodnostimi. Morske. solnčne in peščene kopelji, ribolov, izleti po morju in po kopnem nudijo vsakomu dovoljno izpremembo in zabavo ter se mu neizbrisno utisnejo v spomin. Tudi onim goftom, ki hočojo živeti dalj časa na morju, bo ustreženo. ,\ko se :ili priglasi dovoljno število, ee jim stavi na razpolago ladja, ki iih po-vede po celem Jadranu in na kateri imajo go.:t,i vso preskrbo za izletom določeno dol.o. V takih slučajih imajo gosti povsod p.osto kopanje, ribolov itd. Informacije dajf »Savez kupališta«, Su-šak.
*	Sprejem v podoficirske šole. Ministrstvo vojske in mornarice je odredilo, da se letos sprejmejo gojenci v podčastniškb šole, in sicer 200 gojencev v 1. artilerijsko podčastniško šolo v Čupriji z rokom do 15. septembra 1924 ; 50 gojencev v vojaško sanitetno šolo v Beogradu z rokom do 15. avgusta; 200 gojencev v II. artilerijsko podčastniško šolo v Mariboru z rokom do 15. septembra; 200 gojencev v inženjersko podčastniško šolo v Mariboru z rokom do 15. septembra. Pojasnila daje mestni vojaški urad v Mestnem domu v Ljubljani.
*	Društvo za raziskavanje podzemskih
jam ima svoj občni zbor dne 29. julija popoldne ob 17. uri v deželnem muzeju.
*	Higijenična razstava v Zagrebu. V Zagrebu se otvori meseca oktobra letos velika higijenična razstava, ki naj pokaže razvoj higijeničnih razmer v naši državi v zadnjih petdesetih letih.
*	Davkarska šola v Beogradu. Z odlokom ministrstva financ se davkarski šoli v Beogradu in Novem Sadu združita v eno, ki bo imela svoj sedež v Beogradu. Šolsko leto se prične s 1. septembrom, šola bo imela dva tečaja, ki bosta trajala po devet mesecev. Letos se sprejme do sto učencev, ki so dovršili vsaj šest razredov srednje šole. Siromašnim učencem se podele štipendije.
*	Ležarina za poštne pakete. Ministrstvo pošte in brzojava je izdalo naredbo, da se mora za pakete, ki so naslovljeni <poste restante>, plačati ležarina od dne, ko pridejo pošiljke na naslovno pošto. Za pakete na naslovnike v širšem dostavnem okraju se računi ležarina od tistega dne, ko je bil naslovnik obveščen, da je paket prišel, oziroma od dne, ko mu je bilo izročeno obvestilo.
*	Po osmih letih iz vojnega ujetništva. Iz Trbovelj nam poročajo: Veliko pozornost je pri nas vzbudila vest, da se je vrnil iz italijanskega ujetništva tukajšnji posestnik Janez Krevalj. Prepotoval je Italijo, Afriko, kjer je bil v rudnikih z zlata, Anglijo, Francijo in se preko Nemčije vrnil po osmih letih v svojo domovino. Praglašen je bil že za mrtvega. Mož ima pri sebi veliko denarja. Izpremenil se je toliko, da ga ni spoznala niti njegova žena, ki je drugič poročena, niti njegova lastna mati. Iz krepkega, stasite-ga mladeniča je postal starec. Spoznali pa so ga nekateri njegovi prijatelji.
*	Neprijetnost <porožnice» naše vojske. V Dubrovniku je neznani tat okradel znano Angležinjo miss Floro Sanders, ki je za časa vojne služila v srbski vojski, v kateri je od navadnega redova napredovala do poročnika. V bojih na solunski fronti je dobila miss Sanders mnogo odlikovanj. Tatvina je bila izvršena po noči od 12. na 13. t. m., tat je prišel v njeno stanovanje, ko je spala, in ji ukradel zlato cigaretno dozo z mouogramom cF. S.», potem srebrno uro s srbskim grbom in napisom »Bog čuva Srbiju», ki jo je dobila v darilo za časa vojne. Miss Flora Sanders je nosila popolno uniformo poročnika do 1. 1920., ko je bila prestavljena v rezervo. Srbščino obvladuje popolnoma.
*	Mati z dvema otrokoma utonila. V
slavonskem Vukovaru je v noči od petka na soboto divjala grozna nevihta. Vsled močnega naliva so bile poplavljene mestne ulice. Ko se je ob osmih zvečer dni-narica Liza Herman s svojim 6 letnim sinčkom in s šest mesecev starim dojenčkom v narečju vračala domov, je nenadoma voda odnesla starejšega otroka. Mati ! je v strahu poskočila za njim. pri tem pa ji je dojenček padel v vodo in izginil v valovih. A valovi so tudi mater potegnili s seboj. Ljudje so sicer prihiteli na pomoč, v rešilna akcija je ostala brez uspeha. Šele drugi dan so našli pri jezu mrtvi trupli matere in 6 letnega sinčka. Doienčka so ribiči v nedeljo potegnili iz Vuke.
*	O neznanem utopljencu, figar truplo
so pred nekaj dnevi potegnili iz Ljubljanice na Fužinah, kar sm • že poročali, se je dognala identiteta šele sedaj. Jo io posestnikov sin Vid iCermavner. doma iz
Vnanjih Goric, ki je utonil pri kopanju
v	Ljubljanici, ki teče ob vasi. Truplo je bilo pokopano na pokopališču v Vevčah.
*	Samomor v duševni zmedenosti. Poročali smo nedavno, da je v Mariboru skočil v Dravo in utonil narednik Metod Dobovišek, rodom iz Radovljice. S poučene strani smo prejeli pojasnilo, da je Dobovišek štiri leta bolehal na malariji in da je izvršil samomor v stanju duševne zmedenosti.
*	Umor ali samomor. Ig in okolico razburja dva dni čudno odkritje. V ponedeljek so namreč našli ljudje na travniku ob vasi truplo mlade pastirice Roza-lije Grum, ki je bila uslužbena pri nekem tamošnjem posestniku. Truplo je ležalo na mestu šele nekaj ur, obleka pa je že bila ogrizena po pasočih s« kravah. Po vasi gredo čudne govorice o dogodku. Govori se, da je bilo dekle noseče in da si je samo vzelo življenje, drugi zopet domnevajo, da se je zgodil zločin. Obdukcija trupla bo izvršil v sredo zjutraj sodni zdravnik dr. Leo Travner: takrat se bo šele dognalo, koliko jc na stvari resnice.
*	Samomor zaradi bede. V dr. Sadniko-
vi	opekarni v Janežovcih pri Ptuju se je te dni kurjač Anton Botolin z lizolom zastrupil. Domneva se, <la je Botolin izvršil samomor zaradi bede.
*	Požar ca Selah. Na Selali pri Ptuju je pretekli petek popoldne na posestvu vdove Barbare Sardinšek izbruhnil požar. Ker ni bilo vetra in je začel padati dež. ie bila gasilna akcija zuatno olajšana. Domačini, fantje in dekleta so pridno douašali vodo in tako se je energičnemu naporu posrečilo, omejiti ogenj na omenjene objekte ter preprečiti še večjo nesrečo.
*	Pretep med romarji. Pri sv. Arehu na Pohorju se je zadnjo nedeljo vršii cerkven shod. 2e na potu k sv. Arebu je prišlo do pretepa, pri katerem je bil Ignacij Sulc iz Maribora težko ranjen. Prenesli so ga do Peker, potem pa z rešilnim vozom prepeljali v mariborsko bolnico.
Iz Ljubljane
u— Razpis občinskih volitev v Ljub« IjanL Veliki župan ljubljanske oblasti jc odrcJil, cia sc ciora -'zvvli volitev cbčinrkcga odbora mes( »o občine ijub« ijanske, in sicer 49 občnskih odborni« kov in 49 namestnikov. D:«n volitve do* loči veliki župan kasne ie, ko bo volilni imenik pravnomočen. Po razgrnitvi prav neveljavnih volilnih imenikov za občin* ske volitve sc pravočisao razglase do« ločila c vlaganju kandidatnih list, ki jih bo treba predložiti političnemu oblastvu po 5 12. zakona o volitvah v občinska zastopstva, najkasneje v 10 dneh po raz« g-nitv- pravnoveljavnih volilnih imeni* kov. Tc se daje javno ni znanje s pri« stavkom, da se smejo po odredb.ih čle« na 12. zakona o volilnih imenikih po* pravki stalnega volilnega imenika za ob* činske volitve, ki je ob običajnih urad* nih urah, to je od 8. do 14. ure, pri mestnem magistratu (v mestnem popiso* valnem uradu) in tudi pri prvostopnem (deželnem) sodišču stalno razgrnjen vsa* komur na vpogled, zahtevati le še 15 dni po razglasitvi ukaza o volitvi občinske* ga odbora. Glede na to določilo sc sme* jo popravki volilnega imenika zahtevati le še do vštete srede dne 6. avgusta t. 1.
u— Prenočišča za čas letošnjega vele* sejma. Stanovanjski odsek za IV. ljub« ljanski velesejem potrebuje za nastani* tev obiskovalcev letošnjega velesejma, ki se vrši v času od 15. do 25. avgusta 1924. več sob z eno, dvema ali več po* steljami. Vsi oni, ki nameravajo v te.u času oddati prenočišča, naj naznanijo to pismeno ali ustno pri stanovanjskem od* seku (začasno v mestnem ekspeditu. Mestni trg 27, III.) ali pa pri seimskem uradu.
u— Zdravstveno stanje v Ljubljani.
Glasom izkaza mestnega fizikata se je prošli teden rodilo v Ljubljani 26 otrok (13 moškega in 13 ženskega spola), unv« lo pa je 13 moških in 7 žensk, skupaj torej 20 oseb (12 domačinov in 8 fu-rev) •n sicer: 3 osebe za srčno hibo, 2 za zi« strupi jenjem rane, 1 za jetiko. 1 zi mož* g?nsko kapjo, 11 oseb vsled drugih na« ravnih smrtnih vzrokov, 2 pa vs'ed slu* čajne smrtne poškodbe. Na nalezljivih boleznih sta oboleli 2 osebi: 1 na trebuš« nem legarju, 1 pa na griži.
u— Ustanovni sestanek Orjune Ljub« Ijana, šentpeterski in vodmatski okraj, se vrši v četrtek dne 24 julija ob 20. uri v gostilni g. Draščka, Ljubljana, Boho« ričeva ulica 9.
u— Policijske prijave. Od pondeljka na torek so tili p-iiavlieni policiji s'c« deči slučaji: 2 tatvini, 5 kaljenj nočnega miru, 1 pijanost, 12 prestopkov cestne* ga policijskega reda, 2 prestopka pasje* ga kontumaca, 1 prepovedana nošnia orožja, 1 tepež, 1 eksces, 1 prestopek nedostojnega vedenja. 1 prestopek vmc> šavanja v službo stražnikov, i pobea umobo'nsga, 1 napad, 1 prestopek god« bc bre? dovo,;enia, 1 nezgoda in I pre» ■ stopek sumljivega stikanja po tujem j <-raionu».
u— Če se človek seli, mora biti pri tem zelo previden. O tem bi lahko po« vedal višji uradnik, ki se 'C v soboto ;se'il v novo stanovanje. Poma<?r,'a sta mu pri tem dva njegova delavca. Ko ista se ta dva za ne,-ai časa umakni'.! po opravkih v novo stanovanje, je neki sumljiv pasnnt izrnaknil raz voz raznih dragocenosti, ki so se nahajale v nekem omotu, za okrog 3750 Din.
u— Pevske veje ^Ljubljanskega Zvo* na»: Vsako sredo ženski, vsak četrtek moški in vsak ponde'iek mešani zbor.
u— Pobeg umobolneža. Henrika Lip« nika, 19«letncga umobo'ncga posestniko« vega sina iz Račicaa Dri Mariboru ie Dri;
Telefon 730 KlilO	ttlslf &3ISk* dWOP Telefon 730
Svetovni kosuik
SWS ffS
bi tiiksssi
£3 , 24., 25. in 23. julija
v burki
Fatij in milj ©ni
Predstave ob pol 5., pol 8. in 9. uri
vedel dne 21. t. m. njegov varuh Blaž Lešnik v blaznico na Studenec. V goz* du pri Fužinah pa sc mu je fant nened« no iztrgal, se skril v grmovju, nato pa pobegnil. Umobolni begunec jc oblečen v črno obleko. Je mirnega vedenja in ni nevaren.
u— Aretacije. V noči na torek je bil aretiran neki Matija Žagar zaradi tatvi« ne, Zakotnik iranc zaradi telesne po« škoabc, Bezlaj Adolf zaradi poskvšenc tatvine. Zahidič Suljc zaradi nakupa sumljivih predmetov, Godec Josip, ki je bil že dalje časa zaradi raznih prestop« kov zasledovan v policijskem dnevniku [in Mile Korniisc zaradi raznih goljufij.
Svetovnozuana športna in dirkalna
Peugeot - kolesa
<o dospeli. I)o!,arna do najnižji ceni v to-• aruiški zalogi G. Znžak, Ljubijaua. So na ulica U.	3390-a
Iz Ceiia
c— Koncert, Gospod Vekoslav Jan« ; ko, bivši artistični vodja celjskega mest« i nega gledališča priredi v petek dr.e 1. 1 avgusta v veliki dvorani celjskega Na« I rodnega doma koncert. Na sporedu so: i Grieg, Gcrbič, Ipavic, Savir., Osterc, j Lajovic i. dr. Vstopnice v predprodaji v trgovini Goričar & Leskovšek.
e— Razpis stavbenih del za gradnjo cvetličnjaka v Celju. Občinski svet mest« ne občine celjske jc v svoji redni seji dne 18. julija sklenil zgraditi nov cvet« ličnjak na vrtu za grofijo ob Savinji. Mestni magistrat celjski razpisuje žara« di tega oddajo predmetnih celokupnih del Zgradba sc bo izvršila po načrtih mestnega stavbenega urada, ki so inte« resentom razpoloženi na vpogled od 24. julija do 4. avgusta vsak dan od pol 12. do pol 1. ure. Ponudbe je treba vložiti pri mestnem stavbenem uradu najkas« neje do 12. avgusta t. L v zapečatenih zavitkih z zunanjo označbo: Ponudba za gradnjo cvetličnjaka.
Iz Maribora
a— Finančni delegat dr. Savnik v Ma« riboru. V petek 25. t. m. prispe v Mari« bor delegat finančnega ministrstva dr. Šavnik in bo pri fin. ravnateljstvu spre« jemal stranke, nakar opozarjamo zlasti gospodarske kroge, ki lahko pri tej pri« ložnosti predlože fin. delegatu svoje že« lje in event. pritožbe.
a— Pri telefonu ... Mariborsko ured« ništvo »Jutra®. »Halo, hier firma Dolina. Bitte, vollen sie heute die \Vare abho« len». — «Halo, kdo tam?® — »Tu tvrd« ka Dolina!« — «A tako, vi ste takšna na« rodna tvrdka, da z nemškimi firmami v Mariboru nemško telefonirate, mi pa pi« šemo, kako naj v Italijo in Avstrijo slo« vensko korespondiramo, da priborimo našim ljudem zaslužka!® — «Mi govo« rimo vendar s firmo Gotzl® — »Saj to je ravno škandal za narodno tvrdko v .Mariboru®. — <Ja, pa ti si ravno tak, jaz imam tudi laško pismo od tebe v rokah«. — «Oho, ste na napačni firmi!» — «Ja, kdo pa tam?® — »Tu uredništvo »Jutra®. — «A oprostite, sem se zmotil®.
a— Na državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru prične novo šolsko leto dne 15. septembra 1924. Sola je dvolet« na. Z njo je v zvezi internat za gojence. Sprejme se tudi nekaj ekstemistov. Oskrbnina za redne učence v zavodu znaša do preklica mesečno samo 75 Din, kakor sedaj na srbskih kmetijskih šolah, dokler ministrstvo za kmetijstvo nc ukrene drugače. Sinovi ubožnih kmeto« I valcev so pa tudi te oskrbnine oprošče« ni v celoti ali do polovice ter se imenu« jejo potem državni učenci (stipendisti). Prošnje za sprejem je pošiliati direkciji državne vinarske in sadjarske šole v Ma riboru do 20. avgusta. Kako sc prošnja napravi, odnosno opremi in vsi drugi splošni ter podrobni pogoji za sprejem učencev so točno razvidni iz tiskanega prospekta, ki se pošlie vsakemu zani« mancu proti plačilu 5 Din v gotovini.
goriškega kemičnega preizkuševališča še ni rešena, visi zadeva še vedno v zrak.i. Videmski politični upravi se pač nikamor ne mudi!
*	Nalezljive bolizni v Trstu. V Trstu so zdravstvene oblasti v zadnjem času zaznamovale posamezne slučaje sledečih nalezljivih bolezni: davice, škrlatice, trebušnega legarja, paratiiusa in ošpic. Največ žrtev je zahtevala škrlatica, za njo pa trebušni legar.
*	Smrtna kosa. Umrl je v Trstu g. Josip Cvek, eden izmed ustanoviteljev in najagilnejših odbornikov konsumnega društva »Jadran« pri sv. Jakobu. N. v m. p.!
*	Živinozdravniški okraji na Goriškimi. Videmska preicktura ie nanovo uvedla okraje za živinozdravniško službo v goriški okolici. V območju goriške podpre-iekture bo petnajst žhinozdravajskih okrajev. Občine se združijo v posebne konzorcije za živinozdravniško službo. Uradni živinozdravniki bodo imeli sedeže v sledečih naših krajih: Štandraž, Kanal, Kobarid, Tolmin. Ajdovščina, Dorn-berg, Vipava, Komen, Cerkno in Idrija.
*	Tridesetletnica prostovoljnega gasilnega društva v Sežani. V nedeljo 27. julija praznuje prostovoljno gasilno društvo v Sežani na Krasu tridesetletnico svojega obstoja. Jubilej se proslavi z veliko bakljado in veselico.
*	Razstava meščanske in ljudske šole v Postojni. Ob zaključku šolskega leta na postojnski ljudski in meščanski šoli se je vršila na imenovanem zavodu razstava, ki je pokazala prav lepe uspehe gojencev. Večji del razstave je bil odmerjen risarskim izdelkom, manjši pa ženskim ročnim delom.
Iz Primorja
*	Koncert v Kanalu. ProSli teden sta posetila Kanal tenorist g. Marij Šimenc In kapelnik g. Nefiat. Priredila sta koncertno produkcijo v prostorih g. Bauda-ža. Občinstvu so najbolj ugajale narodne pesmi.
*	Družinski davek v Jul. Krajini Občine v Jul. Krajini so zadnje Jase začele vneto uvajati dužinsk! davek. t. j. davek na letne dohodke vseh članov družine. Znesek davka določi v vsaki občini županstvo, ki razdeli v ta namen davkoplačevalce v več razredov in določi tudi roke za plačevanje davka. Proti sestavi davčnih seznamov se ima vsak davkoplačevalec pravico pritožiti na pre-fekta, toda pritožba ie dovoljena samo tedaj, če gre za vpis spornih zneskov ali pa za kake druge napake.
*	Zopcina otvoritev deželnega kemičnega preizkuševališča v Gorici. Italijanska vlada je dovolila zrpetne otvoritev in nadaljni obstoj nekdanjega ccZclnega kemičnega preizkuševališča v Gorici ter nakazala v ta namen sto tisoč lir izredne podpore in 00 tisoč lir redne letne podpore. Ker pa prošnja goriške mestne uDrave sdede Drostorov uckdaniega
§ Usodepoln sunek z nogo. — Anton Hren, 48 letni hlapec v Retju pri Trbovljah, ie služil več let s Francetom Setin-šelcom kot hlapec pri trboveljskem rudniku v dobrem prijateljstvu. Dne 29. decembra 1923. pa je nesel Hren k sedlarju opremo ter srečal pri tem Setinšeka, ki je hotel krmiti konje. Nekoliko vinjen, je začel kričati nad njim, češ da je lonuh in da ni paznik nad njim. Ko je postal agresiven, ga je Setinšek sunil od sebe. To je Hrena tako raztogotilo. da je stopil nazaj in sunil svojega nasprotnika z obuto nogo s tako silo med noge, da ga jc težko poškodoval na črevesu vsled kile, katero je imel Setinšek že več let, ne da bi bil čutil kake posebne bolečine. Po dobljenem udarcu pa je začel bruhati in so mu v bolnišnici le s težavo, z operacijo rešili življenje. Obdolženi Hren je bil obsojen pred celjskim okrožnim sodiščem iu tri mesece težke ječe.
§ Zvišane kazni. Pred celjsko porote sta bile meseca junija obsojena radi hudodelstva zavratnega ropa brezposelna delavca Franc Bevc na 4 in Ciril Koprive na 5 let težke ječe. Oba roparja sta v družbi doslej še ne poznanega tretjega tovariša napadla dne 12. marca proti večeru na poti v Kalobje posestnika Valentina Brečka ter ga oropala. Ista delomržneža sta 30. marca okrog poldneva prilomastiia oborožena v neko hišo v Šibeniku pri št. Jurju ob juž. žel. ter napadla hišno gospodinjo z grožnjo, da jo ubijeta, ako jime ne iz-.oči denarja. Odnesla sta ji v resnici večjo vsoto ter še nekaj drugih stvari. Da-i k '''' krivdorek porotnikov radi hudodelstva ropa soglasen, jo bila obema obtožencema prisojena izredno nizka kazen. Vsled priziva drž. pravd ni šiva v Celin je vi-ie deželno sodišče v Ljubljani ž sodbo dne 14. julija 192-!. zvišalo Bevcu kazen na 10 let in Koprivcu na 11 let težke ječe. — Pri istem porotnem zasedanju jo bil obsojen brezposelni Ivan Primožič iz Šoštanja radi raz.i.ib tatvin, ki jih .ie izvršil v slovenjgr:i-r'kem. Soštanjskem. gornjegraj^kem in -v ljubljanskem okra'" na 2 in pol lota težke ječo Na priziv državnega pracd-ništva mu je višjo deželno sodišče v Ljubljani povišalo to kazen na 3 in pol leta tr-žke ječe.
MILKO PREPELUH mesar ALMA M ARI NIČ poročena. Ljubljana, 21 VII. 1924.
Pristni KranieKI Urnež, *
i rvovrstn" suha in oljnate barve. !a!n. u.t. Llej, žpirit eorliiv. prašno o.je, slikarje i'" plevsarske nntrcb;cine.
Ravhekar & Bergaec
Pred škofijo št. 20 340';*
n Ali ste že poslali aa- ■) f rofinino za „Mro";
kongres
V	soboto ie bil v Gradcu v navzočnosti številnih inozemskih delegatov otvor-ien IV. mednarodni kongres nasprotnikov tobaka.
Pred pričetkom zborovanja so si vsi delegati ogledali zanimivo razstavo, na kateri so razne slike predstavljale mnogo momentov iz življenja kadilcev. Na razstavi so se nahajale tudi fotografije raznih svetovno znanih osebnosti, ki uživajo svoj sloves tudi radi tega, ker so priznani nekadilci. Razstava jc bila tudi iz medicinskega stališča prav zanimiva.
Pred otvoritvijo je zobozdravnik dr. Fink pozdravil vse navzoče goste, osobito delegate iz Nemčije, Danske, ^Amerike, Jugoslavije, Poljske in Češkoslovaške.
V	nedeljo so bila ua dnevnem redu kongresa razna znastvena predavanja.
Kot prvi je govoril avstrijski delegat, dvorni svetnik dr. Heimel, ki je naglašal, da avstrijska vlada ne posveča dovolj pozornosti akciji, ki stremi za tem, da se omeji kajenje. V tem pogledu bi se morali uvesti strogi predpisi, zlasti glede kajenja mladine. Izjavlja, da je Avstrija lani uvozila za štiri milijarde avstrijskih kron tobaka, dočim je izdala za pobijanje tuberkuloze le eno milijardo in za zaščito mladine le tri milijarde kron.
Zdravnik za ženske bolezni dr. Hof-statter je predaval o škodljivosti tobaka za zdravje s posebnim ozirom na ženski organizem. Povdarjal je, da je kajenje zlasti za ženske z ozirom na njih telesno konstitucijo in manjšo odporno silo najbolj škodljiv. Kajenje ima slabe posledice tudi v pogledu na seksualno življenje.	_
Profesor dr. Hartmann je naglasal, da je povsem napačno mišljenje, da se kaže emancipacija žensk baš v tem, da smejo neženirano kaditi cigarete.
Predsednik protitobačne lige gospod Schmidt je v danskem jeziku poročal o protitobačnem gibanju na Danskem. Naglašal je, da je energična akcija imela lam obilo uspeha. Nato so govorili še zastopniki ostalih držav.
Pred sklepom kongresa so se vršila še razna zanimiva predavanja. Posebno pozornost je vzbudil govor univerzitetnega profesorja dr. Reutterja, ki je predaval o temi: tobak in znanost. V svojem govoru je med drugim naglašal, da je borba proti kajenju le borba za mladost in
svežost.	.
Univerzitetni profesor dr. Polland je v svojem referatu govoril o največjih škodljivcih človeštva o prekomernem kajenju, uživanju alkoholnih pijač in o raznih spolnih boleznih.
Vršila so se še druga zanimiva predavanja, nakar je bil kongres zaključen.
Škandalozni izpadi anov es olim
valca vzeli v zaščito francoski člani razsodišča in ga s svojim avtomobilom odpeljali na dom.
Ta dogodek bi imel lahko za Italijane težke posledice. Dvomimo sicer, da bi Francija zahtevala natančnejšo preiskavo radi tega sicer osebnega nasprotstva, če pa bi se to zgodilo, tedaj bi po olimpijskih pravilih Italijane zadela lahko ta posledica, da bi se anulirali vsi njihovi SDortni uspehi na letošnji Olimpijadi
Mesec ®IIi|onarfev
Razstava angleškega imperija v \VembIeyu privablja stotisoče gostov iz vsega sveta, vsled česar je dotok tujcev v iimdonu izredno narastel. Toda kljub rekordnim številkam še ni dosegel viška. Predvsem pričakujejo lastniki luksuznih hotelov v "londonskem VVestendu, kjer stanujejo sami bogataši, za prihodnje dni prihoda denarne aristokracije, pred* vsem iz Amerike.
Nekaj posebnega za tujski promet v Londonu je, da prinese vsak mesec druge tipe nozemcev, kar je posebno za hotele velikega, predvsem gmotnega pomena. 2e več let se opazuje, da pride največ mlijonarjev v London meseca julija, ki ie torej za tu.isko industrijo najboljši. Ljudje, ki prihajajo v glavno mesto Anglije aprila, so navadno potniki z rivi* jere in iz Egipta, ki ostanejo le malo časa na Angleškem in se potem peljejo domov. Prve dni maja se slika izpremeni; pridejo namreč Angleži iz kolopij, iz Južne Afrike in Kanade, kar se takoj zapazi na ulicah. V juniju izgleda London še bolj eksotičen. To je mesec, ko pri* hajajo potniki z vzhoda, iz Indije, Ori* jenta in tuui Vzhodne Azije, ljudje v svojih slikovitih narodnih nošah. Tudi Južna Amerika je tedaj močno zasto* pana po svojih potnikih, posebno žen« skah, ki po lepoti daleč nadkriljujejo
. 1 v	T..1:- — -	nAfrtlr m ?! 12
mrežnica seveda ni reagirala. Slučaj je bil torej popolnoma brezupen in vsak očesni zdravnik bi bil odklonil operacijo slepe pege. Jaz pa sem sc opcracijc kljub temu lotil in sicer že naslednji dan. Takoj vam povem, zakaj.
Opazil sem namreč, da jc bil senzori* jalni občut mrežnice sicer zelo šibek, fotomotorični pa nasprotno še prav dobro ohranjen; iz tega sem sklepal, da mora biti mrežnica v nekaterih svojih delih še zdrava in dobra.
Ker so torej nekateri deli mrežnice bili dostopni vplivom svetlobe, je bila popolnoma upravičljiva misel, da bi se s povečanjem dovzetnosti za vpliv svet« lobe dala doseči zveza očesa z vidnim živcem.
Bolnik bi sc moral torej podvreči operaciji, pri kateri bi ničesar nc tvegal, v prečnem slučaju pa bi pridobil zopet izgubljeni vid. Predlagal sem mu torej operacijo in on je privolil."
«ln rezultat?*
•.-Sprva nič; odstranil sem mu opcra> tivnim potom slepo pego, in ko je bila zenica prosta, sem bolniku usmeri! šop žarkov v oko: oko ni reagiralo.
Smatra! sem za svojo dolžnost, cb- j vestiti njegovo rodbino, da ni nikakega upanja več, razen če se zgodi čudež.®
«In ta čudež se je zgodil?®
«Da, občutljivost mrežnice sc je od onega dne, ko sem odvzel obvezo z očesa, začela rapidno razvijati. Bolnik je sprva zaznaval svetlobo, pozneje je začel razločevati oblike teles in čez en mesec se je mogel že kretati brez tuje pomoči. Ko se je vrnil domov, je oko do* seglo približno Vso normalne vidljivosti.
Lahko si mislite, kako sem se začu* dil, ko sem šest mesecev pozneje dobil od svojega bolnika lastnoročno pisano pismo, kjer mi je poročal, da že tako dobro vidi, da sc more ne samo svobodno gibati, ampak da lahko opravlja poljska dela. Prosil sem ga, naj pride k meni v Bordeaux in takrat sem se prepričal, da je vidljivost prej slepega očesa še ni>
krajino, ki je bogata in gosto naseljena. Bogata polja, kjer se prideluje žito, bombaž in tobak, pa tudi rudniki so uničeni. Voda je opustošila mesto Kalgan, ki ima 75.000 prebivalcev. Stvarne škode, ki jo jc povzročila povodenj sploh ni mogoče pregledati, še manj oceniti, gre pa na stotine milijonov.
X Napad na osebni vlak. Roparska tolpa je napadla v četrtek osebni vlak na progi Cernovicc-Galac v Rumuniji. Tolovaji so se postavili v gotovi razdalji drug od drugega vzdolž proge in so obmetavali vlak s kamenjem,- da bi tako pripravili strojevodjo do tega, da bi ustavil vlak. Namera se jim jc posrečila in so vdrli v vlak, ki se je ustavi! na odprti progi. Potnikov se jc polastil velik strah in več oseb jc bilo ranjenih od kamnov in drobcev razbitih šip.
X Samomor dvanajstletnega dečka. Iz strahu pred kaznijo se je v petek ustrelil 121etni šolar NValdemar Zybulski iz Spandaua pri Berlinu. Deček je zmak-nil svojim starišem dve marki denarja in se je zato ustrelil z revolverjem v sence.
X Množiasko zastrupljenje v bolnišnici. V sanatoriiu za bolne na pljučih v Gorbersdorfu v okrožju Waldenburgu na Pruskem je obolelo te dri po kosilu mnogo bolnikov in vse osobje, zdravniki iu strežnice. Vsega skupaj so se pokazali pri 238 osebah znaki zastrupljenja. Po dosedanjih ugotovitvah so vsi oboleli vsled uživanja jedi, ki je bila narejena iz jagod. Ker je bila takoj zdravniška pomoč na mestu, so bili vsi oboleli rešeni razven višjega zdravnika dr. Koberta, ki je umrl. Kakor se ie dognalo, je bila narejena jed iz jagod že dan poprej in je bila čez noč v hladni shrambi. Najbrže
je moralo priti v jed nekaj nosilcev bacilov. Medicinsko preiskovališče v Vra-tislavi je takoj uvedlo preiskavo, čije izid pa še ni znan.
X Otrovanje vsled vdihavanja stru penili plinov. Zaradi vdihavanja deni-tro-bencolskih plinov je obolelo precej delavcev v zavodu za demobilizacijo pri Kraljevcu na Pruskem. Štiri osebe so umrle na posledicah zastrupljenja, sedem pa jih je moralo v bolnišnico. '
X Goijufija v nemški banki. Svetnik Državne banke Leonhard v Frank-iurtu ob Meni je poneveril 425.000 zlatih mark. Policija ga je prijela skupaj z borznim mešetarjam Kaufmannom, ki mu je Leonhard stavljal poneverjeni denar za borzne špekulacije, dobiček pa sta si potem delila. Štirje avtomobili Kauf-mannovi in kovčeg z dragulji so bili zaplenjeni.
X Čudovit pisalni stroj. Londonske
*Daily News» pišejo o poskusih s čudovitim pisalnim strojem, ki sam napiše izgovor ieno. Stroj ie natipkal vse na papir, kar se jc govorilo vanj. Gre za angleški izum nekega inženirja, ki sc sedaj mudi v Newyorku, da bi prodal svojo iznajdbo ameriškim podjetnikom. Zaenkrat jc stroj še zelo kompliciran, sotovo pa sc da izpopolniti. Tudi v Švici se delajo sedaj poskusi s podobnim izumom. Neka berlinska družba je izdelala poskusni model, ki stane 25.000 zlatih mark. Pri tej priliki omenjamo, da izum takega pisalnega stroja ni nov, ker je že Edison delal pred vojno in med nio na modelu takega stroja, ki ga pa ni končal, ali pa se ni obnesel.
Darujte za Siajpliofl fond!
«To je bil,« je dostavil dr. Bonnefon, «prvi uspeh, ki sem ga dosegel; pozneje sc mi je posrečilo še več ozdravljenj, ki so vsa neoporečna.«
Zadnjič smo poročali, da ie prišlo pri sabljanju posameznikov na Olimpijadi do škandala, radi katerega je bil izključen najboljši italijanski sabljač Puliti. Italijani so se dali od njega z lahkoto premagati. Ker pa je to po olimpijskih pravih strogo zabranjeno, je razsodišče sklenilo, da se Puliti izključi od vseli sabljaških tekmovanj posameznikov. Ta sklep je seveda Italijane silno razburil. Vsi njihovi protesti pa so bili odbiti.
Ta že sain na sebi škandalozen dogodek pa je spravil kasneje radi novega izpada Italijane ob ves ugled. Ko je namreč v petek zvečer sabljaški zmagovalec Madžar Posta v spremstvu svoje soproge zapustil stadion, je bil od Italijanov dejansko napaden. Italijanski major Sal-tala, član razsodišča je ozmerjal zmagovalca, ker je naznanil Puliti.ia in je v znak zaničevanja celo pljunil pred zmagovalca. Posta je hotel naskočiti majorja, a v tem trenutku ga je že obkolilo 25 italijanskih častnikov. Končno so zmago-
------*	r- '	_ . , , • • - ic viuilivvac pivj	— —--
Angležinje. Julija pa začne aotok mili* , ^ Qd takTat se mu oko ni nič poslab* jonarjev, ki traja še ves avgust Statisti*	^ ccIq lahnQ ^0^10.»
čno je dokazano, da se meseca julija |	r......-
vsakega leta porabi v velikih hotelih j največ luksuznih delikates in da se tedaj popije največ šampanjca.
Letos je posebno dosti Američanov prijavljenih, največ zaradi svetovne razstave v Wembleyu. Že več tedov so oddani vsi boljši prostori na velikih par* nikih iz Amerike v Anglijo. Ni dvoma, da bodo potniki iz Novega sveta pustili v Londonu cele svežnje dolarjev.
Slepci, ki so izpregle-ciali. ..
Sloviti franooski očesni zdravnik, dr. Bonnefon, je v bordojski medicinski akademiji pred nekaj dnevi podal zelo zanimivo poročilo o posrečenem ozdrav* Ijenju nekaterih v vojni oslepelih.
Uspehi, ki jih je on dosegel, so toli nepričakovani in tako dalekosežni, da sc skoraj zdi najdrznejše upanje upraviče* no. V liasednjem prinašamo doktorjeve misli, ki jih je podal poročevalcu pa* riškoga lista «L' Intransigeant«.
«Ali bi mi hoteli kaj povedati, go* spod doktor, o svoji iznajdbi, o svojih bolnikih in njihovem zdravljenju?«
«Zelo rad. Bilo je 1. junija 1.1922., ko so mi pripeljali v kabinet bolnika, na katerem sem nameraval poskusiti opera* cijo. Bil je vojni pohabljenec že od 1.1917 in je bil popoln invalid ter dobival zato od države pokojnino.
Ko sem nesrečnika preiskal, sem ugo* tovil, da so bile oči ranjene od izstrelka, levo oko je bilo deloma uničeno, desno pa težko ranjeno, mrežica mu je nam* reč bila raztrgana. Bil je torej popolnoma slep. Vsled tega sc mu je razvila na oče* su slepa pega kot posledica ranjene mrežnice, ki jo je seveda popolnoma zakrila.
Svetloba bi mogla dospeti v oko le skozi nastalo neprozorno prevlako in
Dijaško življenje
X Ogromni gozdni požari ob obali Tihega morila, o katerih smo pred par dnevi že pisali, se vedno bolj širijo. Od Mehike do Kanade je noč in dan več tisoč mož v službi da čuvajo, da se požar preveč ne razširi Njihovi napori so naravnost nečloveški, vendar pa jc njihov trud skoraj brezuspešen. Do sedaj nastala škoda je ogromna. Ogenj je uničil velikanske gozdove, njive in celo farme (kmetije). Posebno velika škoda je v naravnost zaščitenih parkih v državah Washington in Kaliiorniji. Ni še ugotovljeno, koliko ljudi je našlo v plamenih smrt. O prebivalcih celih vasi manjka vsaka vest Mnogo ljudi v Angleški Kolumbiji je vsled plamenov oslepelo. Se-vero-zapadni veter zelo ovira rešilno akcijo. Po uradnih ugotovitvah je večina od doslej javljenih 280 gozdnih požarov nastala vsled strele, ali pa je nastal ogenj vsled velike vročine. Prvotna domneva, da so povzročili požar zločinci, se ni potrdila.
X Strašna poplava na Kitajskem.
Kakor poročajo iz Pekinga, je te dni nastopila naravnost katastrofalna poplava v kitajskih provincah Honab, Huan in Kvangsi. Reka Jangho je prestopila vsled dolgotrajnega deževja bregove, podrla nasipe in se razlila daleč naokrog po planjavi severno od Pekinga. Na stotine vasi je porušenih, žrtev pa je na tisoče. Poplava je popolnoma odrezala glavno mesto države, Peking, od ostalega sveta, edino železnica v Tientsin je še nepoškodovana. Vojaki in kuliji rešujejo, kar se sploh da, in popravljajo nasipe, da vsaj za silo zajeze dotok vode. Tudi Tientsin je v nevarnosti, da ga voda nc poplavi Katastrofa jc doletela po-
Kongres Ferijainega saveza v Skoplju
Dne 18. t. m. je v Skoplju bil otvorjen peti kongres Ferijainega Saveza. Pn otvoritvi so bili prisotni zastopniki vo* jaških in civilnih oblasti ter zastopniki skopljanskih prosvetnih organizacij. Kongres je otvoril savezni predsednik beograjski akademik Kncževič. Ministr* stvo prosvete je zastopal inšpektor Obradovič, v imenu slovenskih ferijalcev je govoril akademik Kregar iz Ljubljane, ki je naglašal, da slovenska napredna omladina obsoja delovanje separatistov in da hoče delati za čim največje zbli* žanje med tremi plemeni našega naroda in za čim bližje odnošajc med slovcn* skimi dijaki in tovariši iz Hrvatske in Srbije. Akademik Radovanovič jo pozi* val na zbiranje knjig in novin za Južno Srbijo. Kongres je pozdravil delegat skautov imenom te velike organizacije z željo za najožje skupno delovanje obeh organizacij. Imenom zagrebškega dija* štva je kongres pozdravil zagrebški aka* demik Sertič. Brzojavne pozdrave jc kongres poslal Nj. V. kralju, dalje mini* stru prosvete Pribičeviču in saobračaj* nemu ministru Popoviču. To pozdravnem delu in programnih govorih jc pričelo kongresovo notranje delo, konstituiranje, verifikacija, prtmemba pravil in poslov« nika, poročila centralnega odbora in druga organizacijska vprašanja. Ferijalni Savez ima 125 podružnic in 7300 članov, ima štiri kolonije in 44 večjih preno* čišč, 2500 podpornih članov in 68.000 Din gotove imovine. Državne podpore je letos prejel 30.000 Din.
Češkoslovaška vlada in ruski akademiki Na češkoslovaškem študira največ ruskih akademikov-beguncev. študijski pogoji so tu precej udobni, kajti Češkoslovaška v prav izdatni meri podpira rusko dijaštvo. Po uradnih statističnih podatkih živi v Češkoslovaški 4568 ruskih dijakov, ki uživajo državno podporo češkoslovaške vlade. Rusko di
kulturna, socialna in podporna. Vsa ta društva se nahajajo pod državno kontrolo. Ker pa je delovanje društev povsem v skladu z državnimi zakoni, vlada doslej še ni imela povoda za kako
intervencijo.
Akademiki na nemški univerzi v Pragu V Pragi te nahaja poleg slovite Karlove slovansko univerze tudi nemška univerza, ki jo precej dobro obiskana. V preteklem letnem semestru je bilo na tej univerzi vpisanih rednih in izrednih slušateljev 3031. Najbolj obiskana je medicinska fakulteta, ki je imela 1090 slušateljev, juridična 015, narodo-slovna 500 in filozofska 490. Najslabše * obiskana, teološka fakulteta, ki je imela komaj 28 slušateljev. Vendar jo pa opažati, da števil«, akademikov na nemški univerzi konstantno pada.
»Križ na Gori«. Katoliško dijaštvo je pričelo izdajati novo glasilo »Križ m Gori*. Izšla ie dvojna številka. Uredništvo obljuba je, da bo list s prihodnjim studi :skim letom izhajal vsak mesec. Dvomimo, da bo ta obljuba izpolnjena, kajti klerikalci so imeli žc več glasil, a vsa. so kmalu zaspala. Ista usoda bo najbrž kmalu zadela tudi to uovorojeno dete.	. ,
»Hocfcschule und Ausl.ind« glavno
glasilo dir.tke zveze v Nemčiji se v Mdiriem času zanima tudi za dijaške prilike v Jugoslaviji. Osma številka te-t»a Gasila, prinaša izčrpno poročilo o akademskih društvih na ljubljanski univerzi in informacijsko poroč.lo o Centralnem tajništvu napredne omladine v Sloveniji in glasilu »Vidovdan«.
Dijaški dom v Brnu. Da sc jugoslo* vanskim akademikom olajša bivanje v Brnu, jc češkoslovaška vlada zgradila v Brnu dijaški dom, v katerem bodo mar* lihi in revni akademiki dobivali stano. vanje za režijsko ceno, ki je lansko le to znašala 75 Kč na mcsec. Jugoslovan, ski akademiki bodo uživali tudi v menzi iste udobnosti kot češkoslovaški dijaki. Dijaki, ki žele stanovati v domu, naj prcdlože svoje prošnje, z enomesečno stanarino — v znesku 75 Kč kuratonju jugoslovanskega doma (na naslov pred* ' .,	.t •__. \r t4t..<»;nl-» r-pškn
hštvo študira večinoma na tehnični fa-	--------------- , ceška
SM SSK	-
društva, ki pa niso politična, temveč1 dne 1. avgusta.
P. G. Višnjan:
¥ dolenjskem mešancu
Vse navskriž, po listih in z besedami eq je zabavljalo svojo dni na. železnico. Danes, ko imamo resnično lepo urejene vlake in dobro kombinirane zveze, ko so vozovi večinoma res snažni ter celo razsvetljeni, pa molčimo. To ni lepo. Čast komur čast — po za slu žen ju. Odkar imamo železniško direkcijo v Ljubljani, smemo res biti zadovoljni z uredbami; a vsem ljudem tudi sam Bog ne
ustreže.
V jutranji zori, ob lepem hladu lahko sede Dolenjec na vlak in če se mu prej ne stoži po domu, se vrača šele ob uri d'-' »v nazaj na Dolenjsko. Na ta način se izogne tudi hudi dnevni tooloti. A še bolj nego toplota muči revnega potnika dandanes zonerrd vonj posušenih gob po vozovih. To razvado kmetic, ki jemljejo tako blago s seboj nad sedeže in tudi pod sedeže, pobija železniška uprava z občutnimi globami. Prav je tako.
Ko stopimo na ljubljanskem davnem kolodvoru zvečer ali ponoči k blagajni, se n.-jprej ozremo na uro, gospodarico vsega prometa. A glej ga spaka — na ljubljanskem glavnem kolodvoru nad vratarievo hišico je vse v temi. A vendar bi so za Ljubljano spodobila dobro razsvetljena ura na slavnem kolodvoru.
Mala žarnica z reflektorjem na kazalce | Okoli. % aa Sfc uo prav počasi g | <^ka -gf^? o/SS j	Mor
bi tej potrebi hitro in dobro.odpomogku	so JaS la kolesa se vendarle obračajo. Tp pro-:ah pa je proga Uko h
tej potrebi	_
Naš ponočni mešani vlak v Novo mesto in nazaj je prikazon broz tekmeca. ^osebno v Višnji gori ti nudi mnogo zabave. Če si se ob 23. uri srečno odpeljal iz Ljubljane, zavftjoš na vis-nje^orski postaji pri vedno obratujočem kolodvorskem vodnjaku lahko že ra vse zgodaj čažo čvrste vode. Med tem na te vzame nase drug mešan vlak. ki poskrbi za to, da si ob treh zjutraj zopet tam kjer hočeš.
Nekako okolu Žaljne postaja brzina Morda kdo izstopa, hudo napeta. Ko-
razs veti jenih in temnih bratov, je gotovo nad trideset. Razsvetljena bratje se ustavijo tam daleč nokje ob glavnih skladiščih. Nato zadoni poziv: »Proti Novemu mestu, vstop!«	„ . .
V temi jo mahamo preko tračnic m tramov in drugih ovir skoraj pol kilo-
idi°ni ^tr^tao. Vsajče se komumul ^pasno je,	^uj Nicdit hi-
. .	u_„,	n««mrtst na.ns beucen« itd. Vseacm se v zavesa,
"■„ i;,',f,; lahko brez vse nevarnosti naus beugen* izotopi m^dpotoria Brzina mu namreč da bo vlakova brzina res v skladu s
pet brlizgi od blizu in od daleč m ljubljanski prizori se ponovijo v še povečani meri. Kolesje vozov mnzicira ob dvigajoči se napeti progi in poje neprestani «Oh--^--gre — mo,
oh--š«--gre — mo.» Na srec-
goro.
gani opasnosti zastoja, pa zopet mo neobičajno hitro naprej. _
Slednjič dosnemo v Višnjo _ Vsaj četrt kilometra pred njo obstoj: mo Ob izstopanju pa moramo posebno paziti na tračnice, gole prage ter na-• • drugo šare. da si ne pre-
ni opasna.	_ .
Ž<3 v Ljubljani, kjer je treba čakati na odhod vlaka v polutemi na peronu, ima potnik svoj užitek. Sedeč na kloni'''; lahko opazuješ parčke in samotar-
varilom na oknih.
Točno zabrlizga prva piščalka, kateri se odzove druga, tretja in četrta.^ Zadaj nekje odjekne in nato sc sh& se več piskov. Svetilko zamigljajo po vr?U
JJ1W 'JU.-vo	------------... . - . • Holi Nato zatuta trombica
je, ki šetajo gor m dol po peronu. Naj- -- po 1 in aoiil .	odhmči
^nminu-pisp ie onazovaoie čevljev. To- vla^ovoJ.e. zapore
Mltob^K rej«..««; E]o gtoM.	m*, t,i «
rec hvaležno završala v tiho noč ...
Taka je vožnja, z nočnim dolenjskim mešanim' vlakom. Komur ugaja in ee
«- -«-8* <■» ^r-SjfbSi
s. «* «.«58
sss	t'1?. rsLS
piska "stroj na pomoč: Zavirajte, la ustroj proge občutiš popolnoma na- svojem sedežu.
Grosuplje. Začne se premikanje in
izstopa.
zanimivejše je opazovanje . leg visokih pet vidiš nizke pete, pa. tudi pošvedrane pete; poleg koničastih oblik vidiš tudi okrogle oblike in eolnaste čevlje. A vse to pozabiš ko te omamijo kretnjo, gibi in stopicanje ženstva. To so res dovzetne, pikantne m božje stvarce . . «
vozov zaropotajo in — rsk — potegljaj stroja pretrese človeku prav vse drobovje- Lokomotiva potegne naprej — preštevilnih tovornih vozov odpor pa vleče naza'. Kratek cigumigu sem in tja odbijači ropočejo, se še nekaj časa upirajo, ' a končno jo mrtva odporoa
«ZJ
metnemu------
se samo sprednji temni del. Mi pa <lol-fr-o dolgo stojimo v temi in občudujemo zvezdnato nebo, migljajoče lučke železničarjev in poslušamo puhanje revo lokomotive. V meali bo še lepše, ko bodo za signale uporabljali trobila. Nato so začujejo glasovi: «Auf zavoro!« In vlak ileee naprej.
tre ob pravem času in je vsestransK. dobro izrab!j<*n. Do Novega m<*ta k naspiš in pretresi, če nisi božjastni, brez opasnosti. In ko izstopiš, ti rec^ sprevodnik smeje: »Pa smo vendarle prišli!« No da, seveda., smo pnsk; saj to je bil vendar naš cilj!
fc=
aJUTRČ* št. 172
6
= 5reaa 23. vn. rezs
Avstrijske gospodarske prilike
Insolvence raznih avstrijskih podjetij, predvsem denarnih zavodov in tudi trgovin, so na dnevnem redu. Poleg cele vrste manjših denarnih zavodov so prišle v plačilne težkoče tudi nekatere velike banke. Neposredni povod začetka teh polomov je bila ponesrečena špekulacija na padanje francoskega franka. Toda jasno je, da vzroki te krize niso samo v nesrečni špekulaciji temveč tudi drugje, ker prihajajo v plačilne težkoče tudi podjetja, ki s špekulacijo na baisse franka niso imela nikakega opravka.
Ako primerjamo stanje bank in trgovin pred vojno s sedanjim stanjem, vidimo veliko hipertrofijo, ki je spričo razmer v sedanji mali Avstriji zahtevala prej ali slej remeduro.. Avstrijska bančna stroka .ie zaposlovala 1. 1914. na 32 milijonov prebivalcev okrog 14.000 nameščencev, dočim jih letos pri 6.5 miiijona prebivalcev zaposluje 25.000. Temu nenormalnem stanju je moral priti začetek konca.
Vso to bujnost bančnega in trgovinskega razvoja v Avstriji je povzročila ^inflacija ki ji je dajala dovolj hrane. Čim so bile dosežene stabilne vaiutne prilike, je morala priti sprememba. Da ta sprememba ni prišla že prej, se razlaga tako, da se je takoj po začetku sanacijske akcije pokazalo skakanje avstrijskih vrednostnih papirjev, ki je z dotokom inozemskega kapitala omogočilo mnogim blizu poloma stoječim podjetjem nadaljnje životarenje.
Stabilnost avstrijske krone torej, to se pravi normalnejše valutne prilike sc zahtevale tudi normalnejše razmere na vseh poljih gospodarstva. Polomi zadevajo v prvi vrsti- nesolidna podjetja, kar zadene cesto tudi solidnejša podjetja, da pridejo v plačilne težkoče. Baš to preveliko število insolvenc podjetij ima lahko zelo slabe posledice kljub temu, da pomeni nekako prihajanje v normalnejše prilike.
Priznati pa se mora, da je avstrijska valuta že dolgo časa stabilna, ker se današnji režim resno in z vsemi silami prizadeva, spraviti gospodarstvo v reden tok. Državni proračun je vedno manj pasiven, tudi primanjkljaj trgovinske bilance je vedDO manjši. Za presojanje stabil-nosli avstrijske krone je dober znak gotovo tudi ta, da beleži menični portfelj Nacijonalne banke v predzadnjem bančnem izkazu nespremenjeno stanje, v zadnjem pa nazadovanje. Tudi kovinska podloga se je povečala.
V presojo splošnega gospodarskega stanja navajamo še nekaj številk: Število nezaposlenih, ki je znašalo v mesecu mrtrcu še okrog 126.000, je padlo v aprilu na 68.000. Najboljši znak, da so prilike boliše, je naraščanje hranilnih vlog. Ljudstvo pričenja ceniti denar in ne meče denarja samo v blago, kar samo na sebi mora krepiti posicijo avstrijske krone. Hranilne vloge so narasle od 810 milijard aK v marcu na 1139 milijard r.K v juniju. Dohodki za tobak in carine, ki služijo, kakor znano, kot garancija za obresti posojila Zveze narodov, izkazujejo po uradnih podatkih četvorni za to potrebni znesek. Državni proračun se je vodil izza decembra brez dodatkov iz kre dita Zveze narodov.
Seveda moramo upoštevati, da bi današnje stanje brez inozemske pomoči ne bilo mogoče. Ce tedaj inozemski krepil-ni viri usahnejo, bo obstojala nova nevarnost padca v stare prilike. Priznati mora mo pri sedanjem stanju v prvi vrsti le resen trud avstrijskih činiteljev, trditi pa se ne more, da je avstrijski gospodarski in finančni položaj že tako konsolidiran, da je pričakovali le še nadaljnjega bolj-šanja in ne več poslabšanja.
dalje oslabele. V Zagrebu so se zadnje dni dosegle nastopne cene: goveje kože do 30 kg 14.50, preko 30 kg 17 Djn za kilogram. Zanimanja za telečje kože ni. Naše cene so že nad avstrijsko in celo nad ameriško pariteto. — Cene izdelanega usnja so pod pritiskom cenenega uvoza iz Avstrije. Produkcija usnja je v Avstriji zato tako cenena, ker so tudi sirove kože v Avstriji znatno pod našimi cenami. V nrošlem tednu so notirali: vache-kruponi, težki 78 do S2. lahki 72 do 76; vaehe-po-iovice, težke 66 do 70, lahke 660 do 62; notranji podplati 62 do 63; vratovi 42 do 44; averni 32 do 33; kravje usnje, rjavo 100 do 105, črno 95 do 100 Din za kg; goveji boks 18 do 20; pitlingi 20 do 22; boscalf 25 do 27; konjski boks 15 do 17 Din za kvadratni čevelj.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (22. t. m.) Pšenica: baška, stara 350 — 355; no* va 340 — 350; nova za avgust 350. Oves: baški 290 — 300. Turščica: za julij in avgust 256 — 257.5. Ječmen: baški 260 — 265. Moka: baza «0» 525 — 550. Otrobi: pšenični 200 — 205. Skupni promet 95 vagonov, od tega 66 pšenice, 1 ovsa in 28 turščice. Tcndenca čvrstejs ša.
Živinski sejem v Mariboru (22. t. m.) Dogon. 246 volov, 433 krav, 19 bikov, 16 telet, 6 konj, skupaj 720 komadov. Po* vprecne cene za kg žive teže: debeli vos li 13.25 — 14, poidebeli 11.50 — 12.50, plemenski voli 10 — 12.25, plemenske krave 10 — 11, krave za klobasarje 7.50. do 8.50, molzne krave 9 — 11, breje kras ve 9 — 11, mlada živina 10 — 11 Din. ?>lesne cene: volovsko I. 25 — 27, II. 22 — 24, meso bikov, krav in telic 19 do 21, telečje I. 25 — 28, II. 21 — 24, svinj« sko 22.50 — 35 Din. Prodanih je biio okrog 300 komadov.
Dunajski svinjski sejem (22. t. m.) Dogon S320; od tega 1197 iz Jugoslavije. Notirajo za ka žive teže: debele svinje 19.000 — 21.000, mesnate 21.000—24.000
avstrijskih kron.
Trg s semenjem. Tendenca na tržišču s semenjem je precej prijazna. Večje povpraševanje je po deteljnem semenju, ajdi, prosu in sirku. Cene prosu in sirku so poskočile. Prošli teden so notirali: rdeča detelja nova 18 do 20, stara 15 do 16, a,(da 6. proso 6 do 7, sirk 7 do 8 Din
_ Svoboden tranzit jugoslovanskega blaga v Madžarski. Iz Budimpešte poročajo, da, jo od 20. t. m. po sporazumu z Jugoslavijo ves tranzitni promet iz Jugoslavije "in za Jugoslavijo osvobojen od carin in taks.
—	Sadjarska in vrtnarska podružnica za konjiški okraj se je ustanovila v prošlem mesecu. Priglasilo se jo precejšnje število novih članov, osrednje društvo pa je odstopilo direktne člane, naročnike »Sadjarja in vrtnarja«, iz celega okraja novi podružnici. Prvi odbor: predsednik Časi Janko, Ziče; podpredsednik Obrul Franc, Čadram; tajnik in blagajnik Brglez Franc, Čadram; odborniki: Vvinter Jože, Zreče; Golež Franc, Vitanje; Zdovc Jože, Žice; Broce Alojzij, Spitalič; Članarina znaša letno 23 dinarjev, s katero je plačan obenem mesečnik »Sadjar in vrtnar«. Nove prijave s članarino sprejema podružnični tajnik. Gospodarji in prijatelji sadjarstva in vrtnarstva, oklenite se nove podružnice!
—	V trgovinski register so se vpisalo v Sloveniji nastopne firme: A. Westen, d. d. v Celju (tovarna krovnih izdelkov in emailirane pločevinasto posode v Gabrju pri Celju); Fabiani & Jurjovee, trgovina z manuf akt urnim blagom na drobno v Ljubljani; Tomamid« Plaper & Co., tvornica tint in štampiljskih barv, agentura in komisija v Ljubljani; Medic-Zanki, tovarna olia, lakov in barv, d. z o. z., podružnica v Maribora; »Zora«, tvornica konfekcije, d. z o. z. v Mariboru; Slovenstva knjigarna, d. 7. | o. z. v Murski Soboti. — Izbrisala se jc i firma: Mlekarna in trgovina z mešanim j blagom, Anton Vajdič in drug v Ptuju, j ker se je razdružila.
—	V zadružni register sta so vpisali v Sloveniji nastopni zadrugi: Ljubljanska posojilnica, r. z. z o. z. v Ljubljani in Delavsko-kmetska hranilnica in posojilnica za. mežiško dolino, r. z. z o. z. v Prevaljah.
=VinSka kriza v Dalmaciji. Trgovina z vinom v Dalmaciji je ves prošli mosec mirovala. Samo manjše količine so se prodale za domači konzum. V inozemstvo se ni izvažalo. Nerazprodane zaloge vina v Dalmacii.j se cenijo na okrog 160.000 hI. Cene v zadnjem času padajo.
—	Stanje posevkov^ Po službenem
poročilu ministrstva za kmetijstvo in vode je bilo stanje posevkov v naši kraljevini od 15. do 30. junija zelo povolj-|no. Občno stanje ozimnih posevkov jo bilo zelo dobro, a jarih je kolebalo med dobrim in zelo dobrim; zelo dobro je prevladovalo. Stročnate rasline so bilo v celi državi zelo dobre, a v kruševski, kosovski in valjevski oblasti odlične. Istotako je bilo stanje oljinili, predivnih ter ostalih rastlin,. Kar se tiče vinogradov, je občno stanje kolebalo med zelo dobrim in dobrim, le v moravski oblasti je bilo slabo. Stanje sadovnjakov jo bilo mod dobrim in slabim, a v oblasti kosovski je bilo zelo slabo. Stanje živine je bilo v celi državi zelo povoljno.
= Izgledi letine krompirja v naši državi. Po službenih podatkih ministrstva za kmetijstvo in-vode bo letošnji pridelek krompirja v naši državi prekoračil lanskega. Računa se, da bo mogočo izvoziti iz cele države okrog 1200 vagonov.
—	Novi tovorni listi. Kakor sc službeno razglaša, se s 1. avgustom zviša cena tovornim listom od 1 na 5.50 Din. Tovorni listi stare izdaje se v roku 90 dni lahko zamenajo. Zamenjava se vrši na ta način, da se za vsakih 5 tovornih listov stare izdaje da po 1 novi z doplačilom 50 par za komad.
= Anketa o načrtu novega obrtnega zakona se bo vršila dne 24. t. m. pri oddelku ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani. Kakor znano so so ankete o tem predmetu v Zagrebu, v Beogradu iu nekaterih drugih mestih že vršile.
—	Letina sladkorne pese v Vojvodini.
Iz Novega Sada javljajo, da bo letošnja letina sladkorne pose v Vojvodini dala po službenih podatkih rekordne rezultate. Računa se, <la bo 7,našal pridelek 70.000 vagonov.
= Likvidacija Avstroogrske banke. Z Dunaja poročajo: Likvidacijska komisija Avstroogrske banke priobčuje: Na generalni skupščini nasledstvenih držav, ki se je vršila 19. t. m. na Dunaju, se je vzelo na znanjo in potrdilo računsko poročilo likvidacijo v smislu točke 9, člena 206 senžermenske mirovne pogodbo, odnosno 189 trianonske mirovne po-
po 27. oktobra 1918- Likvidatorji Av-stro-ogrske banke so dobili naročilo, da rešijo še tekoče zadeve tekom za to potrebnega časa, to je, da nadaljujejo še viseče proccse in da v imenu nasled-stvenih držav izterjajo stare aktive A. o. banke, ki so v gotovih tujih deželah še ped sekvestrom. Razen dolžnih zneskov in še visečih procesov so vsi ostali dolgovi likvidacije s tem popolnoma urejeni.
— Stanje hmeljarskih nasadov v češkoslovaški. (Xn. Poročilo hmeljarskega društva za Slovenijo). Zatec, (CSR), 17. julija. — Po vcčtedenskem počivanju je kupčija zadnji teden zopet nekoliko oživela in sc ie prodalo približno 30 sto-tov (po 50 kg) lanskega hmelja po 3950 do 4000 Kč za 50 kg. Nizke cene je povzročilo upanje ra dobro letino. Naši hmeljski nasadi so prav lepi; 90% jc lepih in prav lepih, 10% pa slabših. Zadnji teden, smo imeli nestanovitno vreme: vročo in hladno, 'noči so bile brez izjeme hladne — temperatura do + stop! C. Ker ima hmelj vseskozi redek cvct, sc je upanje na prav dobro letino nekoliko zmanjšalo. Nujno bi rabili tople dneve, nekaj padavin in toplejše noči. Od vremena prihodnjih 10 do 14 dni jc odvi-na množina letošnje letine. Lansko množino bomo na vsak način precej prekosili. — Saazer Bop-fen- und Brauer-Zeitung.
= Mednarodne hir.eljske konference v Žatecu, ki se bo vršila meseca avgusta, se bodo udeležili tudi zastopniki baških hmeljarjev, katerih organizacija še ni popolnoma izvedena. Časopisje povdarja, da so bile lani cene v Bački samo zato precej pod svetovno pariteto, ker so bili baški hmeljarji radi pomanjkanja organizacije neorijentirani o tržnih prilikah.
= čsterreichische KauTmannschafts-bank pred polomom. Z Dunaja poročajo: Osterreichische Kaufmannschaftsbank, ustanovitev Velenakupne zadruge trgovcev na Dunaju se nahaja pred polomom. Vloge znašajo 40 milijard, stanje blagajne pa baje samo 18. do 20 milijonov aK. Med terjatvami je tudi svota 3 do 4 milijard aK. katero so si izposodili listni uradniki v svrho špekulirala na borzi.
tudi pokazalo, kako temeljito se pripravlja na naš letošnji veliki zagrebški zlet, ki bo sodeč po pripravah triumf naše jugoslovanske nacijonalne misli v našem jugoslovanskem Zagrebu. Sokolsko Novo mesto, ki je s svojo ljubko okolico in vedno sijajno aranžirani sokolski prireditvami bilo vedno na višku in s tem privabljalo vedno večje množice, gleda letos z zaupanjem na svoj sokolski dan, ki bo še v večjem številu pritegnil tudi naše brate iz Zagreba in Karlovca ter s tem najlepše dokumentiral, da ni več mej med Hrvati in Slovenci, da se počutimo tu 1 tam kakor v svoji hiši, da je kulturno delo uresničenja jugoslovanske nacijonalne misli pri nas že na višku, da je ni več sile, ki nas zair.ore zatreti, dasiravno se naši nasprotniki v smrtnih krčih pripravljajo na udar, ki bo njih labodja pesem. Bratje in sestre in vsi, ki ste naše misli, 3. avgust bodi posvečen zletu v Novo mesto. Informacije: Zletna pisarna, Narodni dom, Novo mesto.
Okrožni zlet na Ježico priredi Sokolsko okrožje Ljubljana I. v nedeljo 3. avgusta. Telovadna udeležba jc obvezna za društva Vače, Lilija, Moste, Polje, Ježi-ca, štepanja ves in Ljubljana I, kot gost pa sodeluje Sokol Št. Vid. Zlet bo v vsakem oziru največja letošnja sokolska prireditev v Ljubljani in okolici. Skušnje se prično točno ob 9. uri dopoldne. Popoldne ob 2. uri je skupen odhod gostov in godbe izpred Mestnega doma v Ljubljani na Ježico, kjer je ob 3. uri sprejem in nato obhod po vasi. Ob i. uri je priče-tek javne telovadbe. Pri vsej prireditvi igra celotna godba Zveze jugoslovanskih železničarjev.
Sokolu, ki je po poklicu urar, se nudi ugodna prilika, da prevzame dobro-idočo urarsko obrt iu trgovino z zlatnino v nekem kraju na Hrvatskem. Informacije daje pisarna Jugoslovenskega Sokolskega Saveza v Ljubljani.
založiti na stariu 5 Din. Prijave sprejema podsavezni blagajnik g. Pran Ogrin, Gosposvetska cesta 14, do 25. t m. ob 8. uri zvečer. Naknadne prijave proti dvojni prijavnim. Dirka se vrši ob vsakem vremenu.
Določila: Vozi se po pravilniku JKS. Na glavni kontrolni postaji ima vsak dirkač odsesti ter podpisati kontrolno listo. Zamenjava koles zabranjena. Vrstni red prijav, je vrstni red na startu. Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost V slučaju kršitve ccstno policijskega reda ali nezgode, odklanja podsavezno vodstvo vsako odgovornost Kolesa morajo biti opremljena z zvoncem in zavoro. Vsi dirkači se morajo javiti ob 5.20 vodstvu dirke v hotelu Balkan v Celju. Dirkačem v pomanjkljivih dresih je start zabranjen.
Sokol
Jugoslovenskemu "^Sokolstvu!
Bratje in sestre!
Ponos in veselje pretresata srca nas vseh, ko se sirom vesoljnega kulturnega sveta razširja vest o zmagi jugoslovenskega Sokolstva.
Prvič je stopilo našo članstvo v svetovno olimpijsko areno, da meri svoje sile z najboljšimi tekmeci drugih kid-turnih narodov, da na mednarodnem pozorišču preizkusi moč in vrednost sokolske vzgojo. Sijajno je prestana preizkušnja in jugoslovensko Sokolstvo je zmagovito izšlo iz težke borbe. ' Naš brat Leon Š t u k e 1 j si je priboril častno mesto svetovnega prvaka v telovadbi na VIII. olimpijadi v Parizu.	.
Jugoslovenski Sokol je zmagal v svetovni borbi devetih narodov in si iz-vojeval nad vse častno priznanje. Naša tekmovalna vrsta pa je kljub neugod nim okoliščinam, v katerih so jo pripravljala in v katerih je nastopita priborila četrto mesto.
Bratje in sestre! V t-okrni za svetovno prvenstvo sta zastopali Sokolstvo dve vrsti: Češkoslovaška in jogosloveo-ska. Češkoslovaški vrsti, ki je bila vzorno pripravljena in bi bila bržčas odnesla venec zmago, se jo zgodila nesreča da je morala odstopiti. Kljub temu so posamezniki r. najboljšimi uspehi na prvih mestih. Trije Sokoli so si prisvojili prva tri najboljša mesta. Skupna zmaga sokolske ideje, sokolskega dela!
Bratje in sestre! Nova zmaga Sokolstva nam bodi novo krepila da vztrajamo in žrtvujoč vse svoje sile nadaljujemo svoje delo v korist. maSoga naroda in v korist vsega Slcvanstva.
Zdravo!
Starešinstvo Jugoslovenskega Sokolskega Saveza v Ljubljani, dne 22. julija 1924.
Ivan Bajželj, namestnik staroste. Miroslav Ambrožič, načelnik.
Šport
Oiimpijada
Nadaljnji izidi plavalnih tekem na olimpijadi so:
100 m, prosti stil, gospodje: 1. NVeiss-muller (Amerika) 0:59, 2. Duhe Kahana-moku (Amerika) 1:01.4, 3. Sam Kahana-nioku (Amerika) 1:01.8, 4. Arne Borg (Švedska) 1:02, 5. Takaishi (Japonska) 1:03.
Skoki s stolpa, gospodje: 1. White (Amerika) 9 točk, 2. Fall (Amerika) 9 in pol, 3. Pikstar (Amerika) 16 in pol, 4. Adlcrf (Švedska) 19, 5. Lenormand (Francija) 24, 6. Aberg (Švedska) 31, 7. Sorensen (Danska) 36, 8. Hellquist (Šved ska) 37 in pol, 8. Kerkammen (Finska) 40 in pol.
Štafeta 4 X 200 m: 1. Amerika 9:53.4 (nov svetovni in olimpijski rekord), 2. Avstralija 10:02.2, 3. Švedska 10:06.8.
100 m. dame, prosti stil: Prvi semifi-nalc: 1. Weshelan (Amerika) 1:14.2; drugi: 1. Edcrle (Amerika) 1:12.4. Finale: I. Lackic (Amerika) 1:12.4, 2. Weshelan (Amerika) 1:12.8, 3. Ederle (Amerika) 1:142, 4. Jcans (Anglija) 1:15.4, 5. Ten-ner (Anglija) 1:20.8.
100 m, hrbtno, dame: 1. Sybille Baucr (Amerika) 1:23.2 (nov svetovni in olimpijski rekord), 2. Harding (Amerika) 1:27.4, 3. Ripplin (Amerika) 1:282, 4. Chambers (Amerika) 1:30.8. 5. Miillero-va (Češkoslovaška) 1:312.
Skoki dam s stolpa: Finale: 1. Smith (Amerika) 10 in pol točke, 2. Becker (Amerika) 11, 3. Topel (Švedska) 15 in pol, 4. Niclsen (Danska) 17 in pol, 5. Meny (Amerika) 22. 6. VVhite (Anglija) 23 in pol.
Kakor jc razvidno iz objavljenih izidov so Amerikanci odnesli v plavalnih tekmah skoraj vsa prva mesta. Le sem in tja se je posrečilo zastopniku kake druge države potisniti Amerikance na drugo mesto. Celo Švedi, katerim so prisojali zelo ugodne šanse, so morali oditi brez zmage.
KOLESARSKA DIRKA CELJE-LJUBLJANA-BLED.
Kolesarski podsavez Slovenije razpisuje veliko cestno dirko, ki se vrši v nedeljo 27. t. m. na progi Ccljc-Ljubljana-Bled (km 128). Dirka je otvoriena za vse dirkače klubov, ki so včlanjeni v JKS. Start jc v Celju pri km 1 na Ljubljanski ccsti točno ob 6. zjutraj, cilj pa na Bledu pred restavracijo Ažman. Glavna kontrola: Ljubljana, kavarna Evropa.
Nagrade: Osem kolajn in diplom. Vsak dirkač, ki dospe 45 minut za zmagovalcem na cilj dobi časovno kolajno. Prijavnina: 5 Din; za številko treba
Kolesarski podsavez Slovenije. Ustanovni občni zbor podsaveza se je vršil v soboto 12. t m. v Celju. Izvoljen je bil sledeči upravni odbor: Predsednik: Artur Bučar (Ilirija, Ljubljana); podpredsednik: Josip Beranič (Edehveis 1900, Maribor); I. tajnik: Lojze Pečnik (Danica, Ježica); II. tajnik: I. Simik (Ilirija, Ljubljana); blagajnik: Fr. Ogrin (Ilirija, Ljubljana); odborniki: Kvas Iv. (Perun, Maribor), Kovačič Rudolf (KoL klub Celje), Destovnik Josip (Koles, klub Šoštanj), Rainovž Ivan (Danica, Ježica), I. del. kol. klub Maribor, Gorjanc Jakob (Ilirija, Ljubljana). Revizorji: Bernardi Drago (koles, klub Celje), Fr. Rifelj (Klub doL kolesarjev, Novo mesto). — Občni zbor je se»tavil za letošnjo sezono obširni dirkalni koledar.
* Jutro* oficijelno glasilo Kolesarskega podsaveza Slovenije. Športna rubrika našega lista bo vsled sklepa ustanovnega občnega zbora Kolesarskega podsaveza Slovenije, ki se je nedavno vršil v Celju, odslej oficijelno glasilo tega podsaveza, nakar se opozarjajo vsi kolesarski in ostali športni klubi.
Ljubljanski plivaiki podsavez. Od-borova seja 23. t. m. ob pol 9. Kavarna Emona, daniska soba. Tajnik I.
Športni dan v Celju. S. K. Celje priredi v nedeljo, 27. t. m. o priliki otvoritve novih tenis prostorov v mestnem parku športni dan z nastopnim programom: Dopoldne ob 10. svečana otvoritev tenis prostorov, ob 11. uri tenis turnir med člani olepševalnega kluba in S. K. Celje. Ob 5. uri popoldne nogometna tekma med prvakom Slovenije Ilirijo in S. IC Celje.
Beograjska «Jugoslavija» v Sarajevu. Igrala je v nedeljo s »Slavijo* 7:0, v pondeljek pa s prvakom sarajevskega podsaveza Saškom, ki ga s svojo je s svojo nadkriljujočo tehniko in z ostrim tempom tako zmedla, da je zmagala z 12 : 0! Beograjski vratar sploh ni prišel nikdar do žoge.
Zagrebška nogometna moštva na turneji. Zagrebška vodilna moštva odidejo prihodnji tnesec na daljšo turnejo. Hašk odide na Poljsko kjer ostane dva tedna. Gradjanski poseti Dalmacijo, kjer bo igral v Splitu in Gružu, cvcntuelno tudi ua Reki in v Sarajevu. Tudi Con-cordia odide v Split, kjer bo igrala s Hajdukom. Ni izključeno, da bo igrala v Splitu ekshibicijsko tekmo z Gradjanskim ki bo tačas tudi v Splitu.
spoznati krvoločnost
?
i«
Čitaite! Kaj so ti hinavci in zločinci delali v dobi »Svete inkvizicije*, ko so
34.656 ljudi živih na grmadi zažgali 28.496 ljudi na galerah in v ječah pomorili.
Čitajtc!
Veliki inkvizitor
ljubezenski roman iz najsramotnc.iše
dobe človeške zgodovine. Naročajte ga pri upravi «Jutra» v; Ljubljani, Prešernova uiica 54. Vele-zanimiva knjiga stane 30 Din, s poštnino vred 32 Din. Organizacije in poedinci, ki plačajo najmanj 10 izvodov, dobe knjige po 20 Din.
Lastnik in izdajatelj Konzorcij <Jutra>. Odgovorni urednik Fr. B r d i o t i f.
Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani.
ia kg.
Tre i usnjem in sirovimi kožami (22. --------—-	. ,
leg* meseca'. Cene sirovim kožam aoli^dbe kot mrnaial« novčanic izdanih
poročilo
Ljubljana 22. julija 1924.	____ Ljubljana 306 nad morjem
Kraj opazovanja
ob
IX. zlet župe Novo mesto, ki se vrši dne 2. in 3. avgusta t. 1. v Novem mestu, obeta postati sijajna manifestacija sokolske misli v Dolenjski metropoli. Razen članov nad 20 sokolskih društev spadajo-čih pod novomeško župo s pevskimi zbori, fanfarami in godbami, najavljena je tudi naša mednarodna vrsta iz Pariza, ki bo prvič nastopila po zmagoslavnem nastopu tudi pri nas. Prijetno nam je, da bodo naši najboljši nastopili pri nas na dan, ko bomo imeli tako rekoč revijo ne-brojnih čet naše vzorne župo v mili nam Dolenjski ob oni čudoviti Krki, ki daje s svojim mirnim in globokim tokom značaj Dolenjcu, ki mirno in smotreno pripravlja svoje vrste na velepomemben dan.. --------------...
Ljubljana Ljubljana Ljubljana Zagreb . Beograd Dunaj . Praga . InomoEt
7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.
Zračni tlak	Zračna temperatura	Veter	Oblačuo 0—10
761 2	197	vzhod	del. oblač.
761 o	29 6	rt	jasno
762-4	23-0	brezvetra	n
7610	190	brezvetra	jasno
Padavine mm
V Ljubljani barometer višji temper. višja
Dunajsko vremensko poročilo. V Srednji Evropi se razvija vreme v znamenju
Solnce vzhaja, ob 4-28, zahaja ob 19"43
ved za sredo: V severnih Alpah začasno ohlajenje vsled neviht z močnimi sever-
nji fcvropi se razvija	>	--'—---------------.. , . . .
raztoče vročine na celini. Depresija med nozapadnimi sunki vetra, prihodnje dni ,.......nMaienie naibrže zone,t večia vročina m nagnjenje
Islandijo in Srednjo Evropo: Ohlajenje vsled morskih vetrov s Severnega morja
najbrže zopet večja vročina in nagnjenje k resnim nevihtam. V južnih Alpah večinoma jasno, vroče in nagnjenje k nevihtam.
: »reda 23. VT1. I92i
O krizi tujskega prometa
*	n	C t o
LSI
teresentov, odnosno od naših pridobit. | Da	*>	--	» let Mar
nih krogov. Ce nam državna podpora se nam nalogo sc ohr^mo ponovno	biti državljan kraljevine
v bodoče izostane in če naši gospodar,; nase obe,nstvs sasatfisa	a.: urnoi ne bodo hoteli razumeti naše* ! voh — brez vsakih zrtc% — poapira n
včerajšnjo notico J S« narodno * gospodar, nanclelno tem a hodi pnono kup. am PO-ča «Zveza skega delovanja, nc bomo	^^^ Ljubljani na aL
M Mora biti najmanj 16 let. a največ j bo-io odgovarjali poeojem. poslala br«-
Z ozirom na našo pod tem naslovom nam za tujski promet v Sloveniji«.
Trditev o malomarnosti uradov, ki bi sc morali brigati za propagando^ in in, formacije, je neumestna, kajti baš za .c, tošnjo sezono se je propagandno delo za naša letovišča in kopališča podesc torilo in informačna služba reorganizirala in izdatno izboljšala. Izdali bomo v štirih jezikih (češkem, nemškem, franco, skem, srbsko , hrvatskem) priznano lič, nc plakate za Bled, Bohinj, Kranjsko goro in Rogaško Slatino ter smo jih raz, poslali v mnogo tisoč izvodih po tu, in inozemstvu, predvsem pa inozemskim potovalnim pisarnam, našim kozuiatom, parobrodnim agencijam, agencijam dru» štva spalnih vozov itd. Nadalje smo za, ložili popolnoma nove propagandne bro, jure za Bled in širšo okolico v srbskem, nemškem in češkem jeziku, v katerih se nahajajo najpodrobnejši podatki o na= ših gorenjskih letoviščih. Specielno za Cehe smo tiskali več tisoč izvodov pro, pagandnih letakov s točnimi in obširni, mi podatki o letoviščih in zdraviliščih cele Slovenije. Inozemskim interesentom radevolie dajemo brezplačne in kolikor je v naši možnosti, točne pismene in ust ne informacije.
Vse to propagandno in informačno delo nas je stalo letos preko 60.000 di* narjev, za kar pa razen skromne vladne ; podpore nismo dobili niti najmanjšega prispevka od naših tujskoproinetnih in, be. —
sezono mogli nadaljevati z uspešno pro, pagando, posebno ker so naše rezerve že popolnoma izčrpane.
Kar sc pa tiče očitka zaradi nedosta« janja informacij o hotelskih cenah, mo, ramo pripomniti, da so temu krivi edino, le naši hotelirji in gostilničarji, ki nam po večini nočejo dati nikakih podatkov glede cen, kljub temu, da jih stalno bom bardiramo z okrožnicami. Naša vpraša, nja glede cen, sob, prehrane itd. se iko, ro dosledno ignorirajo. Ako bi nam v tem oziru ne šia na roke lokalna tujsko, prometna društva, bi ostali za sezono brez vsakih informacij. Z istimi težko, čami kot naša potovalna pisarna, se ima, jo boriti tudi tujskoprometne centrale v ostalih predelih naše države.
O že'ezniških zvezah dajejo češke in druge inozemske potovalne pisarne kh, ko najboljše informacije, ker smo jim doposlaji v ta namen naše službene voz, ne rede. Direktnih voznih listkov za Ju, goslavijo sc v resnici še ne dobi v ino» zemstvu (izvzemši za Simplon , Orient , Express). Toda tudi v tem oziru bomo v kratkem na boljšem, ker je centrala Putnika d. d. za promet potnikov in tu, ristov v Beogradu že dala tiskati potreb, ne železniške kupor.ske vozovnice, ki se bodo v najkrajšem času razposlale vsem 1 inozemskim potovalnim pisarnam, s ko, imi se je že sklenilo tozadevne pogod.
OUIUV') «1	------
ksandrovi cesti št. 8. Vozovnice stanejo pri nas ravno toliko kot pri železniški blaeajni, kupi se jih lahko brez preriva, nja in čakanja za vse, tudi najbližje po, staje cele države ter za važnejše posta, je inozemstva. Potnikom dajemo na za, htevo brezplačno vse potrebne informa, cije o železniških, parobrodnih, avtomo, bilskih, poštnih zvezah, česar železniško osobje vsled preobloženosti ne .nore storiti. Nadalje posredujemo najkulant, neje in najhitreje dobavo vizumov za potne liste ter prodajamo za potovanja potrebna tuja plačilna sredstva.
Cim bolj se bo občinstvo posluževalo ugodnosti, "ki mu jih nudi potovalna pi, sarna, toliko večji bodo naši dohodki in toliko več bomo lahko storili za po, vzdigo tujskega prometa v naši lepi Sloveniji. __
Natečaj
za sprejem novih učencev t državno prometno železniško šolo za šolsko leto 1924.-1925.
Generalna dirckcija državnih železnic in gospod minister prometa sta odobrila, da se za šolsko leto 1924.-1925. sprejme v državno prometno šolo 100 učencev in 10 učenk, pod sledečimi pogoji: 1.) Kandidat mora dovršiti šest razre-
bov, Hrvatov in Slovencev.
4.)	Mora biti pravilno razvit, zdrav, mora imeti dober vid in sluh ter mora razločevati barve iu
5.)	položiti mora sprejemni izpit. Pouk traja 2 leti ter imajo učenci, ki
d o vrše to šolo, pravico do sprejema v drugo kategorijo uradnikov, ker je čin te šole enak dovršenemu osmemu razredu gimnazijo z maturo.
Učenci se sprejemajo po natečaju in za
plačne železniške vozovnico za potovanje v Beograd.
Kandidati, ki bodo pri zdravniškem pregledu spoznani nesposobnim ali ne bodo položili sprejemnega izpita, prejmejo brezplačno vozovnico za povratek.
Vsak kandidat mora priložili svoji prijavi sledeče:
1.)	Izpričevalo o dovršenem šestem razredu srednje šole.
2.)	Krstni list
3.)	Dovoljenje staršev ali varuha; po* trjeno od pristojne policijske oblasti, da
Učenci se sprejemajo po	. irjcuu	— >--------— _--■—•
celi čas šolskega pouka. Z ozirom na njih se kandidat sme upisati v to »olo. Poleg - ■ , ________ ;„ ™i.-f)-/j»Tir>ca tam tfvm Vnndidata. v katerem se ob-
premoženjske razmere in pokazanega uspeha, sprejemajo učenci stalno mesečno državno pomoč v znesku 500 do 900 dinarjev, a poleg tega po možnosti tudi eno obleko.
Vsakega kandidata mora pregledati zdravnik in po zdravniškem pregledu, ako je spoznan sposobnim, mora kandidat polagati sprejemni izpit iz:
a)	srh~-hrvatskega ali slovenskega jezika,
b)	aritmetiko in geometrije (celi program za nižje razrede srednjih šol) in
c)	iz splošnega zemljepisja, a posebno še iz zemljepisja države Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Šele po položenem sprejemnem izpitu postane kandidat učenec te šole.
Prijave za natečaj naj se vpošljejo v priporočnsm pistnu: generalna direkcija državnih železnic — saohračajno odelenje — Beograd, Frankopanova ulica 17, (Krunska 13) do vključno 10. avgusta t. L
Uprava šole bo tega dne pregledala prijave poedincev in bo kandidatom, ki
tega reverz kandidata, v katerem se obvezuje, da se bo držal šolskih pravil, da bo ostal v službi državnih železnic in j® ne bo zapustil po svoji volji najmanj trikrat toliko časa, kolikor bo trajal šolski pouk. Službo sme prekiniti samo v svrho odsluženja vojaške službe, vendar pa se tudi v tem slučaju kandidat obveže, da bo toliko časa podaljšal svojo obvezo. Istotako se kandidat obveže, da bo v slučaju. da zapusti šolo ali službo iz drugih vzrokov, povrnil državni blagajni vse zneske, ki bi jih prejel v teku šolskega, pouka.
4.)	Potrdilo policijske oblasti o državljanstvu.
5.)	Dokazilo o premoženjskih razmerah.
Učenci, ki so po dovršenem šestem razredu prekinili šolo, se zamorejo tudi priglasiti pod pogojem, da poleg navedenih listin prilože tudi izpričevalo policijske oblasti o vzroku prekinjenja in o svojem ponašanju za čas, ko so zapustili šejo.
Državna prometna železniška šola, 14. junija 1924., št 1794.
-	' "P l	„	tar manlpulacllska pristojbina (2 Din)
Šivilja
prevzame na dom lz trgovin šivanje predpasnikov, bluz in moškega perila. Naslov naj ae odda v upravi „Jutra' pod ..Nizka cena".
oiuciuijmu, — za dobo G tednov v Bredinl mesta. — Ponudbe na upravo ,,Jutra"
pod ..Clsta soba". 14S9S ; ------j
Stanovanje
za dve dijakinji, so lšč« v bližini učiteljišča. Pismeno ponudbe pod ..Dve dijakinji" na unravo ..Jutra". 14919
(«i o <e >
Pekovskega vajenca
iobro razvitega ln zdravega, 15—17 let starega, se sprei-ue. Naslov pove podružnica ..Jutra" v Mariboru. 11859
Brivskega pomočnika	__
dobrega, sprejme takoj Dra' j "vestna IS" na 'upravnlžtvo gan Liaar, Hrastnik. 14843 "r„»r«"	14014
1500 inozemskih znamk]	Nova hiša
prodam za 700 Din in 130 W	kuMnja .hram-,
boljših inozemskih za 90 Din hlev K et ,eP , '	te_
- več knjig tudi znanstve- nlk. njiva travm,	•
_____ nih in budilko (vekarco) za trt »ra o*	da
14912 75 Din. - Oglase pod značko se po zeio s _ b*eWer
— Jutra"".poc€Cl' na U^Š03 De^ia. Slovenska B.sUlca. Gcstnno ali šp. trgovino
(najljubše obojno skupaj) -
Kontcristinja
? S^LS	Jedilnica	Fletkan dom
rS ,eel°tTer ^SS^	^SS^T^ ZTZ	podoben v,1, poceni napr^aj
stenografije ter ltalllansci	»	* £	Ogleda	blizu tramvaja, na glavni
Imesto*01! ginSudM	se v^ Vegovi ulici 10. 1*49X6	prometni cesti, z vpeljano tr-
Mlinarja
dobrega tn zanesljivega,
sprejme proti oskrbi v biši	-----j — —— _ .
V. Resman, valjčni mlin, darja. Išče službe. Dobro je
„Jutra"
Mladenič
star 27 let, neoženjen, dostojnega vedenja, sin gospo-
Zapuže, požta Lesce, Gorenj sko.	14820
Služkinja
i dežele, ki zna nekoliko kuhati ln ki je pridna ln posteča, dobi dobro službi v Ljubljani. Naslov je poslati na upravo ..Jutra ' pod šifro , .Ljubljana".	14904
izvežban v gozdnih in gozdarskih poslih. Zeli službe kot lovski ali gozdni čuvaj ali pri kaki lesni Industriji kot skladiščnik ali kaj slič-nega. Ponudbe je poslati z : navedbo plače na naslov: A. : Ceferin, trgovina „Emaus", Zg. Gorle, p. Gorje pri Ble-14892
Postranski zaslužek!
Kdor bi prevzel preplsova nje raznih knjig s pisalnim strojem, naj se z označbe aonorarja javi Sokolu v Dol. Logatcu.	14902
Vezilia
-------- priporočam se za delo,
označbo sprejmem vsake vrste veze-' ~	ni ne na perilo, moiiogiamo
ln ažuiiracje, delam lepo, ; trpežno, cene zmerne in sa priporočam tudi gospem na deželi. — Naslov: Marija
govino, velikim vrtom in prostim stanovanjem. Mllko-vlč, Moste 79.	14715
Pritlična hiša
z vrtom v okolici Ljubljane
: LJubljani, vzamem v nsjem. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Gotovina 100". 14700
Malo gostilno ali bufet
vzamem v najem. — Cenjene , ponudbe na upravo „Jutra" , pod „Buffet".	14899
Majhno trpovinco
najbližji ljubljanski oko-
Za dame — izredna prilika ! MODNI ATELIJE M. ŠARC
Ljubljana	Kongresni trg 4jl
opozarja cenj. dame, da se bodo radi zaključka sezone oddali še preostali modeli (najlepši materijal) po globoko reduciranih cenah. Na razpolago in ogled so isti le v četrtek 24., petek 25. in soboto 26. od 10. do pol 1 in od 3. do 6. ure.
C se proda. Naslov pove upr. HcJ alj y Ljubljani, vzamem ..Jutra".	1-1004 _ „„	PftntMhi) nnd fcifro
Izgubila se je
Zamenjam
lici ali v L,juDijanj, Tiauio.u •
, T najem. Ponudbe pod šifro zlata zapestnica (tenka) v - ..Prometni lokal" ca upravo ponedeljek na poti od Stars-„Jutra".	14888 trga <jo p,£u>. Najditelj
Pošten trgovski sluga deželi. — Kasiov: manj. - ----------
:nan v Ljubljani, se sprejme ^u^ck T/^dru^f tila. Hrast^ Smrekove hlode takoj. Naslov pove uprava	liggi » normalnih dolžinah in v
..Jutra".
U14921 nadstropje.
Trgovski pomočnik
dober manufakturist, event. pomočnica, se sprejme takoj. Ponudbe z zahtevkom plače je nasloviti na naslov: M. Kramar, Kamnik. 14925
14891 t normalnih dolžinah in v debelinah nad 30 am, kupimo vsako množino, najraje na progi Zidani most-Brežice Ponudbe s navedbo cene. množine in kraja, kjer
veliko enonadstropno hlBo z j devetimi stanovanji — eno . takoj prosto — ter z zraven i pripadajočo špecerijsko tr-	nriižahnika
govino ter vino- ln pivo- I	UruzainiKa
točem, velik vrt. za d v e ee lSče za trgovino deželnih majhni hiši v Ljubljani, Za- pridelkov. Ponudbe pod šifro grebu ali Mariboru, ali pa ..Eksport" je nasloviti na prodam. Pismene ponudbe ua podružnico ..Jutra" v Mari-upravo ..Jut.ra" pod značko boru.	14864
..Zamenjam".	14885
Družabnika
z večjim kapitalom, se 146e za trgovino z mešanim blagom v svrho povečanja, ki je na prometnem kraju in najlepšem prostoru v sredi trga Event. se tudi proda. Naslov pove uprava
14830
6* "e« —- r---- ~ ---- -
naj jo vrne proti dobri od-, škodninl (ker je birmanski I spomin) na policiji. 11873
Kovaškega uč°nca
tr. pomočnika, sprejme Mihael šega, kovač, Lipsenj, p. Grahovo pri Cerknici.
14928
Mlinar
pošten in zanesljiv, ki bi znal samostojno obratovati tnliu na motor (sirovo olje), se sprejme takoj v Gabeli, Hercegovina. Plača po po-sodbi. - Vukasovič, Stolac. Hercegovina.	14S13
Dva zastopnika sr.reime
francoska tovarna gumi izdelkov. katere rabi vsak kolesar. motociklist in avtorno-bllist.. Visoka provizija. Za-Rigurana bodočnost. — Samo
Katica, povej mi,
Kje si kuuila poaodj' Ali ne veš da se kupi najboljše pri Vicelnu, Maribor. Glavni trs?	_10=6
Ženski Šivalni stroj
še malo rabljen, se po nizki ceni takoj proda. Naslov v upravi „Jutra".	1*810
Več tisoč metrov Irv
izgotovljenib, v gozdu, za izdelavo oglja, se ceno proda — Na željo se prevzame tudi vožnja oglja na postajo. — Pcnudbe ua upravo ..Jutra' pod „Drva".	1-1758
F-r.stove deske
v vsaki množini, popolnoma suhe, 7 let stare, dolžina 2, 3 in i m, debelina 30 mm in nekaj 40 mm, se po ugodni ceni prodajo. — Jos. Stadler.
mo na naslov: And. Krmelj, Dolenjsko.
Jakil. 1017
Enodružinsko hišo
zidano, skoraj novo. z ze-lenjadnim vrtom, četrt ure od celjske postaje, prodam za 65.000 Din. Naslov pove uprava „Jutra".	14929
V najem
vzamem hišo z majhnim posestvom, oddaljeno nekoliko od vasi ali trga. Naslov v upravi „Jutra" pod značko „Najem".	14927
Britvice
Mem. Gillette ln britve, se sprejmejo v elektr. brušenje t drogorljl Anton Kane, LJubljana, Židovska 1. 1092
Dalj—-''ed boljše vrste, krpi Podružnica Slov. plan. društva v Kranju 14798
Voz
zapravljlvček ln en voz za
lažjo vožnjo, se takoj kupi. Ponudbe na upravo „Jutra ' pod „Voz".	14759
Pisalno ml^o
(amerlkansko) z roleto, se kupi.— Naslov pove uprava ..Jutra".	H900
n --»no sobo
14798 z uporabo kuhinje, t me*tu,
išče mirna stranka. — Plača dobro in tudi drugače gre v vseh ozlrlh na roko. Ponudbe
Kot maninnlant
želim vstopiti h kaki večji lesni tvrdkl. proti plači po dneovoru ali pa kot sodelujoč družabnik z 200.000 K ji kakemu dobičkanosoemu podjetju. Dopise na upravo „Jutra" pod šifro .,1984 •
14718
Kot družabnik
se udeležim s 100.000 Din v dobro vpeljanem lo rentabilnem podjetju, ponudbe —
Zastopstvo
ali komisijsko zalogo Iščem za detajlno prodajo manu-fakturc, konfekcije, pletenine, obuvala in drugo. — T.e-flcktlra se samo na solidne ponudbe, ker jo konkurenčna možnost dana. — ..Resk", Guštanj, McžlSka dolina
14536
Lesni trgovci, pozor!
Praktično tabelo za kublra-njo rezanega, tesacega in okroglega lesa, kjer ne rabite nobene kubične racuni-ce. dobite za 7 Din. poštnine prosto pri Dragotinu Koro-Sec. Rečica ob Peki. Denar se pošlje naprej.	1-187<
Izšel ja v knjigi
Taksni in pristojbisiski pravilnik |
Kdor plačuje takse in pristojbina potrebuje poleg zakona tudi pravilnik, ki zakon razlaga in pojas-nuje. Knjiga ki obsega 240 strani, velja s poštnino vred Din 43'50 in se naroča pri
Tiskovni zadrugi v Ljubljani
Prešernova ul. 54.
uziriu ua	. ---- ut.u
pod ..Soba 1111" na upravo upravo ..Jutra „Jutra".	I*805 žabBlk 7".
pod
..Dru- i 11013 S
m)uuvuyti. —	L-eui	" -■ —------- -
podjetni trgovsko izobraže- Ljubljana, Sodna ulica št. 11 ■ - • """	147oo
nI, B kapitalom do 15.000 Din iker se da zaloga), naj pošljejo ponudbe na ..Merkur", Sv. Lenart pri Mariboru.	14895
"'"f ilVl mlffn ii*ii*AJSfFP" (iščejo)
Mlinar
ra večji tD manjsl mIlDi ,5je mesta ali t2amc mlin v na. lem. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Mlin". us27
Kuharica
Išče mesta pri boljši družini Naslov pove upraia ..Jutra ' ' 14S14
LuksuTti avto
štirlsedežen. ki se je rabil največ eno leto ter je naj-noveišeea t.vpa. se kupi. — Ponudbe z navedbo cene in /narrko Je poslati na upravo .jutra pod šifro „Avto 400" 14848
i 200 dn 300.000 Din
posoilla sprejme podjetje, ki Ijavo eveui.	= nudi popolno varnost In do-
išče inteligenten, ua- bro obreBtovnnie. — Pismeno .	„nu4be na upravo ..Jutra
pod ..Garancija". 14905
T-rnaidha!
Kapitalist, ki Je pripravljen
Lepo sobo
b posebnim vhodom ln elektr razsvetljavo, event. tudi ■ hran.-), išče lntellgei mostojeD gospod pri to!j=.l rodbini. Ponudbe ra upravo ,Jutra" pod ..Stalen". 14869
1000 Din
'V""	r\apiiu:iBi, n.«	v• - ■ • --7
dobi kdor mi preskrbi kuhi- sodelovat! pri novi lraajdbl
« ...1.1	w .1 tmm ««4 ca invl T>naulnv : UTril
Ia. Traoistovski sir
z dnevno dobavo nudi Bor Sbil, tijievje.	14002
fTFT.
te*

Srbin
ibsolviran jurist in z nižjo Solo vojne akademije v Beogradu. išče primerne službe 7 Sloveniji. — Naslo\ pove jprava „Jutra".
Mo?'to kolo
skoraj novo, se proda. Izve »e na Bleivveisovl cesti št. 15/111, od 6.-8. ure zvečer.
Cevi
Prodam ca 200 m črnih, novih 1 ln pol cole močnih cevi za vodovod. — Pojasnila daje Na ude Ferjan in drug. Jesenice, Gorenjsko. liSi-l
Radi opustitve lova
prodam novo lovsko dvocev-kn za bri -rtlrrnl R "dtiik za 1500 Din. Naslov pove upr. ..Jutra".
Učenka
s -'.razredno meščansko šolo,
Mo?'-o kolo
^juve
14806 skoraj novo. se p r od a na ---Poljanski cesti 62, dvorlMe^
Zaman se trudite s protisjo
vil stanovanjskih trgovskih
In ohriolh bi# Kmetsklh po sestev ?raičin tag mlinov stavbnih parcel itd.. ker
kunci
se oglašajo stalno K on
« Posest«
Realltetua Disarna d t o »
v Ljuldjani Sv Pwa e .Z4 1022 a H
Trgovska biša
pri kolodvoru v Mariboru
napi daj. Naslov v podružnici ..Jutra" v Mariboru.
14SG-
nio ln 1-2 sobi. - Kupim tudi hišico, vredno 150.000 kron. - Ponudbe pod šifro Takoj 1924" na upravo ..Jutra".	14833
Hve "soH
v sredini mesta, vsaka s svojim vbodom, se oddasta dvema ali enemu solidnemu gospodu. Naslov pove uprava .,Jutra".	14890
\'a hraio in stanovanje
naj se Javi ca naslov: Otrln Josip. Rovto, Logatec. 14893
Lep tr
1
Znanja želi
gospodična, vsestransko izobražena simpatična, ki Je radi družinski _ razmer v relo nepovoljnib razmerah — s starejšim in boljšim gospodom. k! bi ca ev. spremljala v letovišče, v svrho razvedrila in družbe. — Ponudbe pod ..Razvedrilo" na se sprejmeta dva boljša go- upravo „Jutra".	14850
_ Istntam se proda ^^
spoda. otrošVa posteljra upravi .Jutra".
Naslov
14918
Dve —e'«>;!-<i »O1"! opremljeni, vsaka z 2 po-
s-eltam«.	takol "ddasja
Poizve se: Sp. Slška. Belle-vue.	145-0
SoMco
Znanja želi
v svrho Skorajšnje ženltve
nremoten Inteligenten la zna-čajen gospod, prlkupljlve zunanjosti b simpatično In Izobraženo gospico z večjim prembženjem. katero veseli večja Industrija In sraščln-
4000 do 5000 kalorij, franko Ormož, tona po 300Din prodaja
SS0U5RSS3 prsmogGkopsa družba 2 0.1.
1 Dob janl, Wo!faia ulica 1,
zmožna perfektno slovenskega, srbskega (cirilice) in nemškega jezika se išče proti visoki plači. Prijave med 4. in 6. uro popoldne pri „8aturnu»", d. d za industrijo pločevinastih izdelkov, L]ub-J	i:-----3598/a
Ijana-Moste.
10*9 a
—J .. I y |	>UtJJ IUUUD.. .J—	' ---
I.„ki„i„ lSče sko gospodarstvo — Ponudbe po možnosti s kuhinjo. Išče	g,..Graščinsko g^po-
Ku^ci nose=tev. nororl
_____ Prodam takoj radi bolezni
________dobro idočo gostilno na pro-
—	metnem kriju tik okr. ceste,
------------r;;' ; nhek avtomobil na ugodnem prostoru. — 1
Išče primernega mesta v tr- u.ai.c!» t-v.^i	„n<„nllT daje Franc
sovini kot učenka, v mestu	trlsedožen. v prvovrstnem drobna P^9°'nlčar ln txgo-
all na deželi. - Ponudbe le	stanju, je ugodno naprodaj. Posega go-tii. slovensk,
roslati na upravo ..Jutra'	Poraba bencina minimalna. ^ J LaPorJu » a ^7951
dSI Cčent»".	"938	VpraSa aa: Glin« itev. 255.. BUtrlcl.
po IIHH.UWPll » --------- ' , ,
mirna šivilja v bližini Ljub ljane ob železniški postaji. — Naslov naj se pošlje na upravo .Jutra" pod ..Železnica".	14»n
Sobo
pod šifro ..Graščlneko grapo darstvo" na upravo ..J'Jtra_'' Tajnost zajamčena. 147JJ
priporočamo kniigo
Dr. Jos.Tičar
Nalezljive isni.
Znanja x«»li
v svrho skorajšnje ženltve sonu	samostojna, naobražana 61-
1 i nostellaml vllja z boljllm gospodom. — f «to- Z 1 AhA 6 t S Vdovec nI Izključen. Le r«-lščemo za dobo 4-6 tednov.	ncanonlmne ponudb«
Ponudbe na upravo .Jutra ne mMa-.. na u£,r. „Jutra". pod šifro -Bolišl obrtni^ , pod ..Mag na upr.
Opisi važnih nalez-luvih bolezni z n«vo-dili za nego boluiko?.
S slikami.
Cena t poštnino vred 20 Din 60 p.
Naroča ea pri Tiskovni za.drr.gl
▼ Ljubljani, PreSernova al. 64.
Knjige za mladino
Fr. Milanski: ZGODBA KRALJEVIČA MARKA.
Vez. 18 Din, po pošti 1'50 Din Teč.
J.Šoili: ČmiHURCL Porast b slikami. Bro5. 20 Din, vee. 25 po poŠti 1'50 Din več.
Fr. Milčinski: TOLOVAJ MATAJ.
Pravljica « slikami. II. natis. Cena broš. 18Dii>-'< g t vez. 25 Din, po pošti 1*50 Din ved.
J.Šorli: BOB IN TEDL	k
D?a neegnanca. Povest s slikami Broš. 12 Din, Tez. 18 Din, po pošti 1'25 Din vefc
J. Waschtetova: PRAVLJICE.	i
Z večbarvnimi slikami. Vez. 22 Din, po DOŠti -1-26 Din Teč.
Čika Jova: PISANI 0BLAKL
Vez. 14 Din, po pošti 1-25 Din vec.
Cika Jova: KALAMANBARIJA. Vez. 12 Din, po pošti 1 Din več.
Vse te knjige so naročajo pri
Tiskovni zadrugi»Ljubljani
."rešernova ulica št. 54,
<StrpRw šf. tu
8
Sreda 23. Vn. Yl21
fc. jGciar:
Ženitovanje
n.
V ftedelio je prišel Andrej s svojim 'očetom na Nežikin dom. Bila sta sva-lovsko opravljena, v visokih gorenjskih Stebalah, s srebrnimi gumbi na telovniku in v kosmatih rjavih kastorcib.
«A.li nam boste dali dekleta,* je vprašal sfari, ko so se pomenili o lanskem snegu. «Ali nam boste dali tistega dekleta, ki Jo ia Nežiko kličete? Tegale fanta ženim, pa sva jo kar k vam mahnila.*
Nežikina mati je bila vdova, sedem Otrok je bilo pri hiši in siromaščina je gledala skozi okna. Bela je bila javor-jjeva miza, ali na njej ni bilo kruha. [ »Poklicali jo bomo,* je dejala mati, ihnobua ženska srednjih let Njen obraz 'Je bil še vedno lep ali poln skrbi in nadlog. »Ce je njej prav, bo tudi meni. iPrancek, steči po Nežiko v kamro! Pre-jcei naj pride dol!*
j »No, zdaj pa še ti govori z dekletom,* Se dejal stari Zaplotar Andreju, ko je pri šlo dekle v hišo. Rdeča in zdrava, se je sramežljivo smehljala. «Ti si silil jscm, boš že vedel, kaj in kako.* i .Andrej je bil danes skoraj junak. Črn Jn kov suknjič je imel na sebi, belo sraj-po in židano rdečo ruto za vratom, i In tako je dejal: »Saj veš, Nežika, prišel sem po besedo. Tri hiše imamo jn dva hleva repov. Ali ne, oče?* i Stari ie pokimal. !" »Dve dekli ti bosta pomagali in mati. Stara Špela je tudi pri hiši, če je prav Stara, pa je še za delo. Se zmeraj spleza
na češnjo, letos jih je nabrala dve čajni.* Nežika se je dolgočasno smejala in je topo gledala grdega snubača. Bleda je bila v obraz, trudna, in nič se ji ni ljubilo.
«2e dobro,* je rekla. »Kar sem ti obljubila, to bom izpolnila.*
Nato je začel stari zavoljo dote, in ko je zvedel, da ima dekle tristo zapisanih na gruntu, je zagodrnjal:
«Zavoljo bogastva nisva prišla k vam, ampak zato, ker je dekle pridno in ker sta že vajena drug drugega. Veš ti, Marjana,* tako je bilo ime materi, »bolje se bo godilo tvoji hčeri, kakor se je pa tebi. Saj sem se tudi jaz ženil v mladih letih pri neki lepi Marjanci. Pa me nisi marala in si vzela rajše svojega Janeza. Zato si pa ves svoj živi dan napletala sok in krompir. Tvoja hči pa ie pametnejša, in ti lahko zahvališ Boga, da je tako.*
Mati ni odgovorila. Gledala je v tla in mislila na mlade čase, ko je še nosila rdečo ruto. rožast predpasnik, svetle čižmičke in rože na licih. Spomnila se je svojega Janeza, zastavnega korenjaka, in ga primerjala z Zaplotarjem. In skoro ji jc bilo žal Nežike, in čudno se ji je zdelo, da se jc hči odločila za Andreja, ki je bil že mlad ves kriv in pust in dolgočasen. Stari je udaril ob mizo in spregovoril: »Saj vem, kako je, Marjana! Tegale jabolčnika, ki si ga nam prinesla na mizo, ne bomo pili! Ti, fantič, kako ti je ime? Jožek si. Skoči k Franconu, pa prinesi Štefan vina, rumenega! Pa nc smeš sam nič piti, da bi potem priliva! vode! Če ne te bom za ušesa!* Nežika je zardela in sovražno je po-
gledala starega; mati pa se je ozrla skozi okno in se naredila, kakor da je preslišala Zaplotarjeve besede.
»Spckla si pa dobro, Marjana!* je pohvalil nato in lomi! kos orehovega štruklja.
-Sedi no bliže, Nežika, sedaj se me boš že morala privaditi.* Prišlo je na mizo vino, in ko so ga
izpili, sta snubača odšla.
»Dolgočasna moža sta to,* je dejala Nežika. »Ali ne, mati?*
«E, nič se ne brigaj zato! Spala boš pa le na mehkem!* Hči se je solznih oči ozrla skozi okno.
III.
Nocoj ni srpa na nebu, zakaj požeto je klasje, in tudi zvezd ni, ki bi z drobnimi, jasnimi očmi gledale na zemljo. Ali zato švigajo bliski od severa na jug, križajo se in krešejo kot jeklene sablje, grom rjove in tuli.
Nežika obhaja zadnjo svojo deklihko noč. Lučka gori v njeni kamrici, na stolu jc njena poročna obleka in bel venec. Dekle gleda, a nič veselja ni v njenih očeh, zamišljena je, in oblivajo jo solze.
«Zakaj sem se vdala Andreju? Mari bi ostala dekle, morda bo imel Tonče v Ameriki srečo in me nc bo pozabil.* To premišljuje in težje in težje ji je srce, in grenkejše so solze, ki ji teko po licih.
Pri cknu zasliši šum, ogleda se in vidi in sliši Tončka:
»Kaj ti je, Nežika? Ali si tako vesela, da jokaš, ali si pozabila, da je jutri tvoja poroka?* Dekle ugasne luč in pride k oknu. »Zakaj si prišel danes? Ali te ni strah noči?*
»Ali ti ni prav? Samo še nocoj sem
prišel ln Jutri na svatbi me vidiš zadnjikrat V nedeljo gremo in ne vidimo se več. morda nikoli ali pa takrat ko —» »Zakaj govoriš! Ali bodi vesel, ali bodi tiho! Dovolj sem žalostna in najrajši bi videla, da to ne bi bilo resnica. Ne morem se privaditi misli, da bom Andrejeva. In vsega si ti kriv! Ali ti je treba v Ameriko? In čc greš, ali ne bi mogel vzeti mene s seboj?*
Tonče je molčal. Čutil ie, da ima dekle prav.
»A kaj bi bilo, da te vzamem? Lakota in reva. Jaz nisem za ženo, in kakor ti je danes hudo, da vzameš Andreja, tako bi se čez leto dni kesala, da ga nisi vzela.* Dekle se je solzilo. »Ni mogoče drugače. Pustiva to in imejva se rada še zadnjo noč!» j ' Ko je Nežika to slišala, je naglo za-| prla okno, a fant se ni ganil, dasi so lili i curki iz nebes in so grmeli bliski. Ne-j nadoma je dekle odprlo zopet okno in 1 solzni svoj obraz je nagnilo k njegovemu.
»Ne jezi se, dragi, greh je, ali jaz te | imam tako rada!*
Objela ga je z obema rokama. »Ali tiho, moj Bog, če bi Andrej zvedel!*
Svatje so se vrnili od poroke in nevesta Nežika že sedi pri svojem ženinu. Vse je veselo, vse raja in pije, od pastirja do ženina. Stara Spela sedi za pečjo, s suho brado giblje in ie kuhane aidove štruklje. Godec Martin pa se priduša in kolne svoje suho grlo, kadar gre starešina mimo. Vsi so ozališani s šopki: kar je boliših svatov, imajo sveže nageljne in rožmarinove vršičke na prsih in za klobuki, prežovci pa sc postavljajo s suhimi
rožami Iz rdečega in zelenega papirja.
Družice in neveste so vse ovenčane, rdeče so in brhke, vse so lepše od neveste, ki je pusta in bela kot zid.
Svat Tonče pije in je vesel, poje in pleše. Najboljši plesalec je in najrajši bi se vrtfl kar naprej z nevesto. Pa to ne sme biti, in drugovi so mu nevoščljivi in nejevoljni. 2eniu Andrej pa se ne briga zato.
Široko sedi za mizo, reži se na vse grlo godcu Martinu, ki pripoveduje vesele povesti, ki gruli kot prase in poje kot petelin. Včasi pomaje z ušesi kot zajček, in ženin se zagrohota.
No, in proti večeru začno nenadoma svatje povpraševati, kje je nevesta? Ni-kdo ne ve, ženin ne ve, on sedi za mizo in se reži, Tonček bo vedeL Aii kje je Tonček? Njega tudi ni.
Drugovi so hudi in pihajo od jeze, bije-io ob mize, da skačejo litri do stropa.
Nazadnje se začne zanimati tudi ženin.
| »I no, kje je pa nevesta?*
*.Saj res, kje pa je?* povpraša stari Zaplotar. Pa ona dva se kmalu naveličata in pozabita. S starešino pijejo in se menijo o konjski kupčiji.
In potem stopi nevesta v hišo. Vsi jo pogledajo in se smejejo:
»Ali si bila v kamrici brez ženina? Hahaha!*
A drugovi niso tega mnenja. Pri vratih sc zasliši hrup in vrišč in kletev. Stoli sc lomijo, lesene noge bijejo ob glave, steklenice vrše po zraku. Glasneje in glasneje gre govorica, o Tončku sc sliši, o nevesti, kje so ju našli in kako. —
Ženinu je okamencl smeh na licih ht nevesta ie smrtno bleda.
Konec.
Siavensks „Monte Carlo"
izmedju
Sušaka i Opatije (Abbazfa)
na ilugoslavenskom teritoriju.	i?«7«
Svake srijede i subote	£an Čajanka
velika svečana zabava	cd 16 d019 satl
nz sudjelovanje najboljih um jetnika	Dvorane otvorene
opere, operete i komedije.
od 15 sati do 2 sata u jutro.
nove in rabljene, najcenejše pri
|	P5MS 567/a
sa najhitreje moderno in okusno počeše z uporabo
^LJUBLJANA,
Šelenborgova b!. 6/1.
Vedno velika izbera vpletk (kit). Priporočam se za vsa lasna dela kakor tndi za barvanje sivih las z »L'Oreal IIene*, tndi v modnih barvah
8v	M. PodkrajSek
25 /o zmzasiOi^pSrJTta^
Vsak posestnik sejmske legitimacije dobi na avstrijskih železnicah
Najnovejša izbera:
kopalnih plaščev, oblek, čepic ter kopalnih čevljev za dame in gospode 1 Posebno ugodno kn-pite kopaluo obleko s krilom Ia Bengerjev tri kot po reklamni ceni 125 dinarjev.
Razpošilja se po pošti!
<30. avgusta do S. septembra)
in nazaj,
Sejmske legitimacije se dobijo pri podružnicah Avstrijskega prometnega biroja v ta- in ino- " (Toisr) zemstvu, avstrijskih trgovskih zbornicah in
sejmskem uradu v Gradcu. 3595/a j BBtfi JO liajlližjl dnBTUl C8Hl I
j promptno tvornica |,;SPLIT", del. dr. za! ' Portland cement iz| ;sk?adiščav Ljubljani
"bukovo, suho, viiano, kupim vsako mno- Aleksandrova c. 12. žino, dalje tudi drva, trdega lesa, cepa-
nice in okroglice. — Ponudbe pod „Takojš- _
n.ja dobava in plačilo" na upravo ,, Jutra".;	V
Opozarjamo na j
Mi s s elslsl i«
vseh vrst in vsako mnozmo, v M MlUPi Cisto opr^em =t^u -udi, Za ta- « »
koj Sil] O dooavo	v Mubijanl
FFDdainS imtlBiiSftega 5i?en!3psn!!ia ter veija ■ poštnino vred
AND. JAKIL	Din 6-50.
I.intiliani. SrekOV tTS 10 1018-a
Oglejte s! zalego!
mm
UUSLJ&Mfi, Mestni trg št.
OSKAR GUDAC — SUSAK
ODPRAVNO PODJETJE — ŠPEDITER
sprejema vsakovrstno blago za prevoz po železnici in po morju. Poseduje vsliko in suho skladišče ter sorejema tudi večja množine blaga v shrambo.
Prispelo blaqo prevzama in odpravlja s postaje ali z ladje še Istega dne.
Izkustvo, pridobljeno s petindvajsetletnim delom ▼ tej stroki, jamči za točno in solidno izvršitev poverjenih opravkov.
Poslovni ca in skladišče v poslopju Telefon interurban 64. ex „HOTEL SUSAK". Tvornička ul. 14.
IIEIIL
boje, mastila, lakove, fitak emajle, kistove i jamačno čisti firm« najbolje kakvooe nude
HEDIC-ZANKL
družba z o. z.
MARIBOR, LJUBLJANA, NOVI SAD,
p-drnžnica.	centrala.	skladiSte.
Tvorntoes	«79/a
LJUBLJANA- MEDVODE.
Ugodno prilika za naku--* mM oprave.
V opuščenem valjčnem mlinu n;i Kollčevem pri Domžalah se proda vsa mlinska oprava, v dobrem stanju, pa nizkih cenah.
340 500 500 «50 800 o valjenikov ^oo 240 4J0 240 200 2 para umetnih in navadnih kamnov 110 cm, razni sni-žilni in čistilni stroji z mešaluico, cilindri z vsemi pripadajočimi deli. Prodaja se skupno in posamezno.
I.JUEEVIT MARŽ, tovarna lakov, d. d. 3338-a	Domžale pri Ljubljani.
Redka priložnost sa Reki!
Tovarniško podjetje s stroji na električni pogon, kompletna električna naprava, primerno za
izdelava čevljev, donis&iii čevljev ia športnih predmetov se takoj ugodno proda,
odnosno se sprejme strokovno izvežbau kompanjon, ki bi se udeležil z enakim kapitalom. Ponudbe nasloviti na „Adnatico , Reka (Fiume), Via Bedini 2/1.	»96/»
aročajte in širite »Jutro"!
UhdBKRSStfEIk JUmtl^
poznani kot naiboljii
il^ssr SivaIm strop, Boume,& €©., S«ew York w e*?©daia na obroke
! Centrala za SH3:
Zagreb
aiiceva ul« 51
__
-—_________I__!----,,■ um jiiTOtacaK
LJUBLJANA, Prešernova ul. 50 (v lasinem poslopju).
Obrestovale vlog, nakup ln prodaja vsako- jjjj lil vrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna taročila. predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkeso r.ecic tev nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd, itn. Brzojavke: Kredit LjoM.isna - Telefon 40, 457 in 548 j|
411/a J|