Csije - skladišče D-Per 214/1988 COBISS o glasilo delovne organizacije emo celje LETO XXXVIII - ST. 9-10 - 20. SEPTEMBER 1988 Kako smo gospodarili v prvem polletju 1988 DO EMO je poslovala v I. polletju letošnjega leta v zaostrenih pogojih poslovanja, saj smo bili že sredi meseca aprila priča izrednemu poslabšanju gospodarskih razmer, ki so imele neposreden vpliv na izpolnjevanje planskih ciljev v delovni organizaciji. Tako beležimo v mesecu aprilu in maju izpad realizacije, kar pa ne pomeni samo izpad dohodka, ampak ima neposreden vpliv na likvidnost delovne organizacije, ki se je v II. kvartalu izredno poslabšala. Zaradi navedenega je bilo potrebno izdelati in sprejeti dodatni program ukrepov, s katerimi bi dosegli finančno konsolidacijo DO, obseg zadolženosti pa bi obdržali na enakem nivoju. Ocena poslovnega rezultata DO EMO Celje Osnovne značilnosti poslovanja delovne organizacije so naslednje: - Proizvodnja izražena v bruto cenah kot fizična kaže na njen realni padec (5 %) v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. Znižanje obsega proizvodnje je posledica slabšega plasmana investicijske in široke .potrošnje, kar je najbolj občuteno v TOZD Posodi in Radiatorji. Plane proizvodnje smo mesečno korigirali gle- de na prodajne možnosti in višino zalog gotovih izdelkov. Kljub temu, da beležimo manjši obseg proizvodnje, pa smo uspeli povečati produktivnost za 1 % in to zaradi programskih sprememb in manjšega števila zaposlenih. Pozitiven premik je bil dosežen pri obvladovanju slabe kvalitete, saj smo izgubo uspeli znižati v primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu za 400 mio din. Omeniti velja tudi precejšen porast inovacijske dejavnosti, saj je bilo v prvem polletju obravnavano 195 predlogov, od tega 187 no- vih in izračunane 81 mio din gospodarske koristi. V drugem kvartalu je bila proizvodnja motena zaradi slabše oskrbljenosti s pločevino tako iz domačih virov kot iz uvoza. - Eksterna prodaja je dosežena v primerjavi s planom 89 %, v drugem kvartalu pa le 76 % in je izpada realizacije za 7,8 mio din. Ta izpad je najbolj prisoten v TOZD Posodi, Radiatorji in Kontejner. Zaradi nejasnosti v zvezi z napovedanimi ukrepi ZIS, so naši kupci močno omejili nabavo naših izdelkov, končni potrošniki pa so usmerili večji del prihrankov v nakup trajnejših dobrin. Pri prodaji odpreskov so prisotne težave TAM, ki zmanjšuje proizvodnjo, pri programu posode pa se srečujemo z močno konkurenco, razen tega pa je bil v prvem polletju visok uvoz nerjavne posode. Pri programu radiatorjev ob opustitvi proizvodnje TRIKA radiatorjev z Emoterm še vedno nismo uspeli zapolniti prostora, ki ga je zavzemal TRIKA radiator. Ker sta meseca julij in avgust za naš program ne-sezonska, nas v jeseni čakajo veliki napori za doseganje načrtovanega obsega prodaje. -Za ekonomske odnose s tujino je značilno, da je celoten izvoz po primerljivem tečaju povečan za 34 %, konvertibilen izvoz pa za 42 %, plan izvoza pa presežen za 14 %. V prvem polletju je bil skoraj ves izvoz usmerjen na konfertibilno področje (96 %), iz tega področja pa smo tudi pretežno (78 %) uvažali. Pokrivanje uvoza z izvozom je bilo zadovoljivo saj imamo ob polletju pozi- tivno devizno bilanco. Kljub dohodkovni nezanimivosti smo zaradi zastoja prodaje na domačem tržišču namensko pospeševali izvoz in na ta način vsaj delno kompenzirali izpad prodaje doma. - Celotni prihodek je dosežen v primerjavi s planom 91 %, v primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu pa je dosežen na ravni inflacije. Izvoz predstavlja v celotnem prihodku 18 % in se je njegov strukturni delež v primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu povečal za 6 strukturnih poenov. - Porabljena sredstva so v primerjavi s celotnim prihodkom hitreje rastla, saj znaša indeks rasti 272% predvsem zaradi: višjih stroškov revalorizacije. Kljub precejšnjemu povečanju zalog gotovih izdelkov pa se saldo zalog ni povečal v skladu z inflacijo zaradi fizičnega zmanjšanja zalog nedovršene proizvodnje in polizdelkov. - Dohodek je za 161 % višji kot lansko leto, kar je blizu inflacijskemu porastu. Zaskrbljujoč pa je porast prispevkov in davkov iz dohodka, ki so se skupaj s prispevki iz bruto osebnih dohodkov povečali kar za 157%, medtem ko ČOD le za 139 %. Zaradi poslabšanja likvidnosti v letošnjem letu, predvsem pa zaradi izrednega povišanja obrestnih mer so le-te porastle kar za 489 %. - Čisti osebni dohodki so rastli v skladu z možnostjo po interventni zakonodaji in so tudi v okviru, ki ga predpisuje družbeni dogovor. Zato smo morali poleg možnega izplačila BOD za mesec junij izplačati še ca. 12 % julijske akontacije BOD v znesku 300 miodin.danismoznižali osebnih dohodkov. - Povprečni mesečni čisti OD na delavca znaša v prvem polletju 438.858 din, kar pomeni ca. 10 % zaostajanja za povprečnim OD v gospodarstvu SR Slovenije in dejstvo, da tega razmerja v primerjavi z enakim obdo- (Nadaljevanje na 2. strani) OSREDNJO KNJ. CE1_TE Kako smo gospodarili v prvem polletju 1988 (Nadaljevanje s 1. strani) slenih. V prvem polletju je obdobju tudi pri Kotlih. Os-bjem lanskega leta nismo zapustilo DO 321 zaposle- tale TOZD so na ravni preži-poslabšali. Število zaposle- nih in prišlo 189 delavcev, ta vetja in v skladu s pričako-nlh se je v primerjavi z ena- razkorak je logičen In v skla- vanji v zvezi s pogoji poslo-kim obdobjem v lanskem du z dogovorjeno kadrovsko vanja v letošnjem letu (ukre-letu zmanjšalo za 65, v pri- politiko. pi, ZIS, padec realnih oseb- merjavi s stanjem 1.1.1988 - Vse TOZD so poslovale nih dohodkov), pa za 132 ljudi. Uspelo nam pozitivino. Zadovoljiv poziti- - Planirane investicije je tudi delno izboljšati kvali- ven rezultat je v TOZD Frite, smo v prvem polletju finanč-fikacijsko strukturo zapo- SIT, Orodjarna in po dolgem no realizirali 49 %, naročila Poslovni rezultat DO EMO Celje po stanju 30. 6. 1988 Podatek 30. 6. 87 Plan I. pol. 88 30. 6. 88 Indeks 3:1 3:2 0 1 2 3 4 5 Proizvodnja (BC) 35.385 98.864 93.661 265 95 Externa prodaja 23.268 71.417 63.571 273 89 Izvoz v 000 $ 5.904 6.910 7.918 134 115 Uvoz v 000 $ 4.607 7.930 6.020 131 76 Celotni prihodek 29.392 86.977 78.918 268 91 Porabljena sredstva 20.896 62.309 56.743 272 91 Dohodek 8.497 24.668 22.175 261 90 Prisp. in dav. iz doh. 1.654 - 2.317 14o - Realne obresti 366 - 2.157 589 - Čisti dohodek 4.921 16.288 14.035 285 86 Osebni dohodki 4.469 11.511 12.848 287 112 Od tega: prisp. iz BOD 1.297 - 5.281 407 - - čisti OD 3.172 - 7.567 239 - Stanov, prisp. 183 590 235 128 40 Število zaposl. 2.991 2.990 2.928 98 98 pa 59 %. Realizirana je bila skoraj v celoti načrtovana naložba v TOZD Posoda, zamenjava in postavitev plinske peči. V letu 1988 lahko koristimo za investicije samo minimalno amortizacijo po mesečnem oblikovanju za vsak pretekli mesec. Kljub precejšnjemu porastu zalog gotovih proizvodov, zaradi upada prodaje v II. kvartalu se skupne zaloge niso pretirano povečale v primerjavi s prejšnjimi obdobji. To je rezultat uspešnejšega prilagajanja proizvodnje in s tem nabave surovin možnostim prodaje. - Likvidnost delovne organizacije se je ob polletju v primerjavi s koncem leta 1987 in II. kvartalom letošnjega leta precej izboljšala. Temu so pripomogli junijski ukrepi, sprejeti na delavskem svetu (presežen plan prodaje v juniju, pridobljeni dodatni avansi, omejitev nabav za neproizvodne namene, realizacija dogovora z LB Splošno banko Celje ipd.), obvladovanje zalog nedovršene proizvodnje delno surovin ter poslovanje s pozitivnim finančnim izidom. Ne glede na omenjeno, pa je potrebno opozoriti, da poslovanje z minimalno aku-mulativnostjo zahteva dosledno izpolnjevanje planskih nalog, saj ima vsako, tudi minimalno, odstopanje neposreden vpliv na doho- dek in likvidnost. Slednje je že prišlo do izraza v mesecu avgustu tega leta, ko smo zaradi julijskega izpada eksterne realizacije v višini 3,6 milijarde, neplanirano izplačanega regresa za letni dopust in povišanja osebnih dohodkov v skupnem znesku 1 milijarde ter plačila 1,5 milijarde obresti samo za mesec julij (nelogičen ukrep ZIS), ponovno zašli v likvidnostne težave. Kazalci poslovanja: Praktično vsi pomembnejši kvalitativni kazalniki poslovanja DO so, zaradi višje akumulacije in manj uporabljenih poslovnih sredstev za isti obseg poslovanja, v rahlem porastu. Poleg tega je potrebno omeniti, da smo po daljšem času uspeli ustaviti padanje fizične produktivnosti, predvsem z boljšo organizacijo proizvodnje in z zmanjšanjem števila zaposlenih. Delež čistih OD v dohodku še naprej vztrajno pada, kar pa ne velja za prispevke iz dohodka in BOD. Kazalci poslovanja v primerjavi s podskupino dejavnosti v SRS in SFRJ pa nam kažejo v prvem trimesečju naslednjo sliko: kazalniki ekonomičnosti, koeficient obračanja in dohodek v primerjavi s poslovnimi sredstvi so nad podskupino, pri vseh ostalih pa zaostajamo zaradi nizke akumulativnos-ti naših programov. Vendar je, ob analizi kazalnikov uspešnosti poslovanja DO potrebno dodati, da bi lahko poslovali precej bolje, če bi uspeli: - pravočasno in z zavzetim sodelovanjem vseh od- govornih dodatno znižati izpad eksterne prodaje, ki je znašal 7,8 milijard dinarjev, -dodatnoznižati neplačano realizacijo in izterjati obresti, - fleksibilnejše prerazporejati delavce na programe, ki so tržno zanimivi in s tem boljše koristiti kapacitete, - hitreje uvajati nove proizvode (prestrukturiranje), - resnično varčevati na vsakem delovnem mestu in s tem znižati stroške poslovanja, - izpeljati reorganizacijo DO oz. združiti določene temeljne organizacije, ki so dodatno obremenjene s stroški obvezne revalorizacije, - znižati realne obrestne mere v bančništvu, saj tako visokih ne poznajo nikjer v svetu in ne nazadnje - s prizadevanju za znižanje prispevnih stopenj ter s tem z dejansko razbremenitvijo gospodarstva (reorganizacija SIS). Samo s striktnim izvajanjem sprejetih ukrepov nam bo uspelo doseči kvalitativni preskok v uspešnosti poslovanja in zadovoljivo končati leto 1988. ZAVEDAMO SE TEŽAV, ZATO NAPNIMO VSE SILE ZA URESNIČITEV GOSPODARSKEGA NAČRTA Emajlirec---------------------------HE M O-------3 Analiza izvajanja ukrepov V nadaljevanju podajamo analizo izvajanja sanacijskih ukrepov za TOZD Kotle, Emokontejner in Radiatorje in analizo izvajanja ukrepov za realizacijo plana za leto 1988 in ukrepov za finančno konsolidacijo DO. ANALIZA IZVAJANJA SANACIJSKIH UKREPOV V TOZD KOTLI Program energetske opreme seje v letu 1987 soočal z velikimi problemi in zaključil poslovno leto z izgubo. Zato je bil izdelan sanacijski program, v katerem so bili ugotovljeni glavni vzroki za izgubo in tudi konkretizirani ukrepi po področjih za odstranitev le-teh. Ker so ti ukrepi poleg programa varčevalnih ukrepov sprejetih s planom za leto 1988 bistveni za uspešno poslovanje TOZD, podajamo v nadaljevanju poročilo o izvajanju teh ukrepov. PROIZVODNJA IN RAZVOJ Sistem spremljave je oblikovan in se tudi uspešno izvaja. Potrebno je še zaostriti disciplino znotraj postopkov in doseči večjo, ažurnost podatkov. Kvaliteta dela je na programu zahtevnih visokotračnih kotlov dosegla zadovoljiv nivo. Problemi pa še ostajajo za pomožno opremo in izdelke iz visokotlačnega programa. Ta del se s službo kontrole kvalitete poskuša operativno reševati. Dovolj še tudi nismo naredili na spremljanju kvalitete izvajanja objektov v fazi montaže, zagona in predaje v uporabo. Zato bo ta naloga dobila večji poudarek v drugi polovici leta. V programu energetske opreme smo dosegli zadovoljiv nivo pri skrbi za optimalne zaloge materiala, polizdelkov in gotovih izdelkov in nedovršene proizvodnje. Pri razvoju palete kotlov TRIKA smo pri zaključku izdelave tehnične dokumentacije. Izdelali smo tudi parne variante kotla TRIKA, naloga sicer nekoliko kasni in jo bomo pospešili. Paleta kotlov na lesne odpadke močnejših moči je v fazi razvoja in v dinamiki plana. Fluidni kotli so v razvojni fazi in čakamo na širšo družbeno verifikacijo in temu ustrezna sredstva za razvoj. Metodo analize vrednosti bomo pričeli vpeljavati skupno z ostalimi progami v DO in predvidevamo, da bodo izhodišča za sistem dela realizirana do konca leta. PRODAJA DOMA IN IZVOZ Sistem pridobivanja informacij iz domačega in tujega trga se izgrajuje in beležimo že določene rezultate. Zagotovljena je stalna prisotnost naših delavcev na trgu, kar je razvidno tudi iz povečanega obsega pridobljenega posla. Aktivnosti se še nadaljujejo. Povečujemo obseg storitev ter s tem izboljšujemo izkoriščenost kapacitet. V tem času smo osvojili proizvodnjo tlačnih delov kotlov central 23. Večji obseg pridobljenega posla je tudi odraz dobrega povezovanja z montažerskimi in projektantskimi firmami. Vklopile so se tudi trgovske organizacije. Ponudbe se izdajajo ažurnejše in so že vidni rezultati. Zaposlen je novi KTP za Hrvaško, tako imamo boljšo pokritost terena. Vodenje in usklajevanje prodajnih aktivnosti smo združili na enem mestu, znotraj programa energetske opreme. FINANČNO POSLOVANJE IN NAGRAJEVANJE - Po novi organizaciji je inženiring prešel v TOZD Kotli, zaradi tega so se spremenili ključi obremenitev skupnih služb, tako da se je delno zmanjšal ta fiksni strošek. Znižali smo tudi število zaposlenih. - Dosegli smo večjo doslednost pri finančnem spremljanju objektov, kakor tudi boljšo povezanost s finančno službo, kar nam zagotavlja večjo finančno fleksibilnost pri pridobivanju poslov. DELIMO LAHKO LE USTVARJENO - ZATO USTVARIMO ČIM VEČ! - V mesecu juniju smo štartali s stimulativnejšim nagrajevanjem v kritičnih področjih dela. Prvi del realizacije je v komercialno-prodajni službi ter del v nadzorni službi. Z realizacijo sprejetih sanacijskih ukrepov bomo nadaljevali tudi v naslednjem obdobju in upamo, da nam bo uspelo dokončno sanirati program energetske opreme. ANALIZA IZVAJANJA SANACIJSKIH UKREPOV V TOZD RADIATORJI Po izgubi v poslovanju TOZD Radiator v letu 1987 je bil sprejet program ukrepov za odpravo izgube. Izvrševanje po posameznih ukrepih, katerih roki za izvršitev so potekli, je takole: 1. Proizvodnja TRIKA radiatorjev je bila ukinjena s 1. 1. 1988. 2. V proizvodnji smo uvedli TRIKATERM radiator, proizvodne količine smo prilagajali stanju zalog in prodaji na tržiščih. 3. Projekt za končno lakiranje EMOTERM radiatorjev je izdelan. Rešitev predvideva krovno lakiranje v podaljšani liniji temeljnega lakiranja, trenutno se iščejo ponudbe za potrebno dodatno opremo. Ukrep je zastavljen tako, da se naloga realizira v II. polletju. 4. Izdelan je projekt modernizacija linije za montažo APK peči. Realizacija je možna po odstranitvi linije TRIKA in zavisi tudi od razpoložljivih finančnih sredstev. 5. V juniju smo v proizvodnjo uvedli nov proizvod APK 10 R, za APK 16 R je rok osvojitve II. polletje. 6. Proizvodnja peči EMOCENTRAL in STYRIA ni tekla po planu, saj smo v I. polletju proizvedli le 36 % letnih količin, prodali pa smo 46 % letnih količin, kar je vplivalo na znižanje zalog gotovih izdelkov. Izvedli pa smo precej tehničnih sprememb na celotnem programu peči, s tem pa odpravili vrsto drobnih pomanjkljivosti in tako izboljšali ta del programa v smislu funkcije, oblike in kvalitete. 7. Na področju vhodnih materialov in kooperantskih delov smo dosegli izboljšanje pri toplotnih delih za peči, boljša je kvaliteta keramičnih plošč za Styrio, čeprav so količine še vedno problematične, uredili smo problem oskrbe z nerjavno pločevino za program APK, slabše pa je bilo stanje pri oskrbi z jekleno pločevino za radiatorje, saj predvsem v maju in juniju oskrba ni bila zadovoljiva niti po količini, niti po kvaliteti. 8. Pri medfazni kontroli nismo izboljšali stanja, zato je treba nalogo izvesti v II. polletju. 9. V I. polletju smo izvedli vrsto drobnih sprememb na skoraj celotnem proizvodnem programu, zato sta razvojna in tehnološka dokumentacija doživljali stalne spremembe. Tako je danes ažurirana dokumentacija le za program EMOTERM, za ostale programe pa je dokumentacijo potrebno še urediti. 10. Zaloge nedovršene proizvodnje in polizdelkov so na planiranem nivoju, pri gotovih izdelkih pa smo kljub stalni koordinaciji med proizvodnjo in prodajo še vedno nad planiranimi dnevi vezave. 11. Izdelan je računalniški program zasledovanja dejanske porabe materiala v primerjavi z normativno. Po ureditvi tehnološke dokumentacije bo za I. polletje izdelana primerjava, ki bo dala vpogled v kvaliteto oskrbe in tehnološko disciplino. 12. Skupno s Fakulteto za strojništvo v Ljubljani smo pripravili računalniške programe za projektiranje zahtevnejših ogrevalnih sistemov, ki pa jih je treba še dodelati. Predstavitve našega programa so bile v zadnjem času v Novi Gorici, Puli, Novem Sadu, T. Velenju in Zadru. Obdelani so projektanti na področju Slovenije, v Nišu, Beogradu, Titogradu in Sarajevu. 13. V okviru razpoložljivih sredstev smo izvajali propagandne akcije na predstavitvah naše DO, preko sredstev javnega obveščanja, pripravili vrsto novih prospektov, kljub temu pa je glede na omejitve trošenja sredstev za propagando na tem področju bilo premalo narejenega. 14. Usklajevanje nabave in prodaje je potekalo v okviru možnosti v glavnem preko slovenskih trgovskih organizacij. 15. Usklajevanje tržnih potreb in proizvodnih kapacitet se je vršilo pri izdelavi kvartalnih planov, ob korekcijah mesečnih planov in dnevno glede na stanje naročil, je pa generalno gledano potekalo preveč v smislu zmanjševanja količin kot posledice manjše prodaje v aprilu in maju. ANALIZA IZVAJANJA SANACIJSKIH UKREPOV V TOZD EMOKONTEJNER V skladu s 45. členom Zakona o sanaciji in prenehanju OZD (Ur. list SFRJ, št. 72/86) so delavci TOZD Emokontejner sprejeli sanacijski program zaradi poslovanja z izgubo v letu 1987. Tako so bili sprejeti sanacijski ukrepi za odpravo izgub v letu 1988. V prvem polletju pa smo jih izpolnjevali takole: 1. Tako proizvodnja v obratu, kot prototipna delavnica sta se v glavnem sposobni prilagajati manjšim serijam, vendar pa še vedno nimamo standardnega koncepta tehnologije za takšne serije. 2. Prodaja kakor tudi proizvodnja se je prilagajala zahtevam kupcev v okviru svojih zmožnosti. Na tem področju so še zmeraj tehnološki problemi. 3. Okrepljena je tudi prototipna delavnica, saj je sposobna izdelovati tehnološko zahtevne izdelke. Pri takšnem delu pa potrebujejo močno podporo razvoja in tehnologije. 4. Večina ostalih sanacijskih ukrepov, ki smo jih sprejeli za odpravo izgube za leto 1988 pa se nanaša rokovno na IV. kvartal 1988. Analiza izvajanja ukrepov ZA REALIZACIJO PLANA ZA DO ZA LETO 1988 IN UKREPOV ZA FINANČNO KONSOLIDACIJO Ukrepi so prikazani glede na novo organiziranost po programih in področjih. PROGRAM DOM Projekt racionalizacije logistike je v zaključni fazi in bo predvidoma končan do konca meseca septembra 1988. V januarju je bil izdelan program zmanjšanja stroškov pri porabi energije. Varčevanje se predvideva na desetih energetskih napravah v TOZD Frite, TOZD Posoda, TOZD Orodjarna, TOZD Odpreski in TOZD Vzdrževanje. V primeru TOZD Posoda je že izvedena zamenjava peči EKOI z novo plinsko pečjo KONTI 4. Toplotna podpostaja v TOZD Posoda je bila aktivirana 4. 1. 1988. Prihranek energije v I. polletju je bil ca. 9 mio din. Za žarenje posode smo v prvem polletju koristili v glavnem plinsko žarilno peč, električna žarilna peč je obratovala le ca. 100 ur. Prihranek energije je bil tako ca. 70 mio din. Izdelan je računalniški program za zasledovanje dejanske porabe materiala v primerjavi z normativno porabo. Zamenjave emajlirane izvedbe vrat z lakirano izvedbo pri pečeh CENTRAL nismo izvršili zato, ker se je ugotovilo, da ni mogoče doseči enakih barvnih nians laka in emajla, zato se je od naloge odstopilo. V prvem polletju smo na račun pločevine 1,0 mm porabili 320 ton pločevine 0,9 mm, kar predstavlja prihranek ca. 35 ton pločevine. Naloga uvedbe križnega štancanja rondel še ni izvršena. Program izvajanja investicijskega vzdrževanja ter storitev TOZD Orodjarna, smo izvajali skladno s potrebami proizvodnje in programov uvajanja tehnoloških sprememb ter novih izdelkov. Stroški ekonomske propagande so bili preseženi za več kot 50 %, predvsem zaradi visoke rasti cen na tem področju. Planirani strošek v višini 0,3 % od celotnega prihodka bo težko pokril vse potrebne akcije, ki jih v zvezi z ekonomsko propagando predvidevamo, zato bomo v primerih raznih propagandnih akcij morali posebej analizirati efekte teh akcij, ter stroške za izvedbo. Zaloge gotovih izdelkov so v TOZD Posoda in TOZD Radiatorji še vedno nad planom vezave, čeprav smo zlasti v drugem kvartalu vsakomesečno usklajevali plane proizvodnje s stanjem zalog. Ob prehodu na konsignacijsko prodajo se je tudi pokazalo, da je za kvalitetno asortiman-sko ponudbo 30-dnevna vezava zalog za nekatere izdelke prenizka. Za pospeševanje prodaje smo redno obdelovali ca. 60 največjih kupcev v Jugoslaviji ter redno tedensko preverjali prodajne rezultate. Realizirali smo za ca. 1,0 milijarde prodaje preko blagovnih kreditov, nismo pa še uspeli kadrovsko ojačati prodaje. V lil. kvartalu bomo za ca. 300.000 $ povečali izvozno prodajo, začeli bomo s prodajo butik programa ter uvedli v proizvodnjo nove ekonom lonce in WC splakovalnike. V proizvodnji smo se optimalno prilagajali potrebam prodaje in for-sirali tiste proizvode, ki so bili prodajno zanimivi. Tako je bil dan največji poudarek proizvodnji posode za izvoz, sanitarnim izdelkom, kotlom APK 10 R ter zagotavljanju kompletnega asortimana pri programu CENTRAL. Pri neplačani realizaciji smo dnevno spremljali stanje pri vseh dolžnikih, vršili telex, telefonske in osebne urgence, vendar zaradi finančnih težav, predvsem pri kupcih na južnih področjih Jugoslavije, nismo uspeli doseči planiranega nivoja neplačane realizacije v nobeni TOZD. PROGRAM ENERGETSKE OPREME Pospeševanje prodaje: V cilju pridobitve čim večjega števila pogodb so se povečale aktivnosti na vseh področjih dela. V službi prodaje se je uvedel stimulativni način nagrajevanja posameznikov v slučaju preseganja planskih obvez, kar se tiče pridobitve poslov. Plani pridobitve pogodb so zastavljeni tako, da bi predvidoma do konca leta 1988 morali imeti prodano proizvodnjo tudi za dva meseca I. kvartala leta 1989. Planske obveze realizacije smo v juniju dosegli, medtem ko v juliju prihaja do izpada, kar pomeni, da smo izpolnili naše obveze 83 %. Omejili smo odliv sredstev iz delovne organizacije na ta način, da smo za montaže v največji možni meri aktivirali TOZD SIT, kar je tudi v skladu s programsko zaokrožitvijo delovne organizacije. PROGRAM ORODIJ IN NAPRAV Da bi dosegli zastavljene planske cilje smo izvedli vrsto ukrepov v prodaji: - kadrovske okrepitve, - poslanih je bilo 3000 kompletov prospektnega materiala bodočim potencialnim kupcem, - stimulacija delavcev v komerciali, - dodatna pridobitev izvoznih poslov -vključevanje strokovnih in vodstvenih delavcev v pridobivanje dela, - realizacija računalniške podpore pri spremljanju in obdelavi kupcev. Proizvodnja je sledila prodaji. Večje težave so bile s prerazporeditvijo delavcev. Neplačana realizacija je bila konec I. polletja manjša od I. kvartala. PODROČJE RAZVOJA IN INVESTICIJ Investicijski programi za leto 1988 potekajo po planu. Projekti so, pred odločitvijo za realizacijo, pretehtani po vseh kriterijih, ki vplivajo na uspešno uvajanje investicije v proizvodnji. Razvojne aktivnosti, ki so bile planirane za to obdobje, smo realizirali. Posebej velja izpostaviti inovacijsko dejavnost, saj ambiciozni plan, ki smo ga postavili za to leto, presegamo nekajkrat. Projekt EMO 2000 poteka po planu. Začeli smo z aktivnostmi na razvojni tehnologiji z namenom, da se tudi ta funkcija v delovni organizaciji EMO uredi. Zaradi perečih problemov, na področju ekologije, smo se sistematično lotili reševanja tega problema. Tudi na tem področju se že kažejo vzpodbudni rezultati. PODROČJE MATERIALNE OSKRBE V področju smo ukrepe za realizacijo plana v I. polletju v glavnem realizirali. Naročila neproizvodnega materiala smo strogo selekcionirali na najnujnejše materiale (zaščitna delovna sredstva, material za tekoče vzdrževanje). Premalo smo uspešni pri zmanjševanju nekurantnih zalog, kajti kljub stalnim dogovarjanjem z operativnimi pripravami premalo materiala uporabljamo v proizvodnji, odprodati pa določenih specifičnih zalog ni možno. Pri oskrbi z uvoženimi materiali se poslužujemo višjih in najugodnejših oblik menjave in na ta način lahko zadovoljivo oskrbujemo proizvodnjo. PODROČJE ZA KADRE, ORGANIZACIJO IN POSLOVNO INFORMATIKO Ukrepi, za katere je bilo zadolženo področje KOPI, se dopolnjujejo in prekrivajo, zato so obravnavani enotno, ne glede na kateri seji SDS so bili sprejeti. Poročje za kadre, organizacijo in poslovno informatiko je zadolženo za tri sklope ukrepov, in sicer: I. organizacijsko statusne spremembe II. varčevalni ukrepi III. zniževanje režije oziroma zaposlenosti v skladu s saturacijskimi ukrepi I. Organizacijsko statusne spremembe Ta ukrep je bil realiziran, saj smo že prešli na novo, programsko vodenje DO, in sicer s sprejetjem ustreznih samoupravnih aktov na CDS. II. Varčevalni ukrepi 1. Varnost - Ukrep je bil realiziran, saj smo razen 5 delavcev v celoti pokrili potrebno zaposlenost v DO. 2. Zdravstveno varstvo - plan l-VI 30,000.000 - doseganje 11,000.000 - procent 38 V doseganju ni knjižena faktura za OD med. sester za l-VI v višini ca. 16,000.000 din, ki bo zapadla v lil. kvartal. Tako bi dejanski procent doseganja plana moral biti ne 38 %, ampak 92 %. 3. Zdravstvena preventiva - plan l-VI 22,000.000 - doseganje 23,900.000 - procent 108 Kljub preseganju gre v bistvu za manjši znesek, ker se ni dalo tako natančno splanirati število delavcev. 4. Varstvo pri delu - plan l-VI 140,000.000 - doseženo 184,000.000 - procent 131 Na tako velik procent prekoračitve je vplivalo veliko zadrževanje porabe v prvem kvartalu, ocenjuje pa se, da se bo poraba MX/1988 ustalila na planski dinamiki. Ne glede na to se posebej preverjajo posamezne nakaznice in planske cene (kot v prvem kvartalu), tako da je po naši oceni realno prekoračenje do 15%. 5. Požarna varnost - plan l-VI/88 16,000.000 - doseganje 24,000.000 - procent 150 Iz doseganja je potrebno odšteti fakturo iz lanskega leta v višini 3,500.000 din, tako da je realen procent 128. Prekoračenje gre izključno na račun enomesečnega zamika pri prenosu požarne varnosti v delovni proces (april namesto marec) zaradi težav pri izobraževanju in uvajanju nalog. Poleg tega je doseganje večje tudi zaradi stroškov izobraževanja, ca. 80 delavcev za izprašanega gasilca, kar ni bilo upoštevano v planu. 6. Emajlirec in samoupravni akti - plan l-VI/88 8,200.000 -doseganje 6,915.000 - procent 84 7. Nagrade učencem in mentorjem - plan l-VI/88 7,000.000 - doseganje 1,000.000 - procent 14 Plan stroškov nagrade učencev in mentorjev je dosežen le 14 % vendar so bile kljub temu izvedene vse planirane naloge. 8. Strokovno izobraževanje - plan l-VI/88 70,000.000 - doseganje 40,000.000 - procent 57 9. Štipendiranje - plan l-VI/88 115,000.000 - doseganje 97,000.000 - procent 84 10. Šolanje ob delu - plan l-VI/88 - doseganje - procent 10,000.000 9,000.000 90 11. Prehrana delavcev - plan l-VI/88 654,000.000 -doseganje 709,000.000 - procent 108 Procent ni realen, ker so v planu vedno upoštevane le fakture Hmezada, v obračunu pa tudi OD pripravljalk malice v DO, ki je fiksni strošek in ga je treba odšteti. Zato je realen procent 100 ali pod 100%. III. SATURACIJA V okviru te naloge je centralni delavski svet sprejel celo vrsto predlogov področja KOPI, ki so bili bolj ali manj realizirani in se kažejo v zmanjšanju števila zaposlenih. Stanje 31. 12. 1987 je bilo 3049 delavcev, stanje 31. 7. 1988 pa 2910 ali 139 delavcev manj. V tem obdobju je bilo 192 izstopov, od tega 68 delavcev ali 1 /3, vendar je razmerje že boljše v korist zmanjšanja režije, če ne upoštevamo začasni odhod proizvodnih delavcev v JNA. V tem obdobju je bilo skupaj 50 vstopov, od tega večina iz JNA (33 delavcev), 2 štipendista, ostalo pa strokovni delavci (VŠ, VIŠ) in vratarji ter delavci z mirovanjem delovnega razmerja. V strukturi odhodov je 60 % delavcev z OŠ oziroma brez OŠ, kar je v skladu z izboljšanjem kvalifikacijske strukture, žal pa je bila tudi določena fluktuacija na VŠ in VIŠ izobrazbi (11 delavcev). Nekorigiran, nesaturacijski plan delovne organizacije je bil 3121 delavcev ali 6,7 %. Izhodišče za satuacijo je bilo stanje 31.12.1987 3049 delavcev, sprejete obveze pri režiji pa znižanje ca. 100 delavcev, vendar so sprejeti ukrepi zajemali tudi proizvodne delavce (določen čas, upokojitve, itd.) Glede na to, da je bilo v režiji že realizirano zmanjšanje ca. 80 delavcev, je potrebno do konca leta še dodatno zmanjšanje 30 delavcev. Ostalo zmanjšanje gre na račun proizvodnje, kar je povsem v skladu z zaostreno gospodarsko situacijo, saj je ni delovne organizacije, ki ne bi na tak način povečevala produktivnost. Ne predlagamo nobenih večjih dokadrovanj v proizvodnjo izven delovne organizacije, ampak, samo dokadrovanje ključnih mest v proizvodnji in z upoštevanjem dejstva, da se bo v septembru zaposlilo ca. 30 naših štipendistov od II. do V. stopnje (politika zamenjav s kvalificiranimi delavci). PODROČJE ZA EKONOMIKO Sredstva za bruto OD, vključno z neposredno skupno porabo, smo oblikovali in razporejali skladno z Družbenim dogovorom in Zakonom o začasni omejitvi razpolaganja z delom družbenih sredstev za BOD. Zaradi interventnega zakona, praktično nismo zviševali osebnih dohodkov od meseca marca 1986 dalje. Iz istega razloga nismo razporejali sredstev za OD iz naslova upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Tekoče informiranje o izvajanju planskih nalog DO in zniževanje stroškov razmnoževanja gradiv iz našega področja se izvaja. Finančna konsolidacija DO poteka zadovoljivo. Kljub poslabšanju plačilnih pogojev in zvišanjuzalog gotovih proizvodov, zaradi zastoja prodaje v II. kvartalu 1988, so pozitivni premiki v poslovanju omogočili vzdrževanje likvidnosti na obvladujoči višini. Predvideni ukrepi za izboljšanje likvidnostnih razmer v nesezonskih mesecih (ukrepi 2. 6.1988) so bili s pomočjo LB Splošne banke Celje v celoti realizirani. Primerjalni pregled kazalnikov poslovanja DO EMO z podskupino dejavnosti v SRS in SFRJ za obdobje I—111/1988 KAZALCI Kovinska predel. SFRJ Indeks 88/87 Kovinska predel. SRS Indeks 88/87 EMO Indeks 88/87 Indeks EMO:SFRJ Indeks EMOiSFRJ 1. Fizični obseg proizvodnje 95,5 90,0 2. Produktivnost 94,6 96,5 102 3. Celotni prihodek 221,7 233,4 234,0 105 100 4. Prihodek na domačem tržišču 209,5 215,0 102 5. Prihodek na inozem. tržišču 304,9 318,0 104 6. Ekonomičnost 105,1 102,1 104,0 98 101 7. Reprodukcijska sposobnost 98,9 100 79,5 80 79 8. Koficient obračanja obr. sredstev 116,8 125 134,0 114 107 9. Stopnja zadolženosti 75,38 10. Dohodek na delavca v din 2.022.012 246,1 3.491.000 249,7 3.466.590 260 171 99 11. Dohodek v prim. s PVPS v % 12,62 118,3 17,70 118 19,84 137 157 112 12. Čisti dohodek na delavca v din 1.365.026 247,1 2.473.000 272 2.261.563 274 165 91 13. Akumulat. v dohodku v % 9,21 72,5 9,67 81,9 7,65 58,8 83 79 14. Akumulac. v čistem doh. v % 12,05 74,4 12,60 71,5 11,7 55,4 97 93 15. Akumulacija na PVPS 1,16 85,7 1,70 94,4 1,52 80,0 131 89 akumulac. sposobnost v % 760,352 302,6 750,448 347,0 162 99 16. Bruto osebni dohodek na delavca v din 462.836 261,1 447.588 251,2 424.779 279,0 140 95 17. Čisti osebni dohodek na delavca v din 301.469 243,4 Novosti med nami NOV IZDELEK IZ PROIZVODNEGA PROGRAMA TOZD RADIATORJI - ATMOSFERSKI PLINSKI KOTEL APK 10 R V TOZD Radiatorji so v juniju in juliju izdelali prvo serijo (150 komadov) atmosfersko plinskih kotlov APK 10 R, ki so bili namenjeni za vgradnjo v stanovanjske objekte v STOJI (Pula). APK 10 R je za EMO nov izdelek in prvi domači te vrste na jugoslovanskem trgu. Zanimanje po tovrstnih kotlih je predvsem v tistih krajih, ki so plinificirani, to pa so področje Vojvodine, severne in vzhodne Hrvatske, Bosne in Hercegovine ter Slovenije. Plinasta goriva (zemeljski, mestni in tekoči pro-pan-butan plin) so čiste vrste energije, in kot taka zelo primerna za uporabo v večjih mestnih središčih, kjer je zasičenost s škodljivimi snovmi v zraku, zaradi tehnoloških in drugih produktov zgorevanja zelo velika. Plinski kotel APK 10 R je zanimiv tudi za tuja, inozemska tržišča, ki imajo v glavnem kot vemo dosti večji delež plinastih goriv v strukturi goriv katera porabijo za ogrevanje. Stoječi in stenski plinski kotli, ki imajo vgrajeno vso potrebno regulacijo so pri nas zelo iskani in se najpogosteje vgrajujejo v večstanovanjske objekte, saj je z vgradnjo plinskega števca rešeno tudi vprašanje varčevanja z energijo in porazdelitev stroškov ogrevanja. To vprašanje pa pri daljinskem ogrevanju zaradi vrste tehničnih in drugih vprašanj ni rešeno in ne daje dovolj stimulacij potrošnikom za varčevanja s toplotno energijo. Izdelava prve serije kotlov APK 10 R je stekla v prostorih, kjer že poteka proizvodnja standardnih atmosfersko plinskih kotlov, delno pa poteka tudi na prostoru, ki ga je zavzemala proizvodnja TRIKA radiatorjev. Kljub relativno kratkem času, ki so ga imele na razpolago razvojna in tehnološka služba od faze načrtovanja novega izdelka preko konstruiranja, idelave prototipov, atestiranja, izdelave tehnološkega projekta, izdelave osnovnih orodij in priprave proizvodnje je proizvodnji v TOZD Radiatorji uspelo, da je v planiranem roku izdelala prvo količino kotlov, ki so bili naročniku že izdobavljeni. V primerjavi s standardno izvedbo APK je spremenjenih skoraj dve tretjine pozicij. Za večino je bilo potrebno popraviti obstoječa orodja, za nekatere pa je bilo treba izdelati nova. APK 10 R je izvedenka iz standardnih atmosferskih plinskih kotlov, ki se običajno vgrajujejo v zato namenjene prostore - kotlovnice. Za manjše enote kotlovnica ni potrebna, temveč se lahko kotli vgrajujejo v bivalni prostor neposredno. Za montažo APK 10 R in ostalih kotlov bo potrebna sodobno urejena montažna linija. Seveda je APK 10 R dimenzijsko in oblikovno prirejen tako, da ga lahko vgradimo v niz elementov v kuhinji. Za razliko od standardnih APK kotlov ima APK 10 R v levi polovici kotla vgrajene vse regulacijsko-varnostne elemente za normalno delovanje (plinski ventil, obtočna črpalka, ekspanzijska posoda, varnostni ventil) ter priključke za centralno ogrevanje in kanalizacijo, ki so fleksibilne izvedbe. Kotel je pokrit s standardnim delovnim pultom, da se ne zmanjšuje delovna površina v kuhinjskem nizu. Glavni tehnični podatki: Nazivna toplotna moč Izkoristek pri nazivni toplotni moči Izkoristek kurjenja pri nazivni moči Priključki - fleksibilni: Ž predtok/odtok - kanalizacija - plin Tlaki pred avtomatiko: - zemeljski - mestni - tekoči propan-butan Gorivo: - tovarniško nastavljen na zemeljski plin - s preureditvijo: mestni in tekoči plin Hidravlične karakteristike: - hidravlično področje črpalke do 4,8 mVS - pretok do 4 m3/h - upor kotla 0,2 mVS Vgradnja kotlov APK 10 R poteka pri novih objektih, takrat ko je stanovanje že finalizirano (po izdelavi keramičnih oblog in pleskarskih delih). Inštalaterji za centralno ogrevanje in plin postavijo priključke za instalacijo na točno določena mesta (po risbi instalacij) in ko se kotel postavi na svoje mesto se predvsem zahvaljujoč fleksibilnim cevnim priključkom zelo enostavno priključi. Pri adaptacijah starogradenj pa je priporočljivo, da se instalacije izvedejo z bakrenimi cevmi, ki zaradi malih presekov potegnejo za sabo minimalno zidarskih posegov. Po informacijah s tržišča vlada precejšnje zanimanje za to vrsto kotlov. V primorskem delu predvsem kapacitete do 10 kW, medtem ko pa v notranjosti za ogrevanje stanovanj in individualnih hiš moči do 20 kW. APK R z večjo kapaciteto je že v fazi osvajanja v službi razvoja. Predvidevamo, da bo že pred letošnjo zimsko sezono na našem tržišču. 9,6 jW 86,9 % 93,2 % DN 25 DN 15 DN 15 15-30 mbar 7,5-15 mbar 30-15 mbar Atmosferski plinski kotel APK 10 R se lahko vgradi neposredno med kuhinjske elemente in ne potrebuje posebnega prostora - kotlovnice. Izmenjevalnik APK 10 Rje izdelan iz visokokvalitet-nega nerjavečega jekla. Gladke površine preprečujejo nabiranje raznih nečistoč. ki tudi izdelani iz nerjaveče pločevine. Izgradnja industrijske toplarne »Stol« Kamnik Naša delovna organizacija oziroma naša TOZD Kotli izvaja v okviru svojih dejavnosti tudi Inženiring izgradnje kotlarn, toplarn in drugih energetskih objektov. Tako poteka trenutno delo na petdesetih objektih, moči od 0,5 do 14 MW. Največji objekt v izgradnji je industrijska toplarna STOL Kamnik, zato vam ga naj na kratko predstavimo. Tovarna pohištva STOL potrebuje toplotno energijo za tehnološke potrebe, za proizvodnjo električne energije in za ogrevanje. Odločitev o izgradnji nove toplarne so sprejeli že pred leti, ker obstoječa kotlovnica ni mogla perspektivno pokrivati vseh potreb. Toplarna, ki se gradi po projektni dokumentaciji projektne hiše IBE Ljubljana, bo zgrajena v dveh fazah: - v prvi fazi bodo opravljena vsa gradbena dela in zmontiran kotel z vsemi pomožnimi napravami in postrojenji, -v drugi fazi pa bo vgrajen še en kotel. V začetku bo toplarna pokrivala energetske potrebe tovarne, kasneje pa tudi komunalne toplotne potrebe za ogrevanje Kamnika. Za predstavitev objekta naj navedemo nekaj karakterističnih podatkov: - kotlarna ima naslednje gabarite - široka je 20 m, dolga 32 m in visoka 17 m, - parni kotel v stromocev-ni sevalni izvedbi ima zmogljivost 16t/h pare s parametroma 42 bar in 420 °C, - osnovna kurjava je na lesne ostanke, to je mokra in suha žagovina, ki se po ločenih pnevmatskih trans- portnih vodih transportira od obstoječih silosov do kotla, in večji kosovni odpadki, rezervna kurjava pa je srednje težko kurilno olje ter zemeljski plin, - lesni ostanki zgorevajo na razgrebajoči poševni rešetki na hidravlični pogon, za zgorevanja mazuta in plina bo vgrajen gorilnik SA-ACKE z vso opremo, obnovljen pa bo tudi rezervoar za mazut. - potrebni zgorevalni zrak dovajata ventilatorja primarnega in sekundarnega zraka, produkte zgorevanja pa sesa ventilatordimnih plinov moči 110 kW preko dvojnega izločevalca prašnih delcev v 30 m visok dimnik, premera 1,5 m, - transport pepela je suh z dvema polžema pod rešetko, s polžema pod lijakoma kotla in pri ciklonu pepel pada na verižni transporter, ki ga transportira v kontejner, - primerno vodo za napajanje kotla bo omogočala kemična priprava vode z dvema linijama po 10 t/h s popolno demineralizacijo vode, v njenem okviru bo zgrajen tudi skladiščni prostor za NaOH ter nevtraliza-cijski bazen za odpadne vode, - vse te večje elemente povezujejo v tehnološko celoto cevovodi surove vode, demineralizirane vode, nizkotlačni in visokotlačni pa-rovodi z napajalnim rezervoarjem s termičnim odpli-njevalcem, kondenzatnim rezervoarjem, rezervoarjem surove vode, z vsemi potrebnimi črpalkami, razdelil-ci, zaporno, regulacijsko in merilno armaturo, toplotno postajo, ekspanzijskimi posodami, ekspanderjem kaluže, kot tudi vsa potrebna elektrooprema od transformatorja, stikališč, kabelskih povezav, šibkotočnih in ja-kotočnih omar in še bi lahko naštevali. Navedena kotlovska oprema in oprema za kemično ter termično pripravo vode je naše izdelave, kotel je proizvod OMNICAL, rešetka je KABLITZ, uvožen je tudi go-rilec SAACKE, ostala oprema je proizvod raznih jugoslovanskih proizvajalcev. Dela na objektu so se pričela konec preteklega leta z gradbenimi deli, ki jih izvaja SCT Ljubljana, strojna in elektro dela, ki jih je v močni konkurenci pridobilo EMO, so se začela v mesecu marcu. Pričetek dela EMA na tem poslu sega že v leto 1986, Prestavljanje oziroma namestitev s pomočjo avtodvigal. Spuščanje bloka kotla v kotlovnico. ko so se začele komercialne aktivnosti za njegovo pridobitev. Komercialne in ostale predpogodbene aktivnosti so potekale vse do začetka letošnjega leta, ko je bila podpisana pogodba z naročnikom. Pogodbena cena znaša za kompletno izdoba-vo in montažo kotla z vsemi napravami približno 7,8 milijard din. Po podpisu so se potrdila naročila opreme in izbrali najugodnejši izvajalci za izvajanje montaže kotla, cevovodov, šamoterskih in izolacijskih del, montaže kemične priprave vode ter elektro del. Glavni montažer je HIDROMONTAŽA Maribor. Strojna montaža se je začela v sredini marca. Po terminskem planu je predviden začetek zagona kotla s 1. oktobrom in po 30-dnevnem poskusnem obratovanju, seveda uspešnem, kar bo naročnik ugotavljal z garancijskimi meritvami, predaja objekta naročniku. Razmeroma kratek rok montaže, pozno zaključeni dogovori z naročnikom, končanje projektne dokumentacije v mesecu februarju nas je postavilo v situacijo, ki je zahtevala in še zahteva veliko angažiranje vseh, ki delamo na tem projektu. Tako konstrukterji v najkrajšem času izdelujejo delavniško dokumentacijo, v proizvodnji s prioriteto izdelujejo opremo, ki se nemudoma odpremi na gradbišče, da lahko montaža nemoteno poteka. Delo poteka dobesedno na relaciji risalna deska-mon-taža. Časovna stiska in kasni-tev opreme iz OMNICALA sta povzročila odmik od predvidenega terminskega plana, vendar je pogodbeni rok še dosegljiv. V tem času je že opravljena glavnina montažerskih del: - parni kotel, ki ga sestavljajo predkurišče, kurišče in boben, je zvarjen in 31. maja je bil uspešno opravljen prvi inšpektorski pregled kotla, vključno z rešetko kotla, lijaki pepela, podesti in ograjo ter armaturo kotla, - zmontirana je linija za podpih kotla, dimna linija -kanali, lopute, ciklon, ventilator, dimnik - končuje se montaža transportnih linij za žagovi-no, delno za kosovne odpadke, - končuje se obzidava kotla in pričenja izolacija, - postavljeni so rezervoarji, črpalke, montirajo se cevovodi, toplotna postaja, - v kemični pripravi vode so postavljeni filtri, odplinje-valec CO2 rezervoarja za HCI in NaOH, črpalke. Strojna montaža bo tako končana konec julija, z izje- Drago Zupanc in Adi Kozovinc prejela Priznanje samoupravljavcu Rok montaže je razmeroma kratek, zaradi tega morajo biti vse aktivnosti skrbno načrtovane in usklajene. Ena takih je nedvomno tudi dvig oziroma montaža bloka kotla. Pogled v notranjost kotlovnice. Glavnina montažerskih del je že opravljena. mo odpepeljevanja. Zatem slede še izolacija, elektro in pleskarska dela, zagonski preizkusi in preizkusno obratovanje. Kaj pomeni izgradnja takšnega objekta za nas? Pri predvideni letni realizaciji TOZD Kotli v višini 2,5 milijarde din, predstavlja ta objekt skoraj tretjino letne realizacije. Poleg tega pomeni velik izziv za celoten naš kolektiv; prvič tak posel pridobiti in drugič posel, tehnično in finančno, uspešno zaključiti. Uspešno zaključen objekt bo pomenil za nas dodatno referenco v vse težjem boju pri pridobivanju posla. Da bo tako v tem primeru in tudi v bodoče, pa bo potrebno zagotoviti še večjo kvaliteto dela in znanja na vseh področjih našega dela. Ivan Jurak, dipl. ing. Osrednja prireditev v počastitev dneva samouprav-Ijalcev je bila v Celju v ponedeljek, 27. junija, ko so v Narodnem domu pripravili proslavo s kratkim kulturnim programom in podelitvijo priznanj samoupravljalcem občine Celje. Med letošnjimi prejemniki tega laskavega priznanja sta tudi dva naša sodelavca in sicer Drago Zupanc iz TOZD Vzdrževanje in energetika in Adi Kozovinc iz delovne skupnosti skupnih služb. Sicer pa so priznanja samoupravljalcem prejeli še Marija Kavčič iz Aera, Filip Tanšek iz Libele, Leopold Škorjanc iz Železarne Štore in Ivan Čerenak iz Cestnega podjetja Celje. Med organizacijami so to priznanje prejele konferenca delegacij za zbor združenega dela Aero Celje, delavski svet TOZD Vzdrževanje v Železarni Štore in delegacija krajevne skupnosti Karel Destovnik-Kajuh za zbor krajevnih skupnosti SO Celje. Priznanje samoupravljal-cu je posebno družbeno priznanje, ki se podeljuje zaslužnim delegatom v organih samoupravljanja in drugim delavcem, organom samoupravljanja in samoupravnim delovnim skupinam v organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, za izredne dosežke na področju razvijanja socialističnih samoupravnih odnosov, ki so posebnega ZUPANC Drago Zaposlen v naši delovni organizaciji od leta 1951. V vsem obdobju delovne aktivnosti je uspešno povezoval delovne naloge z delom v sindikalni organizaciji in samoupravnih organih. Ob formiranju temeljne organizacije Vzdrževanje -energetika se je takoj vključil v aktivnost osnovne organizacije sindikata, predvsem pa je bil s svojim delom vzgled delavcem v svoji delovni skupini. Svoje zaupanje so mu izkazali z izvolitvijo v delavski svet TOZD, kjer je aktivno deloval in se vedno zavzemal za uveljavitev stališč in interesov svoje delovne sredine. Delavski svet mu je zaupal pomembne naloge, ki jih je opravljal v raznih komisijah. Izven delovne organizacije se je izkazal s svojim delom že v povojnih letih, saj se je udeleževal delovnih akcij kot so npr. gradnja železnice Sežana-Dutovlje in mladinska delovna akcija Novi Beograd 1950. Prostovoljnih akcij se je udeleževal tudi v domačem kraju. Njegova aktivnost se je nadaljevala tudi v krajevni skupnosti Gaberje, kjer je deloval v mnogih komisijah. Povsod se je izkazal predvsem s svojim humanim in nesebičnim delom ter s stalno pripravljenostjo pomagati sokrajanom in sodelavcem. KOZOVINC Adi V EMO je zaposlen od leta 1965 dalje. V tem času se je spoprijel z vrsto različnih del in nalog, saj ga je pot vodila skozi različne procese v delovni organizaciji. Veliko je prispeval k uveljavljanju določil zakona o združenem delu v praksi, predvsem pa je poudarjeno njegovo dolgoletno delo v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. Opravljal je in še opravlja vrsto pomembnih funkcij v DPO, samoupravnih organih in drugih oblikah dela. Med ostalim je bil dve mandatni obdobji predsednik OO ZSS DSSS, nadalje sekretar OO ZSSS DO EMO, predsednik kadrovske komisije pri Konferenci OO ZSS DO, član Občinskega sveta ZSS, član in eno leto predsednik komisije za informiranje in politično propagando pri OO ZSS Celje, član delegacije SPIZ in skupščine INDOK centra, večkrat član delavskega sveta DSSS in DO, v obdobju 1986-1988 pa tudi predsednik delavskega sveta DO. Svoje delo vseskozi opravlja vestno in dosledno, saj ga odlikujejo resnost pri opravljanju nalog, dobri tovariški odnosi, pripravljenost pomagati sodelavcem in samoicia-tivnost. pomena za razvoj samoupravljanja in delegatskega sistema. Ob prejemu priznanja sa-moupravljalcu Dragu Zupancu in Adiju Kozovincu iskreno čestitamo, hkrati pa da bi s svoji aktivnostjo nadaljevala še v prihodnje, saj so njune bogate izkušnje izredno dragocene za naš kolektiv. Drago ZUPANC (3. 11. 1931), KV stavbni klepar v TOZD vzdrževanje in energetika. V gradbenem obratu opravlja dela in naloge skladiščenja in vzdrževanje orodij. Adi KOZOVINC (2. 5. 1941), pravnik-vodja poslovnice rep-romateriala v podroočju materialne oskrbe Delovne skupnosti skupnih služb. NASTANKA MNOGIH PROBLEMOV NE MOREMO PREPREČITI, VENDAR JIH DOSTIKRAT LAHKO OMILIMO IN OMEJIMO. TO LAHKO DOSEŽEMO Z NEKOLIKO VEČ RAZUMEVANJA, Z RAZUMEVANJEM TEGA, ZAKAJ LJUDJE REAGIRAJO TAKO, KOT REAGIRAJO, TER Z ZNANJEM IN VEŠČINO PRI REŠEVANJU ČLOVEŠKIH PROBLEMOV. Trojčki v družini našega sodelavca Je že tako, da se trojčki ne rodijo vsak dan. Če pa se slučajno tudi kaj takega pripeti, je potem povsem normalno, da se takšna vest hitro razširi, saj gre navsezadnje za izjemen dogodek. Pred kratkim, oziroma natančneje 23. junija se je takšna sreča nasmehnila tudi našemu sodelavcu HR-VAČANIN Miloradu, petindvajsetletnemu strugarju iz TOZD Orodjarna. Žena Marina je v porodnišnici ljubljanskega kliničnega centra povila tri zdrave fantiče. Ker so se rodili nekoliko pred rokom, so ostali še nekaj časa v oskrbi bolnišnice. V nedeljo, 23. avgusta pa so mamica, Davor, Dejan in Darko (tako so fantiče poimenovali) že pripotovali v Celje, tako, da je srečna družinica skupaj z očetom. Na srečo so uspeli tik pred zdajci rešiti stanovanjski problem in sicer jim je pri tem z veliko razumevanja pomagala z dvo in pol sobnim stanovanjem PTT iz Celja, delovna organizacija v kateri je mamica Marina za- poslena. V naši delovni organizaciji je na pomoč priskočila Konferenca osnovnih organizacij sindikata s 50 starimi milijoni, propagandna služba pa je družinici podarila pet delno garnituro nerjaveče posode. Upamo lahko, da tudi v bodoče ne bodo ostali sami pri razreševanju problemov in težav (predvsem finančnih). Mamici in očku želimo v prihodnje vse naj, naj, predvsem pa močne, jeklene živce, malčkom pa seveda veliko zdravja. Zakonca HRVAČANIN s trojčki. BORIS MIHELJAK - MISO -63-KRAT DAROVAL KRI »Daruj kri - reši življenje«. Tako pravi naš sodelavec Miheljak Boris iz razvojne službe, kjer v toplotnem laboratoriju opravlja dela in naloge izdelovanje merilnih sistemov in ki je pred kratkim že triinšestde-setkrat daroval kri. Boris, oziroma med prijatelji in sodelavci imenovan Mišo, je v naši delovni organizaciji zaposlen že vrsto let, oziroma od 1969. leta dalje. Od tega datuma dalje je tudi reden krvodajalec. Prvič je Mišo legel na transfuzijsko klop v JLA med služenjem kadrovskega roka leta 1969. Motiv za to dejanje je bil takrat predvsem predčasen odhod domov. V JLA je tako daroval kri dvakrat. Boris MIHELJAK (13. 7. 1948) iz razvojne službe DSSS je od leta 1969 do danes že 63 krat daroval kri. Vodilo za to njegovo odločitev je v spoznanju, darovanje krvi plemeniti duha, saj predstavlja posebno dragoceno obliko pomoči sočloveku. Pozneje, po vrnitvi med »civi-le« je hudo zbolel njegov sin in je prebil precej časa v bolnišnici. Med enim izmed njegovih obiskov pri sinu so nujno potrebovali kri za nekega pacienta in Mišo je ponovno daroval kri. Sam pri sebi se je v tem trenutku tudi odločil, da bo v primeru, če se sin uspešno pozdravi, z darovanjem krvi nadaljeval. Tako je med obiskovanjem sina spoznal, kako pomembno vlogo imajo krvodajalci. Mišo danes pravi, da bo kri daroval dokler bo mogel, saj ve, da je to plemenito in humano dejanje, ki predstavlja posebno dragoceno obliko pomoči sočloveku. Kri daruje tudi zato, ker nihče izmed nas ne ve, kdaj bo tudi sam potreben pomoči. Zato je mnenja, da bi morali tudi na tem področju vzgoje nameniti večjo skrb, tako v šolah, med delavci. .. Moti ga, da še vedno mnogih zdravih, močnih in klenih ljudi stoji ob strani, namesto, da bi tudi oni darovali to nenadomestljivo tekočino brez škode za svoje zdravje. IZGRADNJA INDUSTRIJSKEGA TIRA EMO -PRIKLJUČEK NA MATIČNI TIR Zaradi že zgrajene industrijske postaje Bežigrad ter matičnega tira namerava Sklad za komunalno urejanje zemljišč Občine Celje zgraditi matični tir MTR v grupo tirov v EMO. Z izgraditvijo tega tira in navezavo internih tirov EMO na novo industrijsko postajo Bežigrad je možna takojšnja ukinitev sedanjega matičnega tira iz potniške postaje v EMO. Odstranitev je predvidena po urbanističnem načrtu mesta Celje. Ta tir namreč prečka magistralo vzhod-zahod, z njegovo odstranitvijo pa bo možna dokončna ureditev magistrale. Poseg je povezan seveda tudi s precejšnjimi finančnimi sredstvi, zato se je investitor - EMO odločil, da v I. fazi z najmanjšimi sredstvi in po najkrajši poti priključi svojo obstoječo tirno mrežo na matični tir. Dela so že v polnem teku. Pričetek je bil v mesecu juliju, končni rok za dokončanje del po pogodbi pa je 1.11. 1988. Izvajalec del pri spodnem ustroju je INGRAD Celje, gornji ustroj pa izvaja ŽTO Celje - TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Celje. Učinki skrajševanja Iz Službe za napredek dela in tehnologije Od 4. do 6. maja 1988 je Visoka šola za organizacijo dela iz Kranja, v sodelovanju z Evropskim komitejem za delo in plačilo in Zvezo kadrovskih delavcev Jugoslavije in ob pokroviteljstvu RS ZSS Ljubljana organizirala mednarodno konferenco na temo: »Skrajševanje delovnega časa, podaljševanje obratovalnega časa in njun učinek na delo in plačilo». Program te mednarodne konference je vključeval primere tako iz vzhodnega kakor tudi iz zahodnega dela Evrope. Referate so prispevali predstavniki iz naše ožje in širše domovine, Nizozemske, Rusije, Poljske, Češkoslovaške in Zvezne republike Nemčije. Različne družbene ureditve vzhoda in zahoda imajo za posledico tudi različna gledanja in potrebe po uveljavljanju in uvajanju obveznega delovnega časa. V razvitejšem delu Evrope npr. ob razviti stopnji moderne tehnologije, opreme, ki lahko dela sama 24 ur dnevno, je delavec potreben le za oskrbo in nadzorovanje, razmišljajo o prehodu na 3^t ure dolgem delavniku, 3-4 dni v tednu, nekako do leta 2000. Nasprotno pa v vzhodnem delu, kjer ni prisotnega momenta delovne sile In drugih ekonomskih činite-Ijev, proučujejo različne metode za povečanje učinkovitosti proizvodnje v ca. 40-urnem delovnem tednu. Vzroke za razmišljanje in uvajanje krajšega delovnika je potrebno iskati v ohranjanju delavčevega zdravja, da bi življenje vključevalo ravnotežje med prostim in delovnim časom, v potrebi po dodatnem Izobraževanju zaradi novih tehnologij, ustvarjanju novih delovnih mest (veliko naraščanje brezposelnosti) glede na razpoložljivost KV delavcev in nenazadnje individualih pogojev in potreb delavcev, ki do sedaj v večini niso bile zadostno upoštevane. Omen iti velja zan im iv pristop k uvajanj u skrajšanega delovnega časa, ki je rezultat prizadevanj za boljši delovni čas kovinske industrije v ZR Nemčiji. V letu 1984 so pričeli razmišljati o drugačnem delovnem času. Tedaj je trajal redni delovni čas 40 ur tedensko. Predloga sindikatov, naj bi delovnik skrajšali na 35-urni delovni teden, delodajalci niso hoteli sprejeti iz dveh razlogov: 1. bali so se, da bi skrajšani delovni čas povzročil zmanjšanje obratovalnega časa produktivnih kapacitet in da bi delovni čas administrativnih enot povzročil negativne posledice glede na stroške produkcije: 2. primanjkovanje specialistov, strokovnjakov in KV delavcev bi povzročilo še poslabšanje tega stanja, v primeru uvedbe SDČ. V toku dogovorov je bil dosežen kompromis, za katerega je značilno: -1.4.1985 je bil delovni čas skrajšan na 38,5 tedenskih ur - upoštevajoč pogoje, ki dopuščajo družbam, da določijo trajanje in razdelitev delovnega časa, seveda v okviru sprejetega. - 1.4. se je uvedel delovni čas 37,5 tedenskih ur, okvir za fleksibilno urejanje delovnega časa pa se je razširil. V preteklih 4 letih si je nemška kovinska industrija pridobila precej izkušenj na področju fleksibilizacije delovnega časa. Proučitev položaja in ugotovitev načina, kako kar najbolj uporabiti realne, dejanske pogoje v korist družbe kot tudi v korist zaposlenih, je dala naslednje: Standardni delovni čas v nemški kovinski industriji znaša 1669 ur v letu 1988. Dopusti in prazniki so odšteti. To je obenem tudi najkrajši delovni čas na svetu. Trajanje in razdelitev delovnega časa sta odločilna dejavnika prisotnosti delavca na delu. Ločen je okvirni delovni čas za izvrševanje od operacijskega delovnega časa, v katerem enote Izvajajo svoje storitve. Fleksibilizacija delovnega časa temelji na zamisli teoretično zamišljenega primera, da vsi delavci delajo enako število delovnih ur ob istem času. Taka fleksibilna organizacija delovnega časa gledano s po-slovno-ekonomskega stališča prinaša dobiček tudi z ozirom na stroške. delovnega časa Ugotovitev, ali organizacija potrebuje drugačen delovnik, analiziramo tako, da ugotovimo potreben delovni čas za vsak oddelek posebej, kot npr. - ob katerem času, - kako dolgo, - kakšen tip opravila - ob kateri in kakšni delovni kapaciteti - sposobnosti Praktičen primer je tovarna pločevink za pijačo, v kateri dela 250 delavcev. V začetku zgodbe, to je v proizvodnji, traja delovni in obratovalni čas tako, da je moderna delovna oprema stalno v pogonu in izkoriščena v celotni kapaciteti vsak delovni dan v tednu in sicer neprekinjeno 24 ur, delno celo v nedeljo. Operacijski delovni čas ostalih oddelkov tovarne pa je odvisen od zahtev proizvodnje: - vzdrževalnica mora obratovati samo določeno obdobje vsak dan, le ob ponedeljkih in torkih s polno prisotnostjo vseh delavcev oddelka, ostanek tedna pa v zmanjšani kapaciteti; -v skladišču je potreben vsak dan daljši obratovalni čas, vendar z nižjo kapaciteto ob ponedeljkih in torkih, ter od srede do petka; - v oddelku odprave - vložišča je zaradi nizke proizvodnje v nedeljo potrebno aktivirati manj delovnih ur v ponedeljek in torek v primerjavi s sredami in četrtki, z umirjenim tempom ob petkih, sobotah in nedeljah; - podobno velja za druge oddelke, kjer so bili ugotovljeni različni rezultati pač glede na različnost oddelkov; - administrativni uslužbenci delajo s polno kapaciteto od ponedeljka do petka. Na podlagi 16. člena zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 47/86) in 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85, 37/87 in 18/88), izdaja Republiški komite za delo PRAVILNIK o listinah za sredstva za delo I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se podrobneje določa vsebina naslednjih listin za sredstva za delo (v nadaljnjem besedilu: listine s področja varstva pri delu): - elaborat o varstvu pri delu in ustrezne izjave, - izjave o izvedbi del v skladu s tehnično dokumentacijo, - spričevalo o varnosti in - izjave in ocene v zvezi z uvozom sredstev za delo. S tem pravilnikom se določajo tudi pogoji, ki jih morajo izpolnjevati temeljne in druge organizacije združenega dela, pogodbene organizacije združenega dela, delovne skupnosti organizacij združenega dela, in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov (v nadaljnjem besedilu organizacija združenega dela in skupnost), ki izdajajo listine, naštete v prejšnjem odstavku. 2. člen Listine za sredstva za delo po tem pravilniku se izdajajo za tista sredstva, ki lahko s svojo zgradbo ali načinom učinkovanja ogrožajo življenje ali zdravje tistih, ki jih pri opravljanju svojega dela uporabljajo, in za tista sredstva, ki delavcem zagotavljajo varne delovne razmere. 3. člen Vsaka listina mora vsebovati naslednje podatke: - ime in sedež organizacije, ki listino izdaja, - naziv, oznako, številko in datum izdaje listine, - ime in opis namembnosti sredstva za delo, za katerega se izdaja listina, - podatke potrebne za identifikacijo sredstva za delo, - tehnične značilnosti sredstva za delo, Zaposlitev po navedeni shemi je razložena z npr. tremi primeri: 1. V primeru delovnega časa organiziranega v obratu, ki ima neprekinjeno od ponedeljka do sobote se 4 delavci menjujejo na treh delovnih mestih v treh izmenah - Delavec A npr. dela zgodnjo izmeno prvi teden, popoldansko izmeno drugi teden in nočno tretji teden. Četrti teden ima prosto, kar predstavlja tudi kompenzacijo za dejstvo, da je delavec delal tudi v nedeljo pretekle tri tedne. - Primer dvoizmenskega dela zajema tudi delo ob sobotah. Takrat vsak delavec dela samo 4 dni vsak teden, vendar vedno 9 ur. V presledkih uživa tri proste dni v tednu. - Način rotacije delavcev na več delovnih mestih se lahko uporablja tudi za enoizmenski sistem. Motivacija je v tem, da ima vsak delavec dolg vikend, ki sestoji iz petih prostih dni vsak šesti teden. Omeniti velja še nadomestni delovni čas. Ob vse večjih potrebah po dodatnih kvalifikacijah oz. pridobitvah izobrazbe usposobimo tam, kjer je ob določenih letnih obdobjih celoten obseg dela manjši in mora biti operacijski čas ustrezno zmanjšan. Iz navedenega je razvidno, da potrebe narekujejo uporabo in izmenjavo različnih delovnih časov od delnega delovnega časa in fleksibilnega delovnega časa do nadomestnega delovnega časa. Razmišljanje in izvedba različnih delovnih časov je v korist organizacijam za popolno izkoriščanje obratovalnega časa in boljše doseganje ciljev. Prav tako pa neenaka razdelitev delovnega časa vključ ije različno višino osebnih dohodkov, ker se plačuj-, na uro. V sklep nem delu še predpostavka, da je verjetno najtežje prepričati delavce, da bi opustili tradicionalno obliko organizacije delovnega časa in izkoristili možnosti, ki se ponujajo z morebitnim uvajanjem različnih delovnih časov z dejstvom delovanja ekonomičnega načina proizvodnje, s kar najmanjšimi stroški in za prosti čas delavcev. - navedbo in opredelitev spremljajoče dokumentacije. Vsaka listina mora biti podpisana in opremljena z odtisom štampiljke organizacije združenega dela in skupnosti. II. ELABORAT O VARSTVU PRI DELU 4. člen Investitor oziroma organizacija združenega dela, ki jo investitor v ta namen izbere, izdela strokovne podlage za projektiranje, v katerih obdela potek postopka od vhodnih surovin do končnega izdelka (proizvodni proces), in predvidi za to potrebna sredstva za delo. V teh podlagah našteje vse nevarnosti in škodljivosti, ki se pri tem postopku lahko pojavijo ter jih količinsko opredeli. Strokovne podlage so sestavni del elaborata o varstvu pri delu. 5. člen V projektni dokumentaciji morajo projektanti prikazati, kako so s tehničnimi rešitvami, odpravljene oziroma omejene nevarnosti in škodljivosti, navedene v strokovnih podlagah. Iz tehničnih rešitev mora biti razvidna zagotovitev varstva pri delu in varnih delovnih razmer v proizvodnem procesu investitorjeve dejavnosti, njegovi funkcionalni opremi in v samem gradbenem objektu. 6. člen Če se z izvedbo tehnične rešitve pojavijo dodatne nevarnosti in škodljivosti, mora projektant prikazati tudi kako so odpravljene oziroma omejene te nevarnosti in škodljivosti. 7. člen Elaborat o varstvu pri delu je potrebno izdelati tudi za prototip posamezne delovne priprave in naprave. V njem projektant opredeli kako se s tehničnimi rešitvami odpravijo oziroma omejijo tiste nevarnosti in škodljivosti načrtovane priprave ali naprave, ki bi lahko ogrožale njene uporabnike. 8. člen Kadar je predvidena raba sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu, je potrebno v elaboratu o varstvu pri delu pojasniti, zakaj ni bilo mogoče s teh- ničnimi rešitvami v zadostni meri odpraviti oziroma omejiti nevarnosti in škodljivosti. 9. člen Organizacija združenega dela in skupnost, ki izdeluje tehnično dokumentacijo, zagotovi tudi notranjo kontrolo elaborata o varstvu pri delu v skladu s posebnimi predpisi o notranji kontroli tehnične dokumentacije. Notranja kontrola mora biti opravljena tudi pri elaboratu o varstvu pri delu za prototipe posameznih delovnih priprav in naprav. 10. člen V izjavi, ki je sestavni del elaborata o varstvu pri delu, projektanti navedejo predpise, varstvene ukrepe, normative, standarde in tehnične predpise (v nadaljnjem besedilu: predpise), ki so bili pri izdelavi posamezne tehnične dokumentacije uporabljeni za odpravo ali omejitev nevarnosti in škodljivosti, opredeljenih in ovrednotenih v strokovnih podlagah. S to izjavo projektanti tudi potrdijo, da so v elaboratu zajete vse nevarnosti in škodljivosti, ki se lahko pojavljajo v zvezi z rabo danega sredstva za delo. 11. člen Za tipske objekte ali pri adaptaciji obstoječih objektov za delovne in pomožne prostore projektant v elaboratu o varstvu pri delu prikaže tiste dopolnitve tehnične dokumentacije, s katerimi odpravlja ali omejuje nevarnosti in škodljivosti, ter navede predpise, ki so bili uporabljeni v ta namen. 12. člen Če se izdeluje tehnična dokumentacija po fazah, mora biti izdelan elaborat o varstvu pri delu, za vsako fazo posebej. 13. člen Za objekte, v katerih se opravlja delo samo občasno, veljajo enake zahteve kot za objekte z delovnimi prostori, kjer se delo opravlja stalno. Če se v objektu ne opravlja delo, elaborat o varstvu pri delu ni potreben, potrebno pa je s posebno izjavo potrditi, da se v objektu ne opravlja nobenih del. 14. člen Elaborat o varstvu pri delu in ustrezne izjave podpišejo odgovorni projektanti, odgovorni vodja projekta in odgovorna oseba organizacije združenega dela in skupnosti. III. IZJAVA O IZVEDBI DEL V SKLADU S TEHNIČNO DOKUMENTACIJO 15. člen Izvajalec del, ki gradi po posamični tehnični dokumentaciji, z izjavo potrdi, da je opravil dela skladno s potrjeno tehnično dokumentacijo in navedene njene oznake in številko. Izvajalec del z izjavo potrdi, da je pri gradnji upošteval predpise, ki jih je navedel projektant v izjavi po 10. členu tega pravilnika in navede njeno oznako in številko. 16. člen Če so pri izvedbi del potrebne spremembe potrjene tehnične dokumentacije, se postopa v skladu z zakonom. Le v primeru, da te spremembe ne terjajo spremembe elaborata o varstvu pri delu, zadostuje potrditev, da posamezne spremembe ne vplivajo na varstvo pri delu. 17. člen Izjavo, da so bila dela izvedena v skladu s tehnično dokumentacijo, podpišeta odgovorni vodja del in odgovorna oseba organizacije združenega dela in skupnosti, ki je delo izvajala. IV. SPRIČEVALO O VARNOSTI 18. člen Kadar organizacija združenega dela in skupnost izdeluje delovne priprave in naprave, priloži k vsaki spričevalo o varnosti. 19. člen Poleg podatkov po 3. členu tega pravilnika je potrebno v spričevalu o varnosti navesti še: - potrdilo, da je delovna priprava oziroma naprava izdelana v skladu s tehnično dokumentacijo, - navedbo, oznake in številko izjave po 10. členu tega pravilnika, - roke, v katerih je potrebno opravljati periodične preglede konstrukcijskih in funkcionalnih elemenotv delovne priprave oziroma naprave, za katero se izdaja spričevalo. 20. člen Kadar je potrebno preiskovati ali pregledovati večje število konstrukcijskih in funkcionalnih elementov v različnih rokih, se lahko v spričevalu navede, da so ti roki podrobneje navedeni v navodilu za varno uporabo, preizkušanje in vzdrževanje. 21. člen V spričevalu o varnosti mora proizvajalec izrecno opozoriti, da je uporaba delovne priprave oziroma naprave, za katero se izdaja spričevalo, varna ob na-membnostni rabi in doslednemu upoštevanju priloženih navodil za varno delo, preizkušanje in vzdrževanje. 22. člen Organizacija združenega dela in skupnost, ki proizvaja ali uvaža nevarne snovi, izda za nevarne snovi posebno spričevalo z varstveno-tehničnimi podatki na predpisanem obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika. 23. člen Pri snoveh, ki so označene s trgovskimi nazivi, a ne sodijo med nevarne snovi, mora spričevalo o varnosti vsebovati le izjavo proizvajalca, da snov s tem nazivom ne vsebuje nevarnih sestavin. 24. člen Za sredstva in opremo za osebno varstvo pri delu velja kot spričevalo o varnosti listina, ki je izdana v skladu s predpisi o standardizaciji. 25. člen Spričevalo o varnosti podpiše odgovorna oseba organizacije združenega dela in skupnosti, ki je listino izdala. V. IZJAVE IN OCENE V ZVEZI Z UVOZOM SREDSTEV ZA DELO 26. člen Organizacija združenega dela in skupnost, ki je izbrala ponudbo za uvoz, v izjavi našteje tiste tuje predpise, ki so bili upoštevani pri izdelavi uvoženega sredstva za delo, in potrdi, da določbe navedenih predpisov v zadostni meri zagotavljajo varno delo. Sestavni del izjave je tudi dokumentacija, iz katere je razvidna vsebina in določbe naštetih predpisov. 27. člen Organizacija združenega dela in skupnost, ki izbere ponudbo za uvoz tehnične dokumentacije za objekte ali tehnološke procese, preveri izpolnjevanje zahtev za varno delo v postopku za kontrolo (nostrifikacijo) te dokumentacije skladno s posebnimi predpisi, ki določajo ta postopek. 28. člen V primeru, da bodo sredstva za delo iz uvoza izdelana po zahtevi organizacije združenega dela in skupnosti, mora le-ta sama izdelati ustrezen elaborat o varstvu pri delu. 29. člen Pri uvozu sredstev za delo, za katera še ni predpisov, mora organizacija združenega dela in skupnost, ki sredstvo uvaža ali uporablja, na podlagi spoznanj stroke oceniti stopnjo varstva pri delu. il 30. člen Izjave in ocene v zvezi z uvozom sredstev za delo podpišejo tisti, ki so listino izdelali in ki so odgovorni za njeno strokovnost, ter odgovorna oseba organizacije združenega dela In skupnosti, v kateri je bila listina izdana. VI. POGOJI ZA IZDAJO LISTIN 31. člen Organizacija združenega dela in skupnost, odgovorni vodja projekta in odgovorni projektant, ki izdelujejo dokumentacijo po 4., 5. in 10. členu tega pravilnika, in pooblaščena organizacija združenega dela, ki v skladu z zakonom izdela strokovno oceno elaborata o varstvu pri delu, morajo izpolnjevati pogoje, določene s predpisi o graditvi objektov in predpisi o varstvu pri delu. 32. člen Organizacija združenega dela in skupnosti ter odgovorni vodja del, ki delata na gradbenih objektih, namenjenih za delovne in pomožne prostore oziroma tehnološke procese, morata izpolnjevati pogoje, določene s predpisi, navedenimi v prejšnjem členu. 33. člen Organizacija združenega dela in skupnost, ki izdaja izjave v zvezi z uvozom sredstev za delo, določi v samoupravnem splošnem aktu o razvidu del oziroma nalog podpisnike teh izjav. VII. KONČNI DOLOČBI 34. člen Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o izdajanju pismenih izjav in strokovnih ocen glede upoštevanja varstvenih ukrepov in normativov ter o vsebini navodila za varno uporabo in o načinu preizkušanja in vzdrževanja delovnih priprav in naprav (Uradni list SRS, št. 16/75). 35. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 18-1/88 Ljubljana, dne 5. julija 1988 Republiški komite za delo Predsednik Peter Toš, I. r. Drobne zanimivosti Vzpon elektronike na svetovnem trgu V svetu bodo letos prodali za 413 milijard dolarjev elektronskih izdelkov, od tega bo polovica iz ameriških tovarn. Do leta 1990 naj bi se prodaja povečala na 500 milijard. Za ZDA je na drugem mestu Japonska, ki bo letos iztržila okoli 60 milijard dolarjev. POLJSKA GRADI VARNEJŠE TRAJEKTE Poljsko ladjedelništvo trenutno gradi pet rol-lon/roll-off trajektov z zložljivimi prečnimi pregradami na tovornih palubah. Ta sprememba naj bi povečala stabilnost ladij in preprečila prevračanje, kakršno se je zgodilo britanskemu trajektu marca lani in terjalo 188 žrtev. Prvi, sedemtisočtonskl, že pluje, preostali štirje pa bodo spluli v letu 1988. Povezovali bodo Gdansk in baltska pristanišča s Hamburgom in Bližnjim vzhodom. Medtem pa Britanci odklanjajo tak način spreminjanja ladijskega projekta. Po znani nesreči je britanska vlada ustanovila raziskovalno skupino in finansirala en milijon funtov za raziskave izboljšanja stabilnosti novih trajektov. Najnovejša in največja dva, oba 26-tlsočtonska Pride of Calais in Pride of Dover še vedno nimata tovornih palub razdeljenih v manjše prekate, ampak le eno ogromno dvorano, kakor jo je imel tudi nesrečni Herold. Kolesarji na kronometer Najbolj vneti člani naše kolesarske sekcije so se sedemnajstega junija pomerili v vožnji na kronometer. Proga je bila dolga 14 km, oziroma 2 krat po 7 km, kolikor pač znaša dvakrat prevožena relacija Ljubečna-Blagovna-Bukovžlak-Ljubečna. Startalo je trinajst tekmovalcev od tega eden izven konkurence. Najhitreje je progo prevozil Jurc Rudi iz TOZD Servis in trgovina, Kos Črtomir, njegov najhujši tekmec pa je imel ponovno smolo, saj je zaradi okvare kolesa precej izgubil in dosegel najslabši čas. Rezultati: mesto - tekmovalec start cilj čas vožnje 1. JURC RUDI 3,30 27,07 23,37 2. IVANČIČ ZMAGO 3,00 27,44 24,44 3. BRGLEZ SLAVKO 0,30 25,21 24,51 4. SMEH SREČKO 2,00 27,09 25,09 5. G0OSTENIČNIK IVO 4,30 30,05 25,35 6. PREZELJ MIRAN 1,30 27,15 25,45 7. PORKOVIČ DRAGO 1,00 27,39 26,39 8. VENGUST MIRAN 5,30 34,20 28,50 9. GOVEK VALENTIN 0,00 29,42 29,42 10. PLANKO OTO 2,30 32,35 30,05 11. ODLAZEK STANE 4,00 34,33 30,33 12. KOS ČRTOMIR (okvara) 5,00 39,45 34,45 Zunaj konkurence SELČAN VILI 6,00 30,32 24,32 Savinjski maraton Prizadevni člani kolesarskega kluba Žalec so v nedeljo, 14. avgusta organizirali četrti tradicionalni Savinjski maraton. Udeležilo se gaje 678 kolesarjev iz vseh koncev Slovenije, saj je žalski maraton med ljubitelji kolesarjenja poznan kot dobro organizirana prireditev. Proga je bila dolga 72 kilometrov in je potekala preko T. Velenja, Mozirja, Letuša, Braslovč, Polzele in nazaj v Žalec. Maraton je odlično izpeljala tudi ekipa naših kolesarjev, ki so bili tokrat z 18 člani RŠD odlično zastopani. Večje število udeležencev Iz DO sta imeli samo REK iz T. Velenja 22 kolesarjev in SIP Šempeter 19 kolesarjev. Barve naših kolesarjev je tokrat zastopal tudi veteran med ljubitelji športnega kolesarjenja Slavko Habjan, ki je progo prevozil precej hitreje kot vrsta mlajših kolesarjev. Ob koncu tekmovanja so vsi udeleženci prejeli spominsko medaljo kot priznanje za uspešno prevoženo progo. STRELJANJE Štrajher ponovno odličen Dvanajstega in šestnajstega avgusta so se najboljši strelci z malokalibrskim orožjem pomerili na strelišču GRIČEK na občinskem regijskem prvenstvu. Udeležil se ga je tudi naš sodelavec, član SD TEMPO, sicer pa veteran med strelci Štrajhar Jože, ki je ponovno dokazal, da je povsem upravičeno v vrhu najboljših, saj je z malokalibersko pištolo »DRULOV« prepričljivo osvojil prvo mesto. Ta rezultat vodi našega najboljšega strelca na republiško prvenstvo, ki bo septembra v Ljubljani. Maraton Franja 22. julija, na dan vstaje slovenskega naroda so se letos že sedmič zapored zbrali ljubitelji kolesarskih maratonov na tradicionalnem maratonu Franja, ki ga je v zadovoljstvo več kot 2000 udeležencev pod pokroviteljstvom RO ZZB NOV Slovenije in glavnim sponzorjem DO Slovenijales Trgovina tudi letos vzorno priredil ljubljanski Rog. Maratonci so bili iz vseh koncev in krajev Slovenije, Istre, Italije in Avstrije. Po pozdravnem pogovoru je kolona z več kot 2000 kolesarji ob 8. uri krenila izpred učnega centra RSNZ v Tacnu na 153 km dolgo pot prek Vrnike, Idrije in Cerknega ter Kladja in Škofje Loke nazaj do Ljubljane oz. Tacna. Naša kolesarska sekcija je na maratonu sodelovala z 12 tekmovalci. Barve EMA so zastopali: Tominc Ivan (zanimiv za televizijo, saj so del njegovega nastopa posneli), Gostečnik Ivo (vozil v opankah, ker je kolesarske čevlje pozabil doma), Jurc Rudi, Smeh Srečko, Perkovič Drago, Govek Valentin, Zimšek Andrej, Škoberne Brane, Audič Srečko, Prezelj Miran, dr. Škapin Rudi in Vončina Tanja (edina predstavnica ženskega spola iz naše ekipe). Jurc Rudi in Smeh Srečko sta se letošnjega maratona udeležila že sedmič, (torej sta sodelovala doslej na vseh), Perkovič Drago in Govek Valentin pa prvič (to se je poznalo po nervozi po startu, kar pa je zaradi težavnosti 153 km dolge proge tudi povsem normalno). Kos Črtomir, sicer eden naših najboljših kolesarjev se je tek- movanju odpovedal, ker je bil na 15. dnevnem treniranju na otoku Visu. Tam se je namreč pripravljal za II. hmeljarski triatlon katertega je po neuradnih vesteh sicer dobro prestal. Nagrado za »fair play« na maratonu si je letos prav gotovo prislužil naš Smeh Šrečko, ko ni hotel pomagati Jurcu pri odstranitvi okvare na kolesu. Po približno sto prevoženih kilometrih na vročini 33 °C, je na Jurčevem kolesu počila zračnica. Smeh, ki je vozil za njim, je peljal mimo njega, ga od daleč pogledal in mu pomahal v pozdrav (ali pa v slovo?!). Na cilju se je Smeh Jurcu vljudno opravičil in mu pošteno povedal: »Če bi ti pomagal, potem sigurno ne bi bil pred tabo na cilju.« Pošteno opravičilo, predvsem pa koristno, ki si ga velja zapomniti za v prihodnje, ni kaj. Poslovila sta se Upokojili so se Ivanka SAJOVIC (11.5. 1933) - TOZ POSODA, skladišče gotovih izdelkov - montaža. Zapooslena v EMO od 19. 1. 1955 do upokojitve 31. 7. 1988. GORENJAK SREČKO Po skoraj štiridesetih letih plodnega dela v naši tovarni se je konec junija upokoji! Srečko Gorenjak, sodelavec iz TOZD Orodjarna, kjer je v operativni pripravi proizvodnje opravljal dela in naloge programerja zahtevnejše proizvodnje. Srečko Gorenjak je eden tistih delavcev, ki so se zapisali naši tovarni »z dušo in telesom« že pred mnogimi leti, ostali zvesti kolektivu v dobrem in slabem in bili za razvoj in napredek tovarne pripravljeni marsikaj žrtvovati. Z vsemi se je vedno dobro razumel in sodeloval. Poleg rednega dela je marsikakšno nalogo opravil tudi za druga področja, predvsem pa nam bo vsem ostal v spominu po lepo izrisanih in izpisanih plakatih in transparentih, skratka zaradi svoje vsestranske aktivnosti je bil povsod prisoten in vedno dobrodošel. Ob odhodu v pokoj se mu zahvaljujemo za dolgoletno uspešno delo, hkrati pa želimo še mnogo zdravih in srečnih dni v krogu svojih najdražjih. VODEB MARTIN Konec junija seje upokojil naš dolgoletni sodelavec Martin Vodeb. V našo delovno organizacijo je prišel že v začetku leta 1948 in nam z manjšimi prekinitvami ostal zvest vse do upokojitve 26. junija letos. V tem obdobju ga je pot vodila skozi različne delovne sredine naše tovarne. Tako se je srečal s številnimi delovnimi procesi in si nabral obilo dragocenih izkušenj. Med drugim je opravljal dela in naloge v službi kontrole kvalitete, bil vodja obrata odpres-kov in avtokoles, nazadnje pa seje ukvarjal s projektiranjem tehnoloških postopkov v tehnološki pripravi proizvodnje TOZD od-preskov in avtokoles. Poznali smo ga kot pridnega in delovnega človeka, ki je cenil poštenost, skromnost, delavnost in vse tiste, ki so bili njemu podobni. Ob njegovem zasluženem odhodu v pokoj mu želimo še veliko zdravih in srečnih let, pričakujemo pa seveda, da nas bo ob priliki še obiskal. Naše črne točke Dne 31.5. 1988 so bili pred disciplinsko komisijo obravnavani naslednji kršitelji delovne obveznosti: TOZD VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA Kač Anton - fizični obračun - prenehanje delovnega razmerja odi. za čas 3 mesece; Koštomaj Janko - zap. del. mesta, fizični Obračun, uživanje alkohola na del. mestu - prenehanje delovnega razmerja odi. za čas 12 mesecev. TOZD POSODA Kristan Slavko-zapuščanje del. mesta in DO-opomin; Božil Olga - neopravičen izostanek z dela - opomin; Ramovič Fatima - zapuščanje del. mesta - opomin; Planinšek Ivan - neupoštevanje predpisov iz VPD - opomin; Štefanič Vera - zapuščanje del. mesta - opomin; Antonič Zlatko - fizični obračun - javni opomin; Kroflič Peter -neupoštevanje predpisov iz VPD - javni opomin; Jeseničnik Pavel - fizični obračun -prenehanje delovnega razmerja odi. za čas 2 meseca; Novak Franci - odklonitev del in nalog, zamujanje na delo - prenehanje delovnega razmerja odi. za čas 6 mesecev; Lah Mirko - neupoštevanje predpisov iz VPD - prenehanje delovnega razmerja odi. za čas 3 mesece; Vidivič Ana - vinjena na delu - prenehanje delovnega razmerja odi. za čas 6 mesecev; Trnovšek Rajko-vinjen na delu - prenehanje delovnega razmerja odi. za čas 2 meseca. Franc BORLAK (18.12.1926)-TOZD Vzdrževanje in energetika, strojni obrat. Zapooslen v EMO od 3. 5.1963. Upokojen 31. 5. 1988. Jože TRŽAN (24.12.1926)-TOZD Posoda, skladišče gotovih izdelkov. Zaposlen v EMO od 28. 3.1952. Upokojen 30. 6. 1988. SLEMENŠEK Marta (7. 7. 1938) - TOZD POSODA, obrat emajiirnica, montaža. Zaposlena v naši DO od 12.6.1956 do 31. 12. 1958 in od 15. 8. 1960 do upokojitve 31.8.1988. Milan Ramšak petdesetletnik Devetega junija 1988 je praznoval pomemben življenjski jubilej - 50 letnico, naš sodelavec iz TOZD Radiatorji Ramšak Milan. V naši delovni organizaciji se je zaposlil julija 1956 in nam ostal zvest vse do danes. Delovne zadolžitve je vsa leta opravljal odgovorno in zavzeto. S svojo zavzetostjo in doslednostjo je veliko pripomogel k izboljšanju kakovosti in zanesljivosti proizvodov v sredini kjer dela. Z učinkovitim delom si je med sodelavci pridobil ugled, saj temeljito obvlada svoje delo, s svojimi bogatimi izkušnjami in nasveti pomaga pri razreševanju težav in problemov ter z osebnim zgledom usmerja aktivnost širšega kroga sodelavcev. V vseh tridesetih letih zaposlitve v naši delovni organizaciji je opravljal številne samoupravne in družbenopolitične funkcije, tako v delovni orga- nizaciji kot v občinskem merilu. Vsa njegova družbenopolitična dejavnost mu daje status uglednega člana našega kolektiva, ki v sleherni situaciji dosledno uveljavlja stališča razvoja samoupravne socialistične družbe. Ob njegovem življenjskem jubileju mu iskreno čestitamo, hkrati pa želimo še veliko let zdravja in dobrega počutja v krogu sodelavcev, kakor tudi v krogu svojih najdražjih. Pri nadaljnjem delu v kolektivu pa mu želimo še veliko uspehov. Novo priznanje 1948RO „MIKROSIL“ PULA1988 i docljeljuje (Ptizitan## - EMO - Celje /u dugogodRnju uspjeSnu sttmdnjn ' 2 OŽUjO* 46. &*«>.*<* Ptni'..,Sl* rt £&kl\ i®*’ Sporočila sodelavcev Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem za dragoceno drailo, ki mi bo v spomin na vse sodelavke in sodelavce iz skladišča gotovih izdelkov TOZD Posoda. Posebej se zahvaljujem še Hostnik Malčki in Matjašič Ivici za organizacijo ob mojem odhodu. Še naprej vam želim skupaj veliko medsebojnega razumevanja in uspehov pri nadaljnjem delu. Jožica VEBER Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v TOZD Radiatorji, za izkazano pozornost in darilo, ki mi bo nepozaben spomin na moje dolgoletne sodelavce. Želim vsem v delovni organizaciji še veliko delovnih uspehov pri nadaljnjem delu. Jože GREGORC Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Orodjarna za dragoceno darilo, ki me bo vedno spominjalo na mnoga leta lepega sodelovanja. Vsem dosedanjim sodelavkam in sodelavcem kakor tudi vsem ostalim v DO pa želim še veliko delovnih uspehov in osebne sreče. Srečko GORENJAK Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Kotli za izkazano pozornost ob slovesu ter dragoceno darilo, ki mi bo lep spomin na dneve, ki smo jih ob delu, v dobrem in slabem preživeli skupaj. Vsem v delovni organizaciji pa želim v prihodnje čim več delovnih uspehov. Ivan PEVEC Ob odhodu na drugo delovno dolžnost se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem oddelka montaže-TOZD POSODA za dragoceno darilo, ki me bo vedno spominjalo na leta skupnega dela. Armenija MIKOLA Ob odhodu v zaslužen pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Posoda -Montaža za dragoceno darilo, ki mi bo drag in trajen spomin na dolgoletno sodelovanje. Posebno se zahvaljujem tovarišu Pintar Jožetu, Marovšek Alojzu, Veho- var Mariji, Vodeb Milici in Jeseničnik Gelci za organizacijo slovesnosti ob mojem odhodu. Vsem v delovni organizaciji želim še mnogo delovnih uspehov in seveda tudi osebne sreče ter medsebojnega razumevanja. Ivanka SAJOVIC Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD POSODA - skladišča gotovih izdelkov, za izkazano pozornost ob slovesu ter dragoceno darilo, ki mi bo v trajen spomin. Vsem skupaj pa želim še mnogo delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja. Olga KOŠTOMAJ Ob odhodu v pokoj želim vsem sodelavcem v TOZD Kotli obilo osebne sreče in uspeha pri njihovem nadalj-nem delu. Za sprejeto darilo pa se vsem lepo zahvaljujem, saj mi bo lep spomin. Franc STROPNIK Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Emokon-tejner za dragoceno darilo, ki mi bo drag spomin. Vsem sodelavcem v DO pa želim še mnogo delovnih uspehov. Milan STOPAR Kadrovske vesti Od 1. 7. 1988 do 31. 7. 1988 Sprejeti na delo: HORJAK Ivan - TOZD Orodjarna; LISAC Roman -DS SS-razvoj; KOŠTRUN Mladen - TOZD Kotli; STO-JEV Rade-TOZD Kontejner. Iz DO so odšli: ČOMIČ Raza, KUNSTIČ Frančiška, HODŽIČ Zijad, KNEZ Franc - vsi TOZD Posoda; ŽAGAR Zvone, PO-TEKO Zoran, ARČAN Danijel - vsi DS SS; VODUŠEK Mitja, GAJŠEK Silvo - oba TOZD Kotli; PEČEK Franc - Frite; Jaušovec Roman - SiT. POROČILE SO SE: SOTOŠEK Nataša - GABER, TOZD Posoda; DO-BROTINŠEK Majda - CIGELŠEK, TOZD Orodjarna; VOLF Jožica - ŠKET, KOROŠEC Marjana - STEBLE, PANGERL Simona - LUBEJ, PAVŠAR Cvetka - VEN-GUŠT - vse TOZD Posoda; VENGUST Lilijana -ŠKORNIK, DSSS. PREMEŠČENI IZ TOZD V TOZD KOS Brigita iz DS SS v TOZD Kontejner; MIKOLA Arminija iz Posoda v DSSS-spl. sl. s 1. 7. 1988. ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz sklad. got. izdelkov - TOZD Posoda. Zahvaljujem se tudi referentkam iz izvoznega oddelka, kakor tudi vsem ostalim za izkazano pozornost ter dragoceno darilo. Vsem v DO pa želim še veliko delovnih uspehov. TERŽAN Jože ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz garaže, vsem šoferjem in avtomehanikom za izkazano pozornost ob slovesu ter dragoceno darilo, ki me bo vedno spominjalo na njih oziroma na dneve, ki smo jih ob delu preživeli skupaj. Celotnemu kolektivu želim v prihodnje še veliko delovnih us- pehov. STROPNIK Jože Emajlirec Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne organizacije EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga urednški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. Kadrovske vesti Od 1. 6. 1988 do 30. 6. 1988 Sprejeti na delo: ARLIČ Edmund, SLEMENŠEK Pavel - oba TOZD Vzdrževanje; VUK Ivan, VORUNIČ Mladžen, HORVAT Igor, ŠPEGEL Jože, ROBIČ Aleš - vsi TOZD Kontejner; VREČER Srečko, KOSI Peter, MIKŠE Marjan, EBERLINC Bogomir, SLATENŠEK Ivan - vsi TOZD Posoda; LUŽAR Srečko, KOŠTOMAJ Vojko - oba TOZD Radiatorji; MESARIČ Srečko, OLENŠEK Peter -oba TOZD Frite; GABROVEC Marko, PAVČNIK Dejan, ŠRAMEL Robert - vsi TOZD Orodjarna; ŽUČKO Stanko - DSSS-pr. O in N Iz DO so odšli: GROS Stanko, ŠAJN Danijel, PETRINOVIČ Roman, DŽAFIČ Samir, GROBELŠEK Matej, LESKOVŠEK Jože, DŽAKOVI Miloš, KOPRIVNIK Peter, PODKRAJŠEK Franjo, PRIVŠEK Jože, ŠRAML Robert, GUBENŠEK Jože, ŠPLAJT Martin, OLENŠEK Bojan - vsi TOZD Posoda; ZALOKAR Marjan - DSSS-MO; PETELINŠEK Peter - DSSS-kontr.; KOPŠE Heri - DS SS-razvoj; BREČKO Mitja - TOZD Frite; TRŽAN Marjan, ŠKET Sandi - oba TOZD Radiatorji; KNEZ Janko, KUKOVIČ Bernarda-oba TOZD Orodjarna; MIHELIN Milan, SITAR Bojan, ROBIČ Aleš, MALEČ Katja - vsi TOZD Kontejner; KAMENŠEK Peter, OGRIZEK Bogdan, GORŠEK Mitja, KOŽUH Janez, VODIŠEK Rudolf - vsi TOZD Vzdrževanje; HOSTNIK Dušan, ANTONČIČ Antonija - oba TOZD Kotli. UPOKOJILI SO SE: KOŠTOMAJ Olga (8. 6.1935-8. 6. 1988), STEBLE Rozalija (14. 5. 1938-31.5. 1988), ZAVERNIK Vera (9. 1. 1934-29. 6. 1988), BAJEC Gabrijela (18. 10. 1932-29.6.1988), GOBEC Štefan (29.1 2. 1930-31. 5.1988), TERŽAN Jože (24. 12. 1926-29. 6.1988) -vsi TOZD Posoda; SELIČ Marija (7. 1. 1935-31. 5. 1988), LENKO Andreja (27. 3. 1937-29. 6. 1988), GOGIČ Anica (10. 5. 1928-29. 6. 1988), PLOHL Milena (18. 7. 1935-29. 6. 1988), REJC Marjan (10. 7. 1924-31.5. 1988), Maksimiljan (22. 9. 1947-27. 5. 1988), GORENJAK Srečko (23.4.1926-29.6.1988), STROPNIK Jože (8.2.1933-29.6.1988) - vsi DSSS; COCEJ Olga (1.2.1934-26.6. 1988), ANKERST Hubert (24. 2.1915-28.6.1988 - oba TOZD Frite; BOR-LAK Franc (18. 12. 1926-31.5.1988) - TOZD Vzdrževanje; MERNIK Franc (9. 3. 1933-31. 5. 1988) -TOZD Radiatorji; VREČER Franc (17. 9. 1928-31.5. 1988), MULEJ Franc (6. 4. 1957-2. 6. 1988) - oba TOZD Orodjarna; VODEB Martin (3. 11. 1932-26. 6. 1988) - TOZD Odpreski; BREZNIK Mirko (16. 5. 1932-17. 6. 1988) - TOZD Kontejner; STROPNIK Franc (15. 4. 1928-24. 6. 1988) - TOZD Kotli. UMRLA: SENIC Justina (29. 3. 1940-31. 5. 1988) - TOZD Posoda. POROČILE SO SE: SOTOŠEK Nataša - GABER, TOZD Posoda; DO-BROTINŠEK Majda - CIGELŠEK, TOZD Orodjarna. PREMEŠČENI IZ TOZD V TOZD: ZABUKOVŠEK Mihael iz Posode v DSSS-spl. sl. s 1.61988; MEHLE Marko iz Kotli v Frite s 1.6. 1988; KALŠEK Angela iz Kontejner v Posodo s 1.6. 1988; PANGERL Andreja iz Posoda v DSSS-Crikvenica s 13. 6.1988; RAZGORŠEK Majda iz Posoda v DSSS-Crikvenica s 13. 6. 1988; SKALE Marija iz Posoda v DSSS-Crikvenica s 13. 6.1988; PEČOVNIK Andrej iz Frite v DSSS-prog. DOM s 1.6.1988; OVČAR Marjana iz Frite v DSSS-prog. DOM s 1.6. 1988. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega očeta MIKOLA Alojza se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem skladišča polizdelkov TOZD Posoda za izraze sožalja in darovano cvetje. Žalujoči sin Albin z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta ŠKORJA Franca se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz službe kontrole kvalitete in TOZD Odpres-kov in avtokoles za izraze sožalja, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči sin Jože ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage sestre SENIC Justine se iskreno zahvaljujemo njenim sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Posoda za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo članom godbe na pihala EMO ter govorniku Čater Francu. Žalujoči brat Štefan in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre FLORJANČIČ Marice se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam TOZD Posoda, emajlir-nica za iskreno sožalje in darovano denarno pomoč. Žalujoča Danica Polšak z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame ZUPAN Angele se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Posoda, montaža za denarno pomoč in izraze sožalja. Žalujoča hčerka Gelca z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta -> PECL Ivana se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD Posoda, montaža A in B za iskreno izraženo sožalje in denarno pomoč. Žalujoča hčerka Dragica Gaber z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame KOVAČ Antonije se najiskreneje zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD Radiatorji za izkazano pomoč in izrečene izraze sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoča hčerka Jožica Toman z družino ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža KOMERIČKI Pavla se iskreno zahvaljujem vsem prijateljem in sodelavcem za izraze sožalja, denarno pomoč, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujem tudi članom Industrijskega gasilskega društva EMO in godbi na pihala EMO. Žalujoča žena Branka in sin Peter ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža MAJETIČ Franca se iskreno zahvaljujemo vsem tistim, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Ljubica in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi drage hčerke in sestre ŠAFARIČ Metke, roj. LEBAN se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Emokontejner za izraze sožalja, darovani venec, denarno pomoč in spremstvo na njeni prerani zadnji poti. Žalujoči oče Franc z ženo Julijano in brat Branko z družino ZAHVALA Ob izgubi drage mame GOLEŠ Marte se iskreno zahvaljujem sodelavkam računovodske službe za izraze sožalja, darovano cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoča hči Marija ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame GOLEŠ Marte se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcu iz oddelka obračuna OD za izraze sožalja in darovano cvetje. Žalujoča hči Milena Humor »Kako pa bi rad, da te ostrižem?« sprašuje frizerka Matjaža. »Zastonj, da bom imel za pivo.« x V čakalnici pri zdravniku je velika gneča. Po nekaj urah pride ven medicinska sestra in vpraša: »Kje je tisti resni slučaj, ki mu je treba previti rano?« »Odšel je, ker se mu je medtem že zacelila ...« x »Zakaj pa Marjan v sosednji pisarni tako vpije?« »S poslovnim partnerjem v Angliji se pogovarja.« »In zakaj ne uporablja telefona tako kot vsi ostali?« x »Zakaj pa si svojo hčerko vpisala na filozofkso fakulteto« S tega faksa težko dobijo službo ...« »To že, ampak, ko se bo poročila, začela kuhati, pomivati posodo, prati in likati, ter ob vsem tem čakati na moža, da se zvečer vrne domov, bo imela o čem razmišljati... x Pri pultu za informacije v veleblagovnici se je oglasil fantek in dejal uslužbenki: »Kmalu bo prišla sem neka ženska, ki bo vsa iz sebe, ker se je njen otrok izgubil...« »Da?« »Povejte ji, da sem na oddelku z igračami.« x »Poglej dragi, tisti prstan v izložbi! Ali ni pravljičen?« »Da, da ... Pa bo pravljičen tudi ostal!« »Takoj mi dajte neko ercnijo proti kolcanju »plane neznanec, ki tako rekoč pade v lekarno. Lekarnar takoj vzame krpo, jo namoči in z njo trešči neznanca po ušesih. »Se vam je zmešalo!?« zavpije neznanec. »Kam pa je izginilo vaše kolcanje«» zmagoslavno vpraša lekarnar. »Saj se ni kolcalo meni. Kolca se moji ženi, ki me čaka zunaj v avtu.« x »To se mora enkrat nehati!« »Kaj pa draga?« »Da neprestano poudarjaš »moj avto, moje stanovanje, moji otroci«. Kaj ne moreš reči »najin avto, najino stanovanje, najini otroci?« Saj me sploh ne poslušaš!« Kaj pa spet iščeš?« »Najine hlače draga.« x »Halo doktor, pridite hitro, moja žena ima hude bolečine. Mislim, da gre za slepič ...« »Ja, kdo pa je tam?« »Trdina. Že lani ste mi pomagali pri enaki zadevi...« »Točno! Toda, če sem vaši ženi že lani izrezal slepič, je nemogoče, da bi bilo letos isto.. Nihče nima dveh slepičev!« »To tudi jaz vem. Toda človek ima lahko drugo ženo ...« x Novopečeni voznik se dolgo zadržuje v križišču brez semaforja, nakar pripelje vzporedno drug voznik in skozi odprto okno avtomobila pomoli roko... »Dajte mi roko, pa vam bom pomagal čez ...« x Prijatelja dobre kapljice se pozno zvečer vračata domov. »Veš Franci, kar precej se mi vrti in tudi vse vidim dvojno.« »Nič ne de, ti kar mirno zapri eno oko.« x V manjšem kraju je šel lekarnar na dopust, pripravniku, ki ga je nadomeščal, pa je pred odhodom naročil, naj da vsakemu, ki pride aspirin. Tako ne bo nič narobe... »No, kako je bilo minule tri tedne, ko me ni bilo?« je vprašal po vrnitvi. »Tako kot ste mi naročili. Vsem sem dajal aspirine, le enemu, ki je imel oslovski kašelj, sem namesto tablete dal ricinusovo olje...« »Si znorel?« To mu vendar ni nič pomagalo.« »Pa še kako mu je! Tako hudo je bilo, da ga je spil kar v lekarni, pet minut kasneje pa sem ga videl na drugi strani ceste, ko se je držal za plot in sploh ni upal zakašljati.« x »Ima me, da bi se ločil!« »Kaj pa se ti je zgodilo?« »Sinoči žena ni spala doma in ko sem jo vprašal, kje je bila, je rekla, da je prenočila pri prijateljici Marjeti.. .« »To pa vendar ni nič hudega!« »Kako da ne? Pri Marjeti sem namreč jaz prenočil...« Rešite za zabavo v* A utrrtD 3AP0MSKI PESUlfc (KlKAKU) mesto , v SPAMOI PftAPREfe vA BAU6QMU (toHAhM «IMUJICA TUfeŠIC1 VEL£-P0S££T. PETI DEL VHJSKI KOftM NEKMU. hEbML EGIPTOI/. geueml ZA 0RG4U. seei/im OSEbUl PRATIK. i i i zvoue IVAUlC*' vtisne SUtfNICS MEtč&Mt. j K-ML3 AVTt>«. | Oa.WAKA : wovfc'Gt>RJcf VOLKA« HAHHIM. AvTond*. P0KM3IKA i • ; imnAu. SLIKAR rcfNo> 0£| HVIfiAiO ŠTtVIlfi ! P0S.BSEN PROSTOR ELEMENT ■ NORMi. BOGINJA EbZavav piV-A/«P S1DLRT3E ERA AVTO«. OZNAKA ČAČKA bEDGP- IGRALKA (TWS^ . VJADIMIR f-EUl« PRAUJI PM&eid PRESTOL. KRIŽAR. JR2AVICE ieobvot VM40 ! TIP ! STARIM HRVAŽIU ZG0t»V|t. j (IIAHto) ! PRt&IVAL IRAKA