1 izhepi.8i Vseslovenski portal malih oglasov Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.izberi.sl, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasi! Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno. N AS SV K1 ()\ AI.KC ZA HOR/O i\ \ RKDNOSIM: PAPIR.IF. Gorenjska Banka w Leto LVII - ISSN 0352 - 6666 - št. 31 - CENA 200 SIT (16 HRK) Kranj, torek, 20. aprila 2004 Osrednja državna slovesnost v počastitev Maistrovega spomina v Kamniku. -ym ff_.t .V- 'I '. \-.A1*' . VH,'-- \ '-.-k — W' -J-/.» V Kamniku je bila v soboto osrednja državna svečanost v počastitev Maistrovega spomina. Foto: Tina Doki Kamnik - Kamničani so v soboto na osrednji državni slovesnosti ob 130-letnici rojstva velikega rojaka in Slovenca Rudolfa Maistra Vojanova, prvega slovenskega generala, rodoljuba in pesnika, po svečanosti pred njegovo prenovljeno rojstno hišo v Kamniku še enkrat počastili njegov spomin. Kot je poudaril župan Tone Smolnikar, so mu 1970. leta, kljub takrat nenaklonjenemu času, postavili spomenik, po njem so poimenovali ulico, konec stoletja zgradili njegov most in bili ves čas ponosni na velikega rojaka. Tako so si njegov rojstni dan izbrali tudi za občinski praznik. Ponosni, da je bila v spomin na 130-letnico Maistrovega rojstva v Kamniku tudi osrednja državna slovesnost, so se po proslavi pred obnovljeno hiŠo zbrali v Domu kulture, kjer je bil slavnostni govornik predsednik države Janez Drnovšek, ki je poudaril pomen vojaških dosež- kov prvega slovenskega generala in hkrati orisal slovensko zgodovino do letošnjega vstopa v Evropsko unijo. "Rudolf Maister je bil izjemen človek, ki je deloval v prelomnem Času," je poudaril Drnovšek in dodal, da nam njegov zgodovinski zgled kaže, da je v času prelomnih sprememb pomembno, da se najde človek, ki je sposoben odločitve in dejanj t v pravem trenutku. "Zdi se, da je bil Rudolf Maister edini Človek, ki je takrat vedel, kaj storiti in je to tudi storil. S hitro, skrbno pripravljeno akcijo maloštevilnih slovenskih enot je uspel preseči povojni kaos in zagotoviti Sloveniji sedanjo mejo na Štajerskem. Prehitel je tako slovenske politike v Ljubljani kot tiste na avstrijski strani. Diplomacija je z vojsko branjeno mejo lahko le še potrdila. Paradoks zgodovine je, daje z Maistrovo akcijo Slovenija uspela obdržati Maribor, čeprav je bila takrat večina njegovih prebivalcev nemško govorečih. Ni pa uspela obdržati precejšnega dela Koroške, kjer je bilo prebivalstvo pretežno slovensko. Takratna slovenska politika se ni zadovoljila z delitvijo Koroškega." V Evropi prihodnosti bo spoštovanje manjšin eden od temeljev novega sobivanja tako navzven kot navznoter, je bilo tudi predsednikovo sporočilo, ki je podčrtal, da uspemo lahko samo z brisanjem meja v naših glavah. Na slovesnosti je nastopil mešani pevski zbor Cantemus Kamnik s krstno izvedbo Ode generalu Maistru, Maistrovo koračnico pa je zaigral orkester Slovenske vojske, kije tudi sklenil slovesnost z nastopom igralca in pesnika Toneta Kuntneija. Andrej Žalar Slovenlla nova iveida Evrope ŠE 11 DNI Risi za razred boljši SokolsM Že v petek je bilo jasno, da se je slovenska hokejska reprezentanca uvrstila med najboljše. Kranj - Bili so za razred boljši. V nedeljo so premagali gostitelje Poljake s 4:1, v petih tekmah nasprotnikom niso dovolili niti misli na uspeh. Uvrstitev med elito 16 najboljših ekip na svetu, dvoboji bodo potekali v Avstriji, ni bila tako niti za trenutek vprašljiva. Najboljši slovenski hokejisti so se s petimi zmagami uvrstili med najboljše na svetu. Pred prvenstvom so bili Slovenci le eden od treh favoritov, toda tako Italija kot Poljska sta bila za razpoložene hokejiste s sončne strani Alp preslab nasprotnik. Risi so se na prvenstvu z Igro izkazali predvsem na tekmi proti našim zahodnim sosedom - Italiji. O premoči Slovenije govori tudi statistika. Na petih telonah^so naŠi hokejisti dosegli 33 golov» prejeli pa le 5, vse skupaj pa je bilo dovolj za maksimalni izkupiček. K velikemu uspehu je ogromno prispeval finski strokovnjak, selektor Kari Savolainen, ki je fantom vrnil samozavest. O zasluženi zmagi pa so po tekmi razmišljali tudi slovenskih hokejisti, ki so po lanskem izpadu iz skupine A obupavali. Ponovno igranje med elito pa želijo re-prezentanti bolje izkoristiti. Po-udaijajo, da bodo z igro, ki sojo pokazali v preteklih dneh, precej bližje obstanku kot pa izpadu. Kakovostno igro so prepoznali tudi domači gledalci, ki so našim Risom zaploskali med himno, kljub temu da so v zadnji tekmi porazili njihove ljubljence. Reprezentanca se bo v Slovenijo vrnila danes ob 15. uri, hokejski navdušenci jih bodo lahko pozdravili pred Halo Tivoli. Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič Splošno športno društvo Tržič je proslavilo stoletnico dela, ki se je začelo v društvu Sokol. Dom še danes ni prazen. Tržič - Svečanosti so se udeležili tudi se ziveci dani Sokola. Zora Konič, ki še vedno vodi telovadbo za staro in mlado, je postala častna članica društva z bogato zgodovino. Del preteklosti so predstavili v brošuri in na razstavi. TržiČani so že leta 1903 dobili Sokolsko društvo. Bilo je eno od sedemnajstih, ki so se dve leti zatem povezala v Slovensko sokolsko zvezo. S prostovoljnim delom so člani leta 1910 dogradili sokolski dom, ki je bil šele tretji na naših tleh. V njem so se zvrstile Številne športne, ■kulturne in zabavne prireditve. Do danes so zamenjale telovadbo in kolektivne športe razne tekmovalne in rekreativne zvrsti. Kot je dejal predsednik Splošnega Športnega društva Tržič Jože Klofutar na petkovi svečanosti, že 43 let vzorno upravljajo letno kopališče in skrbijo tudi za dom. Sokolnici se poznajo spoštljiva leta in pomanjkanje razumevanja za nujne posodobitve. To vseeno ni motilo mnogih obiskovalcev, ki so uživali v pestrem sporedu, ob ogledu priložnostne razstave in listanju po jubilejni brošuri. Predstavitvi telovadcev iz otroške skupine in članov karate sekcije so prepletli z nastopi dueta Nota. Prikaz dokumentarnih posnetkov na platnu so obogatili pogovori s Še živimi člani Sokola. Slavka Meglič, Ivanka Ude in Štefko Urbane TržiškI Sokoli: Zora Konič, Janez Kališnik, Slavka Meglič, Štefko Urbane in Ivanka Ude (od leve v 1. vrsti) ter Draga Koren (tretja v 2. vrsti). Oproščeni krivde za smrt štirih jeklarjev Krai\j - Senat okrožnega sodišča v Kranju je v petek popoldne tehničnega direktorja jeseniškega Acronija Branka Banka, obratovodjo jeklarne Vekoslava Zakrajška, nekdanjega vodjo oddelka vakuumske ponovčne tehnologije v jeklarni Milana Revna, vodjo vzdrževanja v jeklarni Franca Nečimra in nekdanjega varnostnega inženirja % jeklarni Milana Lužnika oprostil krivde za smrt Štirih delavcev, ki so se 2. junija 2000 zastrupili z ogljikovim monoksidom. Obtožba jim je očitala kaznivo dejanje ogrožanje varnosti pri delu, za katero pa je senat presodil, da ni dovolj dokazov, saj obtoženi tako hude delovne nezgode niso mogli predvideti in preprečiti, razen tega pa so k njej pripomogli tudi delavci sami, ki so vedeli, da v črpališče ne sme nihče, ko naprava obratuje. Obtoženci so odgovornost in krivdo za Štiri smrti vseskozi zavračali, njihovi zagovorniki pa opozarjali na skrito projektantsko in izvedbeno napako v tehnologiji oksidacije nerjavnegajekla, kije prišla na dan šele po tragičnem 2. juniju 2000. Tožilka je že napovedala pritožbo na oprostilno sodbo. H. J. so prejeli spominske plakete, Janez Kališnik, Tea Babič in Zora Konič pa priznanja SŠD Tržič. Slednji so podelili tudi listino častne članice, saj telovadi že od svojega tretjega leta starosti. Se vedno vodi telovadbo za svoje vrstnice in otroke, skrbi za dom in pomaga na kopališču. Društvo je nagradila s priznanjem sekretarka Športne zveze Tržič Biserka Drinovec. Vsem je izrekel čestitke tudi dekan fakultete za šport Herman Berčič, ki izhaja iz Tržiča. Stoj an Saje 00 o nO O O f\J LA KJ O N. N- O CM CN CN CS O o o č •C ^ re O u 5: u rn Iv- W 'S i GORENJSKI GLAS • 2. STRAN POLITIKA / joze.kosnjek@g-glas.si Torek, 20. aprila 2004 Jeseničani so delavski praznik vedno praznovali na Poljanah. Se prejšnji teden so na območnem zdruzenju svobodnih sindikatov v Kranju zatrdili, da letos na Poljanah srečanja ne bo in da bodo prvomajsko praznovanje združili s slovesnostmi ob vstopu v Evropsko skupnost na Tromeji. Po včerajšnjih informacijah so se na Jesenicah vendarle dogovorili. Jesenice - "1. maj je bil vedno eden od osrednjih praznikov na Jesenicah. In vedno je bil na Poljanah, ker to tradicionalna točka, kamor so se organizirani delavci umaknili iz mesta in ga proslavili kot delavski praznik, ne politično," je prejšnji teden povedal župan Boris Bregant. Zato je praznovanje imelo občinsko podporo z udeležbo v kulturnem programu in v finančnem pogledu. "Zal se je zgodilo to, da je prireditveni prostor po denacionalizaciji prišel v zasebne roke in lastnik postavlja pogoje. Z njim seje treba pogajati in zadeve urediti. Sam sem najmanj žalosten, da praznovanja ne bo. Tega ne odobravam in nisem zadovoljen. Bolj bi se morali potruditi. Da bi organizacijo prevzela občina, ni bilo niti v navadi niti dovolj v časa. Pa je župan v pomoč sindikatom vendarle posredoval, da bi praznovanje bilo. V pogajanja z lastnikom zemljišča Jožetom Poljancem se je vključil Aleksander Ažman, lastnik restav- racije Kazina, ki običajno pripravi gostinsko ponudbo. Ko smo, prav tako prejšnji teden. poklicali k Poljančevim na Bled, smo od soproge Katarine Poljanec izvedeli, da letos pros- tora ne bodo oddajali, ker ga želijo prej urediti. Tja kljub oznaki o zasebni posesti prihajajo različni "gostje", ki za seboj puščajo smeti in razbite mize, stole ter ostali inventar. Kot kaže, so le našli možnost, da prireditev izpeljejo. Sekretarka pri sindikatih Romana Omanje potrdila, da bo tako kot prejšnja leta na Poljane zagotovljen avtobusni prevoz (o odhodih avtobusov bodo obveščali s pla- v ^ kati). Se vedno vabijo tudi na srečanje sindikatov treh dežel na Tromeji. Obe prireditvi se bosta začeli ob 11. uri. Jeseniški pihalni orkester bo na prvomajsko jutro tako kot vedno klical k dnevu z budnico. Ker je večer prej v hali Podmežakla proslava ob vstopu v Evropsko skupnost, se zna tudi ta preliti v praznovanje praznika dela. Prejšnji teden smo stopili še do železniške postaje in pošte na Jesenicah ter naključne mimoidoče na ulici povprašali, koliko se jim zdijo še pomembna prvomajska praznovanja. Mehmed Zahič: "Praznovanje je smiselno, vendar je odvisno od vremena. Tudi če ni praz- v nika, grem na Poljane. Skoda, to bi moralo ostati kot tradicija. Je družabno sre- I čanje, kjer se Mehmed Zahič pogovorimo m poveselimo. Jožica Simič: "Na Poljanah sem bila doma. Tradicija bi se morala ohraniti. Poljane so toliko poznane po tem, da prireditev ne bi smela zamreti, saj so bile Jesenice delavsko mesto." Boštjan I\irk: "A bo lokacija praznovanja spremenjena? Sicer pa, je lahko tudi malo predaha. Boštjan Turk Ni vseeno, ali praznovanje na Poljanah je ali ga ni, vendar lahko gremo tudi na Sobec." Mendi Kokot Jožica Simič Posvet o izzivih podjetnikov Bistrica pri Tržiču - Tržiška odbora Mlade liberalne demokracije in Liberalne demokracije Slovenije v četrtek, 22. aprila, ob 18. uri v dvorani Gasilskega doma v Bistrici prirejata "Posvet o spremembah in izzivih za podjetnike ob vstopu Slovenije v EU". Gostje so Alenka Slabe iz Evro Info centra, centra za pospeševanje razvoja malih in srednjih podjetij, državni poslanec Blaž Kavčič, in podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Janko Ogris ml.. Gostje bodo govorili o spremembah, ki čakajo podjetja po 1. maju, možnostih črpanja finančnih sredstev, o virih informacij in nasvetov za poslovanje na skupnem trgu. Janko Ogris ml. pa bo predstavil, kako je vstop Avstrije v EU vplival na razvoj koroškega gospodarstva. Simon Šubic KOTIČEK ZA NAROČNIKE Zvesti naročniki v Zvestoba je v življenju zelo pomembna. Ce je, nas ^odbuja in nam daje občutek varnosti, zaželenosti, spoštovanja. Ce je ni, se izkaže kot eden najbolj čustveno nabitih dejavnikov - malokatera stvar nas tako razžalosti, užali, razburi kot nezvestoba. Celo v poslovnih odnosih seje težko izogniti takim čustvom. Saj, kdor ima svoje delo rad in ga jemlje zares, ne more ostati hladen. Čim je tu pripadnost, že smo v svoje odnose in dejanja kanili tudi čustva. In prav je tako. Turbo-kapitalizem gor ali dol. Zato danes izmed pisem dolgoletnih naročnikov Gorenjskega glasa objavljamo tri odlomke na temo zvestobe: "Vrata mojega doma so za Gorenjski glas odprta od prvega dne, ko ste ga pred dobrega pol stoletja poslali v beli svet... Ko sem se kot mlada žena leta 1955 preselila k motu Voglje, mi ni bilo dolgčas samo po starših, bratih in sestri, ampak tudi po novicah iz Gorenjskega glasa, ki sem ga morala pustiti v rodnem domu. Starši te ne morejo spremljati celo življenje, Časopis pa lahko naročiš, in tako sem se še istega leta ponovno naročila na Gorenjski glas in mu ostala zvesta do danes. " Angelca Česen "Še Kovinar se je imenoval. Kaplan sem se pisala, prišel je Glas Gorenjske, jaz pa Šilar sem se prepisala, prišel je tudi Gorenjski glas, jaz pa sem še vedno i' vaŠi družini vaša zvesta bralka ostala. " Fold! Šilar "Gorenjski glas je moj najboljši prijatelj. Naročena sem nanj. odkar pomnim. Beremo ga vsi v družini, podajamo si ga iz rok v roke ... In še naprej mu bom ostala zvesta. " Justina Kern Ni kaj dodati. Le še nasvidcnjc do petka. Petra Kejžar Poslanci o novih ministrih Včeraj se je začela 43. redna seja državnega zbora, na kateri bodo poslanci poleg o ministrskih kandidatih spregovorili še o novelaciji nekaterih zakonov, v petek pa bodo gostili novega generalnega sekretarja zveze Nato Ljubljana - Včeraj popoldne se je v državnem zboru začela že druga aprilska izredna seja, na kateri bi morali poslanci že pozno popoldne odločati o imenovanju petih novih ministrov, ki naj bi zasedli izpraznjena mesta v 16-članskem vladnem kabinetu premiera Antona Ropa. Vseh pet kandidatov je sicer na svojih predstavitvah na matičnih parlamentarnih odborih prejelo ustrezno podporo. Če so predlagani kandidati (poslanci so glasovali javno) prejeli zahtevano podporo (navadna večina glasujočih poslancev), potem bo novi prometni minister postal Marko Pavliha s Fakultete za pomorstvo in pro- met (zamenjal bo Jakoba Pre-sečnika), dekan Veterinarske fakultete Milan Pogačnik bo od Franca Buta prevzel kmetijsko ministrstvo, pravosodna ministrica bo postala sedanja generalna tožilka Zdenka Cerar, Ma- tej Lahovnik bo zamenjal gospodarsko ministrico Teo Petrin, Milan M. Cvikl pa bo nadomestil evropskega ministra (sedaj evropskega komisarja) Janeza Potočnika. Poslanci s6 glasovali o listi kandidatov v celoti, ker pa ima vladna koalicija LDS, ZLSD in DeSUS z 49 poslanci še vedno potrebno večino v državnem zboru, zapletov niso pričakovali. Tudi sama opozicija je večino kandidatov ocenila kot dostojne namestnike, javno je nasproto- Ultramaratonec teče v Bruselj 51-letni ultramaratonec Radovan Skubic - Hilarij se je na svojem 1.400 kilometrov dolgem teku do Bruslja ustavil tudi v Kranju, na Jesenicah v Kranjski Gori. Krai\j - V sklopu prireditev, ki po vsej državi potekajo ob vstopu Slovenije v Evropsko ungo, poteka tudi projekt ultramara-tonca Radovana Skubica - Hilarija iz Zagorja, ki se je minuli petek zjutraj podal na 1.400 kilometrov dolgo pot do Brusna. 51-letni Zagorjan, ki je lani tekel do atenskega Olimpa (tek miru in sožitja je bil dolg več kot 6.000 kilometrov), je o projektu razmiš^al kar nekaj let. S tokratnim tekom, poimenovanim Pozdrav^ena Evropa!, je začel v Zagorju. Na Geoss točki mu je predsednik državnega zbora Borut Pahor predal slovensko zastavo, nato pa se je odpravil proti Gorei^jski. /a vas bole/imo QLA8 Malo po 18. uri istega dne jc priiSel v Kranj, kjer so ga pričakali na Maistrovem trgu kranjski podžupan Štefan Kadoič, kandidat za nosilca ZLSD liste za volitve v evropski parlament Aure-lio Jurij in predsednik kranjske v __ ZLSD Jernej Žagar. Združena lista je namreč prevzela generalno pokroviteljstvo nad Hilarije-vim projektom. "Sicer nismo stranka ekstremi-stov, a vseeno radi podpiramo ekstremne projekte," je ob tem dejal Aurelio Juri. Podžupan Kadoič je ultramaratoncu izročil izvor Prešernovih Poezij v francoščini. "Sporočite ljudem v Evropski uniji, da v Sloveniji živimo prijazni, pridni, veseli in odprli ljudje," je dejal Kadoič. Hilarij bo na poti do evropskega parlamenta Bruslja (Belgija), kamor naj bi po načrtih prispel 1. maja ob 12. uri, pretekel Avstrijo, Italijo, Nemčijo, Francijo in Luksemburg. Danes je tako na poti iz Italije v Avstrijo. Na teku skozi evropske države mu pomagata dva spremljevalca. Na cilju bo predstavnikom evropskega parlamenta predal želje in misli o EU, ki so jih obiskovalci napisali na stojnicah v Zagorju. • i Podžupan Štefan Kadoič (desno) izroča Radovanu Skubicu - Hilari-ju francoski prevod Prešernovih Poezij. Ljubljani, Kranju, na Jescnicah in v Kranjski Gori. Simon Šubic vala le imenovanju Zdenke Cerar za pravosodno ministrico. Ta je zadnji teden morala prenašati napade tudi s strani zunanjega ministra Dimitrija Rupla, ki je v javnem pismu izrazil nestrinja-nje s takim predlogom predsednika vlade. Kot je dejal premier, novi ministri v vladi ne bodo opravljali le tekočih poslov, ampak bodo skrbeli za številne projekte ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, poleg tega pa se bodo pripravljali tudi na nekatere projekte v novem mandatu. Po njegovem imajo vsi kandidati vizijo svojega dela, njihovi programi pa so usmerjeni tudi v prihodnje leto, saj so pokazali zanimanje za sodelovanje tudi v naslednji vladi. Poslanci naj bi včeraj odločali tudi o imenovanju predsednika in podpredsednika nove neodvisne Komisije za preprečevanje korupcije. Predsednik države Janez Drnovšek je za ti funkciji predlagal Draga Kosa z ukinja-jočega se vladnega urada za preprečevanje korupcije in Nad-jo Znidarčič Ferrari z računskega sodišča. Izredna seja državnega zbora bo sicer potekala ves teden. Poslanci bodo obravnavali in odločali o več kot dvajset zakonih, ki jih mora slovenska država še uskladiti s pravnim redom EU, k čemur Slovenijo obvezuje njeno članstvo v razširjeni EU. Najpomembnejši od vseh je zagotovo novi zakon o dohodnini, med pomembnejše pa sodijo še novele zakonov o DDV, varstvu potrošnikov, energetskega zakona ... Danes bo vlada odgovarjala na vprašanja poslancev, v petek pa bo državni zbor obiskal novi generalni sekretar zveze Nato Jaap de Hoop Scheffer. Simon Šubic ' I Torek, 20. aprila 2004 GORENJSKA / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 3. STRAN Na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku so podelili občinske nagrade. Vinko Golo je postal častni občan Bleda. Bled - "Malo je krajev v Slovenyi, ki se lahko pohvalijo s tisočletno zgodovino, še manj pa tistih, ki so v tem obdobju pomenili enega od glavnih simbolov Slovenije," je v povabilu na osrednjo prireditev ob občinskem prazniku zapisal blejski župan Jože Antonič. Bled je tisočletnico prve pisne omembe kraja z grajskimi prireditvami praznoval že 10. aprila, minuli petek pa je bila v Festivalni dvorani še osrednja prireditev, na kateri so podelili občinska priznanja. Občani Bleda so se letošnjega praznovanja udeležili v velikem številu, med gosti pa so bili tudi župani sosednjih občin in predsedniki krajevnih skupnosti. Zupan Antonič je v svojem govoru poudaril, da so lepote Bleda opevali poeti, v njem so imeli svoje rezidence vladarji, kraj se lahko pohvali s prireditvami svetovnega pomena, vendar pa samo naravne lepote ne morejo biti razlog za zadovoljstvo. "V prihodnje bomo morali dati večji poudarek kulturnemu turizmu in obnovi vaških jeder, saj se razvoj ne sme ustaviti le pri blejskih hotelih, razvijati moramo sonaravno kmetovanje, obrt in podjetništvo. Prizadevati si moramo za nova delovna mesta in omogočiti novogradnje, vesel pa sem, da urejamo kanalizacijo in plinovod, saj moramo, če že- limo ohraniti naŠ biser in podobo raja, še bolje poskrbeti za okolje," je še dodal Antonič, ki je podelil tudi letošnja občinska priznanja. Bronasti plaketi sta prejela Ludvik Knafelj, ljubiteljski režiser, igralec in član Kulturnega društva Bohinjska Bela, in Marjan Zupan, raziskovalec krajevne zgodovine ter avtor knjig in videofilmov o Bledu in njegovi okolici, srebrni plaketi so ob 110-letnici delovanja podelili Prostovoljnemu gasilskemu društvu Gorje, prejela pa stajo tudi zdravnica Albina Ul-čar Alijeski, dr. med., za prizadevanja pri delu otroškega dispanzerja in ambulante za žene, in prof. Janez Fajfar, za prispevek k uveljavljanju in promociji blejskega turizma. Zlato plaketo je za izjemno delo v turizmu in Komunala predlaga kompromis Po protestu sosedov, ki nasprotujejo širitvi deponije proti Mlaki, se Komunala trudi pridobiti zemljišča in dovoljenja na zahodu in sporno južno polje B2 obravnava zgolj kot rešitev v sili. 'i Kranj - Da je širitev deponije komunalnih odpadkov, na katero Komunala vozi odpadke iz šestih občin, nujna, ni sporno, saj sta polje A in del polja B (BI) že skoraj polna. Sporno pa je, kam se bo depon^a širila; proti jugu na polje B2, kjer se tesno približa stanovanjskemu naselju Mlaka-Grič, ali proti zahodu na polje C. Sosedje deponije so dvignili glas proti prvi varianti, ki jo zagovarja Komunala in je zanjo tudi že zaprosila za gradbeno dovoljenje. Tehten razmislek o nadaljiyem odlaganju odpadkov v Tenetišah ter o predelavi odpadkov so od Komunale zahtevali tudi kranjski mestni svetniki. V Problematiki ravnanja z odpadki in odlaganja odpadkov na deponiji Tenetiše do leta 2008, ki so jo pripravili za obravnavo na jutrišnjem svetu Mestne občine Kranj, Komunala navaja, da zemljišča za ureditev polja B2 ima, medtem ko pogajanja za nakup zemljišč na polju C še niso sklenjena. Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja so zahtevni in dolgotrajni, tri leta pa kratka doba; zato so v Komunali najprej zaprosili za dovoljenje za ureditev polja B2, s katerega bi izkopani material lahko uporabili za prekrivanje polja A in BI, potrebnega za tesnjenje deponije in preprečevanje izhajanja deponijskih plinov v zrak. v Se posebej po košarici, ki sojo dobili iz krajevne skupnosti Ko-krica, so se v Komunali pospešeno lotili tudi priprav za ureditev polja C na zahodnem delu deponije. Predlagajo neke vrste kompromis; polje C da, če ga bodo uspeli odpreti v treh letih. V tem primeru bi polje B2 prišlo v poštev zgolj za vmesno odlaganje gradbenega materiala s polja C ali za izgradnjo objektov za ravnanje z odpadki. Čepa se bo s poljem C karkoli zapletlo in zakasnilo, naj bi polje B2 pomenilo varnost, da mestna občina Kranj po treh letih ne bo ostala brez deponijskega prostora, prisiljena odpadke za drag denar voziti na druge deponije. Helena Jelovčan Povabilo na razstavi Tržič - Pred letošnjimi 32. mednarodnimi dnevi mineralov, fosilov in okolja, ki bodo 8. in 9. maja v Tržiču, je pripravilo Turistično društvo Tržič dve zanimivijazstavi. V tržiški Abanki je do 19. maja na ogled Rudno bogastvo Slovenije. Gre za izbor okrog 80 kosov iz bogate zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki gaje opravil dr. Miha jeršek. Zanimive primerke je dodal Davo Preisinger iz Kranja, Pavel Florjančič iz Škofje Loke pa je uredil vitrino o rudniku urana Žirovski vrh. Kot je ob odprtju dejal dr. Bojan Ogorelec iz Geološkega zavoda Slovenije, ima rudarjenje pri nas dolgo tradicijo. Med prvo in drugo svetovno vojno je delovalo kar 50 rudnikov. Danes kopljejo le še lignit v Velenju in premog v revirju Trbovlje -Hrastnik. Na razstavi je najbolj dragocen okrog 200 let star kos ži-vosrebrove rude z gravirano podobo Idrije. Na drugi razstavi v Atriju občine Tržič so predstavljeni utrinki z mednarodnih prireditev MINFOS 1973 - 2004. Poudarek je na Dovžanovi soteski in rudniku sv. Ana. V Antonov rov bodo letos ponovno popeljali obiskovalce na majski razstavi, kar bo gotovo najbolj privlačno. Na sliki: Pavel Florjančič je odpri razstavo o prireditvah MINFOS. Stoj an Saje ••• • - • i" ' • v- ; 1 . . '•• --i K' • • L-J •ir • v župan Jože Antonič z letošnjimi občinskimi nagrajenci in častnim občanom Vinkom Golcem. HIT obljublja nove naložbe HIT Nova Gorica bo še naprej vlagal v kranjskogorski turizem in mu zagotovil razvoj. Gozd Martuljek - Minuli četrtek sta HTP Gorenjka Kranjska Gora oziroma HIT Nova Gorica kot njen največji lastnik uradno prevzela hotel Špik v Gozd Martuljku, ki je bil 22 let v lasti Petrola. Petrol je s hotelom vstopil v Gorenjko in jo do-kapitaliziral v višini več kot milijardo tolarjev ter tako postal 18-odstotni lastnik Gorenjke. Kot' je poudarila direktorica Gorenjke Marjana Novak, seje Gorenjka od leta 1999 srečevala s problemi, ko pa se je HIT Nova Gorica odločil, da v svojo razvojno strategijo poleg zabaviščnega turizma vključi tudi klasični turizem, ima Gorenjka vse boljšo perspektivo. HIT je doslej obnovil Larix, zgradil nov Prisank in apartmaje Pri-sank, kar predstavlja 70 odstotkov vse hotelske ponudbe. Vsem 30 zaposlenim v hotelu v Spik so ponudili delovna mesta še naprej, a so se le trije odločili, da ostanejo. Špik bo v sedanji podobi obratoval še dve leti, potem se bodo po tržnih raziskavah odločili, katerim gostom bo namenjen. Večja obnovitvena dela se bodo začela leta 2006. Predsednik uprave HIT Nova Gorica, d.d.. Brane TomažiČ pa je med drugim dejal, da so v kranjskogorski hotelski turizem doslej vložili že štiri milijarde tolarjev in tri milijarde v obnovitev igralnice ter v hotel ob njej. Njihovi razvojni cilji so v nadaljnjem vlaganju v kranjskogorski turizem. Zdaj bo treba razmišljati o infrastrukturi, kot so žičnice, golfsko igrišče, večnamenska dvorana, kajti roko na srce: Kranjska Gora tujemu gostu še vedno ne ponuja tistega, kar ponujajo turistični kraji onkraj meje. HIT je doslej v občinski proračun s koncesijo namenil milijardo tolaijev, vseka- kor pa bo finančno sodeloval tudi pri objektih, namenjenih turizmu. HIT dobro posluje, imel je 3,4 milijarde bruto dobička na 43,5 milijarde tolarjev prihodka, kot največji davkoplačevalec v Sloveniji pa državi plača 21,5 milijarde tolarjev davka. Zupan občine Kranjska Gora Jure Žerjav je bil vesel prevzema, kajti velika škoda bi bila, če hotela v Martuljku ne bi bilo več, kajti potem bi v kraju zamrl tudi ves turizem. Občina bo vsekakor nadaljevala politiko izgradnje potrebnih infrastrukturnih objektov, med njimi dvorane in golfa. Omenil je vse veČji pritisk na koncesije za igralne salone, tudi iz sosednje Avstrije. Občina pa ne namerava komurkoli izdajati koncesij, ampak podpira HIT, saj je in ostaja pomemben strateški partner nadaljnjega turističnega razvoja. Darinka Sedej Prenovljena Maistrova hiša Kamničani so se še enkrat oddolžili rojaku in velikemu Slovencu. Kamnik - V soboto pozno popoldne so se Kamničani še enkrat spomnili in hkrati tudi oddolžili za vse številne zasluge v njegovem času svojemu rojaku in velikemu Kamničanu ter Slovencu, prvemu slovenskemu generalu Rudolfu Maistru. Ob sporazumnem dogovoru in z razumevanjem ter podporo sponzorjev so prenovili rojstno hišo Rudolfa Maistra Vojanova na Šutni. "Iskrena hvala vsem," je poudaril župan Tone Smolnikar. Njemu in obrambnemu ministru dr. Antonu Grizoldu pa seje na slovesnosti pred Maistrovo rojstno hišo v imenu civilne iniciative zahvalil generalni predsednik slovenskega Društva general Maister mag. Milan Lov- v • v rencič. Obrambni minister je še posebej podčrtal, daje prav na rojstni dan Rudolfa Maistra Vojanova pred 130 leti Republika Slovenija 29. marca letos postala polnopravna članica Nata. S tem je uresničila enega od svojih strateških nacionalnih ciljev, kot jih je tudi prvi slovenski general Rudolf Maister odločilno 1 im Na osrednji državni svečanosti, ki so se je udeležili tudi številni gostje, je bil slavnostni govornik predsednik države Janez Drnovšek. ziu"isal v zgodovino Slovenije z njeno današnjo mejo. "Čep rav Številni veliki Slovenci bogatijo slovensko zgodovino in nas delajo pomembne, nam je general Maister poleg bojevniškega duha posredoval svoje misli tudi z umetniškim vidikom. Bil je tenkočuten pesnik, slikar in zagret bibliofil," je poudaril dr. Anton Grizold. S prenovljeno fasado je bila vrnjena podoba hiši na Sutni iz 19. stoletja. Pred njo se je v soboto začela osrednja državna proslava, ki se je potem nadaljevala v Domu kulture v Kamniku. Na proslavi pred prenovljeno hišo s spominsko ploščo generalu Rudolfu Maistru sta poleg častne enote Slovenske vojske sodelovala še Mestna godba Kamnik in Prvo slovensko pevsko društvo Lira iz Kamnika. Andrej Žalar, foto: Tina Doki za pionirski prispevek k uveljavljanju kakovosti z izobraževanjem mladih kadrov ter za uveljavitev zvezdic kakovosti gostinskih hiš prejel Štefan Spi-lak, naziv častnega občana, najvišje priznanje, pa je prejel Vinko Gole, ki je bil leta 1994 izvoljen za prvega župana v novoustanovljeni občini Bled, bil je tudi med ustanovitelji Hokejskega kluba Bled, v katerem se je rodila zamisel o gradnji športne dvorane, večerne srednje šole, pomembno pa je tudi njegovo prizadevanje, da je na Bledu našla svoje mesto mednarodno priznana Šola za menedž-ment. Ob občinskem prazniku so podelili še 22 častnih znakov posameznikom in sekcijam za njihov prispevek k razvoju in prepoznavnosti Bleda. Prazničen je bil tudi kulturni program z naslovom Ko boš prišla na Bled režiserja Matije Milčin-skega, v njem so nastopili Člani Kulturnega društva Ribno, Gledališče Belansko, plesalci Baletne šole Bled, Blejskega plesnega studia in Folklorne skupine Ribno ter Oktet Lip Bled. Za okusno in domiselno pogostitev je poskrbelo Društvo podeželskih žena in deklet na vasi, praznovanje pa se je, tako kot se za častitljivo tisočletnico spodobi, končalo s praznično okrašenimi tortami, ki so jih izdelale slašči-čarke kranjskega Figara. Renata Škrjanc, foto: Tina Doki >IMGLAS Odgovorna urednica Marija Voičjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik k Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavri Žlebir, Andrej Žalar, Štefan ŽargI; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglic, Milena Miklavčič, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar Tehnični urednik Grega Flajnik Fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd ŠInik Lektorica Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Moja Gorenjska. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Voičjak / Tisk: SET, d.d.. Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si / Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15.00 ure. Naročnina: telefon; 04/201-42-41 / za april znaša 2.300 tolarjev, za drugo trimesečje 2004 znaša 6.500 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust. Letna naročnina znaša 26.000 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust. V cene je vračunan DDV. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica: odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov / Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8,5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: torek 200 SIT petek 300 SIT m GORENJSKI GLAS • 4. STRAN GORENJSKA Torek, 20. aprila 2004 Letos poudarek odpadkom ■ Tudi v Osnovni šoli Poljane Eko projekt. Prvi cilj je bilo ločevanje papirja v razredu, pravi ravnateljica Ivanka Oblak Poljane * V Eko projekt so v šoli vključili tudi nakup učinkovitejšega kotla za ogrevai\je, konec leta so prodali 600 kosov eko voščilnic, obiskali so jih predstavniki Eko, d.o.o., iz Slovenskih Konjic, sodelovali so v eko kvizu, v razredih pa so namestili dva koša. Na dan Zemlje, 22. aprila, bodo v šoli podpisali Eko listino. Podpisniki bodo predstavniki razredov, zaposleni in župan, zavezali pa se bodo k še bolj ozaveščenemu delu. Na ta dan bodo izdali tudi zgibanko, v kateri bodo učenci predstavili svoja videnja in spremljanja odpadkov ter vsebuje priporočila staršem o prizadevanjih za bolj Čisto okolje. Učenci so že pred Časom izbirali tudi svojo kodo: Dajmo soncu prosto pot; Čista Zemlja - lep naš dom; Eko šola čista šola, ponos učencem in učiteljem. "Ugotavljamo, da so učenci pozornejši do ločevanja odpadkov. Spodbujali smo njihovo kritično razmišljanje do ogrožene narave in okolja, s tem pa so seznanili tudi starše in krajane," nam je še povedala ravnateljica. S projektom bodo v šoli nadaljevali tudi prihodnje leto, s poudarkom na vodah, še leto kasneje pa bodo govorili o energiji. K projektu seje poleg šole priključil tudi vrtec, kjer bodo zaključno prireditev pripravili v začetku junija. Boštjan Bogataj Pesem je razlog za druženje Zborovsko petje je v občini Naklo zelo razširjeno, kar je potrdila tudi udeležba na letošnji občinski reviji odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin. Lastnikom naliti čistega vina Če lastniki zemljišč, ki so predvidena za širitev obrtno-poslovne cone v Šenčurju, ne bodo sprejeli ponudbe občine, njihova zemljišča ne bodo postala zazidljiva. Šenčur - Občina Cerkve bo širila Obrtno-poslovno cono Šenčur le v primeru, da bodo lastniki zemljišč, ki so po novem še predvidena za gradnjo cone, le-ta pripravljeni prodati po enotni ceni 15 evrov na kvadratni meter. V nasprotnem primeru občina sedaj nezazidljivih kmetyskih zemljišč ne bo namenila za gradi\jo cone. V Šenčurju nameravajo že obstoječo obrtno-poslovno cono razširiti s približno 4,5 hektarja zemljišč, ki ležijo ob izvozu z avtoceste Ljubljana - Podtabor in brniški cesti. V preteklosti je bila tam v večjem delu gramoznica, v zadnjem postopku spreminjanja prostorskih dokumentov pa so za ta del prejeli soglasje kmetijskega ministrstva, da ga lahko namenijo za gradnjo četrtega dela cone. Ker se gradnja na že obstoječi coni niti približno ne odvija po načrtih, saj so nekateri lastniki zemljišč "spretno" špekulirali s ceno in tako dolgo zavirali grad- nje poslovnih stavb, se je tokrat občina Šenčur odločila, daje ne bodo več peljali žejne čez vodo. Če občina z vsemi lastniki zemljišč ne bo do 30. aprila podpisala kupoprodajne predpogodbe, s širjenjem cone ne bo nič. "ker v proračunu nimamo sredstev za ta namen, bomo v primeru dogovora podpisali predpogodbe z odlogom plačila kupnine. Občina bo zemljišča lastnikom plačala, ko bo zanje našla kupce. Na prvem sestanku 4 Z lastniki so ti nekoliko negodovali nad ponujeno ceno, a upam, da se bomo kljub temu uspeli sporazumeti v obojes- z lipo pokončno Evropo % V petek je bila v dvorani Kulturnega doma v Preddvoru zanimiva zabavno glasbena prireditev Pokončni v Evropi. častni gost Erwan Fouere je pljunil v roke, prijel lopato zemlje in s preddvorskim županom Francem Ekarjem na odru v cvetlični lonec posadil lipo. Preddvor - Vstopnice za dve in pol ure trajajočo prireditev so bile razprodane že pred ledni. Slavko PrezeU je obiskovalcem prireditve želel ponuditi čim več različnih zvrsti, predvsem pa sproščenega smeha - kar mu je tudi uspelo. Združil je igrano besedo s številnmi nastopajočimi iz glasbenih vrst. Sodelovali so Otroška folklorna skupina Preddvor, ansambel Gašperji, Mladi Dolenjci, Brendi, vokalna skupina Dečve iz folklorne skupine Sava, ansambel folk- lorne skupine Iskraemeco in domača igralska skupina. Častna gosta prireditve, ki je bila ena izmed številnih ob vstopu Slovenije v Evropo, sta bila minister za pravosodje v odstopu Ivo Bizjak in veleposlanik EU Erwan Fouere, ki je skupaj s preddvorskim županom Francem Ekarjem na odru v cvetlični lonec posadil lipo. Ob priložnosti bo lipa vsajena na točno določeno mesto v pred-dvorski občini. Alenka Brun transko korist," pravi župan Miro Koželj, ki meni, daje 15 evrov na kvadratni meter sprejemljiva cena za obe strani. Lastniki bodo tako iz malo vredne zelje, ki bi jo sedaj lahko prodali le po nekaj evrov za kvadratni meter (če jo sploh kdo želi kupiti), iztržili kar nekaj zaslužka, občina pa bo potencialnim investitorjem omogočila nakup zemlje po kar se da atraktivni ceni. Potrebno je vedeti, da bo samo komunalna oprema ta zemljišča dodatno obremenila od 60 do 100 evrov na kvadratni meter. Namero občine je v celoti podprl tudi občinski svet. Tako je svetnik Marjan Kristane (SDS) dejal: "Lastnikom zemljišč je treba naliti čistega vina in jim jasno povedati, da je prodaja zemljišč možna le v kompletu, sicer s prodajo ne bo nič." Tudi prejšnji župan in sedaj svetnik Franc Kern (Lista za napredek in razvoj) je tako kot večina ostalih delila podobno mnenje, saj po njegovem občina tokrat ne sme več ravnati tako bojazljivo, kot je v preteklosti, ko so za namene poslovne cone najprej spremenili namembnost zemljišč, nato pa so bili prepuščeni volji lastnikov. Predlagal pa je županu, da naj bo občina pri kasnejši prodaji zemljišč investitorjem previdna, da ne bodo nazadnje ti postali preračunljivi in preprodajah zemlje. Simon Šubic Jurjev semenj v Gorjah Številne prireditve in tudi Veselo v pomlad. v Gorje - Športno društvo Gorje bo od 23. do 25. aprila letos pod medijskim sponzorstvom Gorenjskega glasa organiziralo že 13. Jurjev semen v Gorjah. Prireditve se bodo začele že v petek, 23. aprila, ko bo ob 18. uri pod šotorom program za otroke, zvečer pa bo glasba za ples z ansamblom AS. V soboto dopoldne bo najprej turnir v odbojki, na stojnicah pa se bo začela prodaja. V Gorjanskem domu bodo ob 14. uri odprli razstavo z naslovom Gorje se predstavijo (odprta bo tudi v nedeljo ves dan), ob 14.30 pa se bo začel kros. Po tem pa bo ob 15.30 prireditev Veselo v pomlad na Jurjevem semnju z Gorenjskim glasom. Po programu bo še koncert godbe Gorje, zvečer pa bo za ples igral ansambel Karavanke. Osrednja prireditev v nedeljo bo dopoldne povorka z žegnanjem konj, popoldne pa prireditev z domačimi nastopajočimi pod naslovom Pokaži kaj znaŠ - zmoreŠ. Za ples bo od 17. ure naprej igral ansambel Storžič. Andrej Žalar Spodnje Duplje - Sobotno prireditev v dvorani gasilskega doma Duplje je organiziralo tamkajšnje Kulturno umetniško društvo Triglav. Predsednik odbora za družbene zadeve pri občinskem svetu Marjan Babic je izrazil zadovoljstvo, da je med osmimi udeleženci nov zbor. To je dekliški pevski zbor Naklo, ki ga je le nekaj mesecev pripravljala za prvi nastop Katja Klančnik. Ona že sedmo leto vodi tudi ženski pevski zbor Dupljanke, ki deluje od leta 1992. Kot je povedala povezovalka programa Katja Rozman, imata letos jubileja kar dva zbora; 75-letnico moški pevski zbor Triglav Duplje in 20-letnico cerkveni mešani pevski zbor Podbrezje. Mešani pevski zbor Dobrava Naklo nastopa 11 let, v njem pa so predvsem upokojenci in upokojenke. Mešani pevski zbor Skala Naklo je 15 let deloval kot mladinski cerkveni zbor; tudi sedaj največ poje v cerkvi. V učiteljskem pevskem zboru OŠ Naklo od leta 1997 vztraja 15 od 23 pevk. Na reviji je nastopila še vokalna skupina Vedrina, ki jo sestavlja 5 pevcev. Uspešnost nastopajočih je ocenil profesor Matevž Fabjan, ki je imel glede na raznolikost sestave zborov^ in izbranih pesmi kar zahtevno delo. Stojan Saje Več znanja za več turizma Kranj - Z namenom, da bi mlade čimbolj aktivno vključili v snovanje in razvoj slovenskega turizma, so srednje šole tudi letos sodelovale v programu Znanje, mladi in turizem. Svoje raziskovalne naloge bodo dijaki v četrtek predstavili na turistični tržnici v Kranju. Na njej bo sodelovalo 37 ekip iz 25 srednjih šol iz vse Slovenije. "Mlade na ta način želimo spodbuditi k udejstvovanju na področju turizma v svojem okolju," je pojasnil vodja projektnega sveta pri turistični zvezi Slovenije Jure Meglic. Program turistične tržnice se bo zaČel ob 10. uri, predstavitev na stojnicah pa bo trajala do 14.30. Razglasitev rezultatov ter podelitev priznanj in nagrad bo ob 17.15. Raziskovalne naloge so dijaki oddali sredi marca in petčlanska ocenjevalna komisija jih je že pregledala. "Lahko rečem, da so dijaki predstavili zelo zanimive ideje, zato upamo, da bo kakšna zaživela tudi v praksi," je poudaril Damjan Jaklin iz Turistične zveze Slovenije. M. R. Urejeni pričakali Evropo Medvode - Turistična društva v občini Medvode so v soboto organizirala čistilno akcijo. Kljub ne najbolj ugodnemu vremenu so bili organizatorji zado- Matija Šalehar, občinski inšpektor: "Zelo sem zadovoljen ..." V Podmežakli si želijo cestne ovire v jeseniški krajevni skupnosti Podmežakla ugotavljajo, da se je z odprtjem Spara v poslovni coni povečal promet na Cesti 1. maja na desnem bregu Save. Za umirjanje prometa želijo cestne ovire. Jesenice - Podmežakla obsega predel Jesenic od mostu čez Savo pod Lipcami po desnem bregu in predel okoli Športne hale. V svetu krajevne skupnosti pravijo, da Komunalno direkcijo občine že več let opozarjajo, da bi bilo potrebno z gradnjo pločnika ali na kakšen drug način poskrbeti za varnost pešcev v prometu, zlasti otrok. Ulica je mestoma precej ozka, mnoge hiše imajo izhod neposredno na cestišče. Za vozila velja omejitev hitrosti na 40 kilometrov na uro, vendar po sporočilih stanovalcev malokateri voznik to upošteva. Prav tako še pomnijo smrtno nesrečo pred nekaj leti, v kateri je preminila peška, in ne želijo, da bi se kdaj koli ponovila. Postopno urejanje te ceste sicer je v občinskih načrtih ob obnovi komunalnih vodov, vendar se odmika za tri do štiri leta. Zalo za vmesno obdobje predlagajo na štirih kritičnih odsekih namestitev hitrostnih ovir. Tomaž Vidmar, direktor Komunalne direkcije, razloži, da prometna zakonodaja predvideva obvezno umirjanje prometa s cestnimi ovirami ob šolah in vzgojno varstvenih ustanovah. Na Cesti 1. maja so v preteklosti tovrstne ovire že namestili in jih na željo krajanov tudi ponovno odstranili. Primernejša rešitev za v vmesni Čas, do sodobnejše ureditve ulice, je poostrena kontrola spoštovanja omejitve hitrosti. Potrjuje, da je ob izgradnji kanalizacije predvidena ureditev pločnika. Projekt naj bi pripravili prihodnje leto. Zaenkrat dela ocenjujejo na 110 milijonov tolarjev. Krajevna skupnost Podmežakla opozarja še na ureditev precej dotrajanega dela Prešernove ceste (v drevoredu ob železnici v smeri proti Mercator-ju), na kateri je povečanje prometa prav tako povezano z odprtjem trgovin v poslovni coni. V Komunalni direkciji pravijo, da jo bodo obnovili prihodnie leto, letos pa popravili udarne jame. M. K. voljni. V Zbiljah se je akcije udeležilo okrog 50 članov oziroma krajanov. Podobno je bilo tudi v Dragočajni, kjer je akcijo organiziralo turistično društvo Dragočajna - Mose in v Smledniku. Z akcijo na območju levega brega Save v občini je bil opoldne Še posebej zadovoljen občinski inšpektor Matija Salehar. "Zadnji teden sem si ogledal teren, danes po akciji pa sem zelo zadovoljen. Zares lepo so očistili območje. Upam, da je tako tudi na desnem bregu Save v občini. Še posebej zadovoljen sem z ureditvijo Smledniškega polja. Pri tem moram še posebej pohvaliti organizatorja Zdravka Debeljaka. Dobro so uresničili povabilo z naslovom: Urejeni pričakajmo Evropo." Zadovoljni so bili tudi v Dragočajni. Akcije se je udeležilo blizu trideset članov. "Kar precej kosovnih, večjih in manjših odpadkov se je nabralo; od sedežne garniture do igel. Bilo pa je tudi precej plastike, steklenic in gum." V Dragočajni so po končani akciji članom razdeljevali tudi sadike rož. Podobno brezplačno razdeljevanje sadik okenskih in balkonskih rož bo v petek, 23. aprila, tudi v Zbiljah. Vsaka hiša bo dobila po 12 sadik' v starem delu Zbilj pa vsaka hiša po 24 sadik. Andrej Žalar Popravek v petkovi (16. aprila) 30. številki Gorenjskega glasa je prišlo v zapisu o novih spletnih straneh Občine Jesenice za področje sociale (na strani 5) do neljube napake pri izpisu naslova spletnih strani. Pravilni naslov je www.sociala-jesenice.net. Za napako se opravičujemo. M. K. I. Torek, 20. aprila 2004 KULTURA / kavka@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 5. STRAN Vesna Pernarčič v predstavi Piaf Edith Piaf velikem življenju krhkega dekletca "Prav;?aprav sem si vseskozi narahlo želela narediti predstavo o Edith. A res na rahlo z vsem spoštovanjem do nje." Kranj - Dramska igralka Vesna Pernarčič, pred tremi leti je v igralski ansambel Prešernovega gledališča prišla iz Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta, je svoje ^ralske kvalitete pokazala že s prvo "kranjsko" vlogo Micke v Zupanovi Micki, komedije, ki je do danes doživela že več kot 120 ponovitev. V letošnji sezoni briljira v vlogi Ivone v predstavi Ivona - princesa Burgundi-je, ta petek, 23. aprila, ob 20. uri pa jo bomo na kranjskem odru spoznali v novi vlogi kultne pevke šansona Edith Piaf. V vlogi Ivone ste preprosto odlični, težko bi bolje odigrali apatično, vase zaprto žensko, ki s svojo drugačnostjo, molkom in neprilagodljivostjo hkrati razkrinkava medsebojne relacije na vsega sitem zdolgočasenem dvoru, "V celotni gledališki karieri imaš le redko priložnost dobiti vlogo, kakršna je vloga Ivone, saj ni veliko dramskih besedil s tako, lahko bi rekla, ekstremni-mi liki. V predstavi sem pravzaprav nadomestila soigralko Vesno Slapar, ki pričakuje naraščaj. Vskočila sem deset dni pred premiero in sem v predstavo prišla zelo neobremenjena. To seje na koncu izkazalo za odlično in z vlogo sem tudi sama kar zadovoljna." Vloga Edith Piaf je seveda nekaj povsem drugega, pa s tem ne mislim le na to, da v predstavi pojete njene šansone, "Če je Ivona mlada, zelo nesa-mozavestna punca, ki sicer ima svoje mišljenje, a ga drži globoko v sebi, je Edith Piaf ena najbolj samozavestnih žensk v zgodovini, kar jih poznam. Kljub temu daje vedela kdo in kakšna je, nije bilo sram, da prihaja dobesedno z ulice, ji ni bilo nerodno tega povedati na odru, skozi svoje pesmi..." Kje ste '^spoznali" Edith Piaf, odkod izvira vaše zanimanje zanjo ? S L O V E N S K N E mesta PREZRITE: I četrtek, 22. aprila, ob 19. uri: OTVORITEV _BIENALA v Galeriji Mestne hiše v Kranju I četrtek, 22. aprila, ob 20. uri: OTVORITEV MEDNARODNE RAZSTAVE "BREZ MEJA" v galeriji Kokra in Sava (Zavod za varstvo kulturne dediščine) I petek, 23. aprila, ob 19. uri: OTVORITEV RAZSTAVE KATARINE ULČAR VEČ O BIENALU: vwvw.artvista-si.org KRANJ, SEJMIŠČE 4, KRANJ Medijski sponzor FRANCE ROTAR (1933-2001) Svetleče zglajena površina krogle se je razprla in pokazala jedro, kije zraslo v umetniku. Iz preproste organske oblike je nastala čutna erotična napetost med gladkimi oblinami in grobo razsekano razpoko. Neskončno gibanje krogle, njeno preoblikovanje v življenje, je umiril na kockastem kamnitem granitnem podstavku. Rotar je motiv krogle svojevrstno preoblikoval v resnične objekte človeške figure, ki postanejo in minejo, vendar ostanejo za zmeraj zapisane v njegovi umetnosti. Rodil se je v Ljubljani. Na ALU v Ljubljani je študiral kiparstvo pri profesorju Zdenku Kalinu. Diplomiral je leta 1959. Nagrado Prešernovega sklada je prejel leta 1971 za veliko varjeno plastiko, nastalo na Ravnah na Koroškem, Forma viva 1970. EH.E Vesna Pernarčič v vlogi Edith Piaf: "Le sem, le sem, milord, da vam zjasnim obraz! Pri meni je toplo, tam zunaj pa je mraz. "(iz pesmi Milord) "Prva njena pesem, ki sem jo slišala je bila Non, Je Ne Regret-te Rien. V srednji šoli, kjer sem se tudi učila francoščine, je bila to ena mojih najljubših pesmi. Na maturantskem plesu sem jo pela na nastopu, pesmi Edith Piaf pa so mi večki'at prav prišle tudi na izpitih na akademiji. Pravzaprav sem si vseskozi narahlo želela narediti predstavo o Edith. A res na rahlo z vsem spoštovanjem do nje. Predstavo sem začela pripravljati že v Trstu, uvrščena je bila v repertoar, a sem se potem preselila v Kianj in je vse skupaj padlo v vodo. Moj oče pa me je vseskozi priganjal, naj se lotim zadeve ... Na koncu je na podlagi pevkinega življenjepisa napisal celo tekst za predstavo. Nato sem izbrala režiserko Tijano Zinajič, prepričana sem, da to lahko režira le ženska, k sodelovanju sem povabila pianista Jožija Saleja, za scenografijo pa je poskrbela Jasna Vastl." i Gre za predstavo, ne zgolj za predstavitev njenih šansonov ... "Predstava je pravzaprav njen življenjepis, v prvi osebi namreč govorim o vseh najpomembnejših dogodkih in pre- Kranj - V Galeriji Prešernovih nagrajencev je bila v četrtek odprta razstava del akademskega slikarja Zdenka Huzjana, nagrajenca Prešernovega sklada 1988 ter nagrajenca prejšnjega Bienala mesta Kranja. Na ogled so olja na platnu in nekaj akvarelov. Umetnika je predstavi umetnostni zgodovinar Lev Menaše, ki ga na fotografiji obkrožata slikar Zdenko Huzjan in z desne prof. Marko Arnež, vodja ter organizator galerije. Igor Kavčič, feto: Tina Doki lomnih trenutkih, ki so se v njenem življenju zgodili do velikega uspeha. Preden se je zapisala alkoholu, mamilom, menjavanju moških ... V predstavo vpletem še deset šansonov, ki jih razen dveh, treh v večini pojem v francoščini, na pianinu me spremlja Joži..." V predstavi pa je dokaj pomembna tudi sama scena. "Seveda. Na sceni sta le pianino in mikrofon ter pred menoj posode, nekakšne bovle, z vodo. Ob tem je zelo pomembna igra luči. Vastlova me je oblekla v minimalistično črno oblekico, ki je bila tudi zaščitni znak Edith Piaf. Po premieri sredi marca smo v Unionski kavarni v Ljubljani, "na našem matičnem odru", predstavo uprizorili štirikrat in vedno je bila razprodana. Sedaj bom poskusila Še v Prešernovem gledališču v Kranju." Kaj predstava Piaf Edith Piaf v • pomeni v vasem sicersnjem ig-ralskem življenju? "S tako predstavo kot igralec spet lahko nekoliko zadihaš v svojem ritmu. Vsak igralec bi potreboval nekaj podobnega, saj je služba s petimi predstavami na leto, ko iz ene v drugo menjaš vloge, precej naporna zadeva. Čeprav moram reči, da me je bilo kar nekajkrat strah, če bom zmogla narediti dovolj dobro. Morala sem se rešiti zadržka, da Edith skozi moja usta brez sramu govori stvari, ki jih je naredila v svojem življenju ..." Glede na to, da ste ravnokar z vaje, kaj pripravljate v Prešernovem gledališču ? "Delamo komedijo z naslovom Nekaj dragega in popolnoma neuporabnega, ki jo je napisal kranjski avtor Marko Kurat. Gre za zelo posrečeno, sproščeno komedijo, za katero mislim, da bo v gledališče privabila veliko ljudi. Na sporedu pa naj bi bila na začetku nove sezone v septembru." Igor Kavčič, foto: Damir Zunic Knjige v dar in branje Kranj - Ob dnevu knjige, ki v Sloveniji vsako leto preraste kar v ves teden, se bo tudi v gorenjskih knjižnicah zvrstila cela vrsta dogodkov in prireditev, povezanih s knjigo. Društvo slovenskih pisateljev je tudi letos v okviru Unescove-ga svetovnega, od leta 1996 tudi slovenskega Dneva knjige, 23. aprila, pripravilo Slovenske dneve knjige. Glavnina prireditev, literarnih branj, stojnic s cenejšimi knjigami, predstavitev novih izdaj ... se bo zgodila v Ljubljani, ob prazniku knjige pa so ta teden svojo dejavnost obogatile tudi gorenjske knjižnice. Tako se bo večina knjižnic pridružila akciji "Podarimo knjigo", kjer bodo bralcem na voljo odpisane in podarjene knjige. V Knjižnici Medvode bodo knjige po 100 sit na voljo ves teden, v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja bodo knjige podarjali tri dni, od srede do petka, prav tako bodo knjige podarjali v Občinski knjižnici Jesenice, kjer so pretekli petek v sodelovanju s Fotografskim društvom Jesenice odprli zanimivo razstavo fotografij slovenskih pesnikov avtorja dr. Tihomirja Pinterja. V Knjižnici Blaža Ku-merdeja na Bledu bo v četrtek, 22. aprila, ob 18. uri predavanje Brede Podbrežnik Vukmir Camino de Sanitago, o romanju v Sanitago de Compostello. Prav tako v četrtek bodo v študijskem oddelku Osrednje knjižnice Kranj odprli razstavo "Knjiga, knjižnice, založništvo", v petek pa bodo na voljo odpisane in podarjene knjige. Že od leta 1998 naprej Knjižnica Ivana Tavčarja skupaj z občino Skofja Loka pripravlja dobrodelno akcijo Podarimo knjigo. Letos bodo zbirali knjige za Kulturno društvo Ivan Trinko v Čedadu. Do petka bo potekala akcija zbiranja knjig pesmi, pravljic, povesti za otroke in mladino, knjige za poučevanje slovenskega jezika, starejše knjige, ki obravnavajo problematiko Slovencev videmske pokrajine in Trinkove koledarje, izdane med leti 1953-1986. Gradivo zbirajo v Knjižnici Ivana Tavčarja v Škofj i Loki ter krajevnih knjižnicah v Frankovem naselju, Goreiyi vasi, Poljanah, Železnikih in Žireh ter izposoje-valnih enotah v domu oskrbovancev v Stari Loki, Retečah, Sorici in na Sovodnju, prav tako pa lahko knjige oddate v sprejemni pisarni občine Škofj a Loka v Žigonovi hiši. Igor Kavčič ** »x • * * vi ^^^B Krogla - jedro (detajl), ok. 1980, bron, 16 x 22 x 17 cm, iasinik jc Gorenjski muzej Kranj Galerija Prešernovih nagrajencev Glavni trg 18, Kranj Razstave: ZDENKO HUZJAN, 15. april -15. maj 2004 APOLLONIO ZVEST konec maja 2004 Piše Eva Senčar Za 'knjigobrbce' Dekle iz Šanghaja, zgodba o ljubezni, seksu in saniospoznavanju mlade kitajske pisateljice Wei Hui (naslov izvirnika: Shanghai Baby), prevedla Andreja Blažič Klemene, Učila International, Tržič 2002, 244 Str., 6.990 sit. Nedvomno se zaradi svoje dolge socialistične preteklosti in nasilnega, zgrešenega eksperimenta kulturne revolucije kitajska družba v zgodovino sociološke teorije zapisuje kot povsem edinstvena. Značilnosti posamezne družbe nekega obdobja je najzanimiveje odkrivati po načinu življenja oziroma mišljenja tipičnih skupin, ki jih druži bodisi sorodni socialni status bodisi le kateri izmed njegovih sestavin ali simbolov, kot so poklic, imetje, položaj, ... In pa seveda so tu Še subkulture in marginalne skupine. Roman naj bi bil delno avtobiografski, predvsem pa založnik mami z nadnaslovom na naslovnici: Prepovedana in javno sežgana knjiga na Kitajskem. Za opisovanjem današnje mlade kitajske urbane generacije, ki živi v spoznavanju zahodnega potrošništva in seksualne revolucije ter preči čeri svobodnih odločitev na življenjskih križpotjih - za izobrazbo, premoženjem. navdu.sevanje m nad založenostjo trgovin z zahodnim potrošniškim blagom - se razkrivajo, poleg travm, kijih živijo maloda- ne vse mlade zahodne generacije. Še antagonizem s še vedno živo tradicijo, slednja je, kako ironično, na zahodu v obliki etno-blaga še kako trendovska. Sledimo dogajanju v kozmopolitanskem Šanghaju, mestu "z atmosfero večvrednosti, ostankom iz časov shili yangc-hang, tujih koncesij" in obdobju iz življenja Nikki (prijatelji jo kličejo Coco, po Coco Chanel, francoski dami, ki je uČakala devetdeset let inje njen idol takoj za Henryjem Millerjem), v času njene ljubezni s Tian Tianom. Podnaslov zgodba o ljubezni, seksu in samo-spoznavanju je nekoliko zavajajoč in prepovršen; v bistvu je ljubezen med kitajskima izobražencema kljub nenehnemu razglabljanju precej nedefinirana; je nemoč in nesposobnost delovanja travmatičnega Cocojinega partnerja lahko pojasnilo in vzrok za njeno ljubezen? Nenazadnje, kol sama pravi, ljubezen pačje, in to močna, in ko on na koncu umre, 'umre* tudi ona z njim. Seks '}C osredotočen predvsem na Cocojino razmerje s poročenim nemškim poslovnežem Markom in na nekaj neolepšanih opisov spolnosti, samo spoznavanje je hommage zahodnim literatom, filozofom in protagonistom popularne kulture (Millerju, Duras. Nietzscheju, Bobu Dylanu, Freudu, Elizabeth Taylor, ...) 'Tian Tian je vselej govoril, daje prihodnost past, ki je nastavljena prav na sredi tvojih možganov." Vanjo se očitno ujame Coco, ko verjame, da neustavljiva privlačnost med njo in njenim ljubimcem lahko ostane le na seksualni ravni, pa Tian Jian, ki na poli skozi 'duševno ozdravljenje' vsakič naleti na travme nerazčiščene družinske preteklosti. Junakinja piše roman, potem koje že zaslovela s kratkimi in drznimi pripovedmi. Tako tudi pisateljica Wei Hui, ki je pričujoči roman izdala leta 1999. pa je bilo zaradi poudarjanja čutnosti in drugačnosti več deset tisoč izvodov javno sežganih. GORENJSKI GLAS • 6. STRAN VERSKE SKUPNOSTI / joze.kosnjek@g-glas.si Torek, 20. aprila 2004 Nadškofova poslovilna maša Jutri bo nadškof dr. Franc Rode uradno končal sedemletno vodenje ljubljanske nadškofije. Ocenjevalci njegovega dela štejejo med največji dejanji sklic sinode cerkve na Slovenskem in podpis sporazuma z Vatikanom. Ljubljana - Z nedeljsko popoldansko mašo v ljubljanski stolnici se je ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode uradno poslovil od vernikov in duhovnikov. Politiki in predstavniki države k maši niso bili posebej vabljeni. Maše sta se udeležila predsednik Nove Slovenije dr. Andrej Bajuk in direktor SCT Ivan Zidar, evangeličansko, pravoslavno in islamsko versko skupnost pa so zastopali ljubljanski evangeličanski duhovnik Geza Filo, paroh Pe-ran Boškovič in mufti Osman Džogic. Med mašo, ki so seje udeležili številni duhovniki in slovenski Škofje, razen dr. Antona Stresa, kije bil na evropskem romanju v Španiji, sta pevski zbor Antona Foersterja pod vodstvom Jožeta Trošta in baritonist Marko Fink izvajala mašo v čast blaženega Antona Martina Slomška. Od nadškofa in voditelja katoliške cerkve v Sloveniji sta se najprej poslovila mariborski in koprski škof dr. Franc Kramber-ger in Metod Pirih, ki sta vsem zaželela miru in dejala, daje odhajajoči nadškof razgibal in obogatil cerkev na Slovenskem. Čast uradnega govorca ob slovesu je doletela upokojenega beograjskega nadškofa dr. Franca Perka, ki je ugotovil, da je nadškof dr. Franc Rode služil Bogu in cerkvi v prelomnem času prehoda iz drugega v tretje tisočletje, v času tranzicije, v katerem Prazniki in godovi Voj ak Jurij in evangelist Marko Jurjevo, ki smo ga nekdaj praznovali 24. aprila, je pravi slovenskem narodu. Brez te znanilec pomladi. Ime Jurij je V Sloveniji zelo pogosto. Dr Franc Rede med nedeljsko poslovilno mašo v ljubljanski stolnici. Še ni odpravljeno miselno suženjstvo bivšemu sistemu. Plenarni zbor cerkve na Slovenskem je po zaslugi dr. Franca Rodeta začel zagotavljati normalno mesto cerkve v demokratični družbi in spreminjati razmišljanje slovenskih kristjanov, ki jih je hrabril z besedami, naj se ne bojijo in naj zahtevajo enako spoštovanje zase, kot ga drugi zžOitevajo od njih. Odhaja s čisto zavestjo, da je uresničil poslanstvo. Od nadškofa se je v imenu katoliških laikov poslovil Jože Balažic, v imenu duhovnikov pa prelat in župnik v Pirni-čah Tone Marke^, ki mu je podaril podobo Marije z Brezij. Nadškof dr. Franc Rode se je poslovil z besedami iz svojega pastirskega pisma, ki so ga prebrali v nedeljo pri mašah. "Ko se oziram na minulih sedem težkih in viharnih let, se sprašujem, ali so bila moja stališča in besede pravilna, ali so bila v korist Cerkvi in narodu. Iskreno mislim in želim, da je bilo tako. Sicer pa drugače tudi ne bi mogel govoriti. Govoril sem to, kar sem kot pastir moral govoriti. Moj namen, edini cilj mojega škofovskega delovanja je bil utrditev in poglobitev vere v vere, ki je tudi najtrdnejša osnova moralne prenove slovenskega naroda, nimamo prihodnosti," je dejal in poudaril pomen plenarnega zbora cerkve na Slovenskem. V pogovorih z ljudmi, ki jih je zaznamovala tragedija revolucije, je pozival k premagovanju te moreče preteklosti, k pogumu in samozavesti pri javnem izpovedovanju sloje vere. Šola ne vzgaja otrok skladno z moralnim in verskim prepričanjem staršev, zato se z njo ne bomo mogli sprijazniti. Ker je v Sloveniji premalo duhovnikov, redovnikov in redovnic, je pozval k skrbi za duhovne poklice, ker bo sicer čez deset ali petnajst let položaj slabši, kot je danes. Govor je končal z besedami: "Ko odhajam v večno mesto, ostajam v duhu z vami. Pred Božje srce bom vsak dan polagal vaše radosti in stiske, vaše želje in potrebe. Računam pa tudi na vaš spomin v molitvi." Jože Koš[\jek, foto: Tina Doki Maša v upokojenskem domu Kranj - Skoraj 100 oskrbovancev Doma upokojencev v Kranju se je zbralo na velikonočni maši v domu, ki jo je daroval župnik iz Mavčič Janez Savs, pel pa je otroški peyski zbor mavčiške župnije. Nadškofijo začasno vodi Alojz Uran Ljublana - Ker odhaja jutri, 21. aprila, dosedanji ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode v Vatikan, bo začasno vodenje nadškofije prevzel pomožni škof Alojz Uran, ki je starejši po posve-čenju. Najkasneje prihodnji teden bo zbor svetovalcev izvolil nadškofijskega upravitelja, kije lahko eden od pomožnih Škofov ali tudi duhovnik. Upravitelj bo vodil nadškofijo do imenovanja novega nadškofa, kar je pravica Svetega sedeža. Civilna oblast na izbor nima nobenega vpliva. Postopek imenovanja novega nadškofa vodi apostolski nuncij v Sloveniji Santos Abril y Castello, ki bo po poizvedbah predlagal tri kandidate. J. K, Ples dekanijske mladine Radov^ica - Odbor dekanije Radovljica za mladino in animator za mladino Janez Avsenik, župnik v Kranjski Gori, vabita na ples dekanijske mladine, ki bo v soboto, 24. aprila, ob 20. uri v kulturnem domu na Breznici. Igrala bo skupina Hart rock (rock za srce). J. K. Velika noč je praznik veselja in upanja, ki je vogelni kamen človeškega življenja. Kdor je zdrav in mu gre dobro, upa, da bo tako ostalo še naprej. Kdor je bolan in mu gre vse narobe, upa, da bo ozdravel in da se bo sreča nasmehnila tudi njemu. Mlad človek upa, da bo v življenju naredil in dosegel velike reči, človek v zreli življenjski dobi pa upa na mirno in spokojno starost. Upati pomeni tudi življenjski pogum, hrabro tveganje, je povedal v pridigi župnik Janez avs, ki je sodelujoče pri maši obdaroval s podobico in okrasnim pirhom, le-ti pa so se skupaj z vodstvom doma zahvalili za prijeten dogodek. J. K., foto: Tina Doki Danes, 20. aprila, je praznik device Hilde, mučenca Sulpici-ja in škofa ter misijonarja Teoti-ma. Jutri, 21. aprila, se bo katoliška cerkev posebej spominjala škofa in cerkvenega učitelja An-zelma, redovnika Konrada iz Parzhama in opata Anastazija Sinajskega. V četrtek, 22. aprila, bo praznik mučenca Leoni-da, papeža Agapita in mučenca Aleksandra Lyonskega. V petek, 23. aprila, bo Juijevo, praznik vojaka in mučenca Jurija, ki naj bi umrl okrog leta 303, njegov grob pa je v palestinskem mestu Lida. Ker naj bi po legendi rešil deklico (duŠo) iz zmajevih krempljev, zmaja, ki je pomenil nevero, pa ubil, ga upodabljajo s premaganim zmajem. Najverjetneje je bila njegova domovina Kapadokija v sedanji Turčiji. Bil je vojak. Ker je takratni cesar Dioklecijan izganjal kristjane iz vojske, je bil žrtev tudi Jurij, ki so ga obglavili. Jurij, nekdaj je imel god 24. aprila, je pravi znanilec pomladi, in med Slovenci zelo spoštovan.' Imena Jurček, Jure, Juri, Jurij, Jurko, Juro, Jurka, Jurica in Zorža so zelo pogosta, prav tako pa tudi priimki Jurca, Jurčič, Jurčec, Jure, Jurančič, Juričič, Jurjevič, Jurko in Jurkovič. V soboto, 24. aprila, bo praznik mučenca Fidelisa iz Sigma-ringena in redovnice Evfrazije Pallentier, v liedeljo, 25. aprila, pa škofa in mučenca Ermina in evangelista Marka, učenca apostola Petra. Za Marka pravijo, da je iznajditelj književne zvrsti - evangelija. Rojenje bil v ugledni jeruzalemski družini, kjer se je zbirala prva krščanska občina in v kateri naj bi bila zadnja večerja. Marko je Jezusa osebno poznal, k prestopu iz judovske v krščansko vero pa ga je nagovoril apostol Peter, ki ga je tudi krstil. Deloval je skupaj z misijonarjema Pavlom in Barnabo ter v Rimu sodeloval tudi s Petrom, nato pa sam v Aleksan-driji, kjer je umrl mučeniške smrti. Njegove svetinje so prenesli v Benetke in njemu v čast zgradili baziliko. Upodabljajo ga z najbolj znanim beneškim simbolom, levom. Marko je v Sloveniji pogosto ime. V ponedeljek, 26. aprila, bo praznik Štefana, škofa v perm-ski pokrajini v Rusiji. Jože Koši^ek organizira T petek, 23. 4., od 13. do 18* ure in v soboto, 24. 4., od 8. do 13. ure 3. cvetlični sejem, ki bo na Mestnem trgu v Škofji Loki. Na sejmu boste po D^ođnili cenah lahko kupili: vse vrste cvetja, gnojila, korita, sadike, semena, čebulice, vrtnarsko orodje ter bogato ponudbo domačih dobrot Sobotni spremljevalni program: tk od 9. ure dalje izdelovanje cve^a z gospo Mojco Debeljak iz Puštala, ^ od 10. ure dalje kulturni program (harmonikaija David Tav^r in Jure Porenta, Folklorni skupini OŠ Mesto in OŠ Cfetko Golar- in Pevski zbor Društva upokojencev Škofja Loka) s 35 • $ pimadUbo bodo isodelovali: Vrtnarija VTEŠTER, PLWS, d.o.o.. Stara Loka, Vrtnarstvo STANONIK, Podane, KGZ 2.-0.0. Škofja Loka, Vrtnarija BILBÄN, Spodnje Pirniče, ' trgovina CEGNAR, Virma^, Društvo za' razvoj podežeija;B^e •s «v 4 iv-.. 1*1. 'I' Ti'i I fitiHfti iVT nfl ru. i i > u i Vljudno vabpm! TISOČ LET BLEDA Blejski zbornik 2004 (odlomki) . del Peter Štih Listina kralja Henrika II. za briksenškega škofa Albuina in njegovo škofijo z dne 10. 4. 1004, Trient Izstavite^ in prejemnik listine in okoliščine i^ene izstavitve Njegov istoimeni sin (in Albuinov bratranec ali pa nečak v drugem kolenu) je bil med letoma 991 in 1023 salzburf»ki nadSkof, hči Vihburga je bila žena grofa Otvina iz Pustriške doline (nem. Puster-tal) in ustanoviteljica ženskega benediktinskega samostana v Sv. Juriju na Jezeru (nem. St. Georgen am See), medtem ko je bila druga hči Adala soustanoviteljica najstarejšega "štajerskega" samostana Göss v dolini Mure in v prvem zakonu poročena z bavarskim palatinskim grofom (od 985) Aribom L, ustanoviteljem samostana v Seeonu. Kot priča to sorodstvo in kar potrjujeta tudi tipični aribonski imeni Hartvik in Aribo, ki sta ju nosila Albuinova brata, je briksenški škof pripadal sorodstvenemu krogu Ariboncev, rodbini, ki je preko posesti in položajev, ki jih je obvladovala, nadzirala velik del severno-vzhodnega alpskega prostora. To močno sorodstveno zaledje je krepilo Albuinovo pozicijo v njegovi načrtni politiki večanja briksenške moči, pri čemer je nadvse pomembno vlogo imela tudi njegova bližina in lojalnost saški vladarski hiši. Ze takoj na začetku svojega škofovanja je leta 977 zelo verjetno pomagala cesarju Otonu II. pri zavzetju Passaua in s tem pri zadušitvi upora odstavljenega bavarskega vojvode Henrika II. Prepirljivca, ki se mu je pridružil tudi komaj leto pred tem postavljeni koroški vojvoda Henrik Luitpolding. Prav pred obleganim Passauom, in campo Pattauii, je Albuin 8. septembra 977 prejel od Otona II. za svojo škofijo obsežen curtis Ribniza, dvor Ribnica (nem. Reif-nitz), na južnem obrežju Vrbskega jezera na Koroškem, ki gaje cesar po sodni poti odrekel nekemu Askuinu. Ta je prejkone prav zaradi soudeležbe pri uporu Prepirljivca v listini označen kot infide-lissimus. Darovnica kaže Albuinov interes po krepitvi položaja v prostoru, v katerem je njegovo sorodstvo že imelo močne pozicije: dvor Ribnica je namreč ležal in regimine Hartvvici waltpotonis, se pravi v oblastnem območju kraljevega "valpta" in Albuinovega bližnjega sorodnika Hartvika. Naslednje leto je sledila cesarska potrditev imunitete Škofijskih posesti. 15. oktobra 979 pa je Oton II. potrdil Albuinu in njegovi škofiji v dosmrtni fevd podeljeni curtis Fillac s pripadajočima gradom in cerkvijo, ki sta tudi ležala v Hartvikovi grofiji. Podelitev gospodarsko, še bolj pa prometno pomembnega dvora v Beljaku, ki je kontroliral prehod čez Dravo, na kateri je že 878 izpričan most (pons Uillah), in kjer je Še danes najpomembnejše cestno križišče Koroške, ponovno opozarja na tesne povezave med cesarjem in briksenškim škofom. Albuin seje s kontingentom dvajsetih oklep-Ijenih (težkih) konjenikov leta 981 udeležil tudi nesrečnega pohoda Otona II. v Italijo, ki je kulmi-niral s porazom proti Saracenom pri Capo Collo-ne v južni Italiji 982 in cesarjevo smrtjo v Rimu 983. O razmerju Albuina do Otona III. ne vemo nič oprijemljivega. To, da od mladega cesarja ni prejel nobene listine za svojo škofijo, bi lahko kazalo na poslabšanje odnosov, čeprav iz Albuinove udeležbe na pogrebu Otona III. spomladi leta 1002 lahko sklepamo tudi ravno nasprotno. Vsekakor pa je bil Albuin že od vsega začetka lojalen in zvest Henriku IL, ki ga je zato kmalu nagradil. še v letu Henrikovega kronanja za kralja je prejel Albuin novembra 1002 v Regensbru-gu od vladarja dve darovnici za svojo cerkev. S prvo, v kateri je izpostavljeno predano spremstvo, devotum ohsequium, Albuina kralju, je briksen-ška cerkev dobila dvor v Regensbrugu, z drugo, izpostavljeno dober teden kasneje, pa kraljevo posest v Teugnu, prav tako na Bavarskem. Naslednja in hkrati zadnja darovnica, ki jo je za svojo cerkev od Henrika II. prejel Albuin, pa je bila že tista za Bled. Listina je bila izstavljena na pohodu kralja Henrika II. proti Arduinu iz Ivreje, ki se je, kot je bilo že povedano, začel konec marca leta 1004 na Leškem polju pri Augsburgu. Vojska je na svoji poti sledila reki Lech, šla v dolino Inna in se preko Brennerja spustila v dolino reke Ei-sack, kjer je to najpomembnejšo povezavo med Italijo in Nemčijo nadzirala briksenŠka škofija. Tu, v svoji škofiji, je Albuin prejkone pričakal Henrika II. in ga preko Bozna (ital. Bolzano) spremljal najmanj do Trienta. Sem je vojska prišla na cvetno nedeljo, 9. aprila, in kralj je po približno štirinajstih dneh napornega marša in tristo štiridesetih kilometrih poti za seboj zaukazal nekaj dni trajajoči počitek. Tu sta obe škofiji, Bri-xen in Trient, ki sta ležali na italijanski strani brennerske ceste in jo tudi kontrolirali, prejeli od Henrika II. pomembne posesti in pravice. BriksenŠka škofija je dobila Bled, trientska pa grofijo Trinet, s čimer je tamkajšnji škof postal Še nosilec lokalne grofovske oblasti. S temi darovi je hotel Henrik II. krepiti svoje odnose z obema škofoma oziroma škofijama in si tako zagotoviti nadzor nad potmi, ki so vodile v Nemčijo. Podelitev Bleda 10. aprila 1004 je bila tako nagrada Albuinu in njegovi škofiji za že in za še izkazano lojalnost in podporo. 11. ali 12. aprila je vojska nadaljevala pohod. Vendar ne po običajni poti, ki je tekla po dolini reke Etsch (ital. Adige) do Verone in ravnine, ampak je morala zaradi Arduina, ki je s svojimi četami zaprl soteske in s tem prehod, narediti ovinek proti vzhodu, kjer je z zvijačo prebila klavže v Val Sugani in po dolini Brente dosegla Padsko nižino ter po 18. aprilu vkorakala v Vero-no. Arduinovega odpora je bilo s tem konec. Čeprav nimamo pozitivnih podatkov, je pričakovati, da je na tem pohodu, ki je vrhunec dosegel 14. maja 1004 v Paviji s kronanjem Henrika II. za italskega kralja, sodeloval tudi Albuin. Če že ne osebno, pa vsaj z vojaškim kontingentom. PRfiW*' Torek, 20. aprila 2004 OGLASI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 7. STRAN Mladinska knjiga ZALOŽBA nudi delo TELEFONSKIM SVETOVALCEMZ-KAM v telefonskem studiu Založbe Mladinska knjiga v Kranju. v svoje vrste vabimo prijazne in komunikativne <^ubiteije knjig z ustrezno izobrazbo; k sodelovanju ste vabljeni tudi mlajši upokojenci. V popoldanskem Času boste v prijetnem delovnem okolju po telefonu prodajali knjižne uspešnice. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh od objave na naslov: Mladinska knjiga Uažba. 11. Služita za razvoj kadrov. Slavenska 29. tOOO Ljubljana. Za dodatne informacije pokličite na tel. št. 04/201 82 00.0 naši odločitvi Vas bomo obvestili v 15 dneh po končanem izbirnem postopku. V SD INDUSTRIJA SESTAVNIH DELOV, d.d. Smo rastoče podjetje z izkušnjami in dolgoletno tradicijo na področju strojništva. Zaradi širitve dejavnosti vabimo k sodelovanju samostojne in ambiciozne sodelavce in sicer: 1, PRIPRAVO TEHNOLOGIJE 2, SAMOSTOJNI KONSTRUKTOR 3, VODJA POMOŽNE ORODJARNE 4, UREJEVALEC STROJEV 5, STROKOVNI SODELAVEC V SPLOŠNI SLUŽBI Od kandidatov pričakujemo: - sposobnost timskega dela in komuniciranja - starost do 35 let -tč. 1 in 2 -tč. 3 -tč. 4 -tč. 5 - VII. stopnjo strokovne izobrazbe strojne smeri - aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika - VI. stopnjo strokovne izobrazbe strojne smeri - dobro poznavanje orodjarstva - znanje nemškega ali angleškega jezika - IV. ali V stopnja strokovne izobrazbe - obdelovalec kovin, strojni tehnik - dipl. ing. organizacije kadrovske smeri - znanje nemškega ali angleškega jezika Izbranim kandidatom ponujamo zanimivo in dinamično delo v pri jetnem okolju. Kandidate bomo zaposlili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 6-mesečnim poskusnim delom. Vaše cenjene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpo-njevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslovu: SKRA ISD, d.d.. Savska loka 4, 4000 KRANJ - Splošna služba, kjer dobite tudi vse informacije. OBČINA CERKUE NA GORENJSKEM Trg Davorina Jenka 13, 4207 Cerklje Župan Občine Cerklje na Gorenjskem na podlagi 8. člena zakona o volilni kampanji (Ur list RS, št. 62/94 in 17/97) objavlja POGOJE za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest v občini Cerklje na Gorenjskem za volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament 1. Občina Cerklje zagotavlja organizatorjem volilne kampanje (v nadaljevanju: organizatorji) plakatna mesta za lepljenje in nameščanje plakatov z volilnimi sporočili in pogoje za plakatiranje v občini Cerklje na Gorenjskem. 2. Plakatna mesta bodo razporejena po načelu enakopravnosti na celotnem območju občine. 3. V času volilne kampanje je možno oglaševati na: - reklamnih panojih, 4. Občina Cerklje na Gorenjskem ima izbrane naslednje urejevalce plakatiranja in oglaševanja: - za plakatna mesta organizatorji zaprosijo za soglasje Občino Cerklje na Gorenjskem, ki Ima sklenjeno pogodbo s Pro-reklam Europlakat, d.o.o., Parmova 53, Ljubljana in Metropolis Media, Ravbarjeva ulica 13, Ljubljana. 5. Občina zagotavlja organizatorjem volilne kampanje brezplačno plakatiranje na obstoječih oglasnih panojih, Prore-klam Europlakat, d.o.o., in Metropolis Media. 6. Upravljavec oziroma lastnik plakatnega mesta oz. površine določi višino plačila za plakatiranje na dodatnih plakatnih mestih. 7. Organizatorji v vlogi navedejo želeno število plakatnih mest, dimenzijo plakatov in njihovo količino ter priložijo soglasje upravljavca oziroma lastnika zemljišča. 8. Organizatorji morajo vloge poslati najkasneje do 10.05.2004, na naslov OBČINA CERKUE NA GORENJSKEM, Trg Davorina Jenka Cerklje 13, 4207 Cerklje, s pripisom "VOLILNA KAMPANJA." 9. Občina Cerklje bo zbrala vloge organizatorjev in na podlagi načela enakopravnosti za vsakega določila število plakatnih mest. 10. Plakatiranje na določenih mestih bo mogoče od 14.05.2004 do vključno 11.06.2004 do 24. ure. Številka: 006-01-01/2004 Datum: 13.04.2004 Župan: Fran Čebulj l.r. GORENjSKA www.gorenjskiglas. si i Gorenj glas. d.o.o., Zoisova 1, Kranj Na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji {Uradni list RS, št. 62/94 in 17/97) v zvezi z 8. členom Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (Uradni list RS, št. 96/2002 in 22/2004) ter 38. člena Statuta Občine Skofja Loka (Uradni list RS. št. 97/95 in 47/98) objavljamo POGOJE za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest na območju Občine Skofja Loka v času volilne kampanje 1. Občina Škofja Loka ponuja organizatorjem volilne kampanje za volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament plakatna mesta za nameščanje in lepljenje plakatov z volilno propagandnimi sporočili ter določa način in pogoje za plakatiranje v Občini Škofja Loka. 2. Plakatna mesta bodo enakomerno razporejena po celotnem območju občine. Plakatiranje je možno na okroglih oglaševalnih stebrih, na drogovih javne razsvetljave, na prostostoječih "A" panojih in na oglaševalnih panojih. Občina Škofja Loka na navedenih plakatnih mestih omogoča vsem organizatorjem volilne kampanje brezplačno plakatiranje enega volilnega sporočila v velikosti do 1 m2 v vsaki krajevni skupnosti. 3. Poleg mest, navedenih v prejšnji točki, so možna tudi dodatna plakatna mesta v skladu s projektom Oblikovalska izhodišča Občine Škofja Loka za oglaševanje iz junija 2001. Plakatiranje na dodatnih plakatnih mestih je možno proti plačilu. Višino plačila določi upravljavec oziroma lastnik plakatnega mesta oziroma površine in zajema stroške lepljenja in odstranjevanja plakatov ter odškodnino za uporabo plakatnega mesta. 4. Plakatna mesta so označena v projektu Oblikovalska izhodišča Občine Škofja Loka za oglaševanje iz junija 2001 in si jih je mogoče ogledati v prostorih Občine Škofja Loka, Mestni trg 15, na Oddelku za okolje in prostor (pritličje). 5. Organizatorji volilne kampanje, ki želijo pridobiti pravico do uporabe zgoraj navedenih plakatnih mest, naj pošljejo svojo vlogo na naslov: Občina Škofja Loka, Mestni trg 15, 4220 Škofja Loka. s pripisom "VOLILNA KAMPANJA". V vlogi naj navedejo želeno število plakatnih mest. opis ali skico načina plakatiranja. 6. Na podlagi pridobljenega dovoljenja plakatiranje opravi pooblaščeni upravljavec. 7. Plakatiranje na določenih mestih bo mogoče od dneva pridobitve dovoljenja do 11. junija 2004, do 24.00 ure. Številka: 008-1/2004 Škofja Loka, dne 14.04.2004 Igor DRAKSLER, l.r. ŽUPAN m o 0 ^ cJ 6 <0 « C "5 CL 2 2 <0 1 <0 2 S o Preklopite na PLIN. Preklopite na PETROL Poskrbimo za vse! Lahko tudi za 133 m^ brezplačna utekočinjene^ nafbiega plina. V^ informacij na telefonski številki 080 22 66 in na spletni strani www.pefrol.si. OL PIM EVROPOE KAKOVOSTI 080 22 66 LA 3.Bgmao sir l.fe COMFORT ii; ta LANCER KARAVAN 2.0 SPORT 4,324.000 SIT ŽIVIM, DA VOZIM C C.. \ : ■ MITSUBISHI MOTORS 4': 96 KM, ABS in EBO, 2 zračni blazini, ročna klimatska naprava • CCS ivr 136 KM, ABS in EBO, 4 zračne blazine, klimatska naprava, 16 eolska alu platišča, usnjen volan, športni sedeži mit8ubi8hi.ackonim.si AC-Konfm, d.o.o., Ljubijana Baragova ulica 5 tel.: 01/588 33 33 zavrti NAGRADNA IGRA 29. 3. - 24. 6. 2004 V času od 29. marca do 24. junija 2004' vam nova nagradna igra prinaša bogate nagrade. Vsak četrtek ob 23. uri bomo na žrebanjih podelili dename in praktične nagrade, na koncu pa vas čaka še glavna nagrada, in sicer novi avtomobil znamke Volkswagen Golf 1,9 TDI Sportline Nagrade četrtkovih žrebanj: • Jackpot; 1.000 € (pribl, 237.000 SIT) • Večerja za dve osebi Nagrade glavnega žrebanja, ki bo 24. 6. 2004 ob 23. uri: • Volkswagen Gotf 1,9 TDI Spoitline • Nagradni sklad v vrednosti 2.000 € (pribl. 474.000 SIT) rfr HOTEL CASINÖ KRANJSKA GORA Vršiška 23, 4280 Kranjska Gora Tel 04 587 82 50, Faks 04 588 13 22 marketing,kg(S>hif si Več informacii poiščite na www.hlt.sl ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM POMOŽNI DELAVEC - STROJNI LIVAR; do 27.04.04; ISKRA !ND. SEST. DELOV D.D.. SAVSKA LOKA 4, KRANJ POMOŽNI DELAVEC - IZV KONČNE KONTR.; do 27.04.04; ISKRA IND. SEST. DELOV D.D., SAVSKA LOKA 4, KRANJ NATAKARSKI POMOČNIK V STREŽDI; do 27.04.04; KURALT ELIZABETA S.P., TRBOJE 114. KRANJ MESAR ■ SEKAČ; do 30.04.04; SPAR SLOVENIJA D.O.O.. ZOISOVA UL. 1, KRANJ ODDELOVALEC KOVIN - ENOST. KLJUČAV DELA; do 23.04.04; KLZ D.O.O., MOSTE 11 K. KRANJSKA GORA OBLIKOVALEC KOVIN - UREJEV STRUŽ. AVI; do 28.04.04; LAVTAR VENČESLAV, C. NA KLANEC 48, KRANJ KUUČAVNIČAR; do 23.04.04; HIDRORE-MONT D.O.O., C. SLAVKA LIKOVIČA 4A, JESENICE KUUČAVNIČAR; do 27.04.04; MAJETIČ NURFIJA S.R, C. REVOLUCIJE 1A, JESENICE KLEPAR - KROVEC: do 01.05.04; TUSY-■ TRADE D.O.O., ALJAŽEVA UL. 18, JESENICE VARILEC: do 23.04.04; HIDROREMONT D.O.O., C. SLAVKA LIKOVIČA 4A. JESENICE STROJNI MEHANIK - NA CNC STROJU; do 27.04.04; MAJETIČ NURFIJA S.P.. C. REVOLUCIJE 1A, JESENICE • AnOMEHANIK: do 15.05.04; AVTO MOČNIK D.O.O., BRITOF 162, KRANJ AHOMEHANIK - POMOČ AVIOMEHAN. (NA BRNIKU); do 2704.04; PURUS D.O.O.. TOMA-ČEVO I.LJUBLJANA SLIKGPLESKAR: do 30.04.04; JAKLIČ JANEZ ML. S.P.. BIČKOVA I.KRANJ AnOUČAR: do 21.04.04; MOČNIK MARIJAN S.P.. BRITOF 162, KRANJ TESAR: do 24.04.04; ERMAN TOMAŽ S.P., RODINE 9A, ŽIROVNICA TESAR; do 01.05.04; TUSY-TRADE D.O.O., AUAŽEVAUL 18, JESENICE ZIDAR; do 23.04.04; RADOJEVIČ STANKA S.P., SAVSKA C. 60. KRANJ STROJNIK GRADBENE MEHANIZACUE ZA Z£-MEUSKA DELA: do 05.05.04; GRAD OBRTNO GRADB. PODJ. D.D.. GRAJSKA C. 44, BLED STROJNIK GRADBENE MEHANIZACUE ZA Tt-MELJSKA DELA; do 23.04.04; REŠET D.O.O., HUJE 9, KRANJ BAZENSKI REŠEVAUC IZ VODE; do 27.04.04; KOMPAS HOTELI D.D., BOROVŠKA C. 100, KRANJSKA GORA VOZNIK VUČILCA: do 05.05.04; KIMOVEC ANTON S.P., TRNOVLJE 12. CERKLJE VOZNIK KAMIONA; do 23.04.04; REŠET D.O.O., HUJE 9, KRANJ VOZNIK TOVORNJAKA: do 27.04.04; STEEL-TRANS O.O.O., C. ŽELEZARJEV 8. JESENICE KUHARSKI POMOČNIK (V PE LJUBUANA); do 27.04.04; JGZ BRDO, PREDOSLJE 39, KRANJ PARKOVNI VRTNAR; do 27.04.04; JGZ BRDO, PREDOSLJE 39. KRANJ PEK: do 23.04.04; MLINOTEST PEKS D.O.O., KIDRIČEVA C. 53, ŠK. LOKA PRODAJALKA KNJIG (PO TELEF. V KRANJU); do 23.04.04; PREŠERNOVA DRUŽBA D.D., OPEKARSKA 4/A. LJUBLJANA PRODAJALEC EKSPEDITER; do 23.04.04; MLINOTEST PEKS D.O.O., KIDRIČEVA C. 53, ŠK. LOKA KUHAR/ICA; do 05.05.04; BERNARD & SCHINDLER D.N.O., KORITNO 48 A, BLED KUHAR; do 23.04.04; KOMPAS MTS D.D., PODLJUBELJ 116, TRŽIČ KUHAR: do 27.04.04; JGZ BRDO, PREDO-SUE 39, KRANJ NATAKARICA: do 05.05.04; CIKOTIĆ IN PARTNER D.N.O.. PIPANOVA 13A, ŠENČUR NATAKAR/ICA; do 05.05.04; BERNARD & SCHINDLER D.N.O., KORITNO 48 A, BLED NATAKAR: do 23.04.04; G&P HOTELI BLED PO., CANKARJEVA C. 6. BLED; št. del. mest: 2 NATAKAR: do 23.04.04; VIŠJA STROK.ŠOLA ZA GOST.IN TUR. BLED, KRANJSKA 24, RADOVLJICA NATAKAR; do 30.04.04; KAVALAR D.O.O., RATEČE 45, RATEČE - PLANICA NATAKAR: do 19.05.04; MATJAŽ ERZAR S.P., JEZERSKA C. 41, KRANJ TEHNIK KUHARSTVA: do 27.04.04; JGZ BRDO, PREDOSUE 39, KRANJ STROJNI TEHNIK - POMOČ AVIOMEH. (NA BRNIKU); do 2704.04; PURUS D.O.O.. TOMA-ČEVO 1. LJUBLJANA STHOJNI TEHNIK - UPRAVU. STROJEV; do 01.05.04; ŠIBO D.O.O., KIDRIČEVA C. 90, ŠK. LOKA STROJNI TEHNIK - TEHNOLOG; do 01.05.04; ŠIBO D.O.O., KIDRIČEVA C. 90. ŠK. LOKA TEKSTILNO MEHANSKI HHNIK - ČUVANJE MUZEJ. ZBIRK; do 23.04.04; LOŠKI MUZEJ. GRAJSKA POT 13, ŠK. LOKA EUKTROTEHNIK - POMOČ AVIOMEH. (NA BRNIKU); do 27.04.04; PURUS D.O.O., TOMA-ČEVO 1. LJUBLJANA EKONOMSKI TEHNIK - ZAVAROV ZAST.; do 28.04.04; ADRIATIC-ZAVAR. DRUŽBA, KIDRIČEVA 2, KRANJ EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK - KNJI-GAR I.; do 23.04.04; MLADINSKA KNJIGA KRANJ, MAISTROV TRG 1. KRANJ ZDRAVSTVENI TEHNIK ANMP IN SPL AMB.; do 23.04.04; OZG KRANJ. OE ZD KRANJ, GO-SPOSVETSKA UL. 10, KRANJ GIMNAZIJSKI MATURANT - REF. V TELEF. STUDIU (V KRANJU); do 29.04.04; SAVA PLUS D.D., CELOVŠKA 175, LJUBLJANA GIMNAZIJSKI MATURANT - FINAN. SVETOV (V KRANJU); do 29.04.04, SAVA PLUS D.D., CELOVŠKA 175, LJUBLJANA GIMNAZIJSKI MATURANT - ŠOFER KOMBIJA; do 23.04.04; M TOURS D.O.O., PREŠERNOVA 3. BLED INŽ. STROJNIŠTVA ■ VODJA DEL. PROCESOV IN LOGIST.; do 23.04.04; DINOS KRANJ O.O.O., SAVSKA LOKA 24, KRANJ INŽ. STROJNIŠTVA - TEHN. POMOČ; do 23.04.04; ŠIBO D.O.O., KIDRIČEVA C. 90, ŠK. LOKA EKONOMIST ZA ANALIZE IN PUNIRANJE; do 05.05.04; CREATOR, SVETOVANJE, RAZVOJ IN TRG D.O.O., MLAKARJEVA ULICA 46 ŠENČUR EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST POSRED. ZAPOSL V ŠTUD. SERVISU; do 29.04.04; LOKACOMMERCE D.O.O., VIRMA ŠE 9. ŠK. LOKA EKONOMIST ZA TURIZEM • VODJA GO STINS.; do 27.04.04; KOMPAS HOTELI D.D. BOROVŠKA C. 100, KRANJSKA GORA VIŠJI FIZIOTERAPEVT; do 23.04.04; OZG KRANJ. ZD ŠK. LOKA. STARA C. 10, ŠK. LOKA DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA (VS); do 23.04.04, SPL BOLNICA JES., TITOVA 112, JESENICE; št. del. mest: 2 UNIV. DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA ZA KON-STRUKTORSTVO; do 23.04.04; ISKRA STIKALA D.D.. LJUBLJANSKA CESTA 24 A. KRANJ UNHf. DIPL INŽ. EUKTROTEHNIKE - VODILNI PROJEKT.; do 23.04.04; ISKRA STIKALA D.D., LJUBLJANSKA C. 24 A, KRANJ UNIV. DIPL. INŽ. EUKTROTEHNIKE • ORG. PROGRAMER: do 08.05.04, LUZNAR FRANC S.P., PINTARJEVA UL. 12, KRANJ UNIV. DIPL INŽ. STROJNIŠTVA - SAMOST. PROJEKTANT; do 28.04.04; BASING D.O.O., ŽELEŠKA C. IIA, BLED UNfV. DIPL EKONOMIST - VODJA RAČUNOV IN KNJIGOV; do 23.04.04; AQUASAVA D.O.O., GORENJESAVSKA C. 12, KRANJ UNIV. DIPL EKONOMIST - ANALITIK I. V Fl-NANČ.; do 23.04.04; AERODROM D.D., ZG. BRNIK 130A, BRNIK-AERODROM UNIV. DIPL PRAVNIK: do 27.04.04; PEKO TOVARNA OBUTVE D.O.O., C. STE MARIE AUX MINES 5, TRŽIČ Delna ob,avs Zavod Republike Slovenije /a zapo&lovan|G. Glinjkova ul 12, L|ubl)^na t i t < .v* » • • . GORENJSKI GLAS • 8. STRAN DRUŠTVA / stojan.saje@g-glas.si Torek, 20. aprila 2004 Stoletnik z mladostnim poletom J"Wiej tudi spodbuda Godbeniki bodo prihodnji mesec proslavili 120-letnico. Najprej je bilo društvo Sokol, potem TVD Partizan in sedaj Splošno športno društvo Tržič. Začetek sega sto let nazaj. Tržič - Katero obdobje je dalo največ, se je na proslavi ob 100-letnici ustanovitve društva vprašal dekan fakultete za šport Herman Berčič. Priznal je, da je odgovor težak. Drži pa, da je vsako zase bogatilo Tržič in mnoge družine, ki so se zapisale športu. Sedaj je v društvu 200 članov. Še dolgo po drugi svetovni vojni sta imela telovadba in množičnost prednost. Spet so oživili nogometno sekcijo, ki je potem prerasla v samostojen klub. Podobno se je zgodilo s smučanjem, sankanjem in kegljanjem. V TVD Partizan so razvijali tudi hokej in drsanje, največje uspehe pa so želi v rokometu. Društvo ima večji del zaslug za izgradnjo letnega kopališča, ki je znano in priljubljeno v širši okolici. V Splošnem športnem društvu, ki ima to ime od leta 1992, so razvili nove panoge, kot so karate, športno plezanje, odbojka in aerobika. Ob gimnastiki se družijo starejše Članice in predšolski otroci. Imajo okrog 200 članov, ki jih privlači športna aktivnost. Zal je prihodnost društev in klubov s tako dejavnostjo ogrožena, ker je v ospredju le vrhunski šport. Športna sfera si s tem sama sebi žaga vejo, na kateri sedi, je menil predsednik Klofutar. Spomine na Športno preteklost so predstavili nekdanji člani Sokola v Tržiču: Slavka Meg-lič, Štefan Urbane, Ivanka Ude, Draga Koren, Zora Konic in Janez KaliŠnik. Slednji je bil dolgoletni predsednik društva, pred njim pa so ga vodili še Franc Konič, Franc Markelj in Filip Šarabon. Društvo je dalo tudi številne Marjan Trobec, novi predsednik. Štefan Borin, častni član. V stoletju je šport povezal mnoge Tržlčane in veselil mlade ter starejše. Dejavnost sokolskih društev je vtisnila globok pečat zgodovini Slovencev v prvi polovici prejšnjega stoletja, saj je imela telesno-kulturni in nacionalni pomen. Svoj kamenček v ta mozaik so dodali tudi Tržičani, ki so se zbirali v Sokolu od konca leta 1903. Za telovadbo, branje knjig in kulturne nastope so potrebovali prostor, zato so v letih 1905 - 1910 zgradih dom. Po prvi svetovni vojni so ustanovili kulturno-igralsko skupi- no in pozneje še salonski orkester. Tako ni manjkalo prireditev, telovadci pa so se dokazovali na tekmovanjih, akademijah in zle-tih. Leta 1933 so nastopih celo v Beogradu pred kraljem in kraljico, sta med drugim zapisala v brošuri "Od sokolskega do Športnega društva Tržič 1903 -2003 Antonija Marin in Jože Klofutar. Slednji je kot predsednik sedanjega društva predstavil mejnike v stoletnem razvoju na petkovi proslavi. Predsednik Jože Klofutar izroča listino častne članice Zori Konič. Vsak praznik ni prazničen člani Društva za športno rekreacijo in telesno vzgojo Partizan Jesenice SO se znašli v nezavidljivem položaju. Resno razmišljajo, da bodo v letošnjem letu, ko praznujejo 100-letni jubilej, zaprli vrata doma. Jesenice - Že nekaj let občina Jesenice iz proračuna namenja vse manj sredstev za bogato tekmovalno in rekreativno dejavnost. V primerjavi z letom 2002 so letos sredstva manjša kar za 36 odstotkov. Člani ne morejo več pokrivati stroškov za ogrevanje doma, elektriko in komunalo. Predsednik društva Anton Stražišar je v imenu Članov županu Borisu Bregantu poslal protestno pismo zaradi takšnega mačehovskega odnosa pri delitvi sredstev za društvo. Začeli so se pogovori, vendar Še ni videti pravih rešitev. Vse skupaj otežuje še dejstvo, da je dom še v lasti Športne Unije Slovenije, čeprav naj bi kmalu tudi ta pro- blem rešili v društveno korist, zato naj bi občina težje zagotavljala sistemsko financiranje za pokrivanje vseh stroškov. e vedno upamo, da se bomo s predstavniki občine oziroma z odgovornimi za šport uspeli dogovoriti za pokrivanje velikih stroškov," pravi Anton Stražišar. "Ne gre prezreti dejstva, da se društvo ponaša z bogato zgodovino uspehov. Najprej so jih dosegali orodni telovadci, kasneje judoisti. Sedaj izvajamo bogat program Šport za vse, kjer 400 občankam in občanom vseh • • generacij omogočamo poceni rekreacijo, primerno za vsak žep. Imamo tri skupine mažo-retk, ki jih vse bolj vabijo na različne nastope." Ironijo vseh dogajanj okoli nakopičenih problemov pa razkriva še ena zgodba. Športna unija Slovenije je letos marca jeseniškemu društvu TVD Partizan podelila najvišje priznanje, zlati red vsem generacijam športnikov in športnikom ob 100-let-nem jubileju. Ob takšnem dogodku je skoraj logično, da tudi lokalna skupnost nagradi društvo za velike uspehe. Krajevna skupnost Sava je društvo predlagala za eno izmed priznanj na področju športa ob letošnjem prazniku občine Jesenice. Na njenem območju namreč že od leta 1929 stoji dom društva. Predlog za priznanje je občinska komisija za podeljevanje obravnavala in - zavrnila! Janko Rabič športne strokovnjake. Kot je povedal dekan fakultete za šport Herman Berčič, je sam stopil na športno pot prav v tržiški dvorani. Iz tega okolja so imeli doslej več kot 15 Študentov, sedaj pa jih je kar 13. Tržiču se torej obetajo bogati kadri, s katerimi bo moč nadaljevati tradicijo uspehov v športu. Stoj an Saje Mengeš - Kulturno društvo Mengeška godba, ki ima 55 4 godbenikov, bo letos proslavilo 120-letnico obstoja in delovanja. Jubilej bodo proslavili konec maja v okviru občinskega praznika in Trdinovega sejma, ki ga bo društvo Mihaelov sejem tokrat prvič organiziralo. Mengeški godbeniki so na občnem zboru društva ugotovili, da so imeli lani 56 nastopov, kar je več kot leto prej oziroma od povprečja nastopov v zadnjem obdobj u. Naj večj e priznanj e oziroma kakovosten skok so dosegli z osvojenim zlatim priznanjem v drugi jakostni skupini na državnem tekmovanju. "Takrat smo zares zaigrali kot že dolgo ne in zasluge za to ima nedvomno kapelnik Primož Kosec, ki je orkester pripravil na to tekmovanje," je v poročilu o delu poudaril Franci Zun, ki je bil takrat predsednik godbenega društva. Najpomembneje pa je, da so godbeniki na večini nastopov krepili in bogatili podobo Mengeške godbe v javnosti kot dober in kakovosten orkester. Pri ocenjevanju dela so bili tudi precej kritični. Tako je ena šibkih strani godbe nezanesljiva udeležba na nastopih in vajah. To je v prihodnje za kakovostno nadaljevanje dela in predstavljanja godbe lahko nevarno. Se pa v organiziranih skupinah vedno dogajajo vzponi in krize, za kar v tem mandatu niso bili imuni tudi v Mengeški godbi. Prišlo je do krize v organiziranosti, ki so jo uspeh v pripravah na 120-letnico dokaj hitro odpraviti. Tako so na občnem zboru za novega predsednika izvolili Marjana TVob-ca in za podpredsednika Lada Kosca. Hkrati pa so za častnega člana godbe imenovali Štefana Bonna, predsednika društva Mihaelov sejem, ki je prav v zadnjem desetletju veliko prispeval za rast in kakovostno promocijo Mengeške godbe. Ob 120-letnici so si še zastavili nalogo, da bodo nadaljevali z delom. Osrednji prireditvi pa bosta Še naprej novoletni koncert in sodelovanje pri organizaciji Mihaelovega sejma. Andrej Zalar Samostojni bodo uspešnejši Gasilci v občini Naklo so se odločili za svojo gasilsko zvezo. Naklo - Konec minulega tedna so na ustanovnem zboru v Naklem ustanovili samostojno gasilsko zvezo v občini. Zanjo so se odloČili, kot je v uvodnem poročilu poudaril dosedanji poveljnik občinskega gasilskega poveljstva Naklo Brane Teran, zaradi geografske nepovezanosti občine z drugimi v dosedanji skupni zvezi Kokra in zaradi prepričanja, da bodo samostojni lažje, enostavneje in predvsem Prevozi, turizem, prodaja vozil in servisi, d.d. 4270 Jesenice, Cesta maršala Tita 67, Slovenija telefon: n.c. 04/5833-350, fax; 04/5833-360 INTEGRAL JESENICE, d.d. objavlja naslednja prosta delovna mesta: -TEHNIK-KONTROLOR NA TEHNIČNIH PREGLEDIH Pogoji: V. stopnja strojne ali prometne tehnične smeri, opravljen izpit za kontrolorja tehničnih pregledov ali V. stopnja strojne ali prometne tehnične smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri vzdrževanju motornih vozil. Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. - SERVISNI SVETOVALEC Pogoji: V. stopnja strokovne izobrazbe tehnične usmeritve, 3 leta delovnih izkušenj pri vzdrževanju osebnih vozil, znanje nemškega jezika, organizacijske sposobnosti Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. -VOZNIK AVTOBUSA Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe, poklicni voznik, 2 leti delovnih izkušenj, možnost tudi za kandidate s C kategorijo, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev D kategorije zbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: INTEGRAL JESENICE, d.d., Cesta maršala Tita 67 v 8 dneh po objavi. Na podlagi 31. člena Zakona o urejanju prostora - ZureP-1 (Ur. I. RS 110/2002, 8/2003) ter16. člena Statuta Občine Bled (Ur. I. RS 119/03) je župan Občine Bled sprejel SKLEP o javni razgrnitvi ODLOKA o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine Bled 1. člen Osnutek odloka se javno razgrne v prostorih Občine Bled in prostorih Krajevnih skupnosti Občine Bled. 2. člen Javna razgrnitev bo trajala od četrtka, 22. aprila, do ponedeljka, 24. maja 2004. 3. člen v času javne razgrnitve lahko podajo občani, organi, organizacije ter ostali zainteresirani pisne pripombe v knjigo pripomb na mestih javne razgrnitve, po pošti na naslov Občina Bled, Cesta Svobode 13, 4260 Bled ali na elektronski naslov obcina@bled.si. 4. člen Javna obravnava v času javne razgrnitve bodo organizirane javne obravnave. O kraju in času javne obravnave bodo občani obveščeni na krajevno običajen način. St.; 00303-1/2002 Datum: 18.08.2003 Obrtna Bfed. C svobode 13, BJed ŽUPAN: Jože Antonič bolje opravljali zaupane jim naloge na področju požarnega varstva. Gasilska zveza Naklo združuje prostovoljna gasilska društva Ze-je-Bistrica, Naklo, Duplje in Podbrezje. Doslej so društva v občini dobro delovala, za kar je še posebej zaslužen tudi župan Ivan Štular, saj je občina veliko prispevala za opremljanje društev. Pa tudi sami so skrbeli za usposabljanje in izobraževanje. Zdaj, ko so ustanovili samostoj-" no gasilsko zvezo, ki je tudi prva zveza društev v občini Naklo od njene ustanovitve, bodo prav usposabljanju in organiziranosti mladih, žensk in veteranov ter veterank posvečali še večjo skrb. "Čeprav bomo ena najmanjših gasilskih zvez, nas delo in uspešnost ne skrbita. Nenazadnje so na Gorenjskem tudi manjše zveze, a so v slovenskem merilu Vinko Gale, predsednik GZ Naklo. Brane Teran, poveljnik GZ Naklo. zelo uspešne. O tem smo lahko prebrali na primer o gasilski zvezi Vodice, ki je najuspešnejša v Sloveniji," je v utemeljitvi odločitve in v razmišljanjih za delo v prihodnje poudaril dosedanji in po volitvah organov v novoustanovljeni zvezi tudi novi poveljnik Gasilske zveze Naklo Brane Teran iz PGD Duplje. Novi predsednik zveze Vinko Gale iz PGD Naklo pa je poudaril, da bodo že letos namenili posebno skrb organiziranosti, usposabljanju, izobraževanju, delovanju mladih, članov in veteranov. Povezovali se bodo z drugimi zvezami pri tekmovanjih in izobraževanju. Uspešno delo pri tem sojini zaželeli tudi podpredsednik GZ Slovenije Vili Tomat, Marjan Dobnikar iz gorenjske regije in naklanski župan Ivan Štular. Andrej Žalar ' s i, 'S-- _ ' : i.i.Lt i t kttft^ Previdca: 100-odstotni bombaž ii • ,T It,. --,.,. A . iszä' -J • ' 'i ' - m zo vcxJo neprepusten material dodatno polnilo iz pene barva: temno modra ali temno zelena mere: približno 188 x 120 x 5 cm .-t • -T— n; • • . * .V^ v,. ti tif/v -.-«vvv-^^^-^r.-« ^/fiiirtF-.''-r^ir. vil • 51 .1* ♦ ,1. i.; '-t. • J'-^Jf^'- 'r.3 v • -V'. • v- Žepna svetilka Os ram • različni modeli in izvedbe: power, večnamenska, v/ater LED ali kripton vario • z baterijami t t-* - m- •I t.'rLS vv; iJ/ • M*« k. ^ . a i' • • I • r r •—■i— —J—».-.-... .. V.4,-i;'' ^tv '/.v v . • * «v... .'r: •: -tv'a • -K- . «fr-i 1. ... _ .ri. • — J' Jk .uv.u»«»» . Fl tfN^I-» .-i fTi.V. >. -i C- . _ I • v -K •Vi' »j^r 'ß »A U^'Jv^.kj rr -- ' • - v _ ■ V'-''.' '•« - — - - -.-i;,. ............ » «Vi*; iz trdne jeklene cevi preprosto zložljiv mere: raztegnjen približno 130 x 64 x 110 cm; zložen približno 100 x 65 x 18 cm •'«i-- >'•••'< '-'^^T^^lJii^iSiBa , 1 •',1 Visokozmo nožna tlači z dvojnim cilindrom • največji tlak: 5 bar • z manometrom • s 3 nastavki in 60-centi metrsko cev o iva •iv Ä H;: Z dvema plinskima I karhjšama! Sil. ttÄ? S ■ i" w t .^^•.v/.jr-« * 1 J •>• .» i. •v > • TÖV Rheinland Product Safety L* • ^ -..-V Plinski kuhalnik za kampiranje • s kromiranim kovinskim gorilnikom • z 2 butanskima kartušama (190 g) • • višina: približno 18,8 cm ' * * liVt »HI i _.«• - .. '» tef komplet ceriihkat varnosti 3r€ •i 1. TÜV PRODUCT SERVICE vamosd 9r€ I ' >, •Vftc.1. . —I li- ^ > • .. S« 'V ' I -d » » / • »- v . . 1 * ' ^ » . - --k > v..; in - ^ ^ - -M v t » I »V ( V-.- . 1 ^ . J - 1. / « zar trdna jeklena pločevina, emajlirana s kromirano rešetko in 2 kolescema s priročno odlagalno polico premer plošče: pribl. 44 cm mere: pribl. 57 x 90 x 55 cm . 1 i'* •; v l-iV t '«-z; • •' A.. % C v s Ti • C r'lT Plinska svetilka za kampiranje • vgrajen vžigalnik piezo • z ročajem, lahko namizna ali viseča • višina: približno 26,5 cm, z mrežico in navodi za uporabo •f V Z dvema plinskima kartušama! i«-' • rV _ * > V ' - • • ^ v - ^ • , o»' Q - '■'t cMrtkJf tftfnosO Prodajalne Udi v vaši bližini: Kkigenfurt (4 x): Durchlaß Str. 6, Rosentaler Str. 83, Ebentoler Str. 164/Südring, August-Joksch-Str. 48; Vilbch (2 x): Morio^ailer-Str. 21, Badstubenweg 89; Spittal/Drau: Koschat Str. 39; S*. Veif/Glan: Losten Str. 9; Graz (6 x): Eggenberger Allee 6, Liebenauer Haupt Str. 164, Karlauer Str. 26, Wiener Str. 196, Kärntner Str. 328, Triester Str. 426; Deutschlandsberg: Frauentaler Str. 73; Feldbach: Gleichenberger Str. 66; Fürstenfeld: Könnender Str. 15; Vaitsberg: Conrad-von-Hötzendorf-Str. 51; Uenz: Kärntner Str. 63 Udl Austria GmbH Josef-Brandstätter-Str. 2B A-5020 Salzburg Navedene cene vključujejo vse davke; pri nakupu v skupntm zntsku nad 75,01 EUR ie molno vročilo DDV. Cene v SIT so zgolj informativne in odvisne od menjalnih razmerij; preračunane so po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan 16. 4. 2004. Plačilno sredstvo so izki učno evrl {€). Dekorocija ni v$teta v ceno. Izdelki v akciji so lahko razprodoni že prvi dan ponudbe, zato vos prosimo za razumevanje. Blago je namenjeno končnim potrošnikom in je naprodaj samo v običojnih prodajnih ko ičinah. Novedeno blago je lahko tudi v drugačni embalaži. Mogoče so tiskarske napake, zlasti pri cenah. Ponudba velja do izteka akcije afi razprodaje zalog. www.lidLat www.lidl.si Maestro I GORENJSKI GLAS • 10. STRAN ŠPORT / Vilma.stanovnik@g-glas.si Torek, 20. aprila 2004 Druga Urbasova zmaga pred domačim občinstvom NOGOME Ob zaključku bogate sezone zimskih športov na Gorenjskem je bila dvorana Podmežakla prizorišče mednarodne revije v umetnostnem drsanju. Jesenice - Na 13. Pokalu Triglav v kadetskih, mladinskih in članskih kategorijah je nastopilo okoli 100 tekmovalk in tekmovalcev iz 24 držav. Poleg evropskih še iz Združenih držav Amerike, Kanade in letos prvič tudi iz Severne Koreje. Jeseniška drsalna prireditev se je doslej izredno uveljavila v svetu kot odskočna deska za mlade drsalne upe,-zato jo Mednarodna drsalna zveza redno uvršča v koledar največjih prireditev na svetu. Čeprav so tokrat med člani nastopili le trije tekmovalci, se je že druge zmage na Pokalu Triglav veselil najboljši slovenski umetnostni drsalec Gregor Urbas, Član domačega drsalnega kluba z Jesenic. "Po izvedbi kratkega programa sem bil zelo razočaran, saj sem dobro naredil le eno kombinacijo skokov. Potem sem se le zbral in dolgi program izvedel skoraj 100-odstotno. Še posebej pa sem seveda zmage vesel pred domačim občinstvom," nam je po nastopu povedal Urbas. Prvič je v skupini mladink nastopila Kaja Otovič, ki je ena najbolj per- spektivnih mladih tekmovalk pri jeseniškem klubu. 13. mesto je dober dosežek, nastop pa je ocenila: "Po kratkem programu sem bila Še boljša, v dolgem pa sem naredila nekaj napak. S tem mestom sem glede na hudo konkurenco med mladinkami zelo zadovoljna." Organizatorji Pokala Triglav, pod vodstvom predsednika Jožeta Zidarja, so bili posebej počaščeni nad uglednimi obiskom. Del tekmovanja so si ogledali predsedniki sedmih nacionalnih drsalnih zvez, med njimi ZDA in Rusije, na čelu s predsednikom Ottaviom Cinq-uantom. Obisk na Jesenicah so izkoristili za pogovore o poletnih pripravah umetnostnih drsalcev ter na bližnji kongres ISU, ki bo na Nizozemskem. Pohvalili so tudi kvalitetno raven jeseniške prireditve; predsednik Mednarodne drsalne zveze pa je za najboljšega slovenskega tekmovalca Gregorja Urbasa dejal, da se mu obeta še lepa kariera v svetovni areni umetnostnega drsanja. Janko Rabič, feto: Tina Doki KEGUANJE NA LEDU Kegljači na ledu znova n^uspešnejši v Jesemce - Člani predsedstva Zveze za kegljanje na ledu Slovenije so na seji ob zaključku sezone ocenili tekmovalne dosežke. Uspešno so izvedli vsa državna prvenstva in mednarodne turnirje. Vrsto let so najuspešnejši tekmovalci gorenjskih klubov z Jesenic, Bleda in Rateč tudi steber državne reprezentance na svetovnem prvenstvu v Gradcu. Ekipno so bile ženske 4., moški pa 6. na svetu. Predsedstvo je ocenilo, da so doseženi rezultati, glede na vehko konkurenco in množico kvalitetnih igralcev v drugih državah, zelo dobri. Predsednik zveze Zoran Kramarje tekmovalcem in tekmovalkam ter se-lektoijema Borutu Berčiču in Jožetu Kosaiju izročil priznanja. J. R. KOŠARKA V Velenju finale SKL Krai\j - Tudi letos bodo v Velenju (21. in 22. aprila) potekale finalne prireditve Šolske košarkarske lige. Prvi tekmovalni danje namenjen osnovnošolcem. Veliki met je uspel učenkam in učencem OŠ Cvetka Golarja iz Škofje Loke in OŠ Šmarje pri Jelšah. Škof-jeločani so v polfinalu premagali Žirovce (lanske zmagovalce), marčani pa Cerkničane. V tekmi za tretje mesto se bosta pomerili ekipi OŠ Ziri in OŠ Notranjskega odreda iz Cerknice. Četrtek je namenjen srednješolkam in srednješolcem. Lansko zmago bodo skušale ubraniti dijakinje I. gimnazije v Celju, drugačen scenarij pa si želijo dekleta Gimnazije Bežigrad. Najpri-jetnejše presenečenje je uvrstitev Gimnazije Kranj med najboljše Štiri. Za tretje mesto se bodo pomerile z Mariborčankami. Pri dijakih se bodo pomerili odlični dijaki. Tradicionalno Gimnazija Bežigrad, prvič pa dijaki Šolskega centra Novo mesto. Za tretje mesto se bosta udarili ekipi Šolskega centra Velenje in Gimnazije Kranj. Na obeh finalnih dnevih si lahko obetamo veliko dobre košarke, hkrati pa se bodo predstavili najboljši plesalci, navijači, novinarji, fotografi, snemalci ... Boštjan Bogataj • I r'- ■ i ' (V Domžalam remi, Triglav izgublja Kraixj - Nogometaši Domžal so pred tisoč gledalci na domačem igrišču uspeli obdržati točko doma. V tekmi s celjskim Publikumom se jim je nasmihala celo zmaga, saj so dvakrat vodili, a je gostujoči napadalec Dragan Čadikovski pet minut pred koncem izenačil na 2:2.' V drugi ligi je ekipa Supernova Triglav ponovno klonila. Tokrat na gostovanju v Črnomlju pri Beli krajini niso izkoristili priložnosti in so klonili z izidom 3:1. Triglavani vse bolj nazadujejo, za prvouvrščenim Rudaijem zaostajajo že 31 točk. Naslednji krog bo že jutri, v sredo, ob 16.30 uri se bo ekipa Supernova Triglav pomerila z Zagoijem. V 3. SNL center je Velesovo z 1:3 klonilo proti ekipi Avtodebevec Dob, Britof in Šenčur sta se razšla z neodločenim izidom (1:!), v Alpina Ziri pa je v gosteh premagala Kalcer Vodoterm Radom (0:2). Kamnik je klonil proti ekipi Radio Krka z 1:3. Bled Slaščičarna Šmon je izgubila proti Factorju (0:2), Zarica Rondo Nautilus pa je s 5:0 premagala Jesenice. Jezero Medvode so v gosteh pri Slovanu zmagali s 4:0. Tekme 18. kroga bodo v soboto, 24. aprila, le Šenčur in Velesovo se bosta pomerila dan prej, v petek ob 20. uri. V sredo ob 16.30 bo še posebej vroče na Jesenicah. V goste domačinom, na polfinalno pokalno tekmo namreč prihajajo Mariborčani. Na prvi tekmi je Maribor Pivovarna Laško s 4:0 nadigral jeseniške nogometaše. B. B. MOŠKA GIMNASTIKA Zmagoslavje Gregorja Urbasa na 13. Pokalu Triglav. Pegan si je delil zmago Ljubljana - Evropsko prvenstvo v moški športni gimnastiki se je končalo po željah športnih navdušencev. V zadnji disciplini je kot zadnji nastopil Aljaž Pegan na drogu, ki je z odlično izvedeno vajo osvojil zlato kolajno. Enako oceno kot Pegan (9,787) je prejel tudi Grk Vlasios Maras, ki je prav tako s prvino pegan osvojil sodnike. Slovenci smo sicer v nedeljskem finalu imeli dva reprezentanta, a se je Mitji Petkovšku nastop ponesrečil. Majhna napaka gaje stala medalje, a je še vedno osvojil odlično 5. mesto. Aljaž Pegan, 29-let-ni Ljubljančan, je z zmago ponovil uspeh izpred desetih let, ovacije gledalcev pa je doživel že med ogrevanjem. Ob objavi uradnih rezultatov se je zdelo, kot da ne more dojeti svojega velikega uspeha, a so ga k lažjemu razumevanju uspeha prav gotovo spodbudili gledalci v polni dvorani. Po prejeti medalji je Pegan povedal: "Vesel sem, da mi je uspelo doma, pred domačim občinstvom. Upam, da bo to prispevalo k večji priljubljenosti gimnastike pri nas. Boštjan Bogataj t Cilj je izboljšanje šestnajstega mesta Hokejisti na rolerjih bodo od 16. do 23. maja merili moči s kolegi na svetovnem prvenstvu, ki bo potekal v švicarskem Zürichu in Klotnu. Jesenice - Pred tednom se je na Jesenicah letos prvič zbrala reprezentanca Slovence v hokeju v dvorani (floorball), kjer se bodo pripravUaii na boje svetovnega prvenstva. Njihovi nasprotniki bodo reprezentance Nizozemske, Avstralye in Estonce. Kasneje se bodo preselili v Škofjo Loko. Naš cilj bo izboljšanje rezultata iz svetovnega prvenstva v Helsinkih pred dvema letoma, so nam povedali v taboru dvoranskih hokejistov. Pred dvema letoma so na Finskem osvojili 16. mesto. Prejšnji torek seje na Jesenicah zbralo 20 povabljenih igralcev, manjkal je le Pauli Kobalej, ki še vedno brani barve IBF Alvstranden v švedski elitni ligi. Kolegom iz reprezentance se bo pridružil na prvenstvu v Švici. Večina reprezentantov prihaja iz vrst aktualnih državnih prvakov Spidersov iz Škofje Loket nekaj je Jeseničanov, dva v pa prihajata iz Borovnice. "Zal se nam je pri pripravah na prvenstvo zataknilo pri financah. Veliko igralcev se je zaradi velike finančne soudeležbe odpovedalo sodelovanju, nekateri pa imajo tudi študijske in službene obveznosti," je začetek priprav ocenil selektor Damir Bakonič. Reprezentanca Slovenije je kljub težavam popolnjena, pred njimi pa je še nekaj manj kot mesec dni skupnih priprav, ki bodo namenjene predvsem uigravanju peterk. V prvem tednu so največ časa namenili fizični pripravi reprezentantov, saj bo prvenstvo dolgo in naporno. Skupno bo reprezentanca štela 24 članov, med njimi bodo trije vratarji, 19 igralcev in dva spremljevalca. Boštjan Bogataj Reprezentanca na svetovno prvenstvo odhaja 15. maja, do odhoda pa se bo pripravljala v športni dvorani na Jesenicah in v Škofji Loki. DVORANSKI HOKEJ Kärntner Sparkasse svetuje: Z analitičnimi vprašanji do stroiiovnili odgovorov za uspeh podjetja Andreja Tacer Finančna svetovalka Podjetja in zasebniki Poslovna enota Kranj Rožna ulica 44, Šenčur Telefon: 04/251 94 83 info@sparkasse.si Več na www.sparkass6.sl Kärntner Sparkasse je banka, ki se resnično posveča željam in potrebam vsakega podjetja. Le z dobrim poznavanjem podjetja, ki ga pridobimo v konstruktivnem sodelovanju z lastnikom ali poslovodstvom, lahko pomagamo pri iskanju rešitev, ki bodo privedle do uspeha. Na podlagi izkušenj smo razvili posebno orodje, s katerim pomagamo podjetju opredeliti njegove prednosti in priložnosti. Z uporabo pridobljenih informacij nato svetujemo pri Iskanju potrebnih korakov za doseganje zastavljenih ciljev. S pomočjo naše analize podjetja do vaše poslovne priložnosti. Zaupanja vredni strokovnjaki so vam vedno na voljo. Moderna evropska banka Na Dunsuu tretje mesto za loške psykice Dunaj - Prejšnji teden je na Dunaju potekal zaključni turnir Četverice za ženske v malem floorballu. Na turnirju je sodelovala tudi slovenska ekipa Spiders Unihoc Woman Team iz Škofje Loke. V polfinalu so se Ločanke pomerile z lanskoletnimi prvakinjami iz Leobna, ki imajo v svojih vrstah kar dve igralki, ki merita moči tudi v igri z moškimi. Škofjeloške igralke pa se tega niso ustrašile in se pogumno podale v boj za vstopnico v finale. Z odlično igro so navdušile tako avstrijske kol slovenske navijače. Prvi polčas se je končal neodločeno 3:3, drugi pa je postregel s še zanimivejšo igro. Tri minute pred koncem so "pajkice" z igralko več izenačile na 6:6, kar je bil tudi izid rednega dela. V podaljšku pa so plačale davek neizkušenosti in po izključitvi škofjeloške igralke so igralke iz Leobna z lepim golom postavile končni rezultat 7:6 in se tako uvrstile v finale. Tja pa so se uvrstile tudi domačinke, ki so pometle z igralkami iz Zeli am See-ja. V boju za tretje mesto so se slednje pomerile s škofjeloškimi igralkami, ki so pokazale dobro pripravljenost, z rezultatom 6:2 slavile ter zasedle končno tretje mesto. Tretje mesto pa tako za slovenski floorball kot tudi za novinke v ligi pomeni lep uspeh ter še dodatno spodbudo za trening v naslednji sezoni. V velikem finalu so igralke z Dunaja pokazale več borbenosti od ekipe iz Leobna in z zmago 7:4 vrnile naslov na Dunaj. V.S. m - Torek, 20. aprila 2004 ŠPORT / Vilma.stanovnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS -11. STRAN Smučarja sezone Tina in Drago Z ekipno veleslalomsko tekmo so smučarji na Krvavcu zaključili sezono - Razglasili najboljše v pokalnih tekmovanjih. Krvavec - Naslov članskega državnega prvaka v veleslalomu je obranil 23-letni Aleš Gorza (SK Črna TAB). Za devet stotink je bil hitrejši od Mitje Valenčiča (ASK Triglav), tretje mesto pa je osvojil Miha Malus (SD Dolomiti). ROKOME V trojni kombinaciji smuka, slaloma in veleslaloma je zmagal Gorzov vrstnik, Velenjčan Bernard Vajdič (SD Unior Celje); drugi je lanski prvak Gorza in tretji mladinec Rok Perko (SK Tržič), letos že bronast v smuku in zlat v s uperve le slalomu. Tek-mo, ki je hkrati štela za Pokal mesta Kranj, je izvedel Alpski smučarski kJub Triglav iz Kranja. V veleslalomu šestih šestčlanskih ekip (načrtovanih je bilo 20, a so združili kategoriji novinarjev in pokroviteljev ter mlajših in starejših mladink) je zmagala ekipa Droge pred Novo Ljubljansko banko in Siemen-som. V ekipi Droge so nastopili cicibanka TjaŠa Mencinger, ciciban Tim Cerkovnik, mlajša deklica Petra Svete, mlajši de- v v ček Žiga Což, starejša deklica lika Štuhec, starejši deček Tomaž Sovič, zmagovalec pokala Hit Drago BornŠek, računovod-kinja SZS Minca Govekar, novinar spletne strani slovenija-ski.com Sašo Domijan, med gosti Saša Hojker, demonstrator Uroš Zupan, mlajši mladinec Filip Flisar, mladinka Tina Za- ' • i/. • . Tina Maze Naši mladi smučarji odlični v Franciji Krai\j - Prejšnji teden je slovenska reprezentanca dečkov in deklic uspešno nastopila na mednarodnem smučarskem tekmovanju La Scara v Franciji. Zaradi slabega vremena so organizatorji pripravili le slalom, kjer so naši mladi smučarji kar petkrat stali na zmagovalnih stopničkah. V konkurenci ekip iz 29 držav je Petra Svete (Bled) med mlajšimi deklicami osvojila 2. mesto, Ana Michellle Stipič (Velenje) pa je bila tretja. Med mlajšimi dečki je bil drugi Škof-jeločan Matija Verbinc (Alpetour). V konkurenci starejših deklic je zmagala Vanja Brodnik (Olimpija), druga pa je bila Petra Presterel (Bled). V konkurenci starejših dečkov so se med našimi najbolje uvrstili Patrik Jazbec (Branik), ki je bil peti. Urban Potočnik je bil sedmi, Timi Gašperin (oba Bled) pa 23. V.S. ger, starejši mladinec Gašper Markič, kot članica Lana Gran-dovec, kot član Martin Kuhar in kot člana ekip svetovnega pokala Tina Maze in Bernard Vaj-diČ. Za zmago si je vsak prislužil bon pokrovitelja Optike minus 50 za 20.000 tolarjev. Smučarja sezone sta Tina Maze (SK Črna TAB) in Drago Grubelnik (SK Branik), ki se prireditve zaradi bolezni ni udeležil. Nagrado Sportcus za fair play sta iz rok predstavnika Slovenske olimpijske akademije Stanislava Pinteija in finančnega ministra Dušana Mramorja prejela Nina Sušnik in trener Mitja Valenčič Rok Peternel, člana ASK Triglav Kranj, ki sta po tekmovanju v Innerkremsu obvestila vodstvo tekmovanja, da bi morali diskvalificirati Nino in eno od njenih tekmic. Na krvavški "plaži" sta za zabavo poskrbela Urša s skupino PR ter Peter Lovšin. Jernej Kunter in Merca-tori sta smučarje mlajših kategorij nagradila za pravilne odgovore v kvizu "Lepo je biti ... smučar!", družabnega zaključka pa seje udeležila še vrsta znanih obrazov iz športnega in manj športnega življenja. Boštjan Bogataj, foto: Tina Doki Zlati dečki pri podžupanu Letošnje državne prvake v hokeju na ledu v kategoriji dečkov - Hokejski klub Triglav Kranj - sprejel Stefan Kadoič, podžupan Mestne občine Kranj. Kranj - "Pozdravljeni, zlati dečki!" je pozdravil podžupan mlade hokejiste (letnik 90/91 in mlajši). Čestital jim je k uspehu že druge generacije Triglavanov, ki so osvojiH prvenstvo, in jim želel še veliko podobnih uspehov. namene." Trener Mitja Kern je poudaril, da mladi hokejisti in hokejistka prihajajo iz Kranja in bližnjih krajev. "Pred njimi je lepa prihodnost, upamo le lahko, da bodo obstali skupaj in enkrat nastopili skupaj z našimi izkušenimi Risi," je Še povedal Kern. Na srečanju so poudarili, da morajo poleg športnih uspehov dosegati tudi šolske, veliko časa pa jim vzamejo vožnje na treninge izven Kranja. Naj spomnimo, da so bili Triglavani po rednem delu prvenstva tretji, najboljši štirje klubi so se nato pomerili še med seboj. Že krog pred koncem prvenstva je bilo jasno, da bodo zlate medalje osvojili mladi kranj ski hokej isti. Takrat so namreč imeli nedosegljivo prednost treh točk. Sezona je sedaj končana, dečki pa se bodo preusmerili v hokej na rolkah. Prvi turnirji bodo prav kmalu na vrsti. Zlati dečki HK Triglav so: Jure Bajželj, Jan Berčič, Klemen Grilanc, Gašper Jordan, Miha Mulej, Aljaž Novak, Domen Pavlin, Rok Stojanovič, Dejan Vakaričič, Žan Kuralt, Anže Kurah, Jan Markelj, Lovro Sukič, Filip Potočnik, Aljaž Riga, Nadja Vakaričič, Aleš Trobec, Nejc Vovk in Tadej Čimžar. Njihov trener je Mitja Kern, pomočnik trenerj a Gorazd Drinovec, tehnični vodja Darjan Grilanc. Boštjan Bogataj Mladi hokejisti in njihovo vodstvo so "podžupanu razložili, da potrebujejo hokejsko dvorano. ODBOJKA Kot profesor je Štefan Kadoič poudaril, da je potrebno delati tudi v šoli, v prihodnosti tudi na fakulteti: "Vemo, da nimate še takšnih pogojev, kot bi si jih vi in vaš klub želeli. Upam, da bo večnamenska primerna dvorana z ledeno ploskvijo kmalu nared. To ne bo le za vas, ampak tudi za Kranj velika pridobitev." Želel jim je, da sledijo državni reprezentanci, ki se uspešno bojuje na Poljskem, z njihovim us- pehom pa bo ta športna panoga še pridobila na ugledu v Sloveniji. Bodite še naprej uspešni pri vaši igri, je še zaključil. Emil Pavlin, predsednik HK Triglav, se je podžupanu zahvalil v imenu kluba in fantov, ter povedal: "Štejemo se za enega uspešnejših klubov v Kranju, zato upam, da smo si s trdim delom in uspehi prislužili pokrito dvorano z ledeno ploskvijo, ki bo služila tudi za druge BOKS Tri zmage in neupravičen poraz Kraixj - Na mednarodnem turnirju v boksu, ki je potekal v petek, 16. aprila, v Celovcu so nastopili tudi štirje boksarji iz Boksarskega kluba Kranj. V kategoriji do 64 kg je v prvem boju v karieri Matevž Štrukelj po točkah premagal izkušenega Galeslian Schagin. Alen Kušlakovič je v isti kategoriji premagal bosanskega prvaka Ermina Hamziča s prekinitvijo v 3. rundi. Igor Makarič (81 kg) je podobno, s prekinitvijo v 3. rundi, premagal Karena Darbinjana. V kategoriji do 69 kg pa je Mario ZivkoviČ izgubil z naturaliziranim Avstrijcem Deanom Miličevičem po točkah. Mario je Deana v 3. rundi že spravil na kolena, a so sodniki zmago prisodili Miličeviču. V klubu se pripravljajo na državno prvenstvo za posameznike, kjer bodo sodelovali z 10 boksarji. B.B. Drugi poraz Calcita v finalu Kamnik - Šoštanj, Topolšica - Calcit Kamnik 3:0 (20, 16, 20). Odbojkarji Šoštanj TopolŠice so le korak do velikega uspeha - osvojitve naslova državnega prvaka. Kamničani so tudi tokrat nastopili brez Pleska in ker je bil zaradi poškodbe prisiljen le s klopi spremljati srečanje tudi Malovič, tudi dober nastop povratnika Kotnika ni mogel prevesiti tekme v prid gostov. V tekmi za 3. mesto so odbojkarji Salonita Anhovo ugnali v Slov. Bistrici Svit z 2:3 in izsilili Še tretjo tekmo. Tudi druga tekma finala v ženski konkurenci ni bila za navijače s slabim srcem, saj so odbojkarice Sladkega greha Ljubljane tudi drugo tekmo dobile šele v podaljšku petega niza, tako da imajo sedaj igralke Nove KBM Branik podobno težko nalogo, kot igralci Calcita - za naslov državnega prvaka morajo zmagati vse tri preostale tekme. Nova KBM Branik : Sladki greh Ljubljana 2:3 (-18, 13, -20, 21, -19). Po četrtkovem porazu v Ljubljani (Olimpija : LIP Bled 3:1 (17, -18, 19, 21)) so odbojkarji LIP Bleda klonili še v soboto. Tokrat so v tekmi, ki je neposredno odločala o končnem petem mestu v državnem prvenstvu izgubili doma proti Maribor Stavbarju IGM. LIP Bled : Maribor Stavbar IGM 1:3 (21, -21, -20, -21). S porazom so Blejci izgubili vse možnosti za peto mesto in bodo na koncu šesti, saj je Krka izgubila v Murski Soboti in jih ne more več prehiteti. V sredo bosta na sporedu obe tretji tekmi v finalu tako pri moških kot pri ženskah in v obeh konkurencah sta tekmi lahko že odločilni, saj Šoštanj Topolšica in Sladki greh Ljubljana vodita v zmagah z 2:0. Kamničani bodo poskušali ubraniti možnosti za ohranitev naslova prvaka - tekma bo v Šp. dvorani v Kamniku v sredo ob 20:00, prav tako v sredo ob 19:30 pa si bodo v Šp. dvorani GIB v Ljubljani igralke Sladkega greha Ljubljana poskušali priigrati svoj prvi naslov prvaka. B. M. Gorenjci uspešni Kranj - Tokratni konec tedna je bil za gorenjske rokometaŠe uspešen. Posebej pomembno zmago so dosegh igralci CHIO Kranj nad Mokercem, neposrednim tekmecem v boju za obstanek. Kranjčani so brez težav opravili z Ižanci in se po točkah z njimi izenačili. Ker imajo boljši medsebojni rezultat, so zdaj tudi mesto viŠje na lestvici. Vendar obstanek še ni zagotovljen. Bolj jasna bo situacija po predzadnjem krogu. Kranjčani potujejo v Grosuplje. Ižanci igrajo doma z Dolani. Če CHIO uspe osvojiti toČki proq neugodnim pekaijem," bo obstanek zagotovljen. Termo je brez težav premagal svoje zasledovalce na lestvici Rudar in se še bolj utrdil na šestem mestu. Po porazu Prul v Velenju pa bo njihov tekmec v končnici skoraj zanesljivo Prevent. To je zanesljivo težje premagljiv nasprotnik od Prul, ki so bile doslej tretje. Ločanke so v polfinalu gostile Žalec in tesno izgubile. Še vedno pa ni nič izgubljenega. če so lahko v četrtfinalu izločile Piran, lahko presenetijo tud na povratni tekmi v Žalcu. Uspešni so bili tudi vsi trije drugoligaši. Za pozitivno presenečenje so poskrbeli Radovljičani, ki so zmagali v Radgoni, ki je spomladi krojila vrh lestvice. Alples je gostil Šmartno in iztržil točko. Slavje pa je tokrat doma v Cerkljah. Krog pred koncem so že postali 1. B ligaši. Rezultati gorenjskih ligašev: Siol liga : Termo - Rudar 28-20; l.Uga ženske: Loka kava Jelovica - Žalec 26-27; l.B Uga - moški : CHIO Kranj - Mokerc 37-27; 2. liga - moški: Arcont Radgona - Radovljica 26-33; Alples - Šmartno 99 27-27; Cerklje - Ajdovščina 36-30. M. D. TURNO SMUČANJE Türnl smučarji zaključili sezono Kranj - Ob zaključku sezone so se turni smučaiji zbrali na tradicionalnem 11. Stanetovem memorialu na OkreŠIju. Na Štartu pred Domom planincev se je tokrat zbralo 17 dvojic, ki so tekmovali v moški, mladinski in mešani kategoriji. Proga je imela skupno 1194 metrov vzpona in 715 m spusta. V članski kategoriji je prvo mesto osvojila dvojica Milan Šenk in Tone Karničar, v mladinski Anže Šenk in Nejc Kuhar, v mešani pa Natalija Špeh in Peter Vrčkovnik. Po razglasitvi rezultatov je Komisija za tekmovalno turno smučanje pri PZS razglasila letošnje najboljše tekmovalce. Spominske plakete je najuspešnejšim podelil predsednik PZS mag. Franci Ekar. Med ženskami sta bili v letošnji sezoni najuspešnejši Mirjam Leban in Jana Marinko, med Člani Tone Karničar, med mladinci pa Nejc Kuhar. Boštjan Bogataj Občina Jesenice Cesta žeiezarjev 6 4270 Jesenice STROKOVNA KOMISIJA Datum: 16. 04. 04 Številka: 403-46/2004 Na podlagi 45. člena Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS, št. 12/03), objavlja Strokovna komisija za izvedbo postopka razpolaganja s stvarnim premoženjem v lasti Občine Jesenice POZIV ZA JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN 1. Predmet poziva in izklicna cena Predmet prodaje je stavbno zemljišče: pare. št.: 1657/2 k.o. Jesenice paro. št.: 1658 k.o. Jesenice, v skupni izmeri 10 94 m2. Izklicna cena za zemljišče je 9.050,000,00 SIT. V izklicno ceno DDV ni vključen in ga plača kupec. Nepremičnine se prodajajo po načelu videno - kupljeno. Zazidalni pogoji gradnje objektov so določeni v prostorskih aktih Občine Jesenice. 2. Pogoji za sodelovanje: Na javnem pozivu lahko sodelujejo fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije, ter samostojni podjetniki in pravne osebe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije in ki predložijo dokazilo o plačilu varščine. Ponudniki morajo pred zaključenim rokom za oddajo ponudb položiti varščino za resnost ponudbe v višini 10% izklicne cene na podračun EZR Občine Jesenice, odprt pri Banki Slovenije št.: 01241-0100007593 s pripisom "varščina za javni poziv 2004". Plačana varščina bo izbranemu ponudniku vračunana v ceno, neuspelim ponudnikom pa bo varščina vrnjena v roku 10 dni od dneva odpiranja ponudb. 3. Odpiranje ponudb: Rok za zbiranje ponudb je 10.5.2004 do 10. ure. Ponudbo je potrebno poslati priporočeno ali vročiti osebno na naslov Občina Jesenice. Cesta žeiezarjev 6, Jesenice, v zapečateni kuverti z oznako: "Ne odpiraj! Javni poziv - prodaja stavbnih zemljišč, leto 2004". Pisna ponudba mora vsebovati naslov kupca, navedbo nepremičnine in ponujeni znesek. Ponudbi je potrebno priložiti: - izpisek iz sodnega registra (pravne osebe) oziroma potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije (fizične osebe) - potrdilo o plačani varščini. V primeru, da bo za zemljišče, ki je predmet prodaje, prispelo več ponudb, bo kot najugodnejši ponudnik izbran ponudnik, ki bo za zemljišče ponudil največ. Pod enakimi pogoji imajo prednost lastniki zemljišč, ki neposredno mejijo na zemljišče, ki je predmet prodaje. 4. Sklenitev pogodbe: O najugodnejšem ponudniku bodo ponudniki obveščeni v roku 8. dni od dneva odpiranja ponudb. Lastništvo na prodanih nepremičninah preide na kupca s plačilom celotne kupnine. Vsa dodatna pojasnila interesenti dobijo na Občini Jesenice, Cesta žeiezarjev 6, Jesenice, Kabinet župana. Občina Jesenice si pridržuje pravico, da začeti postopek do sklenitve pravnega posla lahko kadarkoli ustavi. Predsednik strokovne komisije Tomaž Vidmar GORENJSKI GLAS •12. STRAN REKREACIJA, DUHOVNOST / info@g-glas si Torek, 20. aprila 2004 Enim je pri hoji na dva kilometra preveč že trinajst, drugim triindvajset minut, vsi pa se strinjajo o koristnosti testa Radovyica - Zdravstveni dom Radovljica je v sodelovanju z Društvom zafvarstvo okolja Radovljica, v okviru vseslovenske akcije CINDI - Slovenija v gibanju - z gibanjem do zdravja, organiziral prvi letošnji test hoje na dva kilometra. Test je potekal v soboto dopoldan na Gozdni učni poti v Radovljici. Udeležili so se ga Številni - od mladih do starejših. Za dobro organizacijo testa so poskrbeli dr. Marjana Grm, medicinske sestre Darja Anderle, Bojana Golja, Stanka Ravnik, fiziotera-pevtka Katarina Poklukar ter Marko Medved, ki je sodeloval pri računalniški obdelavi poda- tkov oziroma rezultatov udeležencev testa. Janeza Demšarja srečaš sredi Radovljice in brez razlage, da je pri Mladih fantih, veš, da ljubi gore. V očeh mu piše, daje vzdrževanje kondicije sestavni del njegovega življenja, hoja pa vsakdanjik. Dva kilometra je prehodil v trinajstih minutah in s tem ni bil zadovoljen: "Preveč minut. še potrebujem kondicijo." Teorija predvideva, da udeleženci testa v povprečju prehodijo dva kilometra v šestnajstih, sedemnajstih minutah. Res pa je, da je potem v resnični preizkušnji precej odvisno od pripravljenosti posameznika. Ne- kateri se omenjenim minutam približajo, drugi ne. Cilj projekta CINDI je spodbujanje zmerne telesne dejavnosti ljudi, ki so drugače nedejavni ali premalo dejavni. Hoja je namreč ustrezna oblika telesne dejavnosti za vse starostne skupine in za vse ravni telesne zmogljivosti. Od tod tudi test hoje na dva kilometra, ki ga izvajajo na različnih koncih Slovenije spomladi in jeseni. Tako lahko posamezniki preverijo telesno pripravljenost oziroma zmogljivost na začetni stopnji in potem po drugem testu. Hoja je vsestranska, prikladna, izboljšuje telesne zmogljivosti, je poceni, nezahtevna in zadnji Ana Sever in Marija Žižek iz Radovljice sta se za test hoje na dva ki-ometra odločili predvsem zaradi zdravja. V prihodnosti pa želita izgubiti tudi nekaj telesne teže. S testom sta začeli lani, tako da je bil ta test že drugi. Z rezultatom 23 minut Ana ni bila posebej zadovoljna, Marija pa je menila, da vseeno nista bili tako slabi. Ugotovili sta, da bi lahko hodili še hitreje in da morata pri naslednjem testiranju rezultat izboljšati. Rekreirata se dnevno. Največkrat hodita takrat, ko je čas, zjutraj ali ko ne pazita vnukov. Letos se je Ana odločila, da bo poleg obiskov Gozdne učne poti, kjer lahko hodiš tudi tri, štiri kilometre, začela hoditi na Sv. Petra in na Roblek, Marija pa ostaja zvesta ravnini. čas ena med popularnejšimi oblikami rekreacije. Strokovnjaki priporočajo dnevno pol ure (ali dvakrat po petnajst minut) zmerne telesne aktivnosti, saj raziskave kažejo, da lahko teh trideset minut gibanja dnevno izboljša vaše zdravje in vas ohranja aktivne' ter samostojne tudi v poznejših letih. Alenka Brun, foto: Tina Doki KAM V PRIHODNJIH DNEH? Radovljičanu Jožetu Šifrerju (prvi na sliki) rekreacija ni tuja. S soprogo veliko hodita. Čez mesec dni bo star 82 let. Njegov rezultat testa hitre hoje na dva kilometra je bil 21,50 minute, srčni utrip pa 121. Četrti tek na Špičasti hrib Spodnja Besnica - Tek bo v nedeljo, 25. aprila, ob 10, uri. Organizira ga Športno društvo Besnica, sekcija za teke. Proga je dolga 3,7 kilometra, višinska razlika pa je 435 metrov. Več o njem lahko izveste na www.besnica.net/tek ali na telefonski številki 031 / 561 663. Udin Boršt Kokrica - 11. pohod prijateljstva in spomina Udin BorŠt bo 27. aprila 2004 na Kokrici pri Kranju. Prijave sprejemajo med 8. in 10. zjutraj pred Gostiščem Dežman na Kokrici. V tem času bodo tudi Štarti, saj se udeleženci lahko udeležijo dvanajst-, sedem- in tri kilometrskega pohoda. Po končanem pohodu bosta ob 12. uri sledila svečani in družabni program. Rekreativni pohod ni tekmovalnega značaja, zato naj vsi udeleženci sami poskrbijo za ustrezno pohodniško opremo. Prireditev oziroma pohod bo ob vsakem vremenu. Dodatne informacije po tel. 041 /679 432. Maraton Treh src Radenci - Tradicionalni maraton Treh src bo. v soboto, 15. maja 2004, s štartom in'ciljem pred hotelom Radin v Radencih. Prireditve 24. maratona treh src vsebujejo: maraton na 42 kilometrov (državno prvenstvo 2004), polmaraton na 21 kilometrov, tek na deset in pet metrov, tek veveričk in srčkov (otroci do starosti deset let), 14. planinski pohod Treh src in humanitarni tek. Zadnji dan prijav na vse teke je 11. maj 2004. Več o maratonu, ki je postal že prava romarska pot - kamor zaide tudi vehko gorenjskih tekačev, dobite na www.maraton.radenska.si. S icoiesom v EU Kranj - Kolesarski maraton Kranj - Jezersko bo 2, maja 2004. Vsi, ki bi želeli sodelovati na maratonu, povprašajte o prijavi na elektronskih naslovih kksava@s5.net ali info@Ito-kokra.si. Alenka Brun Santiago de Garabandal je majhna vas v Španiji, kjer se je v letih 1961 - 65 štirim deklicam prikazovala sv. Marija. Njene čudeže in pričevanja so kot dokumentarni film posneli na videokasete. Marija je za javnost predala le dve sporočili, v kritičnem času za človeštvo pa napovedala čudež, katerega naj bi videli vsi na svetu. Leta 1961 je majhna vas San Sebastian de Garabandal doživela presenečenje, kije prevzelo vse vaščane in duhovščino bližnje in daljne okolice. Štirim deklicam, ki so se igrale pod bližnjim hribom, se je poleti, junija 1961, prikazalo svetlobno bitje, se predstavilo kot sv. Mihael in v bližnji prihodnosti napovedal Marijino prikazovanje. Deklice so to povedale odraslim, vendar so bila mnenja o njihovem pričevanju deljena. A dolgo ni bilo potrebno Čakati. 18. oktobra istega leta se je na vrhu hriba, na katerem je bilo posajenih devet kalifornijskih borov, pojavila svetloba, ki je bila nekaterim viBna, štiri deklice, ki so se ponovno igrale pod hribom, pa so v njej videle lepo podobo ženske, ki se je predstavila kot sv. Marija. Deklice so šle iskal odrasle in župnika. Ko Podoba Marije iz Garabandala. Lady Ann iz Hiše posvetitve ve ve-iko o Marijinem delovanju. so prišli na hrib pod borovce, kjer je zelo strma in kamnita pot, so deklice padle v trans, glave so imele nagnjene močno nazaj in "odsotno" gledale v smer borovcev, kjer so videle Marijo. Dobile so prvo sporočilo, ki so ga morale predati javnosti: '^Narediti moramo veliko žrtvovanjj uprizoriti veliko pokore in obiskovati svete zakramente čim pogosteje. Ampak kot prvo moramo voditi dobro življenje. Skodelica je že sedaj skoraj polnay in Če se ne bomo spremenili, bo nad nas prišla zelo velika katekizma," Potem so se čudeži, ki jih je Marija naredila preko deklic, vrstili kot po vrstnem redu. V za-maknjenju so vzvratno tekale z nadpovprečno hitrostjo po hribu navzdol in nazaj gor, ne da bi padle, bose, po kamenju. Ko so .-J - fx- - • Borovci, mistični kraj Marijinih prikazovanj, so obiskani tudi danes. se ustavile, so z vso silo padle z golimi koleni na kamenje, da je kar počilo, vendar niso dobile niti praske, kaj Šele, da bi si poškodovale kolena. Včasih so padle na tla cele in močno udarile z glavo, zopet brez poškodbe. Ko so vstale, so imele na obrazu le blažen nasmešek, saj so bile ob tem v stalnem stiku z Marijo. Včasih so celo levitirale. Fenomen so proučevali tudi znanstveniki. Vse to je posneto na videokasetah, kar je najbolj prepričljiv dokaz za verodostojnost čudežev, ki so se nato štiri leta dogajali deklicam in vasi, ter dokaz za Marijino delovanje. Ljudje, ki so začeli prihajati od vsepovsod, vključno z duhovniki in bližnjim škofom, so bili deležni številnih Marijinih blagoslovov in pomoči. Deklicam so dajali svoje nabožne predmete, da so jih dale blagosloviti Mariji in v vsej zmedi in gneči je prav vsak dobil nazaj svoje. Marija je svetovala dati delati preproste svetinjice z njeno podobo, v katere naj vnesejo košček lista iz blagoslovljenega Svetega pisma. Svetinjice, ki naj bi imele posebno moč, lahko še danes kupite v vasi, njeno delovanje pa se samo z dotikom prenaša tudi na ostale nabožne predmete in predmete svetih zakramentov. Koliko so čudeži v Garabanda-lu poglobili vero ljudem, je težko reči, a nenaklonjenost dogodkom naslednjega škofa je onemogočila, da bi se novica razširila po vsem svetu in da bi čudeže cerkev priznala, kot je na primer Fatimo, kjer je Marija ob zadnjem prikazovanju prikazovanje v Garabandalu celo napovedala. Cerkvi se je zdelo zelo sporno to, da bi se morali preob- raziti tudi duhovniki, kardinali in škofi, ki s svojim delovanjem vodijo ljudi stran od Boga. Ker njeno prvo sporočilo v Štirih letih ni bilo uresničeno, je Marija v drugem in obenem zadnjem sporočilu 18. junija 1965 povedala, da naj se ljudje bolj obračajo k Bogu, delajo žrtvovanja in pokoro. Conchiti, eni od deklic pa je povedala, da se bo v prihodnosti v Garabandalu nad borovci zgodil tudi čudež, ki bo končno Božje opozorilo človeštvu. "Viden bo povsod, bolniy ki mu bodo priča, se bodo pozdravili, grešniki spreobrnili, Pokrival se bo s sveto evharistijo med mašo v cerkvi, nekega dne ob 20.30 v četrtek zvečer, med 8, in 16, marcem, aprilom ali majem, neznanega leta. Javnosti ga bom sporočila osem dni prej," je povedala Conchita. Menda naj bi bil to eden največjih čudežev, ki ga je Jezus kdajkoli naredil za svet.' Katja Dolenc Za duhovno zdravo družino Krai\j - Ljudska univerza (LU) Krai\j pripravlja danes, v torek, 20. aprila, od 16. do 19. ure v prostorih LU Kranj na cesti Staneta Žagarja predstavitveni seminar Postavitev družine, ki ga bo vodil Matej Škufca. Glavno izhodišče predavanja je pravilna postavitev družine, preko katere naj bi ljudje prišli v stik z globoko yubeznyo, ki naj bi resnično zdravila in dala povsem novo živ-yei\jsko energyo. Postavitev družine je zalo še posebej priporočljiva za vse, ki želijo zaživeti v svoji polni moČi; ki iŠČejo izhod iz družinskih, partnerskih in službenih težav; za vzpostavitev razumevanja do zasvojenosti s hrano, kajenjem, mamili, alkoholom, delom, s tem tudi lažjega odpravljanja; ki se v odnosu s partnerjem in s svojimi otroki srečujejo z navidez nerešljivimi konflikti; ki hočejo stopiti po lastni poti; ki delajo na socialnem oz. medicinskem področju; ki jih zanimajo fenomeni duše. Vsi naj bi bili v brezpogojni ljubezni povezani s starši, sestrami, brati in drugimi člani družine, vendar je ta ljubezen pogosto skrita in prekrita s prepiri in odtujitvami. Velik poudarek bo zato predvsem na spoštovanju načel, preko katerih vsak član družine dobi svoje dobro mesto. Vstop na seminarje prost. Na dvodnevnem seminarju, ki bo v soboto, 8. in nedelo, 9. maja, pa bo delo potekalo v smeri sprave, pri čemer naj bi ponovno združili, kar je bilo ločeno in povezali izključeno. Način dela temelji na spoznanjih Berta Hellingerja o duši družine in njenih načelih. Pred obiskom je zato priporočljivo raziskati pomembne dogodke v lastni družini in pripraviti družinsko drevo. K. D. i » Torek, 20. aprila 2004 KRONIKA / helena.jelovcan@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 13. STRAN Acronijevi inženirji oproščeni krivde za smrt štirih delavcev Petkova sodba je zadovoljila peterico obtoženih in njihove zagovornike, tožilke pa ne. Prepričana, da je za očitano kaznivo dejanje ogrožanje varnosti pri delu dovolj dokazov, je že napovedala pritožbo. Kranj - Sojenje 53-letneniu tehničnemu direktorju jeseniškega Acronija Branku Banku iz Spodnjih Gorij, 52-letneniu obra-tovodji jeklarne Vekoslavu Zakrajšku iz Bohinjske Bistrice, 49-letnemu nekdanjemu vodji oddelka vakuumske ponovčne tehnologije v jeklarni Milanu Revnu s Slov. Javornika, 53-letne-mu vodji vzdrževanja Francu Nečimru z Bleda in 57-letnemu nekdanjemu varnostnemu inženirju Milanu Lužniku se Je po poprejšnjih dveh obravnavnih dneh v petek, 16. aprila, nadaljevalo z dokaznim postopkom. Senat okrožnega sodišča v Kranju je prisluhnil še dvema izvedencema iz Zavoda za varstvo pri delu v Ljubljani, ki sta skupaj s kolego Jožetom Korenom po tragični delovni nezgodi 2. junija 2000 pripravila izvedensko mnenje. Dr. Mojca Metelko, izvedenka kemijske stroke, je med drugim povedala, da dokazov o tem, da so bili umrli delavci usposobljeni za varno delo, v Acroniju niso mogli postreči, da se pri eni sami Šarži med postopkom oksidacije nerjavnega jekla sprosti toliko ogljikovega monoksida, da je smrtonosen za 26.000 kubičnih metrov velik prostor, da je do zastrupitve prišlo zaradi napake v odvodu plina, ki je -namesto v dimnik - skozi odprtino v kanalizaciji pod črpališčem ušel v prostor s strojnico, skratka, da je bilo odva- janje ogljikovega monoksida že projektirano napačno, napačno pa je bilo tudi izvedeno. Andrej Jerše, izvedenec za področje varnosti in organizacije dela, pa Zakrajškov odvetnik Matej Sršen: "Oprostilko sem pričakoval." Nova ovadba za trziskega župana Milijoni za studentovo delo 26-letnega študenta, ki je od leta 1999 od tržiške občine prek napotnic zaslužil 4,5 milijona tolarjev, na občini ne poznajo. Tržič - Kriminalisti iz kranjskega urada kriminalistične policije so spet ovadili "43-letno uradno osebo iz ene od gorenjskih občin". Tržiški župan Pavel Rupar, ki nam je pred časom o ovadbi že sam spregovoril, je ovaden kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic ter ponareditve ali uničenja poslovnih listin. Pavel Rupar naj bi prek napotnic študentskega servisa od leta 1999 odobril izplačila iz občinskega proračuna v znesku dobrih 4,5 milijona tolarjev 26-letnemu študentu z ljubljanskega konca. Pri tem so kriminalisti ugotovili, da je bilo od 8. novembra 1999 do 15. januarja letos storjenih kar 49 kaznivih dejanj ponareditve ali uničenja poslovnih listin, ki naj bi jih zagrešil župan, študent pa mu pri tem pomagal. Študent naj bi od študentskega servisa preskrbel napotnice za študentsko delo, na katere naj bi župan vpisal lažne podatke glede opravljenega dela in jih potrdil s svojim podpisom, na podlagi česar so v študentskem servisu občini izstavljali račune. Zupan naj bi račune pregleda! in odredil izplačila iz občinskega proračuna, čeprav naj bi vedel, da študent na občini ni nikoli delal. Med zbiranjem obvestil so kriminalisti ugotovili, da Študenta zaposleni na občini sploh ne poznajo. Župan naj bi s pridobitvijo premoženjske koristi študentu z neupravičenimi izplačili občinski proračun oškodoval za 4,5 milijona tolarjev. H. J. KRIMINAL Izginil snežni top i Planica - V petek so odkrili, daje nekdo neugo-tovljenega dne pred tem ''obiskal" iztek 120-metrske skakalnice v Planici, kjer so bili nezavarovano shranjeni snežni topovi. S podnožja je odmontiral snežni top krpan 70-3K/19.5 in ga skupaj s kompresorjem in električno omarico odpeljal v neznano. Naprava je vredna približno štiri milijone tolarjev. je bil prepričan, da bi se pred drago in zahtevno tehnično sanacijo vakuumske naprave, iz katere je puščal smrtonosni plin, za katerega so odgovorni v jeklarni vedeli, tragični nesreči lahko izognili s preprosto in cenejšo fizično zaporo oziroma prepovedjo dostopa v nevarno območje. Medtem ko je okrožna državna tožilka Renata Vodnjov v zaključni besedi trdila, da je za obsodbo obtožene peterice dovolj trdnih dokazov in za vsakega predlagala zaporno kazen, pa so njihovi zagovorniki, odvetniki Zdenko Cujnik, Matej Sršen, Jože Kristan, Janez Rigler in Žiga Novak skušali tričlanski sodni senat prepričati ravno o nasprotnem. Med drugim so izvedenskemu teamu postavljali v opreko certifikat ISO 9001-1995 in iz njega izpeljane kasnejše certifikate, ki dokazujejo kakovost Acroni-jeve organizacije dela ter proizvodno tehnoloških postopkov, ne nazadnje pa je po delovni nezgodi leta 1996 dodatne varnostne ukrepe (namestitev javljalcev ogljikovega monoksi- Milan Reven je po tragični nezgodi globoko prizadet odšel iz Acronija. Zagovarjal ga je odvetnik Jože Kristan. da) predpisal tudi republiški inšpektor za varstvo pri delu. V nezgodi pred skoraj štirimi leti, v kateri so umrli štirje delavci, je šlo za skrito projektantsko napako, zato obtoženim ni mogoče očitati opustitve dolžnega varovanja, so dejali zagovorniki, hkrati pa opozorili tudi na nepravilno ravnanje vsaj dveh umrlih delavcev, ki brez izrecnega dovoljenja ne bi smela v prostor s smrtonosnim plinom. Pravico do zaključne besede so izkoristili tudi nekateri od obtoženih. Povedali so, da se ne čutijo krive in odgovorne za smrtno delovno nezgodo, ki je močno prizadela vse v Acroniju. Ob pol štirih popoldne je predsednica senata Marjeta Dvornik objavila oprostilno sodbo. "Po oceni senata ni dovolj dokazov za obsodbo očitanega kaznivega dejanja ogrožanje varnosti pri delu. Pri t.i. opustitvenem kaznivem dejanju mora biti podana vzročna zveza, ki pa v tem primeru ni izkazana. Prepričani smo, da obtoženci tragedije tudi z meritvami ogljikovega monoksida v prostoru s strojnico ne bi mogli preprečiti, razen tega pa so po izjavah prič delavci morali vedeti, da dostop ni dovoljen, ko naprava obratuje," je pojasnila sodnica. Stroške kazenskega postopka in zagovornike bo plačal državni proračun. Helena Jelovčan, foto: Tina Doki KRIMINAL 99 V petek dopoldne v Čirčah i: 99 Kriminalisti iscejo sto šestdeset milijonov Medvode - Po naših informacijah si kriminalisti v zadevi Zbiljski gaj prizadevajo ugotoviti, kam je izginilo sto šestdeset milijonov tolarjev. Domnevno gre za razliko med ceno komunalnega priključka, ki so jo kupci hiš plačali podjetju Mebles, in zneskom, ki ga je ta nakazal na račun občine Medvode. Poglejmo, kaj se je v zvezi s komunalnim prispevkom za naselje Zbiljski gaj dogajalo. Strokovna ocena je bila, da znaša cena komunalnega prispevka za celotno naselje dvesto petin-sedem'deset milijonov tolarjev. Ker v Meblesu tega zneska menda niso bili sposobni plačati, so občini Medvode predlagali, naj znesek zmanjša na sto petnajst milijonov. Zupan Stanislav Žagar pa je mimo vseh občinskih organov samovoljno odločil, da bo dovolj. Če Mebles plača le sto deset milijonov. Torej štirideset odstotkov strokovne ocene vrednosti komunalne-t ga prispevka. Zdaj kriminalisti ugotavljajo, kje je razlika. Zaradi skrivnih županovih igric je občinskih svet ustanovil petčlansko komisijo, ki pregleduje stanje osnovnega kapitala v družbi Dom, d.o.o., in primerja višino komunalnega prispevka v naselju Zbiljski gaj in Brezovica. Komisija ima v rokah plačilni nalog, vreden sto deset milijonov tolarjev, ki ga je podpisal župan Stanislav Žagar. Problem je, ker na nalogu piše, da gre za "sofinanciranje doma starejših občanov", ne pa za kapitalski vložek občine v podjetje Dom, kot je bilo rečeno. In še ena zanimiva podrobnost. V času, ko je bila prodaja Zbiljskega gaja na vrhuncu, je notar Boris Lepša enkrat na teden uradoval .kar na občini Medvode. Tako na občini ni bil pri roki samo kupcem hiš, am-ak tudi županu Stanislavu Žagarju. Marjeta Smolnikar Poštarji" so bili roparji Policija še poizveduje o četverici roparjev. Hčeri, ki je odprla vrata, so na glavo poveznili črno nogavico. Avta jim ni uspelo odpeljati. Kra^j - Da postajajo lopovi vse drznejši, dokazuje tudi petkov rop v stanovanjski hiŠi ČirŠkega podjetnika nad reko Savo. Zgodilo se je pred pol deseto dopoldne, ko je za rop zvedel dežurni v policijskem operativno komunikac^skem centru. Štirje neznani nezamaskirani moški v športnih oblačilih so pozvonili pri vratih. Podjetnikova hči je odprla "poštarjem". Tako so se predrzneži namreč predstavili. Brž so jo zgrabili, ji na, glavo poveznili Črno nogavico. Policija je z informacijami izredno skopa. Sporočila je le, da so roparji iz blagajne odnesli denar v različnih bankovcih in več kosov nakita. Koliko, v interesu preiskave molči. So pa seveda toliko bolj zgovorne govorice, ki odtlej krožijo po Cirčah in okolici. Ljudje vedo povedati, da so roparji hčer v rosnih dvajsetih letih zvezali in zaprli v hišno zaklonišče, od koder ji je kljub lažji poškodbi uspelo pobegniti. Da so po hiši iskali ključ gospodarjevega avtomobila, da so avto poskušali vžgati celo s kabli, nazadnje pa odnehali in jo popihali "samo" z izkupičkom iz blagajne, menda nekaj milijonov tolarjev vrednim. Po obvestilu o ropu so policisti sklenili obroČ okrog ČirČ in širše, vendar so se roparji očitno že prej odpeljali z nevarnega kraja. Zato policisti prosijo vse, ki bi jim kakorkoli lahko pomagali pri iskanju četverice, da pokličejo na 113 ali anonimni telefon 080 1200. H. J. DELOVNA NEZGODA Nevarno spravilo gnoja v Šenčur - V četrtek, 15. aprila, popoldne se je pri delu na kmetiji huje ponesrečil 70-letni ŠenČurjan. Policisti so ugotovili, daje približno ob pol štirih odšel v hlev, kjer je nameraval s transporterjem odstraniti hlevski gnoj. Med delom mu je na mokrih tleh spodrsnilo, izgubil je ravnotežje in padel v jamo za gnoj. Vile transporterja so se mu zataknile za noge in ga vlekle po transporterju kakšne tri metre visoko, od koder je nato prek kupa gnoja padel na tla. Huje ranjenega kmeta so reševalci odpeljali v Klinični center. H. J. Ukradel sončne celice Bohii^j - S strehe počitniške hiše v Ukancu je nekdo odmontiral več sončnih celic siemens, velikih 120 krat 60 centimetrov. Priključne žice je porezal, celice, vredne približno 160.000 tolarjev, pa odpeljal. Odbor nacionalnega programa varnosti cestnega prometa opozarja Preveč hitrih, pijanih in mrtvih Na slovenskih cestah je do sredine aprila umrlo že 71 ljudi. Gorenjska Plaval pa ne bi Radovljica - Neznanec je v noči s petka na soboto vlomil v prostore plavalnega kluba v Radovljici. Seveda ga plavanje ni zanimalo, pač pa video projektor in daljinski upravljavec, vredna okrog 700.000 tolarjev, ki ju je odnesel s seboj. Kamen v izložbeno okno Tržič - Nekdo je v noČi s petka na soboto z večjim kamnom razbil izložbeno steklo Mercator-jeve trgovine. Iz nje je nato ukradel DVD predva-jalnik. Policisti za neznancem še poizvedujejo. Denar in nakit Mi^je - V isti noči je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo v Miljah pri Visokem. Vanjo je prišel skozi okno. Odnesel je za približno pol milijona tolarjev zlatnine in denarja. Kranj - Iz hiše v Kranju je neznanec v noči s četrtka na petek ukradel Črno vrečko, v kateri je imela lastnica denarnico z osebnimi dokumenti in denarjem. Škode je za okrog 20.000 tolarjev. Naklo - Neznanec je v sobotni noči skozi balkonska vrata vlomil v hišo v Naklem. Pregledal je vse prostore, odnesel pa prenosni računalnik deli, dlančnik HP in zlato verižico. Lastnika je olajšal za približno 800.000 tolarjev. H. J. S Štirimi mrtvimi varnejša. Krai\j - Na četrtkovi seji je odbor nacionalnega programa varnosti cestnega prometa, ki ga vodi notranji minister dr. Rado Bohinc, opozoril na občutno povečanje števila smrtnih prometnih nesreč v tem letu. Na slovenskih cestah je namreč do sredine aprila umrlo že 71 ^udi, kar je devetnajst več kot v enakem času lani. % Odbor od pristojnih ministrstev in sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu zahteva analizo vzrokov za slabšo prometno varnost kot tudi predlog dodatnih varnostnih ukrepov do konca leta. Po podatkih policije je do konca marca letos kljub poostrenemu nadzoru zaradi neprimerne hitrosti izgubilo življenje 31 ljudi, lani sedem- najst. Precej se je povečalo tudi število povzročiteljev prometnih nesreč, ki so vozili pod vplivom alkohola. Med mrtvimi je bilo Štirinajst pešcev, lani sedem, ter dva kolesarja. Številke so zaskrbljujoče, je poudaril tudi minister Bohinc, zato bodo dodatni ukrepi nujni, med njimi tudi primerna vzgoja in opozarjanje mladih na najpogostejše vzroke prometnih nesreč. V prvih treh oziroma treh in pol mesecih so na gorenjskih cestah umrli štirje ljudje, kar je eden manj kot lani v enakem času. Glede na to, da je v vseh policijskih statistikah Gorenjska zastopana s približno desetodstotnim deležem, je Gorenjska s štirimi mrtvimi v primerjavi z 71 umrlimi v Sloveniji nedvomno v zgledni prednosti. Čeprav je vsaka smrt na cesti seveda preveč in odveč. H. J. GORENJSKI GLAS • 14. STRAN POGOVOR / info@g-glas.si Torek, 20. aprila 2004 Prostor niso le gradbene parcele Knjiga Moja dolina na dlani, ki jo je izdala občina Moravče, bralca popelje skozi naravne vrednote in kulturno dediščino Moravške doline. ''Naj ohrani spomin na bogato preteldost, ustvarjai^je in živ^e-i^je ljudi Moravške doline, hkrati pa nas spodbudi k premišljenemu ravnanju, ohrai^ai\ju in spoštovai\ju teh vrednot," je o knjigi Moja dolina na dlani zapisala moravška župai\ja Ljudmila Novak. Pogovarjali smo se z urednicama ki\jige, konservator-ko v kranjskem zavodu za varstvo kulturne dediščine Mojco Tercey Otorepec in svetovalko v krai^skem zavodu za varstvo narave Tadejo Šubic. V knjigi Moja dolina na dlani ste predstavili naravne vrednote in kulturno dediščino Mo-ravške doline. Mnogi verjetno niti ne vedo, kje lezi ta dolina? Šubic: "Moravška dolina je geografsko del Moravško-Tr-boveljskega podolja in se raz-.prostira vzhodno od Domžal. Na severnem in južnem robu prehaja v gričevnato in hribovito pokrajino Posavskega hribovja, ravninski del pa obsega po-dolji Rače in Drtijščice." Iz katerih smeri je mogoč dost^? Šubic: "Najenostavnejši je dostop z regionalne ceste Ljubljana - Domžale - Celje iz Doba oziroma iz avtoceste, izvoz Krtina, ali iz Izlak. Največja težavo predstavlja cesta,, ki pelje proti Izlakam skozi osrednji del Moravč. Prav mimo cerkve vozijo težki tovornjaki, saj zaenkrat še ni obvoznice, in uničujejo stavbe ob cesti. Nanjo se namreč preusmerja veliko prometa proti Štajerski, prav tako tudi tovorni promet proti Gorenjski in Štajerski iz peskokopa v Drtiji. Kako je nastajala zgoraj omenjena knjižica? Tercey Otorepec: "To je bilo še v času skupnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju. Avtorji prispevkov v knjigi smo delali skupaj v isti sobi, rekli smo ji zelena soba. Iskali smo možnosti, kako bi lahko predstavili tako naravne vrednote kot kulturno dediščino širšemu krogu ljudi. Ugotovili smo, da s pomočjo lo- kalnih časopisov, ki jih izdajajo posamezne občine, pridemo do vseh gospodinjstev. Moravče so takrat pristopile k projektu celostnega razvoja podeželja in obnovi vasi (CRPOV). V okviru tega so nas prosili, če bi predstavili moravško naravno in kulturno dediščino. Na podlagi tega smo nato navezali tesnejše stike tudi z lokalnim časopisom Novice iz Moravške doline. Z glavno in odgovorno urednico Bernardo Mal smo se dogovorili za prispevke o varstvu narave in kulturne dediščine, ki bi jih objavljali v rubriki Moja dolina na dlani. Prvi članek je izšel v maju 2001 izpod peresa Tadeje Šubic." Šubic: "Sledili so prispevki o naravnih vrednotah-geoloških posebnostih in kamninah, osamelem moravškem krasu in kraškem podzemlju, vodah, živalskem in rastlinskem svetu, drevesih ..." Tercey Otorepec: "To ni bilo vezano na eno tematiko, ampak je šlo za generalno predstavitev, kaj so to naravne vrednote in kulturna dediščina, kdo je zadolžen za njihovo varovanje in kaj lahko ljudje sami storijo pri tem." Koliko so se ljudje sploh zavedali naravne, pa tudi kulturne dediščine ? Tercey Otorepec: "Seveda se vsi strinjajo, daje to treba ohranjat. Vendar je to šele začetek. Mi smo opravili neke vrste pionirsko delo, ko smo iskali načine, kako priti med ljudi. Vseka- Urednici knjige Mojca Tercelj Otorepec in Tadeja Šubic z moravško županjo Ljudmilo Novak. Platana pri gradu Tuštanj. - Foto: Aleš Ocvirk kor smo naleteli na pozitiven odziv. Dolgo časa je bil zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine strah in trepet, ljudje so o nas razmišljali v smislu nekoga, ki nič ne dovoli. Mi smo bolj varstveniki, torej strokovna pomoč ljudem, ki bi morali tudi sami skrbeti za svoje bivalno okolje. Dediščina ni zgolj preteklost, živimo jo tudi danes in jo tudi sami ustvarjamo. Prostor nam predniki niso zapustili zato, da ga bomo uničevali ali v njem gledali zgolj gradbene parcele, ampak da ga bomo spoznali in spoštovali ter znali tudi ravnati z njim." Šubic: "V bistvu se na to, kakšna je geološka zgradba območja, nanaša tudi poselitev in vsa naravna in kulturna dediščina nekega območja." Gre za precej zaprto dolino, v kateri se je ohranila celo značilna moravška govorica. Koliko je zaprtost pripomogla k ohranitvi te dediščine? Tercey Otorepec: "V preteklosti tu sploh, ni bilo ceste, edina povezava je bila makadamska pot iz Zelodnika proti Moravčam ali čez hribe iz južnega in vzhodnega konca." Šubic: "Zaradi tega se doline ni dotaknila industrializacija, to je bilo bolj agrarno območje." Tercey Otorepec: "Zato je še toliko dediščine tudi ohranjene, čeprav se v zadnjih tridesetih letih pojavljajo nove težnje po nadomestnih gradnjah. V dolino se namreč vračajo ljudje, ki so se nekoč izselili in živeli v veČr jih mestih. Zdaj prihajajo nazaj z novim vzorcem o načinu življenja. Neka lesena kajža ali kamnita hiša zanje ni več zanimiva, spremeniti jo je treba v predmestno vilo." Koliko pa je zaprtost doline prispevala k ohranitvi same narave ? Šubic: "Narava je bila seveda vir surovin in vanjo se je zato naselil človek s svojo dejavnostjo in s tem prispeval k njenemu ohranjanju oziroma degradaciji. V Moravski dolini je k temu največ pripomogla mineralna surovina. Nekdaj verjetno železova ruda, potem premog, kremenov konglomerat in peščenjak, v zadnjem času pa kremenčev pesek. Vendar če na to gledamo z geološkega vidika, je vsak odkop po eni strani degradacija narave, po drugi strani pa s tem odkrivamo ostanke nekdanjega morja, spoznavamo, kako je nastala moravška dolina. V kamninah so našli številne fosilne ostanke rastlin in živali iz nekdanjih morij. Deli peskokopov in kamnolomov, v katerih se fosili nahajajo, so uvrščeni v naravne vrednote. Zato želimo, da se to ne zasuje, ampak ohrani. Glede vodotokov na tem območju - potoka RaČa in Drtijšči-ca sta na določenih odsekih dobro ohranjena. Izjemna je tudi biotska pestrost - raznovrstnost živali in rastlin tega obvodnega prostora. X)a je voda čista, dokazujejo tudi školjke in polži v njej. Poskrbeti je potrebno "za to, da se nove gradnje ne bodo širile v obvodni pas, da bo tako ostalo še naprej." Katere zaklade še vse skriva ta dolina? v Subic: "Dobro je ohranjen podzemni svet s kraškimi jamami - ena najlepših je Osoletova jama - ki jih ne smemo obiskovati brez spremstva, saj v njih prebivajo netopirji, hrošči in mehkužci. Po kraškem svetu se pretakajo tudi vode. Če so one- snažene - tu ni toliko možnosti prečiščevanja, kot recimo v prodnatih tleh - potem te vode onesnažene iztekajo na plan. Zato je treba vodne vire in mo-ravški osameli kras varovati, tako da vsaj ne odlagamo odpadkov kjerkoli in ne zasipavamo z njimi vrtač. Če pogledamo v celoti, je dolina dokaj dobro ohranjena. Peskokopi so pač povezani z nahajališči kremenčevega peska, kar je eden od virov njihovega preživetja. Treba je le najti sozvočje z naravo. Naj omenim še lipe ob nekdanjem gradu v Zalogu in platano pri gradu Tuštanj ter hruŠkov drevored ob cesti zahodno od Mo- v ravc... Katere so značilnosti kulturne dediščine, ki se je ohranila na tem območju? Tercey Otorepec: "Zaenkrat 'sodoben* način razmišljanja še ni toliko posegel na to območje, da je treba staro hišo podreti, ker je pač stara. Zato se je ohranila vrsta tipov stavb, pa tudi zelo redko trško jedro Moravč. Zgodovinski razvoj poselitve je nastajal po fazah - zaselek, vas, vaško jedro, trg, mestno jedro, mesto. Zelo hitro se je v zgodovini preskočilo fazo trga - vas se je zelo hitro razširila v mesto. Tu pa se je ohranil prav trg kroglaste oblike, v sredini je cerkev sv. Martina s parkom, okrog pa so različne hiše, od domačij do večjih kmetij, obrtniških hiš ... V celoti je ohranjena tudi kulturna krajina, ki se veže na človeka. če seje ukvaijal s kmetijstvom, je skrbel tudi za travnike, sadovnjake, pomožne stavbe ... Ohranjeni so tudi kozolci, to-plarji, ki jim jaz pravim mojstrovine znanja tesarjev, čeprav jih danes veliko sameva, ker se tudi tu pojavlja baliranje. Potem tudi značilne kmečke in kajžar-ske hiše, pa sušilnice za sadje. Pomembna je še. Limbarska gora, ki je znana romarska pot s cerkvijo sv. Valentina. Celotno območje je spomenik državnega pomena." Omenili ste sušilnice za sadje. Kaj natančno je to ? Tercey Otorepec: "To je pomožna stavba ob posameznih domačijah, ponekod je bila tudi ena v okviru cele vasi. Ponavadi je stala sredi sadovnjaka. Zunaj stavbe so zakurili, da je po posebnem kanalu, izkopanem v zemljo, v notranjost prihajal topel zrak. V notranjosti stavbe so bile ob stenah lese - police ali predali, kamor so naložili sadje in ga sušili na ta način, da so ga zraven še prekadili. Prvotno so nastale kot sušilnice za lan. Treba je poudariti, da so v preteklosti ljudje znali živeti v okviru bi-otske raznovrstnosti in varovanja kulturne dediščine. Zdaj temu radi rečemo trajnostni razvoj. Mi smo ta znanja izgubih, ker smo prehitro začeli hlastati za novimi prostori, gradbenimi parcelami tako imenovanega slovenskega prostora in okolja." Šubic: "Včasih so znali živeti z naravo, zdaj pa si jo želimo podrediti." Pogovarjali ste se tudi s tamkajšnjimi rokodelcu Katere rokodelske dejavnosti so značilne m Moravško dolino ? Šubic: "Nad Pečami je nekdanji kamnolom črnega apnenca, ki mu pravijo peški marmor. Zelo znan je tudi moravški peščenjak, iz katerega so klesali portale in drugo cerkveno okrasje. In prav kamnosek je bil prvi, ki smo ga obiskali in predstavili njegovo delo." Tercelj Otorepec: "Lastniki, ki so nekaj dali na svojo hišo, so jo okrasili s portali, v katere so bili vklesani različni motivi, predvsem rastlinski, recimo trta, ali živalski, pri katerih so pogoste ptice. Kamen in les sta bila tudi osnovna gradbena materiala. Veliko je hiŠ in gospodarskih poslopij, ki so grajena na način, ki se danes že izgublja, 'na brano* - ogrodje stavbe je leseno, prostor med lesenimi tramovi so zapolnili s kamnitim polnilom, ki ga je v trdno zgradbo povezal apnen omet. V Moravški dolini je bilo razširjeno tesarstvo in krovstvo, kolarstvo in pletarstvo. Zelo znan je tudi mojster Milan Kokalj, ki je v te kraje iz Preddvora prinesel izdelovanje jermenov in komatov. V nekdanji dolini gradov se je vrtelo okoli 42 mlinov in nekaj žag ob dveh vodotokih, RaČi in Drtij-ščici." Koliko se to obrtniško in rokodelsko znanje prenaša na mlade? Tercey Otorepec: "Med mladimi za to ni interesa. To so bile obrti, za katere se je bilo treba izučiti, podobno kot danes. Sicer je tudi danes v moravškem človeku še veliko ustvarjalnosti, ampak očitno je mnogim lažje iti v Baumax po bavarsko ograjo, ki s tem delom osrednjeslo-venskega regionalnega območja nima prav nobenih vezi." Mateja Rant Piše Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih 574 Matevž Langus, "seibstmademan" Slikarja Matevža Langusa poznamo, v spominu so nam ostali njegovi portreti Prešernovih sodobnikov Matije Čopa, Andreja Smoleta, Primicove Julije, pa njegove freske, zlasti monumentalno Marijino vnebovzetje v kupoli cerkve vrh Šmarne gore. Zmeraj bomo obžalovali, da mu ni uspelo portretirati tudi Prešerna samega. To pot želimo poudariti, da je bil ta znameniti slikarski umetnik gorenjski rojak in da je o njem pisal tudi Lavtižar. Rojen v Kamnigorici pri Radovljici 9. septembra 1792 ni mogel pričakovati Matevž Langus od svojih staršev drugega kakor to, kar si bo sam zaslužil. OfV je bil ubog žebljar in sin bo tudi to, kar oče, kije le s težavo preživljal mater in otroke. Komaj je Matevž toliko dorastel, da je bil za uporabo, že je s sajastimi rokami koval žeblje. Ker takrat še ni bilo šol v manjših vaseh, ni imel prilike, da bi se bil naučil vsaj čitati in pisati. Mati pa je ff skrbela, da so hodili njeni otroci radi v cerkev, kjer so dobivali lepe nauke za prihodnje življenje. " Ko so v Radovljici obnavljali grad grofa Thurna, je v njem srečal mojstra soboslikarja iz Celovca. Ta ga je povabil k sebi v uk. Oče mu je medtem že umrl in prosil je mater, če lahko gre. V Celovcu je ostal šest let in postal slikarski pomočnik ter s pridnostjo privarčeval 1000 goldinarjev. Šel je na Dunaj, da bi študiral na akademiji, a prihranki so kmalu pošli. Spet je v Ljubljani "slikal sobe" in si po dveh letih prihranil za pot v Italijo. Po Benetkah ga je še bolj navdušil Rim. "Življenje papeževem mestu mu je tako ugajalo, da je ostal tukaj poldrugo leto in da se je pozneje vedno spominjal središča katoličanst\'a ter z veseljem pripovedoval o njem. Posebno rad je omenjal sledeči dogodek: Kardinal-protektor slikarske umetnosti je povabil mlade akademike na izlet blizu Rima. V soseščini so kovali žeblje kakor na Langusovem domu v Kamnigorici. Langus pripomni, da si tudi on upa skovati žebelj. Tovariši so mu rekli, naj dokaže kar je trdil. Matevž je poiskal kladivo in z malimi udarci naredil pravilen žebelj. Vsi so se čudili, kako je to mogoče. Kardinal pa mu je rekel: *To ni bil prvi žebelj, ki ste ga tako hitro skovali.*" Po vrnitvi se je ves posvetil slikarskemu delu. "Leta 1829 se je vrnil v Ljubljano in s povratkom je bila dovršena trnjeva pot, ki jo je prehodil naš umetnik. Zdaj je bil star 36 let. Nobenega dobrotnika ni imel, da bi ga bil podpiral. Sam je prenašal vse težave in si z lastno pridnostjo ustanovil potrebne pogoje za , Življenje. Amerikanci pravijo takim 'selbstmademan'/tu je Lavtižar pomešal nemščino in angleščino, v kateri se seveda reče self-made man/, to je mož, ki si je ustvaril samostojnost brez tuje pomoči. V Ljubljani ni našel takoj sebi primernega dela. Kmalu pa se je seznanil z duhovniki in s kmeti z dežele. Naročali so cerkvene slike in razne druge podobe. Delo mu je tako naraščalo, da je komaj izvrševal, kar so zahtevali od njega. Vesel je bil zaslužka tudi zato, da je mogel podpirati svojo priletno mater. Nekaj čđsa je stanoval blizu Križank na sedanjem Napoleonovem trgu, pozneje pa se je preselil v reduto. Da bi ne ostal sam, sije izbral družico in živel z njo v srečnem zakonu. " Tu ne bomo naštevali njegovih Številnih del, katerih popis najdemo v vsakem boljšem leksikonu. Julija Primic na sliki Matevža Langusa Poglejmo raje, kako je živel in delal. V njegovem načinu dela je ostalo nekaj gorenjskega in kovaškega. "Langus je zgodaj vstajal. Ob petih zjutraj je bil Že pripravljen za delo in dostikrat slikal do večera. Ob nedeljah je hodil k maši v cerkev svetega Jakoba ali k frančiškanom, k pridigi pa v stolno cerkev. Dobra prijatelja sta si bila s takratnim stolnim vikarjem Jožefom Zupanom, ki je postal pozneje stolni prošt v Ljubljani. Njuno prijateljstvo je bilo toliko večje zato, ker sta si bila rojaka: Zupan rojen v Kropi, Langus pa v Kamnigorici." Poznanst\'o s kleriki mu je prineslo tudi naročila za najvidnejše oljne slike in freske, ki še danes krasijo najuglednejše ljubljanske cerkve, stolno, šentjakobsko, frančiškansko. V slednji je poslikal ves strop, tako v ladji kot i' šesterih kapelah. "Umrl je 20. oktobra 1855 in bil vpisan mrliški knjigi svetega Jakoba v Ljubljani. Njegovo truplo počiva pri svetem Krištofu nekako v sredi pokopališča ob desnem zidovju v rodbinski grobnici. " mm •«v Torek, 20. aprila 2004 GOSPODARSTVO / Stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS • ^5. STRAN Sešir iz tisočletnega mesta « Škofjeloška tovarna klobukov Šešir je tretje leto zapored poslovala z izgubo. Ugotavljajo, da imajo v prostorih in zemljiščih preveliko premoženje, zato ga nameravajo prodati. V marcu so ukinili proizvodnjo dlake in nameravajo se umakniti iz prostorov na Spodnjem trgu, kjer naj bi za njimi ostal le muzej. Škofja Loka - Tovarna klobukov Šešir ve^a v tisočletnem mestu ob sotočju Sor za prvo pravo tovarno, na katero je bila nekdaj praktično vezana sleherna družina v tem mestu. V zahodnem svetu je zaprla vrata več kot polovica tovrstnih tovarn, v Šešir-ju pa razmišljajo predvsem o specializaciji na oblikovanje in končno izdelavo klobukov. Izračuni kažejo, da bi poslovali pozitivno, če bi odprodali nepotrebno premožei\je. O tem smo se pogovarjali z Mirom Pinteričem, ki dela v tej tovarni že skoraj štirideset let, že 30 let kot direktor. Kako je Sešir zaključil lansko poslovanje ? Za Sešir je značilno, da vseskozi posluje le z lastnim kapitalom, pri čemer smo imeli pred tremi leti 140 milijonov tolarjev izgube, predlani 72 milijonov in lani 60 milijonov tolarjev. Jasno je, da imamo - tega ne bi smel nihče zanikati - še notranje rezerve, sicer pa je položaj v klo-bučarstvu takšen, da ni mogoče pričakovati možnosti za povečanje proizvodnje. Najbolj nas je udaril nemški trg, kamor izvažamo 80 odstotkov proizvodnje, ter katastrofalna vrednost dolarja pri izvozu v Ameriko in Kanado." Kaj se dogaja v Nemčiji? V Nemčiji se je zaradi recesije in vsesplošnega varčevanja zmanjšala prodaja, poleg tega pa smo doživljali hude pritiske na znižanje cen. Menim, da je tam položaj celo slabši, kot v Sloveniji. Praktično nič se he troši, trgovske hiše so polne blaga, potrošnikov pa malo. Naš izvoz se je lani zmanjšal za 4 odstotke in prvič smo morali, če smo hoteli obdržati trg, med letom popravljati cene. Se takšni trendi nadaljujejo tudi letos? ''Letos je bolje. Letos smo izločili proizvode, ki niso dajali dovolj zaslužka. Vse bolj postaja jasno, da se bo Šešir obdržal le, če bo delal visoko kakovost in se zelo fleksibilno odzival na trg. Jasno je, da bodo masovno proizvodnjo delali na Kitajskem in Kitajci južno od Firenc, pri čemer se v Firencah prilepi nalepka 'Made in Italy'. Tem ne moremo konkurirati. Konkuriramo lahko zato, ker smo le tri ure od Münchna, če smo sposobni današnje naročilo že jutri odposlati. Podobno je tudi s konkurenco iz evropskega vzhoda, ki je doslej lahko ponudila nižje cene zaradi vsaj pol nižjih plač v teh državah, vendar po vstopu v EU se jim bodo stroški delovne sile kaj hitro povečali." Miro Pinterič Kaj menite, da je vzrok temu, da ne dosegate dobička? "V Šeširju imamo pri letnem prometu 342 milijonov tolarjev kar za 1.152 milijonov tolarjev premoženja, kar sicer pomeni, da smo v preteklosti dobro delali in veliko ustvarili, hkrati pa takšno premoženje ustvarja precejšnje stroške. Premoženje je v prostorih in zemljiščih, ki jih ne potrebujemo. In sklenili smo, da to stanje popravimo. Prvi ukrep, ki je hkrati velika usluga okolju, je bila pretekli mesec ukinitev proizvodnje dlake. S tem smo okolju pribranih 20 ton odpadkov in za 7 ton na leto zmanjšali porabo kemikalij, pri čemer nihČe od zaposlenih ni ostal brez dela. V prostorih na Trati pa se je sprostilo ogromno prostora, saj smo morali imeti veliko skladišče kož. Ta prostor odpira možnost za to, da celotno našo proizvodnjo združimo na tem prostoru in izpraznimo tovarno na Spodnjem trgu." Bo torej Skofja Loka izgubila enega svojih.simbolov - najsta-rejšo tovarno, kije neločljivi del pogleda na tisočletno mesto? "Nikakor ne. Dimnik bo ostal. Čeprav bi se industrija v resnici iz mestnega jedra izselila. Ni še dokončne odločitve o tem, kaj bomo s tem objektom napravili. Razmišljamo o dveh možnostih: Pravo industrijo je v Škofji Loki leta 1871 začel Nemec Alojz Kernner s tovarno kocev. Dve leti pozneje je razširil obrat v tovarno sukna, ki jo je zgradil na klancu med župno cerkvijo in Selščico, kjer sta bila prej mlin in kopališče. Leta 1893 je nabavil generator in osnoval elektrarno, ki je dajala tok tudi za ulično razsvetljavo. Tako je bila Loka prva na Kranjskem, ki je imela javno električno razsvetljavo. Suknarna je delala do prve svetovne vojne. V opuščeni Kernnerjevi tovarni je leta 1921 začela obratovati tovarna klobukov Šešir, ki jo je ustanovila delniška družba iz Ljubljane brez zveze z nekdaj močno razvito klobučarsko obrtjo, ki ga je mogoče slediti v 18. stoletje. Vir: prof. France Planina: Škofja Loka s Poljansko in Selško dolino Novo tovarno na Trati so z lastnimi sredstvi začeli graditi 1976 leta. objekt prodati, ali pa ga v neki skupini preurediti v stanovanj-sko-poslovni objekt in kot takega tržili. Ideje so, nekaj jih je že tudi na papiiju, o njih pa smo se tudi že pogovarjali z županom, da bi v stari tovarni nasproti srednjeveške kašče lahko uredili svojstven vhod v mesto, ki bi vodil skozi staro tovarno do cerkve Sv. Jakoba, torej iz Spodnjega trga na Mestni trg. V tem prehodu bi poleg raznih lokalov tudi Sešir pustil svojo sled, da ne govorim o povsem drugačni vrednosti in možnosti odnosa do Sore in njenega Čudovitega jezu, iz katerega bi z malo hidroelektrarno lahko letno proizvedli vse prej kot zanemar^ivih milijon kilovatnih ur. Če Skofji Loki še uspe končno dobiti obvoznico za Poljansko dolino, ki bo preusmerila sedaj neznosen promet po Spodnjem trgu, bo to resnično zanimiva točka. Ko sem omenil Šešiijevo sled, sem imel v mislih seveda našo prodajalno, poleg tega pa še en prostor, kjer bi po vzgledu nemških in avstrijskih mest s klobu-čarstvom, ki jih poznam, imeli muzejsko sobo, kjer bi občasno lahko pokazali tudi izdelavo klobuka. Šešir, prva tovarna v Škofj i Loki, na katero je bila nekoč vezana praktično vsaka družina v tem kraju, si to zagotovo zasluži." Kaj pa prostori in zemljišča na Trati? "V objektu na Trati predvsem ugotavljamo, da imamo preveč "Čeprav se morda čudno sliši, je bila naša proizvodnja dlake 20 do 30 odstotkov dražja, kot je v Belgiji, zlasti na račun naših strožjih, včasih povsem nesmiselnih predpisov in zahtev. Zagotovili smo si dva zanesljiva dobavitelja; s katerima že dolgo sodelujemo, in uvedli vse potrebne vhodne analize in kontrole. Šešir ima perspektivo. Priznan je doma in v tujini in to je potrebno negovati. Mi se moramo usposobiti, da bomo zmogli na manj kvadratnih metrih izdelovali klobuke visoke kvalitete. Lahko celo napravimo še nadaljnji korak: ukinemo proizvodnjo nebarvanih tulcev, ki jih sedaj celo tudi izvažamo, in se specializiramo samo na oblikovanje in končno izdelavo klobukov. To znamo, za to imamo tradicijo, to je naša perspektiva." In kaj pravijo na vse to lastniki? "Naš največji lastnik je z dobrimi 50 odstotki Nacionalna finančna družba, za katero lahko mirno rečem, da je ne zanima naš položaj, usoda panoge, slovenske tekstilne industrije. Za vse ostalo lahko rečem, da je zelo razpršeno lastništvo. Normalno je, da razmišljajo le o tem, kako bi svoj delež čim bolje unovčili. Moja želja, da ne rečem moje poslanstvo, je, da Šešir z okoli sto zaposlenimi zaokrožim, dvignem na opisan nivo, ko ljudje ne bodo zaslužili le za minimalne plaČe, pač pa za dobro življenje, delničarji pa Poleg Loškega gradu in cerkve Sv. Jakoba je tovarna Šešir s svojim dimnikom neločljivi del podobe tisočletne Škofje Loke. pisarniških prostorov, ki jih že in jih še bomo oddajali. Poleg tega je tu nad 5 tisoč kvadratnih metrov komunalno in energetsko urejenih zemljišč, ki jih nameravamo prodati. Izračun pokaže, da samo nadomestila za stavbno zemljišče in prihranki pri prostorih že pokrijejo lani nastalo izgubo." Vendar, ali opustitev proizvodnje dlake ne pomeni postopnega krčenja proizvodnje klobukov? Kje boste poslej dobili dlako? Kako razmišljate o še-širjevi perspektivi? dobili spodobne dividende. Za proizvodnjo imamo dobre kadre in veliko znanja, poiskati moramo kreatoije in komercialiste. O vsem tem bo seveda potreben dogovor z lastniki, morda odkup, sprememba lastništva. Želeli bi si, da postanemo lastniki tisti, ki smo resnično zainteresirani za Šeširjev razvoj. Zbira se skupina približno dvajsetih, ki smo na to pripravljeni. Šešir potrebuje aktivne lastnike." Štefan Žargi EU, pozor: prihajajo Slovenci!!! i > Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete Podobno kot se je Slovenija z vstopom v Nato odpovedala vojaški suverenosti in zdaj naš zračni prostor hudo budno in zelo vestno pazijo italijanski vojaški lovci (seveda in nikakor ne zastonj), se bo naša država z vstopom v Evropsko unijo (EU) odpovedala kar precejšnjemu delu svoje državne suverenosti. Če pustimo ob strani politiko v najboljšem pomenu te besede, lahko zlahka in hitro ugotovimo, da se bomo odpovedali veliki večini ekonomskih politik, ki smo jih doslej relativno bolj ali manj uspešno vodili v vseh teh letih od osamosvojitve. Tako se bosta proračunska in davčna politika podredili evropski, a kar bo za navadnega državljana mogoče najbolj opazno, bo, če bo šlo vse po vladnih načrtih, kar pa je še veliko vprašanje, ukinitev tolarja in uvedba evra, s tem pa izguba denarne politike. A z vsem tem naj bi Slovenci ne imeli pretiranih težav, saj smo tega že vajeni iz časov žalostno preminule skupne države ''bratstva in enomosti In tako kot so v starih časih vse "slabe" sn^ari prihajale iz Beograda, bo zdaj to vlogo prevzel Bruselj, spet bomo lahko naše malčke učili o ožji in širši domovini, trgovina s članicami EU bo potekala po podobnih načelih, kot tista med republikami bivše SFRJ, ko pa bomo že čez nekaj let postali neto plačniki v bruseljsko blagajno, se bodo kmalu dvignili glasovi, da gre zdaj paČ vse "gor", tako kot naj bi šlo v preteklosti vse "dol". Pa naj še kdo reče, da se zgodovina ne ponavlja. Pri tem pa nas seveda z vladne strani obmetavajo z rožicami, a žal vse ni tako rožnato, kot bi si želeli ministri, poslanci in ostati praznujoči. V pozni jeseni lanskega leta se je celo njim v programu za prevzem evra zapisalo, da je tako imenovana realna konvergenca za vstop v Evropsko denarno unijo (EMU) zadostna. "Zadostna"? Hm, če to prevedemo v jezik šolskih ocen, vsa stvar vsekakor postane zelo pomenljiva, saj nam taisti ljudje že kar nekaj Časa prodajajo čisto drugačne žemljice o tem, kako je naša država vsestransko in odlično pripravljena na vstop v EU, EMU, ... Resnici na ljubo je-si-cer resnično potrebno poudariti, da realna konvergenca, v nasprotju z nominalno v obliki maastrichtskih pogojev o višini inflacije, javnega dolga itd., ni formalni pogoj za prevzem evra. Realna konvergenca se nanaša predvsem na raven BDP na prebivalca in raven cen ter na drugi strani splošne pogoje, v katerih deluje gospodarstvo, od odgovornosti vlade pri njenih odločitvah, stopnjo razvitosti pravnega sistema do učinkovitosti državne uprave in kakovosti pravne ureditve. Naša država sicer po mnenju vlade zadošča večini teh pogojev, rezultati ankete Svetovne banke pa kažejo, da Slovenija pri večini zgoraj naštetih kazalcev zaostaja za povprečjem EU, pa čeprav smo imeli pri nas odlično priložnost, da ta izpit opravimo vsaj nekoliko bolje, saj smo edina od sedanjih pristopnic po letu 1991 začeli graditi svoj formalno-pravni in gospodarski sistem praktično na ničli. A kaj hočemo, priložnost zamujena ne vrne se nobena in pravijo, da pesimisti nismo nikoli razočarani. Začenja se peti TELEINFOS Ljubljana - Jutri, v sredo bodo v Cankarjevem domu odprli letošnji, že peti informacijsko-telekomunikacijski sejem Teleinfos, osrednji slovenski dogodek v tej panogi, ki bo odprt med 9. in 18. uro do vključno sobote. Letos bo pod geslom Trava povezava' nastopilo na tej sejemsko-izobraževalni prireditvi nad 80 razstavljavcev, pripravili pa so tudi nad 90 izobraževalnih predavanj, seminarjev in praktičnih delavnic. Osrednja dogodka bosta v sredo poslovna konferenca, z udeležbo 30 uglednih gospodarstvenikov, ter v četrtek tehnološka konferenca, na kateri bodo razpravljali o širokopasovni konvergenci. V sklopu razpisov 'Iščemo najboljše' lahko vsi, ki se z izdelavo spletnih projektov, digitalnimi video in zvočnimi zapisi ter digitalno fotografijo ukvaijajo neprofesionalno ter z mobilnimi aplikacijami profesionalno ali neprofesionalno, postavijo na ogled izdelke, ki jih bo ocenjevalo strokovno oko žirije ter obiskovalci spletne strani prireditve. Najboljši bodo prejeli priznanja in bogate nagrade. Strateški partnerji prireditve Telekom Slovenije, Mobitel in SiOL so tudi letos omogočili brezplačni vstop na prireditev. š. ž. Nove spletne strani Aerodroma * Brnik - Iz Aerodroma Ljubljana so sporočili, da so na osnovi izkušenj z že doslej dobro obiskano spletno stranjo, ki sojo postavili v letu 2000, prenovili vsebino. Nove spletne strani Aerodroma Ljubljana www.lju-airport.si potnikom in obiskovalcem letališča ponujajo vse informacije v zvezi z leti na brniškem letahšču, predstavijo to slovensko okno v svet in potnike z obilo informacij o končnih desti-nacijah pospremijo na pot. Poleg informacij, namenjenih potnikom, vključno s povezavami do ponudnikov in strani z vremenom ter turističnimi informacijami, je del spletnih strani namenjen tudi poslovnim partnerjem, medijem ter poslovnim rezultatom družbe. Š. Ž. Sonr CrIcMon T330 4 , PtilHpi 53B B«m] seeoc • > SwTMunK SCH X400 Sony VKm^ redo ..t ' ■i Noki« 7200 M i m Motorolj VOOO It Ugoden nakup enega od osmih sodobnih mobiteiov + sklenitev/podaljšanje naročniškega razmerja + praviino rešena križanka = nagrada po Izbiri: 50 fVIMSov ali SMSov. Križanko poi&čite v dnevnih časopisih, revijah, v Mobitelovih centrih in na spletnih straneh www.mobitel.si m www.pinkponk.com. Pravilno izpolnjeno do konca aprilH prinesite v Mobiteiov center ali k pooblaščenem prodajalcu. Ponudba velja ob sklenitvi/podaljSanju naročniškega razmerja Mobitel GSM/UMTS za 24 mesecev. Mobrteli, ponujeni v akciji, so prirejeni za uporabo v omrežju Mobitel GSM/UMTS, zato Jih lahko uporabljate le s SIM kartico Mobitel GSM/UMTS. Cene vključujejo DDV. Ponudba mobiteiov traja do odprodaje zalog m velja za vse, ki nimate podpisanih več kot dveh veljavnih aneksov k naročniški pogodbi. Ponudba velja za vse naročniške pakete, razen za osnovni SOS paket m paket Podatkovni bonus, Informacije na brezplačnih številkah: naročniki Mobitel GSM/UMTS: 031 041/051 700 700, M obi uporabniki: 031. 04t 051121. ostall: ObO 70 70. ŽIVLJENJE NISO LE BESEDE & fo u> WWW. o B t T E L . s I 1 GORENJSKI GLAS - IS. STRAN NEPREMIČNINE / info@g-glas.si Torek, 20. aprila 2004 Cenovno sidro za stanovanja NERREMIÖNINE 'Bi Cesta maršala Trta 86. 4270 Jesenice Tel.: 04 586 33 12 GSM: 041 673 048 V prvi nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, ki se bo sprostila julija, je več kot 20 tisoč varčevalcev prihranilo okrog 43 milijard tolarjev. v nacionalno stanovanjsko varčevalno shemo je ta čas vključenih 82.260 varčevalcev, ki so doslej privarčevali več kot 70 milijard tolarjev. Prva varčevanja se bodo sprostila v začetku julija. Na podlagi ankete, ki jo je lani med pet tisoč varčevalci izvedel republiški stanovai\jski sklad, bo večina teh varčevalcev izkoristila tudi pravico do najema stanovanjskega posojila. Pri stanovanjskem skladu ocenjujejo, da bo po izteku prvega petletnega varčevanja v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi okrog 20.200 varčevalcev prihranilo okrog 43 milijard tolarjev. To pomeni približno 2,2 milijona na povprečnega varčevalca, ki bo ob tem imel še pravico do dolgoročnega posojila v višini najmanj 4,4 milijona tolarjev. Ob sprostitvi teh sredstev nekateri že napovedujejo precejšen skok cen na stanovanjskem trgu. Vendar so pri skladu prepričani, da so s svojo ponudbo tržnih stanovanj in soinvestira-njem v najemna stanovanja po javno objavljenih cenah uspeli vzpostaviti cenovno sidro, ki je zaustavilo naraščanje cen stano- Spoštovani bralci! v novi rubriki "svetovalski kotiček" bodo priznani strokovnjaki odgovarjali na vaša vprašanja v zvezi z nepremičninami. vprašanja lahko pošljete na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj (za nepremičnine) ali na elektronski naslov: info@g-glas.si. zavarovanje odgovornosti, licenca Planina 3, 4000 Kranj Telefon: 04 235 1000 Faks: 04 235 1001 GSM: 041 331 886 info@vida-nepreraicnine.si www.ida-nepremicnine.si KUPIMO PARCELO: KRANJ - okolica, kupimo od 700 m2 do 1000 m2 veliko zazidljivo parcelo, plačilo takoj. STANOVANJA PRODAMO: KRANJPl-ANINA lil, dvosobno s kabinetom. 77.40 m2, II. nadstropje, nizek blok, vsi priključki, leto izgradnje 1987, cena 19.100.000 SIT TRŽIČ - BALOS, garsonjera 13,50 m2 + 5.50 m2 kleti, v stanovanjskem bloku, I. 1959, 2. nad., cena 4.450.000 STT KMETM8KA ZEMUlŠČA KUPIMO: ClRČE, HRASTJE, PREBAČEVO - kupimo 2-15 ha kmetijskega zemljišča ITDd.o.o. nepremičnine Li trg 8,^i4(>00 Kranj, '2306^70. 0 V2381-120. SloN^jnski tel. št.: (H/ fax: 04/2321-122 GSM: 041/755-2%. 040/204^61 041/y0m»0Q ♦ •• ♦ PONUDBA DNEVA Kranj - Orehek: Prodamo popolnoma obnovljeno 2SS + kabinet, 51 m2. pritličje, starost objekta 40 let. obnovljeno leto 2003. parkirno mesto, takoj vseljivo. Cena 15, 2 mlo STT Tržič - mestno jedro: Prodamo popolnoma obnovljeno 2SS + kabinet. 51 m2. pritličje, vsi priključki, izredno lepo. vredno ogleda, parkirno mesto, takoj vseljivo, Cena zelo ugodna 12,5 mio SIT Kranj - Planina II: Prodamo popolnoma obnovljeno 3SS. 80 m2,1. nad., starost objekta 20 let. obnovljeno leta 2002, vsi priključki. dva balkona, izredno lepo. vseljivo po dogovoru, cena 22 mio SIT vanj. "Z letošnjo ponudbo skoraj tisoč stanovanj v Ljubljani po ceni 1300 evrov za kvadratni meter, ki bodo prednostno namenjena varčevalcem v nacionalni stanovanjski shemi, bomo ne samo zavarovali interese varčevalcev v shemi, ampak vplivali tudi na spremembo cen stanovanj v Ljubljani," optimistično zagotavljajo. Poudarjajo namreč, da so cene visoke predvsem v Ljubljani, v drugih krajih pa naj bi bile cene zmerne, čeprav, priznavajo, v primerjavi s kupno močjo Slovencev še vedno previsoke. "Da ne bo nakup stanovanja edina možna izbira, z ljubljansko občino intenzivno pripravljamo gradnjo najemnih stanovanj." Na skali 4.4000 Kranj TeL: 04 23 63 388, GSM: 041 860 938 www.tridanepremicnine-ij.si PONUDBA DNEVA Voglje, novogradnja, zelo lepa enodružinska hiša. zgrajena na ključ. 145 m2. parcela 360 m2. energijsko varčna, nadstandardni materiali, talno ogrevanje, mikroklima, cena 43 mit. SIT Golnik družinska hiša. 4. gradb. faza. I. 96, 300 m2, lahko dvo-družinska, parcela 700 m2, lepa lokacija, cena 29 mil. SIT Najemna neprofitna, socialna in tržna stanovanja sklad gradi tudi z nekaterimi drugi občinami. "Sklad skupaj z 42 občinami gradi, rekonstruira ali kupuje 759 stanovanj, od tega 115 tržnih." Načrtujejo, da bodo letos v novih projektih soinvestiranja skupaj z 48 občinami pridobili več kot 900 stanovanj, od tega 700 najemnih. Doslej so v prodajo ponudili 566 tržnih stanovanj v Ljubljani z okolico, Celju, Kamniku, Mariboru in Kopru. Ta čas pripravljajo že četrto anketo med varčevalci v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, rezultati naj bi bili znani v prvi polovici prihodnjega meseca. Lanska anketa pa je pokazala, da namerava večina varčevalcev najeti tudi stanovanjsko posojilo. Skoraj polovica jih bo privarčevana sredstva namenila za nakup stanovanja ali hiše, graditi jih namerava približno tretjina, približno toliko namerava s tem denarjem stanovanja ali hiše obnavljati. Največ, skoraj polovica, jih bo stanovanja kupovalo, gradilo ali obnavljalo v ljubljanski regiji, sledita Go-reryska (okrog 11 odstotkov) in Štajerska (približno devet odstotkov). Za nakup novih stanovanj naj bi denar porabilo približno 65 odstotkov varčevalcev. Predvidoma jeseni bo sklad objavil nov razpis za varčevanje v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi,. Se pa že pojavljajo tudi očitki, da so bančna posojila ta čas celo bolj ugodna od posojil sklada. Pri skladu odgovarjajo: "Pri stanovanjskih posojilih se moramo zavedati, da so to posojila na dolgi rok, na 10, 15 ali 20 let. Zato je treba biti v tem trenutku zelo previden pri ocenjevanju ugodnosti." Dodali so še, da imajo varčevalci v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi z varčevalnimi pogodbami zagotovljene posojilne pogoje. "V primeru, da jim bodo ■ banke ponudile Še ugodnejše pogoje, to zanje predstavlja še dodatne ugodnosti. To je odločitev in tveganje posameznika." Mateja Rant IMa območju Jesenic - Slovenski Javornik, gradimo 12-stanovanjski objekt. Na voljo so: 4 X dvosobno stanovanje s kletjo (faktor), 45,50 m2. Cena: 11.000.000,00 SIT 4 X dvosobno stanovanje s kletjo (faktor). 55,50 m2 Cena: 13.600.000,00 SIT 4 X trisobno stanovanje s kletjo (faktor), 70.00 m2 Cena: 17.400.000.00 STT Zaključek gradnje m prevzem stanovanj je predviden konec meseca avgusta 2004. ■M •4/ •a— S 4- . .1 a--? Vi fu.i- J* • o «k rf SLOVENSKI JAVORNIK V novogradnji prodamo več stanovanjskih enot 45 m2, 55 m2 in 70 m2. Cena: 248.000.00 SIT/m2 POTOKI Prodamo večje stanovanje 105 m2 v stanovanjski hiši, adaptirano Svoj vhod, vrt, CK. Cena: 12.6 mio/SIT JESENICE V stanovanjski hiši prodajamo dvosobno stanovanje 61 m2. CK- olje. Cena: 7.9 mio/SIT JESENICE Prodamo dvosobno stanovanje 52,85 m2. CK, zastekljen balkon, vsi priključki. Cena: 10 mio/SIT KOROŠKA BELA Prodamo tri- stanovanjsko hišo 260 m2 na parceli 500 m2. CK-plin, garaža, KTV. Cena: 27 mio/SIT 4 UUBNO Prodamo nadstandardno stanovanjsko hišo 250 m2 na parceli 560 m2. Garaža,-nadstrešek. Ck-olje, talno ogrevanje. Cena: 59,7 mio/SIT SLOVENSKI JAVORNIK Prodamo polovico hiše - zgornje stanovanje 100 m2, obnovljeno. Terasa, CK-olje, ločene instalacije, svoj vhod, vrt 150 m2 - kamin, garaža. Cena: 15 mio/SIT ŽIROVNICA Na lepi. mirni lokaciji - parcela 580 m2, prodamo dvostanovan-jsko hišo v treh etažah cca 220 m2. CK-olje. CATV, samostojna garaža. Cena: 42,9 mio/SIT -y- r-j.-. i r^'-tyr^i-iW'» t, «* r PRODAMO: Zvirče pri Tržiču, naselje družinskih hiš: možnost ugodnega financiranja pri Hypo banki * prevzem: pomlad 2004 Informacije na tel.: 01 4205 327, 041 618 300 Hypo Afp^-Adna^Consuftsnts d.o.o.r Žefezns c, 16, 1000 Ljubljana Industrijsko-obrtna cona -^ ^ Inteks, Kranj IB Y ^ Savska cesta 34, - proizvodne hale po 670,00 -SIT/m2, skladiščni prostori po 538,00 SIT/m2, pisarne po 947,00 SIT/m2, možnost logističnih centrov • sejemski prostor MOŽNA GRADNJA NOVIH POSLOVNIH PROSTOROV. NUDIMO UGODNE POGOJE FINANCIRANJA. ODDAMO IN PRODAMO Poslovno - skladiščne prostore različnih velikosti od malih (15 m2 dalje), srednjih (80 - 300 m2), do veikih (do 5.000 m/2). za izvajanje različnih dejavnosti po zelo ugodnih cenah Za kakršnekoli informacije smo Vam na voljo po tel.: ALBIS» d.o.o., 041/426 898, Jure, 04 20 23 579 Albis d.o.o., Bmćićeva 31, Ljubljana do vaše nepremičnine V Novi Ljubljanski banki razširjamo ponudbo posojil za nepremičnine; odslej lahko v NLB najamete posojilo za nepremičnine tudi v evrih. Ponujamo vam Evro kredit: t • po ugodni obrestni meri, sestavljeni iz dvanajstmesečnega EURlBOR*-ja in nespremenljivega pribitka, ki je odvisen od obsega poslovanja z banko, ročnosti posojila, predhodnega varčevanja in oblike zavarovanja posojila, • s časom odplačevanja za mlade tudi do 30 let, • z vrsto možnosti zavarovanja posojila in • možnostjo življenjskega zavarovanja posojilojemalca. Vse podrobnosti so vam na voljo pri bančnih svetovalcih v vseh poslovalnicah NLB in na spletnem naslovu banke www.nlb.si ' EURIBOR je obrestna mera, ki se oblikuje na podlagi medbanćne obrestne mere, po kateri so prvovrstne banke znotraj denarne unije pripravljene dati depozit drugi prvovrstni banki za določen čas. 5 0 % M e 1 X ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana NEPREMIČNINE K 3 KERN (Lo.o. Tel.: (04) 202 13 53. GSM: 051 320 700 e-mail:info§k3-kem.si Podjetje za promet z nepremičninami, gradbeni inženiring in trgovina d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj % % HIŠE: BTTNJE: novogradnja dvojčka vel. 9x11 m v IV. gradbeni fazi, pritličje in mansarda, 2 hiši, parcela 500 m2 na enoto, cena = 36.Q mlo SIT GCXJsllK: stanovanje v 1. nadstropju hiše, I. 86, površina 91,30 m2, parcela 360 m2. cena = 20,5 mio SIT GCXNIK: 18 let stara hiša, podkletena s pritličjem in mansardo (ni izdelana), površina 85 m2 v eni etaži, podkletena, parcela 847 m2, cena = 39,0 mlo SIT JEZERSKQ stan. hišo staro 40 let. vel. 12 x 8m, delno obnovljeno, na parceli 489 m2, v hiši se ne proda soba s sanitarijami z ločenim vhodom, cena je 22,0 mlo STT KRANJ - Britof: stan. hiša v III. gradbeni fazi na parceli 281 m2. stan. površine 224 m2 v treh etažah, cena = 19,0 mio STT. primerna za poslovno dejavnost KRANJ, Vodovodni stolp • na odlični lokaciji poslovno-stan. hiša (klet, pritličje, nadstropje in izdelana mansarda). vel. 9 x lOm, parcela 730 m2, stara 50 let. obnovljena pred 10 leti. cena = 61,2 mlo SIT KRANJ. Soriijevo naselje: vrstna hiša. klet [135 m2), pritličje (135 m2 + zimski vrt) in mansarda (80 m2). parcela 500 m2. popolnoma obnovljena leta 1997. cena = 57,1 mlo STT KRANJ (PrimskovoJ: stanov, hiša, letnik 38, klet 75 m2. pritličje 75 m2. nadstropje 75 m2, parcela 476 m2, cena = 25,0 mlo STT UPNICA pri RADOVUIQ: stan. hiša letnik 65. vel. 9 X 10 m, parcela 1.600 m2. cena = 22,6 mlo STT PCDBREZJE [bliŽna]: 1/2 stan. hiše. letnik 39. bivalne površine 90 m2. parcela 770 m2 v deležu 1/2. cena » 13,0 mlo SIT KOKRICA: stan. hiša z ločeno garažo, 300 m2 površine, primerna tudi za dvostanovanjsko hišo. stara 20 let. parcela 1.033 m2. cena = 60,0 mio SIT BITNJE: novogradnja dvojčka vel. 9x11 m v IV. gradbeni fazi, pritličje in mansarda. 2 hiši, parcela 500 m2 na enoto, cena = 33,0 mlo SIT ŠKOFJA LOKA: na parceli 2.600 m2. leta 96 prenovljena, razgiban tloris, 3 stanovanja, skupaj 240 m2, mirna lokacija, cena = 88,0 mlo STT POSEST: MAVČIČE, bliŽna - večji kompleks stavbnih in kmetijskih zemljišč, zemljišč s hišo in gosp. poslopjem (staro 100 let), parcela 8.800 m2, cena skupaj = 71,4 mio SIT TRŽIČ, stavbna parcela za poslovno-trgovsko dejavnost cel. 8.660 m2, cena = 21.420,00 Sn/m2 AMBROŽ pod KRVAVCEM - stavbna parcela za počitniško hišico 375 m2, cena = 4,4 mio SIT STANOVANJA: KRANJ - 2 SS 59.1 m2 v 5. nad., letnik 74, cena = 18,5 mio SIT KRANJ - 3 SS 88.7 m2 v 7 nad, letnik 82, cena = 18,9 mio SIT KRANJ - 3 SS 72.5 m2 v 4. nad.(mansarda). obnovljeno I. 89 cena = 17,0 mio STT KRANJ - 3 SS 72,9 m2 v 4. nad., letnik 89. cena = 14,7 mio STT KRANJ - 3 SS 81 m2 v 2. nad., letnik 64. cena = 19,3 mio SIT KRANJ - 3 SS 77.6 m2 v l. nad., letnik 74, cena = 16,5 mlo STT DUPUE: 3 SS 82 m2vvečstan. hiši. garaža 14,00 m2. terasa 40 m2, letnik 2003. cena = 26,0 mio SIT TRŽIČ, Preska - 3 SS 87.4 m2 v 4. nad., letnik 1985. 2 balkona, cena = 16,4 mio SIT TRŽIČ - 3 SS + K. 74.00 m2 v 4. nad., letnik 73, cena » 16.0 mlo STT LOKALI: KRANJ • Primskovo: prodamo več poslovnih prostorov v 1. nadstropju objekta, v izmeri od 30-150 m2. staro 4 leta. cena = 142.800,00 SIT/m2. 42.7 mio SIT KRANJ: prodamo: poslovno stavbo na parceli 1.914 m2. površine 353 m2. obnova I. 80. ni kleti, cene - 50,00 mio SIT KRANJ: oddamo 50 m2 v pritličju objekta v rinest-nem jedru za 100.000,00 STT. obnova pred 4 leti Kranj: oddamo: 58 m2 v nadstropju objekta za različne dejavnosti, obnova I. 96, cena =» 1.428,00 SrT/m2 'A >; .'i Torek, 20. aprila 2004 KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 17. STRAN i Priznanja za dobrote Gorenjski spomladanski kmetijski sejem, ki nadaljuje tradicijo tovrstnih sejmov iz časov Gorenjskega sejma, si je v treh dneh ogledalo približno 25 tisoč ljudi. Hrastje - Podjetje Agromehanika je v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Kraiy pripravilo od petka do nedelje v Hrastju tretji gorenjski spomladanski kmet^ski sejem, na katerem je okrog sto izdelovalcev in uvoznikov kmetyskih strojev, opreme in orodja predstavilo svojo ponudbo. Čeprav sta od sejma v Komendi minila le dva tedna, je bil obisk dober. Sejem si je v treh dneh po oceni priredite^ev ogledalo približno 25 tisoč ^udi, še zlasti veliko jih je bilo v nedelo. državnega sveta Janez Sušnik, ki je ob tem poudaril, da ima Gorenjska dobre možnosti za razvoj malega gospodarstva, kmetijstva in turizma. Ker je glavna ovira za bolj učinkovito in konkurenčno kmetijstvo neugodna posestna sestava, bi bilo treba spodbuditi promet s kme-tijskimi zemljišči. Zemljo naj kupujejo kmetje, cilj pa naj bodo družinske kmetije ali druge združbe, ki bodo lahko konkurenčno delovale na kmetijskih trgih. Za razvoj podeželja bi morali usposobiti močno banko, naklonjeno kmetijski politiki, Slovenija pa potrebuje tudi dober naČrt razvoja podeželja, ki se bo osredotočil na gospodarsko krepitev in zaposlitvene možnosti. Kmetijstvo in živilsko predelovalna industrija sta v zadnjih letih doživela največje spremembe, hkrati pa sta bila deležna tudi najizdatnej-še podpore proračunskega denarja, je dejal Janez Sušnik in dodal, da bo v prihodnje treba še izboljšati konkurenčnost kmetijske pridelave in predelave, hkrati pa doseči soglasje o glavnih vprašanjih kmetijske politike. Za uvod v sejem so pripravili več predavanj o nesrečah s traktorji, stanju strojev za varstvo rastlin in traktorskih priključkov, vplivu kmetij ske tehnike na pridelavo hrane in kmetovanju po evropskih predpisih. Cveto Zaplotnik, foto: Tina Doki Kranj - Na državni razstavi in ocenjevanju prehranskih izdelkov Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju sov nedeljo podelili priznanja kmečkim gospodaijem in gospodinjam z najboljšimi izdelki. Medtem ko smo imena gorenjskih dobitnikov priznanj za naravne žgane pijače, sadne sokove, suho sadje, kis in marmelade že objavili, tokrat objavljamo še, kdo so bili najuspešnejši pri mlečnih in krušnih izdelkih. Pri mlečnih izdelkih so zlato priznanje prejeli Franci Podjed z Olševka, Andrej Soklič s Polj, Andreja Jagodic s Police pri Naklem, Marija Bogataj z Gorenjega Brda, Urška Odar iz Lepenc, Mojca Hlebanja iz Srednjega Vrha, Olga Rozman z Nemškega Rpvta in Silva Langus iz Podjelja, srebrno priznanje Andreja Bizant iz Žlebov pri Medvodah, Mojca Dijak in kmetija Korošec s Ko-privnika (v Bohinju), Franci Podjed, Gregor Gartner iz Studora v Bohinju, Tatjana Lo- gar z Olševka in Andreja Jagodic, bronasto priznanje pa Mojca Hlebanja, Andreja Bizant, kmetija Pr' Jurk s Kali-ša in Urška Odar. In kdo so dobili priznanja za krušne izdelke? Z Gorenjskega so zlato priznanje prejeli Greta Zlate iz Praš, Urška Sranc iz Belce, Maja Pajer iz Hotemaž, Francka Ržek z Gorenjega Brda, Štefka Balanč iz Zgornje Besnice in Tatjana Logar z Olševka, srebrno priznanje Nežka Demšar iz Krnic pri Novakih, Ivanka Kocjančič s Katarije pri Moravčah, Majda Hladnik iz Kladja, Vesna Šetina iz Zbilj, Stanislava Homec iz Studora (pri Gorenji vasi), Ivanka Brodar iz Radomelj in Marica Eržen iz Zabnice, bronasto priznanje pa Tatjana Logar, Katarina Tome iz Gozda, Greta Zlate, Majda Ahačič iz Podljubelja, Zdenka Podpečan z Brezij, Francka Ržek in Nežka Demšar (dve). Cveto Zaplotnik Sejem po sejmu: po komendskem je bil minuli konec tedna še v Hrastju. Po pozdravnem nagovoru direktorja Agromehanike Jana Šinkovca in direktorja Kmetij- sko gozdarskega zavoda Kranj mag. Jurya Kumra je sejem v petek opoldne odprl predsednik Agencija z začasno akreditacijo Ljublana - Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je iz Bruslja dobila začasno akreditacijo za izvajanje devetdesetih ukrepov skupne kmetijske politike Evropske unije, na podlagi katere bo upravičencem lahko izplačevala neposredna plačila, izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, rento za zgodnje upokojevanje ter podpore za ukrepe Slovenskega kmetijsko okoljskega programa, za zunanjetrgovinske, intervencijske in druge ukrepe. Slovenija je med vsemi desetimi državami, ki bodo 1. maja postale Članice Evropske unije, prva izpolnila pogoje za akreditacijo, poleg Malte pa je tudi edina, ki seje odločila za polno akreditacijo in s tem za uvedbo informacijsko administrativnega' kontrolnega sistema lAKS. Začasna akreditacija bo veljala do konca septembra, po vzpostavitvi Še drugega dela programske podpore pa naj bi pridobila stalno akreditacijo. C.Z. Izbira mlečnega leta Kraty - Kmetje so od agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja skupaj z obrazci za neposredna plačila prejeli tudi obrazec za dodelitev mlečne kvote. Na podlagi uredbe o uvedbi kvot za mleko in mlečne izdelke za kvotno leto 2004/2005 bodo izbrali najugodnejše mlečno leto v zadnjih treh letih, pri tem pa bodo lahko izbirali med leti 2001/02, 2002/03 in 2003/04. Izpolnjeno izjavo morajo vrniti na agencijo najkasneje do 30. aprila. Če bodo obrazec napačno izpolnili ali ne bodo ničesar označili, bo agencija rejcu izdala odločbo o dodeljeni kvoti na podlagi podatkov za mlečno leto 2003/04, ki se je začelo 1. aprila lani in končalo 31. marca letos. C.Z. Gradbišče na posestvu Strahii\j - Na šolskem posestvu kranjske srednje biotehniške šole v Strahiiyu so doslej zgradili že večino gospodarskih objektov, junya letos pa bodo začeli graditi še šolo in telovadnico. Kot je povedal ravnatelj šole mag. Marijan Pogačnik, so doslej zgradili hlev za 52 govedi, hlev za deset konj in tri kori-taste silose, do konca leta bodo postavili senik in opremili notranjost objektov, prihodnje leto pa naj bi uredili še sodobno v molzišče. Živino bodo preselili v novi hlev proti koncu leta, z gradnjo šole in telovadnice naj bi predvidoma začeli junija letos, dotlej pa bodo morali porušiti tudi stari hlev, senik in silos. Z GLASOM DO BOUŠE ZELENJAVE Režemo rukolo, redčimo solato in presadimo papriko T\idi minuli teden vreme vrtičkarjem ni bilo prav nič naklonjeno. Sicer ni snežilo, toda kar naprej je deževalo. Temperature so Še vedno precej nizke. In najpomembnejše, da\jŠih obdobij sonca ni in ni na spregled. Vse to pomeni, da zelei^ava raste počasneje, kot bi lahko v tem času, in tako na vrtu nimamo kakšnega posebnega dela. Rukolo režemo Minuli teden sta nas vseeno kljub slabemu vremenu razveselili rukola in solata. Obe sta toliko zrasli, da smo ju prvič nabrali. Rukolo smo rezali in to tik nad mestom, kjer se rastlina razcepi v posamezne liste. Rezali smo jo, ker bodo rukoli namesto odrezanih zrasli novi listi. Solato redčimo Solato, tako berivko kot glav-nato solato smo posejali dokaj "na gosto". Zdaj so rastline solate visoke že pel centimetrov in smo jih začeli jesti. Solato prav- zaprav moramo pobirati, ker je posejana na gosto, sicer bi postala rumena in bi rasla počasneje. Po gredi tako enakomerno puli-mo posamezne rastline, tako da imajo druge solate dovolj prostora za rast. če imajo rastline dovolj prostora, bodo tudi naredile več listov in rasle na širino, sicer so prisiljene rasti bolj v višino. Papriko smo presadili na vrt Paprika in paradižnik nam v zabojčkih lepo rasteta. Ker pa nam zmanjkuje prostora, saj je zabojčkov že toliko, da jih nimamo več kam postaviti, smo del v Solo, v kateri bo prostora za 26 oddelkov oz. okrog šeststo dijakov, naj bi končali novembra prihodnje leto. Gradnja gospodarskih objektov jih bo stala 230 milijonov tolarjev, doslej so vložili 120 milijonov, veČina denarja pa je zagotovilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predračunska vrednost šole in telovadnice (brez opreme) je 1,4 milijarde tolarjev. Denar zagotovilo ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, del pa bo v zemljišču in denarju prispevala Občina Naklo. Z izgradnjo Šole bodo rešili sedanjo prostorsko stisko, ki se kaže v tem, da ima 640 dijakov pouk (vključno s telovadbo) kar na šestih različnih lokacijah. C.Z. Rukolo smo že prvič nabrali. paprike presadili na vrt. Izbrali smo jim zelo sončno mesto. Sadike smo posadili "na redko", kar pomeni, daje med rastlinami v vrsti 15 centimetrov prostora. Tako bodo na tem mestu lahko rasle kar nekaj časa. Na stalno mesto na vrtu jih bomo presadili predvidoma v začetku meseca maja. Paprike potrebujejo toploto, zato smo jih na vrtu pokrili. Naredili smo jim tunel, in sicer smo uporabili kar leskove pali- ce, ki smo jih upognili v lok. Na najvišjem mestu je tunel visok od 40 do 45 centimetrov. Pokrih smo ga z vrtno kopreno, Čez njo pa dali še perfornirano (luknjasto) polivinilasto folijo. Ob sončnih dnevih bomo papriko obvezno zračili, odkrivali folijo in tudi kopreno. Po potrebi jo bomo tudi zalivali. Monika in Mateja Bertoncey lUV INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA luv trgovina v Mercator centru Kranj vabi na akcijsko prodajo po tovarniških cenah! Usnjeni jopiči že od 9.900 sit! Akcija traja do razprodaje zalog. Vabljeni! n TD Paprika je tako velika, da smo jo posadili na vrt. Na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji (Ur. list RS, št. 62/94 in 17/97) ter 8. in 30. člena Statuta Občine Bohinj (Ur. Vestnik Občine Bohinj, št. 3/00 in 1/03) objavljam POGOJE Za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest v Občini Bohinj 1. Občina Bohinj določa organizatorjem kampanje (v nadaljevanju: organizatorji) plakatna mesta za lepljenje in nameščanje plakatov z volilnimi sporočili ter pogoje za plakatiranje v Občini Bohinj. 2. Za plakatiranje bodo namenjena določena plakatima mesta, ki so enakomerno razporejena po celotnem območju Občine Bohinj. 3. Organizatorji naj v vlogi navedejo želeno število plakatirnih mest, dimenzije plakatov In njihovo količino. 4. Organizatorji morajo vloge poslati najkasneje do 10.5.2004 na naslov: Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, s pripisom "volilna kampanja". 5. Občina Bohinj bo zbrala vloge organizatorjev in na podlagi načela enakopravnosti vsakemu organizatorju določila enako število brezplačnih plakatnih mest za osnovno informiranje volivcev v Občini Bohinj. 6. Občina Bohinj bo ob upoštevanju enakih pravic za osnovno informiranje volivcev poskrbela za lepljenje prispelih plakatov na določena mesta v Občini. 7. Plakatiranje je dovoljeno tudi na oglasnih deskah društev, če leta to dovolijo. Izjemoma je plakatiranje dovoljeno na individualnih objektih, če to dovolijo lastniki. Ne dovoli se plakatiranje po drevesih, vzgojno varstvenih ustanovah in sakralnih objektih. Prelepljenje ali uničevanje plakatov drugih organizatorjev kampanje je prepovedano. 8. Plakatiranje na določenih mestih bo mogoče v času od 14.5.2004 do 11.6.2004 do 24. ure. Številka: 006-07-2/2004 Datum: 13.4.2004 Županja Občine Bohinj Evgenlja KegI Korošec, unIv. dipl. inž. agr., I.r. Občina Bohinj, TngliivsKn c 35, Bohiniska Bistnca GORENJSKI GLAS • 18. STRAN ZADETEK / zadetek.so@fov.uni-mb.si Torek, 20. aprila 2004 Pa smo jih dobili... v torek, 13. aprila, ob 19. uri sta Študentska organizacija Fakultete za Organizacijske vede Kranj in Zavod Mladinska Mreža slovesno otovorili nove poslovne prostore na Kidričevi 53 v Kranju. Nove pridobitve so vsi študentje, ki se zavzemajo za boljši študentski jutri, zelo veseli, saj so dosedanje razmere omejevale njihovo delovanje. Mladi so tisti, ki so gibalo razvoja, zato so si sami poiskali možnosti in jih dopolnjevali skozi projekte in programe, ki so se razvijali. Na ta način so prišli tudi do zaključka, da je srajca, ki je oblečena izpod fakultete, že malo tesna, zato so poiskali dodatne možnosti v Dijaškem in študentskem domu Kranj. V kletnih prostorih fakultete so imeli na razpolago le tri pisarne, kader pa se je iz leta v leto širil, saj tukaj ne gre samo za Študentsko organizacijo, temveč se za njenim okriljem skrivajo še manjše organizacije, kot so AIESEC Kranj. ESN. g C/5 Organon*ov ZADEIKK torek v Gorenjskem Glasu Ne prezrite Študentski piknik V Kranju bo tudi letos potekal tradicionalni Študentski piknik. Letos bo Študentski piknik organiziran že desetič zapored, potekal pa bo v soboto, 29. maja. Na pikniku bo potekal finalni izbor za Rock MladiM. Nastopil pa bo tudi Vlado Kreslin z Malimi bogovi. Paša za oči pa bo Izbor Miss Tanga, ki bo potekal v soorganizaciji s Časopisom študentov Gorenjske Organo-nom. matski večer z naslovom Deklišna. Vstop je prost za študente, ostali gostje pa bodo plačali vstopnino, ki znaša 500 SIT. Deklišna Ta četrtek bo v klubu Ma-nana potekal študentski te- Formula 1 Klub študentov Kranj organizira to nedeljo ogled tekme Formule 1 v Imoli. Cena prevoza je 3.000 SIT za člane kluba in 7.000 SIT za ostale. Nadalje bodo morali udeleženci odšteti še denar za vstopnico, ki znaša od 50 evrov dalje. Odhod v Imolo bo v nedeljo zjutraj izpred Hotela Creina v Kranju. Prijave zbirajo do jutri, srede, 21. aprila. Mi se mamo radi Zgodilo se je... študenti in zaposlitev Nedavna raziskava ŠOUM je pokazala, da kar 82 odstotkov študentov mariborske univerze meni, da bodo imeli težave pri zaposlitvi, že zdaj pa menda živijo v razmeroma skromnih razmerah. Študentska kri Študentsko humanitarno društvo ŠOUM je tudi letos organiziralo humanitarno in krvodajalsko akcijo Podajmo roko. Humanitarna akcija je potekala prejšnji teden na Štuku v Mariboru. Zbirali so igrače, oblačila, obutev in knjige, ki jih bodo darovali družinam iz Doboja v Bosni. Krvodajalska akcija pa je bila, prav tako na Štuku, prejšnjo sredo. Danes pa so se krvodajalcem pridružili tudi kranjski študenti, ki so se zjutraj odpravili darovat kri v Ljubljano. Študentski svet FOV ter Alumni klub Fakultete za organizacijske vede Kranj. Novi dom jim je prinesel kar sedem novih pisarn, od tega bo Študentska organizacija obdržala stare poslovne prostore in pridobila dva nova. Zavod Mladinska Mreža pa se je v celoti preselil v nove pisarne. Seveda pa tukaj ne gre samo za študente, ki delajo v Študentski organizaciji, temveč vpliva njihovo zadovoljstvo posredno tudi na vse študente .•f 'A' • •• ¥> • v Rezultati glasbenega natečaja za mlade neuveljavljene skupine Kranj - V petek, 9. aprila, smo zaključili s prijavami za glasbeni natečaj Rock Mladim. Prijavilo se je kar 62 glasbenih skupin z območja celotne Slovenije, od tega dva iz sosednje Hrvaške (Čakovec). Nekatera imena smo na lokalnih področjih že zasledili, drugi si šele utirajo pot. Veliko število udeležencev kaže na to, da je mladih nadobudnih glasbenikov malo morie, a se je na žalost v našem malem slovenskem prostoru težko uveljaviti. In prav naš natečaj je bila njihova velika priložnost. Prejeti smo veliko dobrih posnetkov, nekateri pa bodo morali v svoj glasbeni obstoj vložiti še veliko truda. 1 , Znanih je 12 finalistov, ki se bodo pomerili v dveh predizborih, ki bosta potekala v klubu Que Pasa v Kranju: 28. aprila se bodo pomerili Link, Any-1, MultibalI, Shanti, Nilaya, Sheeva in Sun Scream. 5. maja se bodo pomerili Escape, Swallow down, Clone Age, Khons, Druga dimenzija in Spleen. Po dve skupini iz vsakega predizbora se bosta uvrstili v finale, ki bo potekal 29. maja na Študentskem pikniku v Kranju. Na samem pikniku bodo finalni bandi igrali kot predskupine legendarne zvezde večera Vlada Kreslina z Malimi bo-govi. Seveda pa bo poleg dobre glasbe na glavnem odru poskrbljeno tudi za ljubitelje elektronske glasbe, saj bo na prizorišču tudi House oder. Skupina, ki bo zmagala na finalu študentskega piknika, si bo prislužila lepo nagrado in sicer brezplačno snemanje nove plošče v . vrhunskem studiu. Poleg tega pa se bosta zmagovalni skupini obeh predizborov uvrstili tudi naprej na superfinale za Rock Otočec 2004, ki bo potekal v Novem mestu, v LokalPatriotu. Za mlade bande je to izjemna priložnost, saj jih bomo mi popeljali med prave zvezde ... Vse zmagovalce bo s pomočjo publike izbrala strokovna žirija, v kateri bo pet članov. Izvajalci bodo na odru odigrali štiri avtorske skladbe in eno priredbo (po želji). Nastop ne bo presegal 20 minut. Na internetu se bo začelo glasovanje za najboljši bend. Tisti, z največ glasovi, bo kot nagrado prejel izdelavo predstavitvene spletne strani skupine in gostovanje na strežniku. Zmagovalec natečaja pa bo za nagrado prejel snemanje v studiu. Več informacij na: http://www.rockonnet.com/rock-mladim Polona Ramšak, feto: Bojan Okorn v Kranju. Novi prostori jim bodo zagotovo prinesli novega delovnega elana, to pomeni, da bodo dosedanji projekti še boljši in kvalitetnejši, zavzemajo pa se tudi za nove projekte, katerih se bodo lahko udeležili vsi študentje FOV-a. Zavod Mladinska Mreža pa se bo še bolj zavzemal za pestro paleto kvalitetnih prireditev, ki jih pripravlja na Gorenjskem. Med tistimi, ki bodo okušali vonj novih pisarn, je tudi založniška dejavnost in uredništvo časopisa Organon, ki je trenutno najbolj bran študentski časopis na Gorenjskem. Polona Ramšak Foto: Bojan Okorn IZZIVI ... Ko je vsega konec, ti ponavadi "dol pade". Meni se je to isto zgodilo prejšnji teden. Približno mesec dni sem se ukvarial z njo. Pa sem skakal sem in tja. Večkrat sem že mislil, da bom obupal. No, ker sem prava korenina, sem si rekel, da zaradi "ene" že ne bom obupal. Bilo je tudi kar nekaj lepih trenutkov. Takšnih in drugačnih. In kar je najpomembnejše! Pri tej starosti sem se od nje veliko naučil. In sem mislil, da že vse vem. Po dobrem mesecu je prišel najin večer. Lepo sem se uredil. Celo govor sem si pripravil. Vse je teklo kot po maslu. Potem pa, ko sem bil že skoraj na vrhuncu, mi je vse "padlo dol". Pišem seveda o dami, ki me je spremljala cel prejšnji mesec. Imenuje se "investicija" v nove poslovne prostore. No sredi otvoritve sem ugotovil, da sem pošteno bolan. Z 39 stopinj Celzija sem se ob polnoči privlekel domov in obležal v postelji pet dni. Ne samo, da sem ozdravel, tudi odpočil sem se. Sam pri sebi sem si rekel: "Ne rabi biti ravno bolezen tista, ki te položi v posteljo. Vsake toliko časa si more človek vzeti čas zase!" Drugače smo pa v polnem pogonu. Predavanja, izlet v Beograd, predizbor Rock Mladim, prireditev Evropa prihajamo in prvi maj na Joštu. No, dolgčas mi ne bo. Pa adijo. Gorenjska. Beno Fekonja k«» ; t- 'H i! prihajamo 30. april 2004 Slovenski trg (Kraidl ob 1 ^ veličasten polnočni ognjemet ^ * Avsenikov tercet z ansamblom * Organizator: ii^'Si' Zavod MladiM, Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj WWW.miadim.org/eu J ¥ m si . A r Torek, 20. aprila 2004 ZDRAVJE, DOBROTA NI SIROTA / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS -19. STRAN Zirovci jedo le zelenjavo Končala se je zelo uspešna akcija Živimo zdravo. V delavnicah okrog 200 udeležencev. Anketa o prehranskih navadah /s v v Zin - Zirovci so presegli vsa pričakovanja. Z navdušenjem so sprejeli akcgo Živimo zdravo, slednja je namenjena prizade-vai\ju za zdrav živ^enjski slog, ki je n^bo^ša preventiva pred boleznimi. Delavnic o zdravem načinu živyei\ja se je udeležilo okrog 200 Uudi. Dobro obiskana je bila tudi zaklijučna prireditev, ki je bila minuli petek v žirovski kinodvorani. Na petkovi prireditvi so predstavili akcijo in podelili priznanja najbolj zvestim obiskovalcem delavnic. Od novembra lani, ko so pripravili prvo delavnico, se jih je do konca akcije Živimo zdravo zvrstilo štirinajst. Program spodbujanja k zdravemu načinu življenja izvira.s Finske, v Sloveniji so ga najprej preizkusili v Prekmuiju, poleg Žirov, ki so bile izbrane v gorenjski regiji, pa je v projektu sodelovalo še osem slovenskih regij. Najbolj odmevna je bila akcija prav v Žireh, ki so jih izbrali zato, ker naj bi z akcijo zajeli manjše podeželske skupnosti in ljudi spodbudili k bolj zdravemu načinu življenja in Mladi, opustite k^enje! Kranj - Na Inštitutu za varovanje zdravja RS so pripravili akcijo, s katero naj bi zmanjšali število kadilcev, inje letos prvič namenjena tudi mladim. Akcija Opusti kajei^e in zmagaj! Priložnost za mlade! je namenjena mlajšim od 18 let, ki želijo opustiti kajenje, potekala pa bo od 2. do 29. maja, kar pomeni, da morajo vsi, ki želijo v njej sodelovati, 2. maja prenehati kaditi. Prijavnico za sodelovanje v akciji je omenjeni inštitut poslal vsem srednjim šolam v Sloveniji, v njej pa sodeluje tudi kranjski Zavod za zdravstveno varstvo. V soboto, 29. maja, bodo od 10. do 14. ure v nakupovalnem centru Mercator na Primskovem v otočkih zdravja Opusti kajenje in zmagaj delili informacije o prednostih ne kajenja, o boleznih, ki jih povzroča kajenje ter o oblikah pomoči pri opustitvi kajenja. Merili bodo tudi pljučno kapaciteto in vsebnost CO v izdihanem zraku. Izžrebani udeleženci akcije, ki bodo nehali kaditi, bodo sodelovali v žrebanju za zanimive nagrade, žrebanje bo 31. maja na Inštitutu za varovanje zdravja RS. Maja prihodnje leto bodo vsi udeleženci letošnje akcije prejeli vprašalnik, s katerim bo organizator ugotavljal, koliko jih po enem letu še vztraja brez cigarete. Raziskave kažejo, da veČina slovenskih 15 in 16 letnikov ne kadi, vendar pa se odstotek tistih, ki kadijo, povečuje. Na Gorenjskem se je v zadnjih štirih letih delež rednih kadilcev med 15 in 16- letnimi dijaki srednjih šol povečal za dobrih 6 odstotkov. Med fanti in dekleti ni večjih razlik, le fantje začnejo kaditi prej kot dekleta. Čim mlajši je posameznik, večja je verjetnost, da bo postal odvisen od nikotina, zato je zelo pomembno, da mladi, ki kadijo. Čim prej opustijo kajenje. Renata Škrjanc Z zaključno prireditvijo so končali akcijo Živimo zdravo, ki je bila v Žireh sprejeta z navdušenjem. izboljšanju zdravja, na katerega lahko po besedah ene od vodij projekta Alenke Hafner, dr. med., najbolj vplivamo s spremembo življenjskega sloga. "Na zdravo . življenje pomembno vpliva življenjski slog, kamor štejemo zdravo prehrano, ki naj vsebuje čim več sadja in zelenjave ter čim manj živalskih maščob, sladkorja in soli, telesno dejavnost, priporočamo vsaj polurno gibanje dnevno, opustitev kajenja in uživanja alkoholnih pijač ter obvladovanje stresa. Odlično obiskane so bile tudi delavnice, na katerih smo predstavili prehransko piramido in jedilnik za bolnike s celiakijo ter kuhali zdrave obroke hrane, domačini pa so se radi pošalili, da sedaj jedo le zelenjavo," je povedala Hafnerjeva. Udeležence so v delavnicah seznanili s kroničnimi nalezljivimi boleznimi, med katere spadajo srčno žilne bolezni, zaradi slednjih letno na Gorenj- skem umre 700 ljudi, rak in poškodbe, govorili so o debelosti in pomenu gibanja, saj kar 42 odstotkov Gorenjcev ni telesno dejavnih, delavnice pa so končali s testom hoje. "Zadovoljni smo z odzivom lokalnega prebivalstva, ki so ga vzeli za svojega, dosegli pa smo tudi to, da so se ljudje začeli družiti. Na ZZV Kranj smo pripravili tudi anketo, v kateri je sodelovalo v sto udeležencev." Akcijo Živimo zdravo so omogočili ministrstvo za zdravje, občina Žiri, Gorenjsko društvo za boj proti raku. Zavod za zdravstveno varstvo Kranj in različna podjetja, projekt pa so vodili Alenka Hafner, dr. med., Marjetka Hovnik Keršmanc, dr. med., Primož Brovč, viŠji medicinski tehnik, Tanja Torkar, prof. zdravstvene vzgoje, in lokalni koordinatorji Andrej Poljan-šek, Bernarda Lukančič, Olga Vončina in Valerija Šinkovec. Renata Škrjanc DRUŽINSKI NASVETI Ko otrok povzroča Damjana Šmid težave (1) Včasih slišimo ali beremo, da je v šoli in tudi v vrtcu vse več otrok, ki jim vzgojiteljice ali učitelji niso kos. Na neki način je to še vedno tema, o kateri se ne govori veliko, najbrž zaradi strahu pred izpostavljanjem v javnosti. Mogoče je pri tem prisotna še bojazen, da bomo strokovni delavci ob težko vodljivih otrocih in mladostnikih izpadli nemočni, strokovno slabo usposobljeni in nesposobni opravljati svoje delo. Poglejmo si najprej nekaj dejstev, na podlagi katerih bomo lažje razmišljali o tem problemu. Vedno je bila, je in bo družina tista, ki pripravlja otroka na vstop v širšo okolico, v vrtec in v šolo. Pri tem moramo biti pošteni in ne prelagajmo na druge ljudi, kar je naŠa dolžnost. Otroka pripraviti na vstop v svet, ne pomeni, da ga opremimo z mobitelom, da nas bo lahko poklical v težavah, ampak pomeni, da ga v čim večji možni meri učimo, kako bo težave sam reševal. Otroci prihajajo v šolo z različno postavljenimi mejami in teh meja ne znajo, nočejo ali ne zmorejo prestavljati tako, kot je prav v šoli. Otrok ima v svojem vedenju zapisan nekakšen rogram, po katerem uravnava svoje življenje doma in v šoli. e je v tem programu določeno, da je doma vedno prvi, da se lahko jezika in da mu nič ni potrebno narediti, potem bo prišel s tem vedenjem tudi v šolo. Tisti, ki zavidate učiteljem počitnice in tako imenovano "luštno" delo, bi morali za nekaj tednov v razred. če verjamete ali ne, bo postal učiteljski poklic z leti eden najbolj obremenjujočih poklicev. Iz povsem preprostega razloga -ker se nanj prelaga veliko tistih dolžnosti, za katere bi morali poskrbeti tako starši kot država. Problemi drog, kraj, nasilja se selijo v vse šole in kdo se največkrat ubada z njimi? Šola in policija. Predstavljajte si, da vsako jutro v razred stopi množica otrok ali mladostnikov, vsak nosi v svojem vedenju, čustvovanju in razmišljanju svoj program. Prinesejo dobre in slabe izkušnje iz svoje družine. Nekdo je žalosten in si želi učiteljeve pozornosti, ker je doma ne dobi dovolj. Drug je jezen, ker mu mama ni kupila novega kolesa. Tretji spet komaj čaka, da bo konec pouka, da bo odšel domov pogledat, kako sta starša zgladila včerajšnji prepir. Nekdo je prišel v šolo, ker ima tam prijatelja, ki mu mora že med poukom povedati, kako so v naselju prevračali smetnjake. In tako naprej in naprej ... Vsak otrok ima svojo zgodbo, svojo preteklost in sedanjost, ki hodita z njim. Si lahko predstavljate? Vsa ta množica otrok ne pusti svojega družinskega življenja pred vrati šole in njihova prva misel ni učenje. Otroci so težavni zaradi svojih težav in zaradi svojih težavnih zgodb. In pod njihovimi težavnimi zgodbami so največkrat podpisani njihovi starši. •4 " t , Nova pomoč za družino Eržen Škofja Loka - Za družino Eržen s Sovodiya, ki jim je konec marca pogorela hiša, so se zbrala nova sredstva, ki jim bodo poma-ala pri gradnji nove hiše. Območno združenje Rdečega križa kofja Loka sporoča, da so jih prispevali Janja Šubic (20.000), Ludvik Bernik (20.000), Mojca Novak (5.000), Območno združenje RK Logatec (10.000), Območno združenje RK Grosuplje (10.000), Fajfar Ivan (20.000), KGZ Škofja Loka (15.000), VEH Trgovina, d.o.o., Škofja Loka (10.000), Območno združenje RK Novo mesto (10.000), TRUS, trg. in proizvodno podjetje, d.o.o. (20.000), NIKO, d.d., Železniki (50.000), CONSULT COMMERCE, d.o.o., Škofja Loka (20.000) in Juhant Mateja, s.p. (20.000). Do sedaj je bila zbrana pomoč v višini 893.000 tolarjev, pomoČ pa so prejeli tudi v drugačni obliki: Projektivni biro Škofja Loka je ponudil izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja; PRAKTIKUM iz Gorenje vasi pa je zagotovil 10 odstotni popust pri plačilu izdelave in montaže vodovodne instalacije in ogrevanja. Vsi; ki bi radi družini Eržen pomagali po svojih moČeh, lahko svoje prispevke nakažete na tekoči račun RK Škofj a Loka, št. 07000-0000187397 (sklic 200), s pripisom "za družino Eržen". K, D. Še zadnja pomoč za družino Krai^j - OZ Rdečega križa Kranj je sporočilo, da so se kljub izteku dobrodelne akcije za družino Zupan iz Strahiiya v minulem tednu zbrala še zadnja sredstva, ki so jih v višini 25.600 tolarjev na pobudo prostovoljcev krajevne organizacije RK Naklo prispevali posamezniki iz Strahinja in njegove okolice, ter društvo Sožitje, ki je prispevalo okroglih 100.000 tolarjev. Vsem, ki ste sodelovali v dobrodelni akciji, še posebej pa zadnjim darovalcem, se organizatorji akcije iskreno zahvaljujejo. K. D. Akcija zbiranja 10.000 icnjig za otroke Ob nedavnem mednarodnem dnevu knjig za otroke, ki je bil 2. aprila, vas spominjamo in vabimo, da se udeležite vseslovenske akcije Podarimo 10,000 knjig, ki jo v sodelovanju z revijo Otroci - revija Otrok in knjiga - organizira Ustanova Anin sklad iz Ljubljane. V akciji zbiranja knjig za otroke in mladino sodelujejo tudi Slovenska sekcga IBBY, Bralna značka in Društvo slovenskih pisate^ev, ki je častni pokrovitelj akcije. Knjige, ki bi jih želeli podariti, zbirajo vse omenjene ustanove, lahko pa jih v času Slovenskih dnevov ki\jig, ki bodo letos potekali od 19. do 23. aprila v Ljubljani, prinesete na stojnico Društva slovenskih pisateljev, kjer jih bodo radi sprejeli. Zbrane knjige bodo med otroke podeljene na slavnostni akademiji predvidoma v mesecu juniju. K. D. Star papir za bolne in revne otroke Ustanova - Fundacija za pomoč otrokom je v sodelovanju z Surovino, d.d., v mesecu aprilu pripravila vseslovensko akcijo zbiranja starega papirja za slovenske otroke, ki so potrebni pomoči. Akcija poteka po osnovnih šolah in podjetjih, veseli so tudi posameznih prispevkov. Jesenice - Vsi se spomnimo, kako smo v otroških letih zbirali star papir za kakšno malo željo. Ostanimo pri tem in se namenimo na isti način izpolniti želje številnim slovenskim bolnim in revnim otrokom. Dobrodelna Ustanova - Fundacija za pomoč otrokom, registrirana pod dejavnostjo dobrodelnih organizacij s soglasjem Ministrstva za zdravje in s sedežem na Jesenicah, je skupaj s Surovino, d.d., iz Ljubljane v mesecu marcu in aprilu pripravila veliko vseslovensko dobrodelno - ekološko akcijo zbirai^ja odpadnega papirja po osnovnih šolah in poslovno-odkupnih enotah Surovine, d.d., z namenom pomagati bolnim in revnim domaČim otrokom ter njihovim družinam v stiski. Pred posekom pa bodo obvarovali tudi marsikatero drevo. Nedavno so zaradi odmevne akcije "Športniki za bolne in revne domače otroke", v kateri so lani ob koncu leta kot prvi izpeljali izredno uspešno dražbo rekvizitov priznanih tujih in domačih Športnikov, po zaključku prejeli precej klicev in dodatnih prošenj po pomoči od staršev bolnih otrok. Ker se v fundaciji zavedajo, da je pri zdravljenju bolezni izredno pomembno takojšnje ukrepanje, denarnih sredstev za dokaj draga in dolgotrajna zdravljenja pa nikoli ni dovolj, so se odločili obupanim staršem pomagali s sredstvi, ki se bodo zbrala v akciji zbiranja odpadnega papirja. Glavni na- Pridružimo se vseslovenski akciji zbiranja starega papirja za slovenske bolne in revne otroke. men Fundacije je namreč pomagati in omogočiti kakovostnejše življenje kronično, hujše in kakorkoli dolgotrajno bolnim otrokom, otrokom z več neraziskanimi oz. nepojasnjenimi diagnozami ter otrokom, ki trpijo zaradi okvare, katere posledica je nesreča ali poškodba, ter njihovim družinam. Želijo nuditi tudi finančno pomoč otrokom, ki so se prav zaradi bolezni znašli v finančni in življenjski stiski, ter jim sofinancirati ali v celoti financirati različna zdravljenja in dodatke, da bi skupaj s starši zaživeli Človeka vredno življenje. Olga J. Bahun, predsednica uprave Ustanove Fundacije, je povedala, da organizacija deluje tri leta. Predlani so na različne načine pomagali 65 otrokom, lani še večjemu Številu. "Najti moraš pravo nitko. da se klopčič stiske začne od-pletati, ter staršem in otrokom omogočiti, da so čim bolj samostojni, da se naučijo znajti v življenju. Zanimivo je, da je med prostovoljci, ki delujejo v Fundaciji, veliko babic, dedkov in staršev otrok, ki so se že izvlekli iz težke situacije in ti pravzaprav predstavljajo jedro organizacije. Seveda so iz različnih področij prisotni tudi strokovnjaki s področja konvencionalne in alternativne medicine ..." Otroci iz slovenski šol že pridno zbirajo papir, tudi na Gorenjskem ponekod potekajo akcije prav v teh dneh, k sodelovanju pa vabijo tudi podjetja in posameznike, saj v tej akciji lahko sodelujemo prav vsi. Papir (časopisi, revije, karton, ki\jige, reklamni material) se lahko odda na tri načine: 1. na internetni strani www.fzpo.org izberete na spisku eno izmed osnovnih šol in jim v času njihove akcije - datumi so napisani, poklonite odpaden papir, - ali pa ga dostavite na izpostavo Surovine v dobro izbrane šole, 2. papir lahko neposredno poklonite Fundaciji za pomoč na najbližji izpostavi Surovine, d.d. - na Gorenjskem je to v Kranju v Surovini na cesti Mirka Vadnova 4 (kontaktna oseba Zmagoslav Flerin 04-2014-133, 041-673-755); 3. podjetja in posamezniki, ki lahko poklonite večjo količino odpadnega papirja, pa pokličite Fundacijo (04/58-64-900) in Surovina d.d. vam bo dostavila kontejner ali pa na kak drug način prevzela podarjeni papir. Na Gorenjskem trenutno potekajo akcije na OŠ Toneta Čufar-ja, Jesenice (19. - 21. april), na oš Prežihovega Voranca, Jesenice, in na OŠ Poljane v Poljanah. Veijetno pa še kje. Akciji se lahko pridružite tudi kot sponzor ali donator in namesto ali poleg papirja prispevate nagrade, ki jih bodo v sodelovanju z donatorji in sponzorji prejele ob zaključku akcije najuspešnejše šole, ki so v povprečju na sodelujočega učenca zbrale največ papirja. Dobrodelno-ekološka akcija bo potekala do 30. aprila, vse informacije pri Fundaciji, Ilirska cesta 1, Jesenice. Katja Dolenc, foto: Tina Doki GORENJSKI GLAS • 20. STRAN AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA / matjaz.gregoric@g-glas.si Torek, 20. aprila 2004 Test: Opel Vectra GTS 2.2 DTI 16V Elegance Iskanje kompromisa med elegantnim in športnim videzom pri avtomobilih je podobno kot pri modni konfekciji. Če je športnih poudarkov preveč, eleganca zbledi, če jih je premalo, SO oblačila lahko dolgočasna. Tudi pri nemškem Oplu so za svojo vectro naredili nekoliko bolj športna oblačila in skušali še ujeti pravo mero, da jim športni duh ni ušel z vajeti. Limuzinska vectra, ki na avtomobilskem svetu vozi že v tretje leto, velja za dostojno naslednico prejšnje generacije in predvsem za korekten avtomobil, ki mu skoraj ni bilo mogoče očitati kaj drugega kot nekoliko pretirano samosvoj videz in odmik od okusa kupcev na stari celini. Petvratna kombilimuzinska izvedba GTS je nekoliko mladost-nejšega videza, dodatna prednost pa je večji prtljažni prostor Sportnost je le prikrita. Morda so si pri Oplu res mislili, da bodo z vectro GTS naredili izrazit športni avtomobil, toda temu nista primerna niti trenutno tržno razpoloženje, niti ne velikost tega štirikolesnika. Je pa res, da so dobro izkoristili nekaj "začimb'*, ki zunanjosti dodajo nekaj več dinamike. Tako sta na primer pokrova prednjih žarometov iz nekoliko zatemnjenega stekla, bočna linija je podobna kot pri športnih kupejih in zadek je precej privzdignjen. Ob tem niso pozabili še ne nekaj dodatkov za ohranitev elegance, na primer kromi- rane letve na prtljažnih vratih in na maski hladilnika, kar dokazuje, da se hoče vectra GTS meriti tudi s prestižem. Zato velja, da je ta karoserij ska različica manj dolgočasna od limuzinske in športnejša od nedavno predstavljenega kombija, ki stavi predvsem na prostornost. Prostornost v urejenem okolju. Notranja prostornost in velik prtljažni prostor si zaslužita pozitivno oceno. Noben od petih potnikov se ne bi smel kaj dosti pritoževati nad udobjem, k dobremu počutju pa nedvomno pripomorejo tudi kakovostni in prijetni materiali sedežnih prevlek in notranjih oblog. Nizka postavitev prtljažnega praga in visoko odpiranje položnih prtljažnih vrat omogočata lažje natovarjanje večjih kosov prtljage, pomagati si je mogoče tudi z odprtino za smuči v naslonjalu deljive in zložljive zadnje klopi. Voznikovo delovno mesto je urejeno tako, kot se spodobi, vendar ustrezajoč položaj za volanom zahteva nekaj več privajanja, tudi zato, ker sta sedalna dela prednjih sedežev nekoliko prekratka. Merilniki so pregledni, vendar osvetljeni z zoprno oranžno barvo, stikala so na- v v mescena priročno in rocica smernih kazalcev uboga tudi samo impulzni premik. Precej več dela je z uravnavanjem radia, klimatske naprave in potovalnega računalnika; zapleten sistem namreč med vožnjo preveč odvrača voznikovo pozornost. V zrelih letih, a še vedno v dobri formi. Opel do nedavnega v svoji motorni paleti ni imel turbodizelskih pogonskih strojev, ki bi bili oboroženi z najno- TEHNIČNI PODATKI Mere:........d. 4,596, š. 1,789, v. 1,460 m, medosje 2,700 m Prostornina prtljažnika: ....................... 500/1360 Teža (prazno v./dovoljena):.................. 1435/1900 kg Vrsta motorja:...................štirivaljni, turbodizelski, 16V Gibna prostornina:............................2171 ccm Največja moč pri v/min: .............92 kW/125 KM pri 4000 Največji navor pri v/min: ..................... 280 pri 1500 Najvišja hitrost: ..............................192 km/h Pospešek 0-100 km/h:...........................10,8 s Poraba goriva po EU norm.:............8,7/5,2/6,5 1/100 km Maloprodajna cena: ....................... 4.515.533 SIT Zastopnik:..................GM - Daewoo CEE, Budimpešta vejšimi tehničnimi dosežki. Zato se 2, 2 - litrski štirivaljnik, ki ima sicer v glavi 16 ventilov, prišteva že med nekoliko zrelejše primerke v dizelski konkurenci, kar pa samo po sebi še ne pomeni nič slabega. Pravzaprav nasprotno, saj je ta motor v vec-tri GTS povsem prepričljiv, predvsem navdušuje z dobro elastičnostjo, ki omogoča lenar-jenje s prestavno ročico, in glede hrupa. Pred vdorom v kabino je namreč skrbno zadušen in tudi značilnih tresljajev skoraj ni čutiti. Zameriti mu je mogoče le to, da avtomobila v dogled-nem času ne uspe prignati do dovolj visoke potovalne hitrosti. NA KRATKO v - Ze drugo leto je najbolj znano nemško avtomobilsko združenje ADAC, ki je tudi največje v Evropi, izvedlo ekološki test, s katerim merijo emisije in ocenjujejo ekološko naravnanost vozil, ki so trenutno na trgu. Letos je bilo ADAC-ovemu testiranju podvrženih 113 modelov, razdeljenih v šest segmentov. Končni rezultat testiranja vsakega vozila določijo glede na količino emisij, ki jih vozilo proizvede. ADAC-ovo tehnično osebje je med testiranjem merilo emisije CO, C02, Nox, PM. Poleg standardnih meritev pa ADAC pri posameznem vozilu ocenjuje tudi količino emisij, ki nastajajo med hitro vožnjo po avtocesti z vključeno klimatsko napravo. Najbolje so se izkazali modeli japonske Toyote. Kot najčistejše vozilo nasploh je zmagal hibridni prisu, ki je osvojil kar 89 od skupaj 90 točk. Avensis s turbodizelskim motorjem D-4D je najčistejše dizelsko vozilo, model previa z enakim motorjem je najčistejša med enoprostor-ci, celica T sport pa med 112 tekmeci najbolj ekološko prijazno vozilo med kupeji. - Francoski avtomobilski proizvajalec PEUGEOT bo pri poimenovanju svojih modelov naredil pomembno spremembo. Doslej so številčne oznake v sredini vsebovale niČlo, kar pa se bo spremenilo tako, da bosta po novem med drugimi števili dve ničli. ŠtiriŠtevilčne oznake bodo začeli uporabljati s prihodom novega majhnega avtomobila z enoprostor-sko zasnovo, ki ga napovedujejo za letošnjo jesen. Novemu malemu levčku bo ime 1007, nov sistem oštevilčenja pa so preizkusili lani v okviru Peugeo-tovega oblikovalskega natečaja. M.G. (O' C •S. n 3 lO xyt CO I o o "D / ■ 'i 'M 20% gotovinski popust pri nakupu novili pnevmatik Continental in Gislaved I 15% gotovinski popust pri montaži in centriranju pnevmatik ) 0 y DRŽITE SE CESTE Z VSEMI ŠTIRIMI. flUTOCOMM€ftC€ K-HONiM AC-KonaT> do o. Koroška c. S30. Kran 04/238 !1 80. wwwaaonm. Solo so zavzele čebele Programiranje njegov V osnovni šoli Tržič je bila sobota v znamenju čebel in medu Tržič - Po šoli se je širil vonj po medu, tudi splošni vrvež otrok je dajal vtis, kot da si v čebelnjaku. Dan zemye so kot eko šola želeli obeležiti na prav poseben način, zato so poleg zbiralne ak-c^e papirja in čiščenja šolske okolice pripravili tudi vrsto delavnic, ki so bile vse povezane s čebelami in iyihovimi izdelki. Med drugim so učenci svoje znanje o čebelah preverili na kvizu in se pod vodstvom Cirile Šmid iz Železnikov preizkusili v peki dražgoŠkih kruhkov. "Testo smo oblikovali v kroglico, v kateri ni smelo biti nobene razpoke. Nato smo jo razvaljali in z nožkom oblikovali srce. Potem smo oblikovali še kačice iz testa. Najprej smo jih zapog-nili kot ročaj od dežnika, da je nastalo steblo rože, nato pa smo oblikovali cvet, tako da smo naredili korenčke, ki smo jih na vrhu preluknjali. Na koncu smo vse skupaj premazali z vodo/'je bila natančna v opisu izdelave in okrasitve dražgoških kruhkov učenka drugega razreda Andreja Šmitek in ponosno razkazovala svoj izdelek. Tretješolko Rozalyo Stegnar je najbolj navdušila borba za točke na kvizu. "Dekleta smo se zelo trudile, da bi premagale fante, a na koncu vendarle ni šlo," je razložila, a ni bila videti nič kaj preveč razočarana. "Treba je varovati okolje, zato ne smemo odpadkov odmetavati kjerkoli," pa nas je poučil četrtošolec Pavel Rozman. Zanimivo je bilo pokukati tudi v delavnice predmetne stopnje. Učenci so se lotili poslikave panjskih končnic in izdelave sveč, moč medu pa preverili v kuharskih delavnicah ' in izdelavi kozmetike. "Eko dan smo posvetili čebelam, ker so eden od pokazateljev čistega okolja," je razložila koordinatorka eko šole Romana Jane. Učencem tako želijo poka- Otroci so bili ponosni na umetelno izdelane dražgoške kruhke. zati, da varovanje okolja ne zajema zgolj odpadkov, ampak je to zelo Širok pojem. Zato se varovanju okolja ne posvečajo zgolj ta dan, ampak je to njihov način življenja. Pohv.alili so se lahko tudi z izjemno koUčino zbranega odpadnega papiija. Skupaj s podružnicama so ga v dveh dneh zbrali skoraj dvajset ton. Mateja Rant konjiček Po zmagi na državnem računalniškem tekmovanju se bo Matej Polajnar preskusil še na svetovnem septembra v Atenah. Kra^j - "Prvi računalnik sem dobil od bratranca. Če sem ga hotel uporabljati, sem se enostavno moral naučiti programirati, saj je bil drugače le prazna lupina,skromno odgovori Matija Polajnar, dijak gimnazijskega programa Srednje elektro in strojne šole Kra^j, na vprašanje, od kod mu tako široko znai\je iz računalništva. Matija Polajnar iz Podljubelja je namreč zmagovalec državnega računalniškega tekmovai\ja sredi^ješol-cev v programiranju, ki so ga pripravili že 28. leto. Na letošnjem festivalu računalništva se je v treh disciplinah, to je programiranju, pripravi spletnih strani in predstavitev ter poznavanju operacijskega sistema unix pomerilo okrog tristo učencev in dijakov. Mat^a Polajnarje skupaj s 120 dijaki tekmoval v reševanju programerskih nalog, ki se deli na tri težavnostne stopnje. Matija je bil najboljši v tretji, najtežji, kjer probleme rešujejo s pomočjo računalnikov, medtem ko na prvi in drugi težavnostni stopnji to-počnejo na papirju. Zato bo skupaj s še tremi sotek- movalci septembra odpotoval v Atene na mednarodno olimpiado. Programiranja se je naučil sam. "To me je zelo zanimalo, je bolj kot moj konjiček." Čeprav se iz njegovih ust sliši enostavno, pa brez solidnega matematičnega znanja ne gre, pravi vodja tekmovanja Marko Gro-belnik. Matija se je tekmovanja Na temo čebel in čebeljih Izdelkov so v šoli pripravili zanimivo razstavo. Parlament v znamenju tisočletnice Bled - Svoj delež k praznovanju tisočletnice Bleda so prispevali tudi blejski, bohinjski in radovljiški šolarji, ki so se v Festivalni dvorani udeležili medobčinskega srečanje otroških parlamentov. "Tokrat je bilo srečanje malo bolj svečano. Povabili smo tudi znane kulturnike in športnike, ki so ime Bleda posneli v svet," je razložila mentorica Cvetka Arh. Razen tega so si otroci ogledali igro Zvon želja, preko katere so spoznali Bled in legendo o nastanku jezera. Sledila je vožnja s pletnami na otok, na koncu pa so jih še pogostili v znani blejski slaščičarni. M. R. Zaslužek v igralnici Tekmovalci so se spopadli z različnimi, včasih povsem praktičnimi problemi, do rešitve pa so morali priti s pomočjo računalniškega programa. Eno od vprašanja se je recimo glasilo, koliko bi se morala gladina vode na zemlji spustiti, da bi nastalo čimveč otokov. Ali pa so imeli primer igralnice z goljufivo ruleto, pri kateri je lahko igralnica sama določila, na katerem polju naj se ustavi kroglica. Izračunati so morali, na katero polje naj pada kroglica, da bi igralnica kar največ zaslužila. Matija Polajnar udeležil že lani in se celo uvrstil na evropsko olimpiado v Nemčiji. Sicer pa zanimanje za programiranje med dijaki upada, saj ga v šolah ne poučujejo več, je razložil vodja komisije za ocenjevanje spletnih strani in predstavitev Borut Žnidar. Prav zaradi tega so v zadnjih letih tekmovanje iz programiranja dopolnili z ocenjevanjem spletnih strani šol in posameznih spletnih predstavitev, pri čemer seje letos najbolje odrezala Gimnazija Vič. Po mnenju komisije se ponaša z uravnoteženo stranjo, bogato z vsebino. Mateja Rant, foto: Tina Doki «t; "T GORENJSKI GLAS • 22. STRAN OGLASI / info@g-glas.st Torek, 20. aprila 2004 GRAFOLOSKI KOTIČEK Vas zanima, kaj se skriva za vašo pisavo? Spoznajte sebe in druge! Na podlagi enega samega rokopisa vam bo, spoštovani naročniki, grafolog opravil analizo pisave! Vzemite bel Ust papiija ter nanj napišite 10 do 15 vrstic prostega teksta in se podpišite. Skupaj z Izrezanim kuponom nam ga pošljite na naš naslov. Berite Gorenjski glas In v njem poiščite svoje odgovore. Šifra: SONJA Teksta je biLo vsekakor dovolj in tudi čitljivost je bila v redu. Za grafologa je pomembna struktura pisanja in ne čitljivost. Poklicna izbira je nekaj zahtevnega in potrebno jo je izbrati pravilno, da ne bo pozneje obžalovanja. Vsekakor ste preprosta oseba, oseba, ki zna vzpostavljati odnose z okolico. Toda v sebi imate premalo domišljije, čustva pa zadržujete oz. tlačite v notranjosti, le zakaj. Mislim, da ste na dobri poti v daljave, ki se vam odpirajo, le malo bolj prisluhnite in zaupajte notranjosti. Kdor ne zaupa vase, ostaja vedno nemiren, negotov in tako Lahko drugi vplivajo na odločitve. Zato odločitve prepuščam vam, ker vem, da se boste pravilno odločili. • / 2 Ci •o / /Lh' v--- i/dfffSl L CC- ^ yy-L .U: d e(^ ' I i, .O Grafološko društvo Laura, Društvo za proučevanje pisave. Partizanska 2, 2319 Poljčane, Slavko Jurgec - 041/947 113 šifra: SMhR Zelo sem vesel, da ste se razveselili Grafološkega kotička, ki smo ga vsi malo pogrešali, le začeti je moral nekdo. Kakor pravite, ne pričakujete, da bi se odločil namesto vas. Toda včasih potrebujemo, da nam nekdo namigne in žeje rešitev tukaj. Ste vsestransko usmerjeni, kar je zelo lepo in zaradi notranje preobremenjenosti ste včasih neodločni. V sebi imate veliko energije, zato se bo vsaka odločitev, ki jo boste sprejeli, pozitivna in uspešna, le prisluhnite svoji notranjosti. Čustveno zreli, malo trmasti, toda v življenju previdni. Malo bolj zaupajte vase, ker ste zrela, sposobna in podjetna oseba. Veliko uspeha. o OC^CcL^irlCA 7 ■v/ ^/'/j u C* cr C'^i i/a ^^ ^f ocza^. J KUPON Grafbbšid kotiće Ime Iri priimek Ulica, hišna št., pošta in kraj Št. naročnika zrezani kupon in tekst nam pošljite na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Sodelujejo lahko vsi naročniki Gorenjskega glasa. V vsaki torkovi številki bosta objavljeni dve analizi. Če bo več prispelih tekstov, jih bomo obravnavali po datumu prispele pošte. Sodelujoči v akciji grafološki kotiček se strinjajo z objavo svojega teksta in odgovora. lEHGLAS C N .v. > S ; • v.'- >.' ; • -'-.v^'-' • \ ••••»».s • .v J ' • ... . . v.v • .«I« .H K* ... .. s' *•> . 'v '"''''i.. • ..... . . ' v, , • " v:.', rs». ' • ; ' . 'v. \ . . .. s- . o * ' . .v. i A o » o » Ti žri .'-'' •-••o ffJT^ r*«. iZhePLSi Vseslovenski portal malih oglasov Vseslovenski portal vam ponuja oglase, ki so sicer objavljeni v sedmih različnih tiskanih časopisih po Sloveniji. Široka ponudba, lažja izbira. Na spletnem naslovu wwwJzberi.si pa imajo mali oglasi tudi več vsebine: dodatne podatke, opisna besedila ter fotografiji. Tu lahko prebrskaš rumene strani, najnovejše kadrovske oglase, arhiv svojih in drugih zanimivih objav, lahko pa oddaš tudi mali oglas za objavo v vseh sedmih časopisih ter na spletu. Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno« DELO mvićk VISTKIK Torek. 20. aprila 2004 HALO - HALO, KAŽIPOT, OGLASI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 23. STRAN HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p., Lancovo 91, Radovljica tel.: 04/53-15-249 Trst, 5.5.; Madžarske toplice 3.6. - 6.6., 24.6. - 27.6., 1.7. - 7.7.; Banovci - Ljutomer: od 23. 4. do 26. 4.; Lenti 15.5.; Pelješac ek-skluzivod 10.6. do 176.; Šenčur: 251-18-87 Meteor, Cerklje, d.o.o. 04/25-26-210, 031/643-719 Stara cesta 1, Cerklje Vabimo vas na naslednje izete: Lenti 29.4.2004, Imela 25. 4. 2004, Gardaland 30. 4. 2004; e-mai: meteor@siol.net AVTOBUSNI PREVOZI PAVEL DRINOVEC, s.p. TRST 29.4.; tel.: 533 10 50 ali 041 744 160 Podbrezje 17, Naklo GLASOV KAŽIPOT Prireditve Markov semenj Vrba - V nedeljo, 25. aprila, je god sv. Marka in v Vrbi bo Markov semenj, ki ga organizira Moški vokalni nonet Vasovalci KD Dr. France Prešeren Žirovnica Brez-nica skupaj z Občino Žirovnica in vaščani Vrbe. Semenj je priložnost za spoznavanje domačih običajev in obrti. Za otroke v knjižnicah Jesenice - Iz Občinske knjižnice Jesenice vabijo otroke danes, v torek, od 15. do 17. ure na ustvarjalne delavnice in v četrtek, 22. aprila, ob 17. uri na uro prav-t» jtc. Kranjska Gora - V knjižnici Kranjska Gora za otroke priprav-jajo jutri, v sredo, od 17. do 17.45 uro pravljic Princeska na zrnu graha, od 18. do 19. ure pa ustvarjalno delavnico Učimo se šivati. Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta se bo v četrtek, 22. aprila, ura pravljic začela v četrtek, 22. aprila, ob 17. uri. Otroci bodo lahko prisluhnili slovenski ljudski pravljici O prebrisani deklici. Tržič - Pravljici Janeza Bitenca Slonček Jakonček lahko otroci v tržiški knjižnici prisluhnejo v četrtek, 22. aprila, ob 17. uri. Škofje Loka - V Knjižnici Ivana Tavčarja se bo ura pravljic za otroke začela danes, v torek, ob 17. uri. Otroci si bodo tokrat lahko ogledali lutkovno predstavo Vrtca Škofja Loka Kdo je napravi Vidku srajčico. Pravljica v Cukrarni Kranj - Danes popoldne v igralnici kranjske kavarne Cukrarna ob 17. uri jezikovna šola Jan pripravlja brezplačno uro pravljic za otroke malce drugače. Tokrat bo pravljica v angleškem jeziku in bo pripovedovala o gusarjih. Trije igralci, trije Šugmani Škofja Loka - V četrtek, 22. aprila, se bo ob 19. uri v Kašči na Spodnjem trgu začel večer s tremi igralci, tremi Šugmani in sicer Majo, Zlatkom in Jernejem. O svoji igralski poti bodo pripovedovali v pogovoru z Mileno Miklavčič. Šahovski turnir Šenčur - V počastitev praznika občine Šenčur bo jutri, v sredo, ob 16. uri v gasilskem domu šahovski turnir. Beseda je luč Tržič - V večnamenskem prostoru tržiške knjižnice se bo danes, v torek, ob 19. uri začela predstavitev knjige Janeza Slaparja z naslovom Beseda je luč. Od Anice do Antonove Radovljica - Anico Lokar, ki je bila petnajst let Ana Antonova, in nekaj žensk iste generacije, ki so imele trdo življenje, bo v Knjižnici A. T. Linharta danes, v torek, ob 19.30 uri predstavila Alenka Puhar. Srednjeveška Škofja Loka Škofja Loka - V Knjižnici Ivana Tavčarja se bo v okviru prireditev Sredin večer jutri, v sredo, ob 18. uri, začela predstavitev diplom- ske naloge Jožeta Štukla z naslovom Arheološke raziskave srednjeveške Škofje Loke. Na Paški Kozjak Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi v soboto, 24. aprila, na planinski izlet na Paški Kozjak. Prijave in informacije v sredo In četrtek od 18. do 19.30 ure po tel.: 531 55 44. Izleti Na Nanos Slovenski Javornik - PD Javor-nik Koroška Bela organizira izlet v nedeljo, 25. aprila, pohod navrii Nanosa. Pot je zahtevna in občasno tudi strma. Odhod bo ob 7. uri izpred Turista na Slovenskem Ja-vorniku. Prevoz je organiziran. Obvezne prijave do petka, 23. aprila, na gsm 040 298 645. V Dolenjske Toplice ^ Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira za svoje člane jutri, v sredo, kopalni izlet v Dolenjske Toplice. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina v Kranju. Prijavite se na sedežu društva. Škocjanske jame in Kras Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi v podzemni svet našega Krasa, v Škocjanske jame, in na Kras v sredo, 28. aprila, z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred avtobusne postaje Škofja Loka. Prijavite se lahko v prostorih društva. Pohod Duplica - Tunjice Kranj - Društvo diabetikov Kranj vabi člane na drugi pohod gorenjskih diabetikov iz Duplice do Tunjic v soboto, 24. aprila. Zbirno mesto je na parkirišču pred tovarno Sto na Duplici pri Kamniku ob 9. uri. Kranjčani imajo zbor ob 8.15 na parkirišču IskraTEL na Laborah. Prijave sprejema Ivan do četrtka, 22. aprila, po tel.: 031/485-490 ali 257-14-51 po 18. uri. Prvomajske ferate Kranj - Tudi letos Planinsko društvo Iskra Kranj vabi člane društva in vse ljubitelje ferat na prvomajske ferate, ki bodo od četrtka, 29. aprila, do nedelje, 2. maja, v provincah Brescia in Trentino. Odhod z minibusom izpred hotela Creina v Kranju bo v četrtek, 29. aprila, ob 2. uri. Prijave in informacije; Niko Ugrica, tel.: 041 734 049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3, Kranj do 21. aprila oziroma do zasedbe mest v minibusu. Obvestila Dom na Kališču med prazniki Kranj - Planinsko društvo Kranj obvešča vse obiskovalce in ljubitelje Kališča, da bo planinski dom na Kališču odprt in oskrbovan od sobote, 24., do torija, 27. aprila. Dom bo ponovno odprt 1. in 2. maja. Na kraški rob Preddvor - Planinska sekcija Preddvor vabi svoje člane v soboto, 24. aprila, na planinski izlet na kraški rob. Tura je nezahtevna in je primerna za vse pohodnike. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6. uri iz Preddvora. Prijave in dodatne informacije: Janez Planine, tel.: 255 15 65 do četrtka. Knjižnica podarja knjige Občni zbor Škofja Loka - Turistično društvo Škofja Loka vabi člane in simpati-zerje na redni občni zbor, ki bo jutri, vsredo, 21. aprila, ob 19. uri v galeriji Franca Miheliča v Kašči na Spodnjem trgu v Škofji Loki. Kokrica - TD Kokrica vabi v soboto, 24. aprila, na občni zbor društva ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma. Po končanem občnem zboru bo gospa Ruth Podgornik -Reš predavala o vzgoji in negi balkonskega in okenskega cvetja. 22. aprila. Na Smledniški grad Škofja Loka - Društvo invalidov Škofja Loka, sekcija za pohodni-štvo, organizira pohod na Smledniški grad, in sicer v četrtek, 22. aprila. Zbirno mesto bo na avtobusni postaji v Škofji Loki ob 9. uri, na železniški postaji pa ob 9.15 uri. K Matkovemu škratu Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj prireja 24. aprila zelo zanimiv izlet k naravni znamenitosti, Matkovemu škafu. Na povratku si boste v Radmirju ogledali še zanimivo zbirko mašnih plaščev. Zahtevne hoje bo za 4 do 5 ur, tudi po trdem snegu. Odhod s posebnim avtobusom izpred hotela Creina v Kranju bo ob 6. uri. Prijavite se lahko na običajnih mestih do vključno jutri, srede, 21. aprila. Tržič - Od 21. do 23. aprila bo Knjižnica dr. Toneta Pretnarja (ob svetovnem in slovenskih dnevih knjige) pred vhodom v knjižnico podarjala knjige, ki jih je pridobila z darovi posameznikov ali založb in jih ima na svojih policah že v zadostnem številu. Brezplačno računalniško usposabljanje Rateče - Potujoča e-šola, projekt v okviru PHARE CBC Programa Slo-A donacijska shema 2002 "Obmejna regija na poti digitalizacije", se bo prihodnji teden ustavila v Ratečah. Ponuja brezplačno računalniško usposabljanje za podjetnike, zaposlene pri podjetjih, kmete, tiste, ki razmišljajo o samostojni podjetniški poti. Usposabljanje bo potekalo v prostorih Krajevne skupnosti Rateče. Rateče 22, 21. in 22. aprila od 16. do 19.15 ure za 2. skupino: Uporaba računalnika v podjetju . Ogled loškega muzeja Trata - Krajevna organizacija Rdečega križa Trata vabi krajane na voden ogled po Loškem muzeju danes, vtorek, ob 10.30 uri. KRCNE ŽILE Dr. med. Jan Zimmermann, Na Griču 11, Izola Postavitev družine Kranj - Na ljudski univerzi v Kranju bo danes, v torek, od 16. do 19. ure potekala predstavitev seminarja Postavitev družine. Seminar bo potekal 8. in 9. maja. Za dodatne informacije in prijave pokličite Matejo Chvatal po GSM 031 522 833. Zastave držav EU Trata - V knjižnici na Trati se bo danes, v torek, ob 16. uri začela de-avnica za spretne prste z naslovom Takšne so zastave držav Evropske unije. Delavnica je namenjena otrokom, starim od 4 do 10 let. Škofja Loka - V Knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki se bo delavnica za spretne prste Takšne so zastave držav Evropske unije začela v četrtek, 22. aprila, ob 17. uri. Delavnica je namenjena otrokom, starim od 4 do 10 let. Varstvo rastlin Kranj - Srednja biotehnična šola Kranj vabi na obnovitveno usposabljanje za izvajalce ukrepov varstva rastlin s temo Novosti na področju varstva rastlin, ki bo v četrtek, 22. aprila, ob 17. uri v prostorih šole. Prijave sprejemajo po tel.: 04 280 57 00 ali 04 280 57 20 do 16. aprila. FItofarmacevtska sredstva Kranj - Srednja biotehniška šola Kranj vabi na obnovitveno usposabljanje za prodajalce fitofarma-cevtskih sredstev s temo novosti na področju varstva rastlin, ki bo v četrtek, 13. maja, ob 16. uri v prostorih šole. Prijave sprejemajo po tel.: 04 280 57 00 ali 04 280 57 20 do 30. aprila. Podarimo knjigo Škofja Loka - Občina Škofja Loka in Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka organizirata ta teden dobrodelno akcijo Podarimo knjigo Kulturnemu društvu Ivan Trinke v Čedadu. Ohranjene starejše ® Rciclio Tfiglor Prvi 9I0/ OereAJ/ke^ Prri 9lo/ek Coienj/ke Radio Triglav Jesenice, d.o.o.. Trg Toneta čufarja 4,4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8-Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj Makekova Kočna - slap Čedca Kranj - Pohodniki Društva upokojencev Kranj vabijo na pohod na relaciji Makekova Kočna - slap Čedca. Hoje bo za okrog 4 ure. Izlet bo v četrtek, 22. aprila, z odhodom avtobusa ob 8. uri izpred hotela Creina. GOsnii^\ RESTAVRACIJA "Pri ložovcu" Begunje GALERIIA GregaAvsenik.sp.. Begunje 21, Begunie Sreda, 21. 4. 2004 - glasbeni večer z "Gašperji" Četrtek, 22. 4. 2004 - predstavitev druge zgoščenke ansambla 'VITEZI CELJSKI" z gosti Petek, 23.4. 2004 - glasbeni večer s hišnim ansamblom "Avsenik" Vse glasbene prireditve so bo 19. uri. Informacije in rezervacije na tel. št. 04/5333 402, fax. 04/5334 164 ali e-mail: av8enik@av8enik-sp.si ali novejše knjige, avdio ali video-kasete in druga didaktična gradiva lahko oddate v Knjižnici Ivana Tavčarja Škofja Loka in v krajevnih knjižnicah v Frankovem naselju, Gorenji vasi, Poljanah, Železnikih in Žireh ter izposojevalnih enotah v domu oskrbovancev v Stari Loki, Retečah, Sorici in na Sovodnju ter v sprejemni pisarni Občine Škofja Loka. Predavanja Camino de Santiago Bled - V Knjižnici Blaža Kumerde-ja na Bledu se bo v četrtek, 22. aprila, ob 18. uri začelo predavanje Camino de Santiago. Staro romarsko pot, dolgo 800 kilometrov, bosta predstavili Breda Pod-brežnik Vukmir in Andreja Vukmir. Tehnika Transcendentalne meditacije Kranj - Uvodno predavanje o tehniki transcendentalne meditacije bo potekalo v četrtek, 22. aprila, ob 18. uri v prostorih Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj, Tomšičeva 7. Predavanje bo vodil učitelj tehnike TM g. Rajko Jerama. Uvodnemu predavanju bo sledil petdnevni tečaj praktičnega učenja meditacije. Gorniški večer Domžale - Planinsko društvo Domžale vabi na Gorniški večer z mag. Miho Pavškom, ki bo o snežnih plazovih govoril danes, v torek, ob 19. uri v veliki sejni sobi Doma športnih organizacij na Kopališki cesti 4 v Domžalah. Predavanje dr. Sanje Rozman Škofja Loka - Društvo Narava Škofja Loka vabi jutri, v sredo, ob 18. uri v prostore Osnovne šole Škofja Loka - Mesto (za Namo), v učilnico v II. nad^ropju, na predavanje dr. Sanje Rozman. Naslov predavanje je hkrati tudi naslov njene nove knjige Sprememba v srcu.' Po Pirenejih In Centralnih Alpah Kranj - Območni klub Maks Pere Kranj vabi svoje člane in njihove družine na zanimivo potopisno predavanje z naslovom Po Pirenejih in Centralnih Alpah, ki bo v četrtek, 22. aprila, ob 18.30 uri v VI. nadstropju Policijske postaje v Kranju. O njunih doživetjih bosta ob diapozitivih pripovedovala Mira Zduič in Marjan Srečnik. Indonezija - Bali Žirovnica - Kulturno-prosvetna sekcija Doištva upokojencev Žirovnica vabi na predavanje o Indone- ziji, o otoku Baliju. Predavanje se bo danes, vtorek, ob 18. uri zače-o v Čopovi rojstni hipi v Žirovnici. Predaval bo g. Vinko Lavtežar. Koncerti Veliki spomladanski koncert Kranj - V sredo, 21. aprila, se bo ob 20. uri v večnamenski dvorani Gimnazije Kranj začel Veliki spomladanski koncert, na katerem bodo nastopili Revijski orkester Gimnazije Kranj, Dekliška vokalna skupina, jazz pevci in solisti. Pomladni glasbeni mozaik Bled - V Knjižnici Blaža Kumer-deja se bo jutri, v sredo, 21. aprila, ob 19.30 uri začel koncert z naslovom Pomladni glasbeni mozaik. Učenci in učitelji Glasbene šole Radovljica - oddelek Bled so sestavili zanimiv mozaik skladb različnih glasbenih obdobij. Srečanje pevskih zborov Škofja Loka - Območno pevsko srečanje Škofja Loka 2004 bo v Kristalni dvorani potekalo v sredo in četrtek, obakrat z začetkom ob 19. uri. Slovenski Javornik - V Kulturnem domu Julke in Albina Piber-nika se bo jutri, v sredo, ob 17. uri začelo območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov. Razstave Dela Ferda Mayerja Tržič - Jutri, v sredo, bodo ob 19. uri v Galeriji Ferda Mayerja - Paviljonu NOB odprii razstavo ob 10-etnici smrti slikarja Ferda Mayerja. 6. bienale mesta Kranj Kranj - Gorenjski muzej iz Kranja Vas v sodelovanju z Likovnim društvom Kranj vljudno vabi na odprtje 6. bienala mesta Kranj, ki bo v četrtek, 22. aprila, ob 19. uri v Galeriji Mestne hiše, Glavni trg 4. Tema letošnjega bienala je Eros, starogrški bog ljubezni. Ob dnevu zemlje Slovenski Javornik - V razstavnem prostoru Kulturnega doma na Slovenskem Javorniku bodo v četrtek, 22. aprila, ob 18. uri odprli razstavo slik slikarke Zlate Bela iz Ljubljane. Razstavlja Igor Dolenc Kranj - V ekspozituri Gorenjske banke v Radovljici bodo jutri, v sredo, ob 19. uri odprii razstavo tapiserij in likovnih del Igorja Do-enca. OBČINA KRANJSKA GORA OBČINSKI URAD Urad župana Kolodvorska 1a. 4280 Kranjska Gora tel.: 04 58 09 800, fax: 04 58 09 824 http://www.kranjska-gora.si/ e-mail: obcina@kranjska-gora.si Župan Občine Kranjska Gora na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji (UL RS 62/94 in 17/97) ter 7. in 30. člena Statuta občine Kranjska Gora (UVG 17/99, 28/00 in 15/02) objavlja POGOJE ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE PLAKATNIH MEST 1. Občina Kranjska Gora zagotavlja organizatorjem volilne kampanje (v nadaljnjem besedilu organizatorji) plakatna mesta za lepljenje in nameščanje plakatov z volilnimi sporočili. 2. Plakatna mesta bodo enakomerno razporejena po celotnem območju Občine Kranjska Gora in jih določi ter vzdržuje JP Komunala, d.o.o., Kranjska Gora. 3. Organizatorji volilne kampanje v vlogi navedejo želeno število plakatnih mest, dimenzijo plakatov in njihovo količino. 4. Organizatorji morajo vloge poslati najkasneje do 10. maja 2004 na naslov: Občina Kranjska Gora, Kolodvorska 1a, 4280 Kranjska Gora, s pripisom "Volilna kampanja". 5. Občina Kranjska Gora bo zbrala vloge organizatorjev in na pod-agi načela enakopravnosti vsakemu organizatorju določila eno brezplačno plakatno mesto v vsakem naselju. Preostala plakatna mesta se bodo razdelila organizatorjem, ki bodo proti plačilu zainteresirani za večje število plakatnih mest. 6. Cena dodatnega plakatiranja za volilno kampanjo zajema stroške postavitve začasnih panojev, stroške plakatiranja in stroške odstranjevanja plakatov. 7. Plakatiranje na določenih mestih bo možno od 13. maja do 11. junija 2004 do 24. ure. Št.: 006/1-169/02^J Župan: Datum: 19.04.2004 Jure Žerjav, prof. GORENJSKI GLAS • 24. STRAN OGLASI, MALI OGLASI / info@g-glas.si Torek, 20. aprila 2004 iZDGPLSi Malt oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si! Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30 ure, za torkovo številko pa do ponedeljka do 7.30 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malioglasi@g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si. ^ oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve. Goren|sKj glas. d.o.o.. Zoisova 1, Kranj MALI OGLASI 201-42-47 201-42-49 fax: 201-42-13 Mali oglasi se sprejefnajo za objavo v petek - f sr^s cto 14. m In za objavo v torek, f DELOVNI ČAS, in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno H 7. ■ m APARTMA-PRIKOLICE PAG - METAJNA, oddam apartmaje in sobe. v 00385-98/445-107 in 00385-53/667-222_^ PRIKOLICA - 5 ležišč prenovljena prodam ali oddam v najem za manjšo, tr 01 /36-45- 693 4841 Na Pagu v bližini Novalje oddam 3-sobni APARTMA. « 515-07-01 4869 ODDAM ugodno OPREMUEN APARTMA na Krku. It 25 11 808, 041/390 422 4902 OTOK PAG, Mandre; oddajamo počitniške apartmaje 50 metrov od morja, ir 00385-21 /470-407, 00385-91 /561 -59- 06 4944 APARATI STROJI Prodam SAMONAKLADALNO PRIKOLI-CO SIP 17 m3. « 051/41-77-62 4837 Prodam del GOSTINSKE OPREME vključno z drobnim inventarjem, cena po dogovoru. 9 259-55-20 4844 Prodam GSM SAGEM MV\/ 3026, leto star, cena 8.000 SIT tr 031 /279-681 487i Prodam rabljen pralni stroj Gorenje za 15.000 SIT Tel.: 031/573 713 Prodamo dvo vrstično SEJALNICO koruze in puhalnik grič. tr 25-27-310 4872 Prodam starinski ŠIVALNI STROJ, starinski radio in šrotar za mletje koruze, tr 533- 07-41 4875 Prodam CISTERNO za gnojevko Creina 2700 I, obnovljena. IT 041/948-063 4877 Prodam dobro ohranjen TROSILEC HLEVSKEGA GNOJA SIP. 4 pokončni valji. Breg ob Savi 9, Mavčiče 488i PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben," prodam. Đ 041/878-494 4889 Prodam rabljeno ROTACIJSKO KOSILNICO tip 135 ali menjam za tip 165 ali 180. tr 041 /608 746 4892 FUJIFILM z zoomom, avto funkcije In digitalni video printer za tisk fotografij Iz raznih naprav, tr 031/521-446 4898 Barvni TV Gorenje z daljincem, ekran 37 cm, star eno leto, prodam, tr 031/634- 12 2 4899 Prodam rabljen BOJLER 130 I za 5.000 SIT. tr 512-70-71 4933 Prodam čelni nakladalec RIKO in čelni špic plug z vpetjem za traktor Zetor. tr 031/378-867_^ Prodam PLUG za motokultivator Honda mio standard za vrtičkarje. tr 25-61-074 4967_ Prodam TV FIŠER, cena 10.000 SIT. tr 533-34-27 4977 GLASBILA Prodam električni HARMONI, 5000 SIT tr 513 6117 4888 GR. MATERIAL Prodam ŠPIROVCE dolžine 8 m in gredice za šolanje, tr 23-32-468 4649 Prodam kostanjeve KOLE, dol. 3 m, deb. 12 do 18 cm. tr 518-10-86, 041/214-500 4879 Prodam smrekove PLOHE, DESKE in CVIČEK s poreklom. 9 041/347 413 4895 Prodam suhe jesenove, jelševe in hrastove PLOHE in DESKE ter masivne stopnice, tr 051/202-229 4928 prodam 320 kg pocinkane žične ograje, debelina žice je 2,8 mm, vis. 110 cm, cena 250 SIT/kg. tr 58-62-641 4932 Prodam suhe DESKE deb. 2.5, 5 in 8 cm, plohe in bankine za oder in gradbeno dvigalo. tr 51 -41 -057 ali 041 /499-930 4959 HIŠE ODDAMO S 1. majem oddam opremljeno HIŠO na Golniku najbolj ustreznemu ponudniku, ostalo po dogovonj. tr 041/597-029 4504 Na Jezerski cesti oddamo polovico HIŠE. tr 040/201-271 »3U!)eri.«l 4882 Na Jezerski cesti ODDAMO POLOVICO HIŠE. 2 ss STANOVANJE, 60 m2, I. nad., klet+garaža. tr 040/201 271 4893 HIŠE PRODAMO V središču starega mesta v Radovljici prodam starejšo HIŠO z gospodarskim poslopjem, potrebno obnove, tr 041/810-274-, 57-44-815 »3lziMri.«i 4577 V Britofu prodamo HIŠO z gospodarskim poslopjem, tr 040/537-387 »Si«beri.ri TRŽIČ - KOVOR, prodamo dvodružinsko hišo (dvojček), ki stoji na 50t m2 parcele, stanovanjske površine 200 m2, hiša je stara 30 let, zelo dobra razporeditev, delno pod-kletena, v pritličju in prvi etaži bivalni prostori, mansarda delno izdelana, balkon + terasa, CK-olje, vsi priključki, za hišo se nahaja pomožni objekt kot letna kuhinja ali večnamenski prostor - lahko tudi manjša delavnica, vseljiva po dogovoru. CENA: 37.920.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net TRŽIČ - CENTER, prodamo poslovno stanovanjsko hišo v 3. gradbeni fazi, stara 113 let, 254 m2 bivalne površine, podkletena, pritličje, 1. in 2. etaža, ter neizdelana mansarda, brez CK, nova kritina (tondach), nova fasada, prevzem možen takoj. CENA: 35.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremlcnine.net KRANJ - OKOLICA, kupimo hiše različnih velikosti, za nam že znane stranke, CENA: med 30.000.000,00 SIT In 40.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tav-čarieva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net OBČINA GORENJA VAS - POUANE Poljanska c. 87 4224 Gorenja vas Na podlagi 8. člena zakona o volilni kampanji (Ur. I. RS, št. 62/94 in 17/97), 30. člena statuta občine (UVG, št. 22/99. Ur. I. RS, št. 80/01) in 19., 20. člena Odloka o neprometnih znakih in plakatiranju v občini Gorenja vas - Poljane (Ur. I. RS, št. 68/98) objavljam POGOJE ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE PLAKATNIH MEST V OBČINI GORENJA VAS - POUANE 1. Občina Goreoja vas - Poljane zagotavlja organizatorjem volilne kampanje (v nadaljevanju: organizatorji) plakatna mesta za lepljenje in nameščanje plakatov z volilnimi sporočili. 2. Plakatna mesta bodo enakomerno razporejena po celotnem območju občine Gorenja vas - Poljane. 3. Občina določi višino plačila za plakatiranje na plakatnih mestih. Cena zajema strošek plakatiranja in odstranjevanje plakatov. 4. Organizatorji plakatiranja v vlogi navedejo želeno število plakatnih mest, dimenzijo plakatov in njihovo količino. 5. Organizatorji plakatiranja morajo plakate potrditi občinski upravi občine Gorenja vas - Poljane. Vsi nepotrjeni plakati se odstranijo na stroške izvajalca plakatiranja. 6. Organizatorji morajo vlogo poslati najkasneje do 10. 5. 2004 na naslov: Občina Gorenja vas - Poljane. Poljanska c. 87, 4224 Gorenja vas, s pripisom "Volilna kampanja". 7. Občina Gorenja vas - Poljane bo zbrala vloge organizatorjev in na podlagi načela enakopravnosti za vsakega določila enako število plakatnih mest. Hkrati bo brezplačno zagotovila plakatna mesta za osnovno informiranje volivcev v občini. Morebitna preostala plakatna mesta se bodo razdelila organizatorjem, ki bodo proti plačilu zainteresirani za večje število plakatnih mest. 8. Plakatiranje bo možno od 12. 5. 2004 do 8. 11. 2004 do 24.00 ure. Datum: 13. 4. 2004 Številka: 004-1/04 ŽUPAN JOŽE BOGATAJ, l.r ŠENČUR, prodamo novo dvodružinsko hišo na 1200 m2 zemljišča, stanovanjske površine 520 m2, v celoti podkletena, v pritličju se nahajajo bivalni in spalni deli s kopalnico, v 1. etaži se nahajajo spalni deli s kopalnico, balkoni, terase, kritina je glazirani bobrovec, CK-olje, vsi priključki, možnost poslovnih prostorov(avto salon, zobna ordinacija,..) ter možnost nakupa 4000 m2 zemljišča, ki se nahaja neposredno ob hiši, prevzem po dogovoru. CENA: 140.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net PREDVOR - BAŠEU, prodamo manjšo enodnjžinsko hišo, ki stoji na 306 m2 zemljišča, stanovanjske površine 125 m2, v celoti podkletena, pritličje, 1. etaža, CK-olje, hiša je na robu vasi, urejena okolica, vseljiva po dogovoru. CENA: 32.130.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine. net LUŽE - pol hiše, zgornja etaža, 85 m2, l.izgr.1976, opremljena kuhinja, lega na robu naselja, parcela 413 m2, pol kleti in pol podstrešja, prodamo za 19,9 mio sit. Mike ÄCo.d.o.o., BlefVi/eisova6, Kranj, 20-26-172, 031 605 - 114, vww.mike-co.si Struževo, 1. nadstropje hiše - 80 let, trisobno stanovanje-100 m2, ck, garaža, vrta 250 m2, sončno, v račun vzamemo dvosobno stanovanje Zlato polje. Cena 18 mio sit. Prodam. Pianova nepremičnine, Špela Škofic s.p., Tominčeva c. 2, Stražišče 23 15 600, 041 / 774 101. Medvode, Ladja, samostojna nedokončana hiša, I. 1984, 330.67m2, parcela 696m2. Cena: 40 mio SIT. ABC d.o.o.. Tivolska 48, g., 040850000 Medvode, Ladja, samostojna hiša, I. 1938, 74m2, parcela 437m2, kmetijsko zemljišče 473m2. Cena: 29.5 mlo SIT. ABC d.o.o., Tivolska 48, Lj., 040850000 Kranj - Primskovo, dvojček, 120 m2 stanovanjske površine, parcela 200 m2, novogradnja, III. podaljšana gr. faza. Nakup brez provizije in stroškov. Cena 35.700.000 Sit Tel. 01/510 74 30, 031 308 563. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., wvw.sta-novanje.net, www.novogradnje.com NAKLO; 260 m2, stara 23 let, mirna lokacija, parcela 724 m2, dvostanovanjska. CENA: 38,7 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. PREDDVOR - Zg. Bela; 160 m2, enodm-žinska, stara 28 let, na parceli 700 m2, ob zelenem pasu, mirna lokacija, takoj vseljiva. CENA: 36 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj tel. 04/28 11 000. VISOKO; 200 m2, enostanovanjska, stara dve leti, parcela meri 430 m2, mirna lokacija, izdelana do konca. CENA: 55 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. ŠENČUR - Sajevčevo naselje; 260 m2, I. 1985, blejski jurček, ohranjeno, funkcionalno, mirna lokacija, novejše naselje, vsi priključki, parcela 510 m2, lahko dvodružin-ska, ugodno. CENA: 40 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Stražišče; 280 m2, 3. gradbena faza, parcela 731 m2, sončna. CENA: 29 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. domplan družba za in^niring, nepremrönioe, urttanizem in energetiko, d.d» krarv, bleiweieova 14 telAc.: 04/20^8-700, fax: 04/20-68-701 ZBILJE; 360 m2,1. 94, razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružinska, parcela 804 m2. sončna, mirna lega. CENA: 64,5 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj tel. 04/2811 000. SP BRNIK; 150 m2, nova hiša dvojček, parcela 260 m2. v notranjosti manjkajo zaključna dela, okolica je urejena. Primerna za eno družino. CENA: 25 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana. Enota Kranj tel. 04/28 11 000. HIŠE KUPIMO Kranj z okolico: za znanega kupca kupimo novejšo hišo do 57 mio, hitro plačilo. FRAST, d.o.o Šuceva 27. 041/ 734 198 Za znanega kupca iščemo manjšo hišo na okaciji od Domžal do Kamnika. Cena: do 30 mio SIT ABC d.o.o.. Tivolska 48, Lj., 040850000 IZOBRAŽEVANJE NEMŠČINA, FRANCOŠČINA, ANGLEŠČINA, ŠPANŠČINA, SLOVENŠČINA "tečaji (tudi za podjetja), poletni tečaji, individualne ure, KAKOVOSTNO. UGODNO! Švicarska šola. Pot v Bitnje 16. Kranj. 9 04/23-12-520 4294 KOLESA KOLO ROG RANGER, 20 col, 6 prestav, za starost od 5 let dalje, nov, garancija, 22.000 SIT, v račun vzamem manjše kolo. 9 041/370-054 4645 Prodam dobro ohranjeno žensko ROG PONY KOLO. 9 595-68-91 4849 Prodam fantovsko gorsko KOLO od 6 do 12 let, 15 prestav, modre barve, ohranjen, cena 13.000 SIT, Kranj. 9 040*^307-332 4874 BAKER, ALUMINIJ, ROSTFREI. ALU in BAKRENI PROFIU ter KABU, odkupujemo in odpeljemo, plačilo takoj, tr 031/711- 24 8 4226 ČRNO ZEMLJO za njivo 1 kamion z dostavo kupim. 9 58-91-839 4850 Kupim BRUNARICO ali manjši BIVALNI VIKEND. 9 040/332-528 496i Kupim star MOPED Pony expres ali drug star Puch v nevoznem stanju ali podelih. 9 041/681-058 4976 Rabljen ŠTEDILNIK in PRAmi STROJ kupim. 9 041/815-182 4988 LOKAL ODDAM Kranj okolica picerija gostilna - krušna peč, oddamo najboljšemu ponudniku. 9 530-61 -49, 041 /711 -530 4780 V najem oddam lokal 300 m2, za kroja-štvo ali drugo mimo obrt v okolici Šenčurja. « 259-55-20 4843 V najem oddam trgovski lokal 39 m2 v trgovskem centru Deteljica Bistrica pri Tržiču. g 041/755-292_487o Oddam prostor 40 m2, za mimo dejavnost, tr 25-72-055 497oŠenčur: oddamo novo poslovno stavtx) za različno poslovno dejavnost, dokončanje prostorov po vaši želji. FRAST, d.o.o., PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 LOKAL PRODAM RADOVLJICA: Prešernova, 23,52 m2, I. 1990, pritličje, primemo za trgovino ali mimo storitveno dejavnost. Cena: 8.200.000,00 SITALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, wviw.alpdom.si RADOVUlCA: 50 m2, pritličje, lasten vhod, dva prostora, čajna kuhinja, sanitarije, za mirno storitveno dejavnost (trgovina, advokatura, računovodstvo ...), novogradnja, vseljivo novembra '04. Cena v aprilu: 399.910 SIT/m2 ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, www.alpdom.si Škofja Loka, Tavčarjeva, I. 1998, 55.5m2, pritličje, ločen vhod, primerno za mirno dejavnost. Cena: 15.9 mlo SIT. ABC d.o.o.. Tivolska 48, Lj., 040850000 OBLAČILA Prodam ženski KOSTIM pariško modre barve (jakna, dolgo krilo, hlače), primeren tudi za birmo. 9 031 /530-531 484o Ženske BARETE dvojne dobite na 9 531 - 50-50 4868 Prodam dolgo črno MATURANTSKO OBLEKO vel. 42, samo enkrat nošena. 9 031/488-316 4876 Prodam fantovsko OBHAJtLNO OBLEKO, 9 051 /209-324 4972 OTR. OPREMA v komisijsko trgovino v Radovljici sprejmemo posteljice, previjalne mizice, avtosede-že in vozičke. 9 041 /989-393 3378 Ugodno prodam OTROŠKI STOL TRIP, oddam štiri kuhinjske stole. 9 202-14-99 486i Prodam otroški AVTOSEDEŽ skoraj nov, cena po dogovoru, tf 051/385-170 4863 VOZIČEK HAUCK, avto sedež, otroško kolo (3 leta). 9 041/499-218_^ Prodam otroški AVTOSEDEŽ in lupino. 9 041/322-400 4966 OSTALO Podarim 100 "Življenje in tehnika", avto Kia 1966. ugodno. 9 513 49 24 4886 Stalnega DOBAVITELJA za bukova drva, iščem. IT 031/521-446 4897 LESTVE vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, 9 01/36-11-078 4920 PRIDELKI Kakovostne sadike iglavcev za žive meje -TISA in THUJA, SMARGD (cipresa), domača pridelava (nI uvoz), dobite v drevesnici Tu-šek. Vodice na Ljubljano tr 01/832-41-86 Prodam KROMPIR za sajenje in orehe v lupini. IT 595-82-63 4834 Prodam kakovostno travno SILAŽO iz stolpnega silosa. 9 533-12-86 4839 Prodam jedilni KROMPIR, pridelan na ekološki kmetiji. It 51-46-700 4857 Ugodno prodam rože trajnice In jagode celoletne vzpenjalke. 9 250-31-27 486o Prodam manjšo količino KIFELČARJA. 9 252-12-13 4865 Prodam JEDILNI KROMPIR dessire in drobni primeren za sajenje. 9 041/586 662_^ Prodam SILAŽNE BALE v foliji. 9 040/291 897_4903 Prodam KROMPIR za krmo. tr 031/460- 060 4930 Prodam semenski KROMPIR ulster In desire, lanski uvoz. tr 031/669-240 4982 PODARIM Podarim 10 zvezkov Življenje in tehnika. 9 51 -34-924 4963 POSLOVNI STIKI Kratkoročni krediti od 100.000 SIT v eni uri. tr 531-48-39. 070/302-014, Gorfin d.o.o.. Kranjska cesta 4, Radovljica 3434 POSESTI PREDDVOR - Možjanca; 484 m2, sončna parcela v naselju vikendov, rahlo v hribu, z razgledom. CENA: 7,5 mlo SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000._ KRANJ - Strahinj; 750 ali več m2, ravna parcela, sončna lega, ob gozdu. CENA: 20.000,00 Srr/m2. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. BRITOF - Voge; 483 m2, skupni zazidalni načrt, ravna, končna, pravokotne oblike, sončna lega. CENA: 11,9 mlo SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000._ TRŽIČ; 5500 m2, vzhodna lega, v hribu, ob gozdu. Cena: 3.540,00 SIT/m2. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. V neposrednji bližini Kranja kupimo parcelo velikosti do 2000m2, ravna, sončna, ne v bližini industrijskih objektov, za gradnjo Individualne stanovanjske hiše. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremični ne. net GORIČE - LETENCE, prodamo vikend parcelo 870 m2, prepis možen takoj. CENA: 13.145,00 Sn"/m2 AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnlne.net BITNJE, prodamo 461 m2 zazidljive parcele, prevzem po dogovoru. CENA: 14.160.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremlcnlne.net VELESOVO - TRATA, prodamo 4000 m2 zazidljivega zemljišča, izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo poslovno stanovanjske hiše, na robu vasi, vsi priključki poravnani, prevzem po dogovoru. CENA: 90.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremlcnlne.net PREDDVOR, prodamo 1208 m2 kmetijskega zemljišča na katerem stoji lesena brunarica, nahaja se na robu stavbnega zemljišča, elektrika in voda sta v bližini. CENA: 13,090,00 SIT/m2 AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.'nepremlc-nine.net ŠKOFJA LOKA - KAMNITNIK. prodamo 1192 m2 zazidljive parcele, sončna, ravna, prevzem možen takoj. CENA: 24.000.000,00 SIT AGENT KRANJ. Tavčarjeva ulica 22. Kranj, tel. 04-23^0-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net KRANJ - OKOLICA - kupimo 1 ali 2 zazidljivi parceli, velikosti do 700 m2, Mike &Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mlke-co.si NAKLO - prodamo lepo ravninsko parcelo. 701 m2 s PGD. cena 21.330 slt/m2, Mike & Co.d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172,031 605-114, www.mlke-co.si Za znanega kupca iščemo zazidljivo parcelo do 700m2 v Škofji Loki in okolici. ABC d.o.o., Tivolska 48. Lj., 040850000 Komenda, parcela zazidljiva 725 m2, sončna, mirna lokacija, vsi priključki ob parceli, prodamo. Cena 20.706.000 SIT. Tet. 01/510 74 30, 031 308 563. Prvi graden d.o.o.. Celovška 291, Lj., www.stanova-nje.net, vww.novogradnje.com RAZNO PRODAM DRVA metrska ali razžagana, možnost dostave, prodam, tr 041/718-019 4582 Prodam rabljeno CISTERNO 3200 I, 370x105 cm okrogla. 9 51 -21-528 4856 Prodam KOPALNIŠKO OPREMO, fantovsko kolo. tr 595 78 65 489o Prodam dve GOVEJI KOŽI (večjo in manjšo), tr 031/892-470 4916 prodam ČOLN gumijast sport Beograd in PVC okno 120x120. tr 041/570-877 4923 Prodam MOTOR APN 6 In kosilnico lMT. tr 041/263-047 4927 LIGUSTER lepe sadike za živo mejo prodam. tr 53-18-314, 031/370-428 496o Prodam obhajllno obleko OBLEKO in okno Termoton 100x120. tr 514-62-44, 031/545-085 4968 Prodam bukova, hrastova, brezova In mešana DRVA z dostavo, tr 041/705-177 4973_ Prodam smrekove palice za fižol, tr 57-23-611,041/582-109 4975 Prodam kletko za male živali ter dvojno rostfrei pomivalno korito, tr 031/578-840 Prodam leseni VOZ z lesenimi kolesi, ot)-račalnik za traktor T.V. voziček za kosilnico BCS, betonske rešetke 7x8x70 cm in leseno cizo z gumijastimi kolesi. 3533-61-38, 031/244-946 4980 Prodam 4 letne 14 col in 4 letne 13 col GUME In vrtno garnituro iz ratana. tr 041/364-504 4981 RAČUNALNIŠTVO Prodam rabljen barvni TISKALNIK EPSON STYLUS/COLOR 640, zraven priložim še originalno zapakirane barvne barve, vse skupaj za 10.000 SIT tr 041/33-55-39 4282 Prodam RAČUNALNIK PC + procesor in-tal Celeron 1000 MGH, možna menjava z playstayson 2. tr 040/305-945 494o STANOVANJA ODDAMO Oddam novo opremljeno GARSONJERO 30 m2, v Stražlšču. cena 60.000 SIT/mes. in stroški. Varščina. 040/325-144 4965 LESCE: 54,4 m2. 2ss, visoko pritličje, I. 1961, ohranjeno, kuhinja, dnevna soba, spalnica, sanitarije, balkon, klet. klasično ogrevanje, vsi priključki, opremljeno, za 1 eto z možnostjo podaljšanja, takoj vseljivo. Cena: 60.000 SIT + stroški, trimesečno predplačilo ALPDOM d.d. Radovljica, Can-kaneva 1, 04 537 45 16, wwAw.aipdom.si Kranj - Planina III; 53 m2, dvosobno, nova oprema, 2. nadstropje, obnovljeno, nizek blok, vseljivo 1.5. CENA: 71.500,00 SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. STANOVANJA KUPIMO Kupim GARSONJERO ali 1-sobno stanovanje v Škofji Loki ali Kranju.^ tr 041/613- 877 »3lzb«1.si ' 4836 KRANJ - OKOLICA, kupimo več stanovanj različnih velikosti za že-naše znane kupce. Agent Kranj, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj . nepremičnine. net KRANJ - ZLATO POUE, NUJNO KUPIMO 2S.S. + 1 AU MANJŠE 3S.S., NUJNO KUPIMO, LAHKKO TUDI GRADBINČEVA JAMA. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremlcnine.net KRANJ: kupimo TROSOBNO STANOVANJE za znano stranko s hitrim plačilom. FRAST, d.o,o Šuceva 27, 041 / 366 896 KRANJ : KUPIMO enosobno STANOVANJE V SLABEM STANJU, GOTOVINA. FRAST, d.o.o Šuceva 27, 041/ 734 198 PLANINA: kupimo 2+2-SOBNO STANOVANJE za znano stranko. FRAST, d.o.o šuceva 27, 041/ 734 198 MEDVODE, ŠKOFJA LOKA, KRANJ, TRŽIČ: kupimo ENOSOBNO STANOVANJE za kupca z gotovino. FRAST, d.o.o Šuceva 27,041/ 734 198_ KRANJ - kupimo starejše stanovanje, lahko je tudi potrebno obnove. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031-605-114, wv/w,mike-co.si Za znanega kupca Iščemo garsonjero v Škofji Loki, najraje v Groharjevem naselju. ABC d.o.o.. Tivolska 48, Lj., 040850000 Za znanega kupca Iščemo manjše stanovanje do 12 mlo SIT. Lokacija: Kranj, Škofja Loka, Tržič. ABC d.o.o.. Tivolska 48, Lj., 040850000 Za znanega kupca Iščemo 2.5 SS ali 3 SS v Škofji Loki, najraje na Partizanski c. ali v Groharjevem naselju. Cena: do 18 mlo SIT. ABC d.o.o., Tivolska 48, Lj., 040850000 V Škofji Loki z okolico za znanega kupca, nujno kupimo enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje. Nudimo gotovino." Tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o.. Celovška 291, Lj., www.stanovanje.net, VW/W. novogradnje.com STANOVANJA NAJAMEMO V Kranju najamem 2,5 do 3-sobno stanovanje za sprotno plačilo. 9 040/583-027 4989 Za znanega najemnika Iščemo 2SS v Lescah, Bledu ali Radovljici. ABC nepremičnine d.o.o.. Tivolska 48, Lj., 040850000 STAN- OPREMA Novo KUHINJO prodam, tr 031/50-46- 4 2 3904 JEDILNICO - stilno Stilles, masivna (omara, okrogla miza, 6 stolov), prodam, tr 041 /697-435 4480 Prodam MIZO kot novo 150x90 cm., ugodno, tr 041 /682-741 4912 ŠPORT Prodam rdeče ROLERJE št. 31-35 in otroško spalno vrečo za taborjenje, tr 040/285-609 4882 STORITVE KUPIM Odkupujemo vse vrste hlodovine, les prevzamemo tudi na panju, tr 041/721-637, 53-06-555 3379 Poljanska dolina-TREBIJA,prodamo cca 1000 m2 veliko sončno, zazidljivo parcelo za gradnjo stanovanjske hiše. Cena 4.900 sit/m2 Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p,Tel. 041 647-547 2-sobno STANOVANJE, opremljeno, predmestje, oddam, tr 041/691-249 464i V Radovljici oddam dvoposteljno SOBO do oktobra z vsemi priteklinami. tr 531-05- 27 »Qlxhwiti 4866 STROJNI OMETI notranjih sten In stropov! Hitro in po ugodni ceni. tr 041/642-097, Urmar d.o.o., Zakal 15, Stahovica 3475 ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE, polaganje pralnih plošč in robnikov, strojni izkopi in odvoz. Izdelava betonskih in kamnitih škarp In fasade, tr 01/83-17-285, 031/803-144, Gradbeni inženiring d.o.o.. Trg talcev 8, Kamnik 3613 PREVZAMEMO VSA ZIDARSKA DELA OD TEMEUEV DO STREHE, TUDI ADAPTACIJE. NOTRANJE OMETE, ŠKARPE, FASADE, TLAKOVANJE DVORIŠ. KANALIZACIJE - DELAMO HITRO IN POCENI, tr 051/354-039, 041/593-492, Bytyqi oče in sin d.n.o., Cegelnica 48b, Naklo sees Prevzamem vsa gradbena dela z materialom ali brez. tr 031/442-779. Kolgeci Nuha s.p., Struževo 3a, Kranj 3696 ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč. Izdelava vseh vrst škarp, izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo, tr 01/839-46-14, 041/680-751, Adrovič & comp., Jelovška 10, Kamnik 3945 KROVßKO - KLEPARSKA deta Izvajamo Iz različnih kritin in materialov po Sloveniji, Brežnjak Zvonko s.p., ŠInkov tum39. Vodice, tr 040/75-42-86 3968 Zaključna dela v gradbeništvu (knauf, fa-sadersWo, slikopleskarstvo, adaptacija stanovanj) - MAVRICA, Maja Zupane s.p.. Vrtna pot9, Šenčur, tr 041/350-161 Gorazd. 031 /678-706 Darilo 3980 Torek. 20. aprila 2004 MALI OGLASI, OGLASI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 25. STRAN Imamo zidarsko in fasadersko skupino. Delamo hitro in kakovostno, tt 041/288-473, Gradbeništvo Gashi in ostali d.n.o., Struževo 3a, Kranj 4041 ZIDARSKA IN FASADERSKA DELA od te-meljev do strehe, notranji ometi, adaptacije, ometi fasad, predelne stene, urejanje in tlakovanje, z našim ali vašim materialom. Delamo hitro in poceni. « 041/561-838, Byty-qi - Bene in ostali d.n.o., Struževo 3a, Kranj ELEKTROINSTALAGIJE Janez Valter s.p., Nova vas 15 a. Preddvor - gradite hišo, adaptirate staro, obnavljate stanovanje?! Nudimo vse vrste ELEKTROINSTALCIJ-SKIH DEL V 041/760-616 4305 Kompletne adaptacije stanovanj in kopalnic, vsa keramična dela, slikopleskarstvo, polaganje laminatov in ostalih oblog, tt 23-81-900, 031/379-256, Benjamin Jagodic s.p., Zlato polje 3 c, Kranj 4328 SLO - DOM zaključna dela, montaža sten in stropov Knauf, Armstrong, izdelava podstrešji in adaptacija stanovanj, laminati, okna, vrata, strešna okna Velux. Pleskanje in druga vzdrževalna dela. Markotič Slavko s.p., Suška cesta 28, Škofja Loka, v 513-40-83,041/806-751 4460 FREZANJE motokultiviranje vrtov hitro in poceni, ff 23-12-676, 031/548-556 4915 Izvajam vsa gradbena dela - urejanje dvorišč, polagam keramične ploščice in opravljam vsa adaptacijska dela. ® 040/266-563, 513-90-71, Koprivec Rajko s.p., Sveti duh 81, Škofja Loka 4939 Nudimo vam MARKIZE, brez stroškov prevoza, po meri, konkurenčne cene, npr. osnovna markiza 400x195 + enostavna montaža + DDV 8,5% =89.404 SIT. Role-tarstvo Berčan, Malavas 3a, Lj.-Bežigrad, O 01/565-32-32, 041/630-700 4986 STANOVANJA PRODAMO Prodam 2-sobno STANOVANJE 60 m2, v pritličju stanovanjskega bloka,^ z vsemi priključki, cena po dogovoru, Železniki. ® 510-22-90 »3lzberi.«l 4659 V Tržiču - Deteljica prodam 1-sobno STANOVANJE , 40 m2, cena po dogovoru, ff 031/509-559 »3i2beri.si 4987 AGENTT KRANJ, d.0.0., Vam ponuja novogradnjo v Britofu pri Kranju, 15 novih stanovanj s števci za hladno in toplo vodo, kalorimetri, vsa stanovanja imajo balkon. Na razlago še nekaj stanovanj od 25.73m2 do 57,26m2, ki bodo vseljiva 30.04.2005. Cena za m2 znaša 1.302 EUR/m2 x prodajni tečaj BS + obvezen nakup enega parkirnega prostora 4.000 EUR X prodajni tečaj BS. Cene že vključujejo DDV (8,5%). AGENT KRANJ. Tavčarjeva ufica 22, Kranj. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360,agentkranj.nepremicnine.net STRAZIŠČE, prodamo garsonjero s pripadajočim vrtom in parkiriščem, 33,38 m2, stara 40 let, pritličje, ogrevanje - elektrika, vsi priključki, brez balkona, kuhinja, vseljiva po dogovoru. CENA: 9.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agent-kranj.nepremicnine.net KRANJ - OKOLICA, NUJNO kupimo več garsonjer različnih velikosti za nam že znane stranke. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430", 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA I., II. ali lil. nujno kupimo več enosobno stanovanj za nam že znane kupce. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA I, prodamo prazno in zelo lepo enosobno stanovanje s kabinetom, 54,10 m2, staro 29 let, 11. nad., balkon, CK, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 14.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA I, prodamo lepo in vzdrževano enosobno stanovanje, predelano v enosobno stanovanje s kabinetom, 42,20 m2,. PR/3, staro 22 let, opremljeno v kompletu, brez bele teh., vsi priključki, kabinet pridobljen tudi na račun balkona, vseljivo takoj. CENA: 13.500.000,00 srr AGEm" KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA III, prodamo enosobno stanovanje 43,70 m2, 2. nadstropje/7, staro 18 let, JV-lega, kuhinja z belo teh., balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 13.300.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj tel.04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - OKOLICA, kupimo več dvosobnih stanovanj različnih velikosti, za nam že znane stranke. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA III, prodamo lepo dvosobno stanovanje, predelano v dvosobno stanovanje s kabinetom, staro 18 let, 58,52 m2, 2/7, CK, balkon, vsi priključki, prevzem možen po dogovoru. CENA: 16.200.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje, 63 m2, 3. nadstropje/12., staro 30 let, balkon, CK, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 15.500.000,00 SIT, AGENT KRANJ. Tavčaneva ul. 22, Kranj. tel. 04-23-65-360. agentkranj.nepremicnine.net ŽELEZNIKI - NA PLAVŽU, v staro meščanski hiši prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom. delno adaptirano, 56,98 m2, 1. nadstropje/1.. balkon, CK- lastna - olje, SATV, TEL, vseljivo po dogovoru. CENA: 9.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22. Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net MLAKA, prodamo dvosobno staj^Dvanje s kabinetom v dveh etažah, 85,70 m2, staro 4 leta, mansarda, vsi priključki, stanovanje je prazrx) in vseljivo takoj. CENA: 23.200.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22. Kranj, tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - NAZORJEVA, prodamo trisobno stanovanje, 81 m2, 2. nad./4, zaprta loža, staro 35 let, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 19.200.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22. Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 96,60 m2, pritličje, 2x atrij, vsi priključki, staro 22 let, vseljivo po dogovoru. CENA: 20.000.qp0,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA III, prodamo zelo lepo dvosobno starx)vanie-s kabinetom, 75,40 m2, 6. nadstTDpje/8., staro 21 let, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, CENA:19.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agent-kr^j. nepremičnine. net PLANINA 1: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 63 m2,1.1973, cena 15,3 mio. FRAST d.0.0. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198_ KRANJ: prodamo GARSONJERO. 28,2m2. adaptirano I. 98, 2. nad., cena: 8,2 mio FRAST, d.0.0. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041 / 366 896_ GOLNIK: prodamo stanovanje, 2. nad, 75 m2, delno adaqtirano 1.2000, cena 16 mio FRAST d.0.0. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 366 896_ KRANJ: prodamo ENOSOBNO STANOVANJE, 35 m2. I. 71, v celoti adaptirano I. 2003. Cena: 11 mio FRAST, d.0.0. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 366 896 vww.frast.si. RADOVUlCA: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 70 m2, nad. 3/3,1. 84, adaptirano, opremljeno I. Ol.'Cena: 22,5 mio FRAST d.0.0. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/366 896. ŠKOFJA LOKA: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 75 m2, I. 73, vzdrževano, ZK. Cena: 21 mio FRAST d.0.0. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/366 896. KRANJ: prodamo DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v hiši, 65 m2, 1. 60, delno adaptirano, 1. nad. Cena: 11 mio. FRAST, d.0.0. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 366 896.__ TRŽIČ: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 59 m2, I. 64, adaptirano 2003, nad.1/2. Cena: 14 mio FRAST d.0.0. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/366 896, IUI I.u 111 .1.1.1.1.1 k .111 11 M.I I '.1.111'!' IMJJ11 ■ I IJ I lj.11,1,1 11 n\, . .1 ' plfl^Älpif üöca, \fo0ovod- • .«••.vx'J;'.,;«• .. •• t ' yi> t ''it: ... . ••X lüftiil» Ite^ ttl« PLANINA 3: prodamo ENOSOBNO STANOVANJE, 47m2, I. 86, 2. nad. Cena: 13,5 mio FRAST d.0.0. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/366 896, KRANJ: prodamo GARSONJERO, 35m2, . 60, delno adaptirano I. 03, pritličje. Cena: 9 mio FRAST d.0.0. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/366 896, KRANJ: prodamo ŠTIRISOBNO STANOVANJE v 4-stanovanjski hiši, 80m2, 2. nad., I. 60. Cena 16,9 mio SIT. FRAST, d.0.0. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 366 896, www.frast.si, PLANINA 3: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 82,3 m2, I. 87, cena 19 mio. FRAST, d.0.0. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198,_ ŠKOFJA LOKA: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 40 m2, 2. nad., I. 95. ZK. Cena: 14,3 mio FRAST d.0.0. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 366 896, vww.frast.si, klemen@frast.si PLANINA 3: prodamo luksuzno trisobno stanovanje, 88 m2, adaptirano 2000, cena 22mio. FRAST d.0.0. Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041/ 734 198._ ŠKOFJA LOKA: prodamo GARSONJERO, 18 m2. I. 72., terasa. Cena: 6,7 mio FRAST. d.0.0. Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041/ 366 896. ZASIP: 2 km od Bleda, novogradnja-sed-merček, prosto še: 91,04 m2 v podpritličju s teraso (281.680 SIT/m2) in 45,45 v pritličju z balkonom (331.980 SIT/m2). vsi priključki, prijeten vaški ambient, vselitev julij 2004, več info na www.alpdom.si ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15. www.alpdom.si ZG. GORJE: 45,9 m2, večje Iss v 2. nadstropju, popolnoma obnovljeno pred 7 leti. mirna okolica, etažna CK. drvarnica. Cena: 10.600.000,00 SIT ALPDOM d.d. Radovljica. Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.alpdom.si ZAPUŽE: 46 m2, 2ss v 2. nadstropju, I. 1999. zastekljen balkon, klet, vsi priključki, individualno ogrevanje, takoj vseljivo. nova oprema. Cena: 17.000.000,00 SIT ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, vwvw.alpdom.si ZG. GORJE: 55,85 m2, večje Iss v 2. nadstropju, I. 1935, etažna CK, klet, drvarnica. Cena: 9.500.000,00 SIT ALPDOM d.d. Radovljica. Cankarjeva 1, 04 537 45 16, v/ww.alpdom.si ALBIS, d.0.0. Savska cesta 34. Kranj Poslovanje in upravljanje z nepremičninami PRODAJA IN ODDAJA POSLOVNIH PROSTOROV V INDUSTRIJSKO OBRTN! CONI KRANJ. MOŽNA GRADNJA NOVIH POSLOVNIH PROSTOROV Podrobne informacije o prostih prostorih po tei. 041/426 898 RADOVUlCA: 79,25 m2, večje 2,5 ss, novogradnja, pritličje, dnevna soba, spalnica, kabinet, kuhinja z jedilnico, kopalnica, wc, možen lasten vhod skozi atrij, terasa, klet, vsi priključki, dvigalo, vselitev: november '04, cena v aprilu/m2: 361.585,00 SIT, več tnfo na www.alpdom.si ALPDOM d.d. Radovljica. Cankarjeva 1, 04 537 45 15, www.ajpdom.si ZAPUŽE: 84,96 m2, večje 3ss v 1. nadstropju, mirna okolica, I. 1999, balkon, klet. individualno ogrevanje, delno opremljeno (predsoba, spalnica, kuhinja, kopalnica). Cena stanovanja: 24.700.000,00 SIT, oprema po dogovoru. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, wvw.alpdom.si BLED: center, 90 m2, 4ss v 1. nadstropju, obnovljeno 1987, balkon s pogledom na grad, klet, drvarnica, garaža, vrt, etažna CK, vsa oprema, takoj vseljivo. Cena: 20.000.000,00 SIT - znižano ALPDOM d.d. Radovljica, Can-kaijeva 1.04 537 45 16, www.alpdom.si RADOVUlCA: Prešernova, 105,36 m2, 3. nadstropje/mansarda, duplex, dnevna soba. kuhinja, jedilnica, spalnica, kabinet, kopalnica, wc, galerija, balkon, klet, vsi priključki, dvigalo, novogradnja, \«elitev: november '04, cena v aprilu/m2: 361.585,00 SIT, več info na www.alpdom.si ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, www.alpdom.si KRANJ - CENTER, garsonjera, 28 m2, I. nad., obnovljena v celoti, etažna CK, l.obn. 2003, prodamo za 7,2 mio sit. Mike & Co.d.o.o. Bleiweisova 6. Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si KRANJ - PLANINA I, 2ss , 63,10 m2, 10. nad., leto izgr. 1974, prodamo za 15,8 mio sit, Mike &Co.d.o.o.. Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA III - 2-sobno s kabinetom, predelano v 2 sobno z dvema kabinetoma, obnovljeno v celoti, lepo, delno opremljeno, 5. nad. 74,9 m2, leto izgradnje 1987, prodamo za 18,9 mio sit, Mike & Co.d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA III - 2-sobno s kabinetom, 76,27 m2, 5. nadstropje, leto izgradnje 1987, prodamo za 19,9 mio sit. Mike & Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114. www.mike-co.si PLANINA 11 - 2-sobno stanovanje z 2 kabinetoma, VI. nad., leto izgradnje 1984, prodamo za 22 mio sit. Mike &Co. d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26:172, 031 605 114, www.mike-co.si KRANJ-sever, Iss, 42,40 m2, 6. nad., I. izgr. 1976, prodamo za 13,6 mio sit, Mike & Co. d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si MEDVODE - enosobno stanovanje, 37,41 m2, l.nad, I. izdelave 1999, vsi priključki, prodamo za ceno 15 mio sit, Mike & Co,d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114. vwvw.mike-co.si KAMNIK - 1,5 ss. P, 50,18 m2, I. izgr. 1975, prodamo za 14,7 mio sit. Mike & Co.d,o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172,031 605-114, vww.mike-co.si ZE yubifana, Vc^kova 63, Ljub^na. Tel.: 01/530 92 90, 01 /530 92 92,041 /329 179 PROMET Z NEPREMIČNINAMI NAKUP, PRODAJA, NAJEM, CENITVE vabljeni na: www.sz-atrlj^l UUBUANA - Šiška, Iss, P, 40 m2, leto izgr. 1940, prodamo za 17 mio sit, Mike & Co. d.0.0., Bleiweisova 6, Kranl, 20-26-172, 031 605 - 114, wvw.mike-co.st Stražišče, garsonjera - 35 m2, hiša 50 let, pritličje, obnovljeno, vrt. Cena 9 mio sit. Prodam. Pianova nepremičnine, Špela Ško-fic s.p., Tominčeva c. 2, Stražišče 23 15 600, 041 / 774 101 Stražišče, dvoinpolsobno stanovanje - 55 m2, v hiši 80 let, pritličje, obnovljeno, opremljeno, prazno. Cena 13 mjo sit. Prodam. Pianova nepremičnine, Špela Škofic s.p., Tominčeva c. 2, Stražišče 23 15 600, 041 / 774 101_ Zlato polje, bližina ZD, dvosobno stanovanje - 52 m2, blok 40 let, 4. nadstropje, priključki, obnovljeno. Cena 14,5 mio sit.. Prodam. Pianova nepremičnine, Špela Škofic s.p., Tominčeva c. 2, Stražišče 23 15 600, 041 / 774 101 Kamnik, Ljubljanska, I. 1997, 3 SS, 120m2+40m2. Cena: 28 mio SIT. ABC, d.0.0.. Tivolska 48, Lj., 040850000 Škofja Loka, Puštai, I. 1945, 3.5 SS, 96 m2. Možnost predelave v 2 stanovanjski enoti ali zamenjave z manjšim stanovanjem. Cena: 20,6 mio SIT ABC d,o.o.. Tivolska 48, Lj., 040850000_ Kranj. Savska c., I. 1964, 2 SS, 55.1 m2. Cena: 11.7 mio SIT. ABC d.0.0.. Tivolska 48. Lj., 040850000 Kamnik, Groharjeva, I. 1981, 2 SS, 69.9 m2, 2 balkona, zeleno okolje, vsa infrastruktura. Cena: 19. 5 mio SIT. ABC d.0.0. . Tivolska 48. Lj., 040850000. Kranj, Planina I., I. 1950, 2 SS, 66,6 m2. popolnoma obnovljeno, v zelo urejenem bloku. Cena: 18.5 mio SIT ABC d.0.0.. Tivolska 48, Lj., 040850000 Kamnik, Klavčičeva. I. 1976, 2 SS, 63,9 m2. Cena: 19,5 mio SIT ABC d.0.0., Tivolska 48, Lj.. 040850000 Škofja Loka-Groharjevo naselje, prodamo 2-sobno stanovanje 57m2 4. nadstr. stolpiča zgrajeno leta 1965, stanovanje je obnovljeno lep razgled z vsemi priključki. Informativna cena 17 mio sit. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. tel 041 647-547 Kranj, Zlato polje, 30 m2.1 S. pk, letnik 1975, svetlo, kompletno prenovlieno, S/J lega. Cena: 10.500.000 srr tel. 01/510 74 30.041739 786. Prvi graden d.o.o.. Celovška 291. Lj., www.stanovanje.net,www.ncwogradnje.com Kranj, Janeza Puhana. 33.40 m2. 1S. 7. nadstropje, letnik 1979, lepo vzdrževano, delno adaptirano. Cena: 12.300.000 SIT tel. 01/510 74 30. 041 739 786. Prvi graden d.0.0.. Celovška 291, Lj., wvwv.stano-vanje.net, www.novogradnje.com Kranj, Orehek, 45,82 m2, 2S z balkonom, novogradnja, izdelano na ključ, garažni box in shramba. Nakup brez provizije. Vseljivo takoj, cena: 19.380.000 SIT tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o.. Celovška 291, Lj., www.stanovanje.net, www.novogradnje.com Šenčur, 97,55 m2. 3S, novogradnja, izdelano na ključ, možnost nakupa garaž. boxa. Nakup brez provizije. Vseljivo takoj, cena: 26.809.000Sn'TeL 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., www.stanovanje.net,vwvw.novogradnje.com Škofia Loka, Trata, vrstna hiša, 171 m2 stanovanjske površine, novogradnja. III. podaljšana gr. faza. Nakup brez provizije. Cena 28.719,350 SrrTel. 01/510 74 30, 041 739 786. Pn/i graden d.o.o.. Celovška 291, Lj., vww.stanovanje.net, www.novogradnje.com Kranj - Planina 1; 42,2 m2, enosobno stanovanje, pritličje, 15 let star blok. Balkon so zaprli in na račun tega pridobili spalnico. Kopalnica in V^C sta ločena. Takoj vseljivo. CENA: 13 mio ŠIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Planina 11; 89 m2, trisobno, 7. nadstropje, dva balkona, lep razgled, dober razpored, blok star 23 let. CENA: 18,5 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Planina I; 88 m2, 2+2 sobno stanovanje, 5. nadstropje, staro 26 let, po sobah parketi, dva balkona, takoj vseljivo. CENA: 18,5 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE diužba za gradžaemžtvo. inžeiuring, trgovino Stara cesta 2, 4220 Škofja Loka ATELJE ŠKOFJA LOKA, LOKALI -GORENJA VAS, STANOVANJA ŠENČUR, STANOVANJA ČRNUČE ® 04/51 92 600 stanovanja@sgp-tehnik.si www.sgp-tehnik.si KRANJ - Planina lil; 88,10 m2, nizek blok, kompletno obnovljeno, luksuzno 3-sobno stanovanje z garderobno sobo, 4. nadstropje, staro 16 let, takoj vseljivo, luksuzna oprema v ceni. CENA: 22,5 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/-28 11 000. TUKISTIČNE STORITVE Hotelske in apartmajske nastanitve na Hrvaškem in v termah Čatež v maju po zelo ugodnih cenah. ® 040/65-13-01, www.unika-pocitnice. net 3827 VOZILA DELI CrmOEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov, ts 50-50-500 Po delih prodam SEAT CORDOBA, 1. 96. in GOLF III 1.93. O 031 /629-504 4542 Poceni prodam 2 novi in dve rabljeni gumi 145-13. ® 533-80-14 4855 Prodam po delih R 5. FIAT TIPO, FORD ORION. Gorićnik, Studenčice 15 a, Lesce Za rezervne dele za simbolično ceno prodam AVTO KARAVAN SUBARU LEGACY, star 10 let. tt 204 18 38 4901 Prodam rezervne dele za PEUGEOT 309 profil in RENAULT 9D. IT 040/822-787 Prtljažnik za Pony in 4 letne gume 175/70 R13, prodam. S 031/329-207 4934 Prodam PNEVMATIKE Sava 165/70 R13 155/70 R13, otroško kolo in skiro. "B 031/707-542 4958 Prodam PRIKLJUČEK za prikolico za avto Škoda felicia. tP 25-72-055 »3iii»eri.«j VIKENDI V mesecu avgustu najamem prostor za bivanje na Pokljuki. 'S 031/510-760 4909 VOZILO KUPIM Najugodnejši odkup karambol i ran i h vozil od I. 95 dalje. «01/42-61-315, 041/614-013 _ _> AVTO - KARAMBOLIRAN, tudi totalka, kupim in nudim največ, tt 031/770-833 4319 VOZILA ODKUP, PRODAJA, PREPIS RABUENIH VOZIL, GOTOVINSKO PUČILO. ff 20-11-413, 041/707-145, 031/231-358, AVTO KRANJ d.0.0.. Savska c. 34, Kranj 4188 Ugodno prodam CLIO 1.4 RT 1. 93, siva metalna barva, elek. paket, lepo ohranjen. TP 031/263-297 »l9iib«rt.ti 4696 RENAULT KANGOO 1.9 D, I. 98. rumene barve, cena po dogovoru. Đ 041/614-048 »3 Izberi.»! 4800 Prodam R19 CHAMADE, 1. 90, lepo ohranjen. tP 040/795-943 » Sl*b«t»i 483i ŠKODA FAVORIT I. 91, 2, lastnik, vozen, neregistriran, 67.000 km, dobro ohranjen, ugodno prodam. 3031/459-644 »3i2b«ri.»i 4835 Prodam redno servisno vzdrževam PASSAT karavan, I. 92, višnjevo rdeče barve. « 031/64-69-61 4848 ■K Ci Bratov l'Mprnfnik 10, 4?i)? Nnklo ^^^ Tel.;rrfx.04;257 6052 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH . SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH BLAŽILCEV Prodam GOLF 1.6 B, 1.87, ohranjen, ga-ražiran. ® 031/868-565 »SiiberL«! Kupim CLI01 I. 97-98, dobro ohranjen. V 031/686-924 »3izbert.«j 4359 MITSUBISHI PAJERO 3.0, V6, dogi model, I. 90, ugodno prodam. « 041/614- 048 »SUberi.ti 4884 PAJERO PININ 1.04, kovinsko srebrna, 3 vrata, cena 4.190.000 SIT IP 27-99-200 »3uberi.sl 4885 Prodam HYUNDAI LANTRO 1.6 GLSi 16 V, I. 94, klima, bordo rdeče, kovinske barve, elek. pomik stekel in ogledal, ALU, platišča, dobro ohranjen, ugodno. tP 031/463 312 4900 Prodam FORD FOCUS 1.4, 16V, 1.99, 75.000 km, rdeče barve, 5 vrat, centralno zaklepanje, ABS, ele. stekla, servisna knjižica, 1. lastnik, kot nov, ugodna cena. tt 031 /869-314 » 3 liberi.«! 4905 CITROEN SAXO 1.0,1.97, in hyundai akc-cent 1.5 16V 1. 02, prodam. « 031/387-397 » 3 lzbefl.si 4907 Prodam JUGO 45 1.91, 1. lastnik, rdeče barve, prevoženih 76.000 km. IP 259-13- 34, po 15. uri »3lzl>wi->l 4908 Prodam GOLF IV. SDI, 1.02, 1. lastnik. 46.000 km. IP 031/516-103 »3izb«i.ti MITSUBISHI PAJERO 2.5 TDI, 4x4, dolgi, 5 vrat, srebrne barve, zelo ohranjen. 9 041/227-338 »^iibtx.ei_4922 Prodam KIAI. 96, 66.000 km. "ff 51-34- 924_I_4962 prodam VW POLO 1.4, 1.98. W 041/22- 14-17 4964 Prodam AUDI COUPE Quatro, srebrne barve, I. 91. 118 KW. Đ 25-72-118 4969 ZAPOSLIM VOZNIKA C ali C in E kategorije v mednarodnem transportu redno zaposlimo. ® 041/614-722, Vrba d.o.o., Struževo 4, Kranj 4229 Iščemo ŠOFERJA vlačilca za vožnje po Sloveniji. H 040/795-007', Kimovec Anton s.p"., Zg. Brnik 109, Cerklje 4238 Iščem izvajalca del - zamenjava lesene strešne konstrukcije. ® 04-1/845-792 4258 Redno zaposlimo mladega NATAKARJA z delovnimi izkušnjami. tP 25-22-000, 041/423-833, Gostilna Zaje, lahovče 9, Cerklje 4718 Zaposlimo strojnika težke gradbene mehanizacije za delo na bagerju. tP 041 /653-789, Kepic Vid s.p., Dvorje 7, Cerklje »3lzbMl.ll 4811 Zaposlimo dekle za delo v šanku. tP 041/331-875, Kvartopirski klub Štalca, Britof 48, Kranj »3'»»»«i.ti 4313 Iščemo dva VOZNIKA s poklicno kvalifikacijo in z izkušnjami za prevoze na ralaciji: 1. voznik Avstrija - Slovenija - Hrvaška, 2. voznik Slovenija - Nemčija, tP 040/20-60-75, Valter Transport, Valter Klemen s.p., Goriče 61, 4204 Golnik. 4838 Zaposlimo dva NATAKARJA IN KUHARJA. O 588-57-00, Jasna turizem, d.d., Vršiška 41, Kranjska gora » 3 4845 Iščemo PASTIRJA živine (Pečana Ratito-vec) A.S. Nemški Rovt. V 041/347-264, 041/335-962 popoldan »3'tbcri.«! 4864 Zaposlim FRIZERKO. IP 031/322-090, Kepic Andreja s.p., Dvorje n.h., Cerklje » 3 Izbari-si 4867 Iščemo natakarja-ico za delo v dnevno nočnem lokalu. IP 040/327-087 KAVARNA HOMBRE, Gerbičeva 61, Ljubljana 4883 GORENJSKA REGIJA 040 85 00 00 www.abc.si V novem poslovnem objektu v Šenčurju ob glavni cesti oddam v najem poslovni prostor za pisarniško ali storitveno dejavnost, nformacije na gsm: 041 644 566 ! I Zaposlimo več samostojnih MONTERJEV sistemov Knauf in slikopleskarjev. ® 041/649 256 Roman Albreht, s.p.. Zgornji Otok 10 A, Radovljica 4894 Italijanska firma išče stalnega DOBAVITELJA ELEMENTOV iz bukovega lesa v izmeri mm: d.400, š.50, deb. 25. Poleg vsestranske ponudbe kvalitetnega italijanskega pohištva pa vam nudimo mize s posebnimi dodatki za podaljšanje na principu "mosta". Obritron, Mirela Kleč,s.p., BI. Dobrava 152, 587 44 02, 041/688 836 4896 Iščem delavca za delo v krovstvu in tesarstvu. v 041/571-029, Pogačar Andrej s.p., Čopova ul. 25, Lesce »^izbeiiM 4904 Zaposlimo MIZARJA in MONTERJA oken. ® 25-26-111, Boštic Janez s.p., Zg. Brnik 17, Ceri^lje »3>zberi.si 4906 Simpatično dekle za pomoč v strežbi, v gostinskem lokalu v Kranju, zaposlimo, tr 031/322-499, Bistro Žafranika, J. Platiše 17, Kranj 4921 3 ali 4 krat tedensko v večernem času zaposlimo simpatično dekle za delo v šanku, nedelje proste. tP 031 /552-649, Bartolič marijas.p., Trg Davorina Jenka s.p., Cerklje » 3 ld>wi-«< 4935 Iščemo KV KUHARJA za določen čas. iT 57-41-607, Beravs Franc s.p.. Grajska cesta 61, Bled 4936 V dnevnem baru zaposlim simpatično dekle, dobro plačilo. Inf na tt 040/651-605, Jastog, Igor Šavs s.p., Zg. Bela 8, Preddvor »3lzberi.si 4941 Zaposlim računovodkinjo, zaželene izkušnje. « 031/345-632, jastog, Igor Šavs. s.p., Zg. Bela 8, Preddvor »3'»'*^*' 4942' Redno zgposlimo AVTOKLEPARJA. tr 041/^14-722, Vrba, d.0.0,, Struževo 4, Kranj »S^zMM 4945 V Poljanski dolini zaposlimo delavca TGM in šoferja C kategorije, tt 041/652-138, Vema grad, d.o.o., Žirovski vrh sv. Urbana 24, Gorenja vas » 3 i*bwi.»i 4946 Sv^ Family Fi rost, d^o.ö.; i^Taeenska ll^^äraäi reon 20, Ljubljana, janizacije išče ^' 2 nova dN Če ste prip? ostavlfavca. B^eni na nove izzive, žmt oziroma G e v Ljubljanski orenjski regiji pokličite 1 051 3S .. oo telefonu »5 363 do 15.00 ure if kjer se lahko dogovorite i za razgovor. Zaposlimo KV ali PKV SLIKOPLESKARJA. Miloš Krampel s.p., , Mlaška cesta 79, Kranj »^lEberi.ti 4957 Redno zaposlimo avtomobilskega KLEPARJA. tt 041/756-188, Jelovčan d.o.o., Žabnica 24, Žabnica 4978 Za občasno pomoč na vrtu iščem zanesljivega moškega vajenega fizičnih del, iz okolice Cerkelj. » 040/44-00-22 4985 ZAPOSLITEV IŠČE Inštruktor matematike za srednje šole išče delo. TP 040/381-295 46i6 Zaposlimo KV MIZARJA. Tel.: 2531-007, Beli gaber, d.o.o.. Visoko 93, Visoko ¥MOHROEi Gimbem soi^a Svet zavoda GLASBENE ŠOLE KRANJ Trubarjev trg 3, 4000 Kranj ^ razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati pogoje, ki jih določa ZOFVI (53. in 145. člen) ter ZOFVI-A (43. člen) in Odlok o ustanovitvi zavoda. Kandidati morajo imeti pedagoške, organizacijske, vodstvene in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za 5 let. Začetek mandata je 1. 8. 2004, oziroma skladno s sklepom o imenovanju in soglasjem ministra za šolstvo, znanost in šport. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, o dosedanjih delovnih izkušnjah, s kratkim življenjepisom ter programom oziroma vizijo razvoja ter dela šole za mandatno obdobje pošljite najpozneje v 8 dneh po objavi razpisa na naslov Svet Glasbene šole Kranj, Trubarjev trg 3, 4000 Kranj, s pripisom ZA RAZPIS RAVNATEUA. Kandidati bodo prejeli pisno obvestilo o izboru v zakonitem roku. izhePLSi i2l>«f1»sl - Vsetloventki portil malih oglasov Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanja po malih oglasih i# nikoli nI bilo tako udobno. SODELUJEJO: DELO \m\im\ gS«»«' VESTNIK (^mmm^-mFimjiS novice Suiio'^h TEDNIK Gorenjski glas. d.o.o . Zoisova 1. Krani GORENJSKI GLAS • 26. STRAN KRIŽANKA / info@g-glas.si Torek, 20. aprila 2004 VRTNARIJA MT Cvek, d.o.o., Ilovka 9, Kranj, tel.: 04/20 26 006, GSM: 041/640 652 V vrtnariji URŠA na Ilovki pri Kokrid Vam nudimo - vse vrste balkonskih rastlin (pelargonije, bršljanke, fuksije, vodenke, surfinije,...) - enoletnice in dvoletnice (tagetes, salvije, begonije,...) -zemljo STENDER - na saj a nje rož v korita - svetujemo pri izbiri in vzdrževanju rastlin POSEBNA PONUDBA AKCIJA bršljanka - Lonček premera 9 cm -130 SIT Nagrade: 1. nagrada: nakup v vrednosti 10.000 sit 2. nagrada: nakup v vrednosti 7.000 sit 3. nagrada: nakup v vrednosti 5.000 sit Tri Lepe nagrade tudi tokrat prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke, ter VAŠO DAVČNO ŠTEVILKO) pošljite na dopisnicah do srede, 5. maja 2004, na Gorenjski glas, d.o.o., Zoisova 1, 4001 Kranj, p.p. 124. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1. - r a- VRTNI I-«- \ s v» . r. i> •"^•šr'- . v. A g - .——. \ k - V- i** -v- L%- ä r ■i ->. • jS». - a i r»' t (T /f m ". .»v V Tfi J'' mw * J • ^ * V^H rj^ W. h T i>3>. V«. -t . s - •.' /. T3. . vfVv«'". I • 'H* V- - u - s J T • I. v / t ' i - y - • J,-*' Ji, J. 'i > ••» v w J' ••s. GORENJSKI GLAS SLABA NAVADA PILOT, LETALEC BARVNO OSENČEN DEL NAPISA PLOD TANJA RIBIČ NAŠ IGRALEC (PRIMOŽ^ RADUSKI APARAT PRIPADNICA AVAROV STENA ČRESLO. VINA AUIN DELON VOJKO ARKO REKA V KOLUMBIJI VRTLJIVI DEL STROJA ŠTEVNIK KANADSKA PEVKA (CEUNE) Z VARJENJEM PRI-DOBUENA SNOV POZITIVNA ELEKTRODA ČISTO PREMO' ŽENJE GORENJSKI GLAS NEHOTENO KRČENJE OBRAZNIH MIŠIC NAŠA FLAVTISTKA (I. G.) JUDOV SIN TIRNICA, KOLOTEK ROBERT REDFORD ZELIKA PEVKA KRAJNČAN a >.i ♦s • LITERARNI JUNAK KRPAN v t r. v . /V. ALENKA BIKAR • -a- PERJE PRI REPI 365 DNI NAŠA MODE-RATORKA (I. B.) NAJVIŠJI VRH V PIRENEJIH SANITETNI MATERIAL DRAMATIK TORKAR SIMBOL ZA KROM DEPARTMA V FRANCIJI KOVINSKI SPOJ •V.,'. vV« s « >1 K v.l » < Vv. N. ZEUŠČAR (SIMON)- r .A DOKTORSKI NASLOV NASILEN VLADAR MEDLO OZVEZDJE NA NEBU TOMAŽ DOMICEU ČILSKI TENISAČ (MARCELO) MINERALNA VODA IZ RADENCEV NOMOS (Kf^ŠE) ZAČIMBA ZA PICO TRGOVSKI IZTRŽEK u- '.T GALAN, KRAVOS, RASTER. SANINEC, TARN DRUŠČINA PESNIK STRNIŠA 1 2 |3 4 5 6 |7 8 9 10 11 12 1 1 1 13 14 15 16 17 j 1 1 18 1 119 20 21 22 23 1 1 1 1 1 24 |25 26 27 28 29 1 30 ' 31 1 1 1 32 I 1 1 1 33 1 1 1 \ i34 35 36 37 38 39 40 41 SESTAVIL: F. KALAN TOPOVSKI IZSTRELEK FOTO. GRAFIJA SRAMEŽ-UIVOST NAŠ PESNIK (MARKO) PRAZEN GOVORNIK NAŠ RTV NOVINAR (PRIMOŽ) ČOPASTI PTIČ ABRAHA-MOVA ŽENA NAŠ BIVŠI NOGOME-TAŠ(JANI) ČRTA, ZAREZA OKVARA LEVIČAR HERCE-GOVEC TRAVNIK ZELENICA PRITOK RENA V ŠVICI RISTO SAVIN GORENJSKI GLAS GLAVNO MESTO RUSUE ČEBEUI PROIZVOD FRANCE ARHAR DEDALOV SIN NEIMENOVANA OSEBA KAVALIR PRIPADNIK (TALOV TOPILO ZA LAKE IGRALKA NIELSEN ABECEDA IGRALEC BALDWIN DEKOR UGODEN SNEG ZA SANKANJE, SANIK MUZEJSKI USLUŽBENEC OČESNA GUBA DEBELA NOGA NIZEK ŽEN' SKI PEV. SKI GLAS BREZBRIŽNOST OLIVER ANTAUER RADON ARALSKO JEZERO (KRAJŠE) PRIPAD NIKI TRA-ČANOV LETOVIŠČE PRI KOPRU RAZISKOVALEC JAM TIBET GOVEDO AMERIŠKI IGRALEC (RICHARD) ODPRTA POŠKODBA PESNIŠKI IZRAZ ZA IRSKO BRANKA JURCA TELESNI GIB SEM TER TJA PESNIK GRUDEN VULKAN PRI NEAPUU TONE GOGALA DRŽAVA V SREDNJI AMERIKI ANDREJ ROZMAN KOPAČ GROBOV SOLATNA PRILOGA JEDEM Z ŽARA I V \ k*» s Torek. 20. aprila 2004 MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas si GORENJSKI GLAS • 27. STRAN Narodnozabavni trio ali duo Išče zaposlitev na porokah, obletnicah, ugodno, g 533-10-15 Iščem zaposlitev kot voznik kombija, tf 040/627-866 4910 Iščem delo - nega starejših in bolnih ter vsa gospodinjska dela. tP 040/756-409 Slovenka s poklicno izobrazbo iščem delo kot čistilka poslovnih ali proizvodnjih prostorov. tP 041/549-671 4924 ŽIVALI PRAŠIČE različno težke prodam in pripe-jem na dom. tP 041 /724-144 4445 Dve ŠKOTSKI OVČARKI - lesi, prodamo. 305/36-61-860 4832 Prodam mešana drva in BIKCA simentalca starega dva meseca. 3041 /350-162 4833 10 KOZ s kozlički ugodno prodam ali zamenjam za govedo. » 58-64-352 4842 Prodam ČB BIKCA. BT 25-91-27 5 4846 BIKCA simentalca težkega cca 140 kg in PRAŠIČE težke cca 25 kg prodam, tP 040/758-524 484? Prodam TELIČKO simentalko v devetem mes. brejosti. v 25-21-806 485i TELIČKO simentalko staro 3 mesece prodam. Zvirče, ® 595-73-24 4852 Prodar^ptičjo kletko in KANARČKA pev- ca, skupaj 5000 SIT P 25-11^52 4878 BIKCA ČB starega en teden, prodam. tP 25-11-813_^ Prodam dve mladi OVCI. g 59-61-069 Menjam burskega KOZLIČKA samčka za bursko kozico samico mladico, tf 01 /832-36-86 4929 Prodam KUNCE za nadaljnjo rejo ali za zakol. tP 58-06-362, 040/264-320 4931 Prodam pol leta starega JAGENČKA za zakol ali rejo. IP 041/846-573, Benjamin BELE PIŠČANCE ZA DOPITANJE IN RJAVE MLADE KOKJOŠI prodam vsak delavnik od 8. - 17. ure, sobota do 13. ure. Perutni-narstvo Gašperlin, Moste 99 pri Komendi. U 01/83-43-586 4943 Prodam PRAŠIČE domače reje, težke 80 do 150 kg, lahko polovice, -ff 59-57-959 Prodam meso od krave in TELIČKO si-mentalo staro 1 teden. IP 031/562-055 4984 ŽIVALI KUPIM Kupim več BIKCEV, težkih od 150 do 400 kg. tP 533-66-13 4853 Lupim mlado srnasto KOZO mlekarico, lahko brejo ali z mladiči. IP 031/698-628 Kupim BIKCA simentalca, starega do 10 dni. IP 041/841-632 4914 OSMRTNICA V 76. letu starosti nas je zapustila VERA MLEKUZ V Od nje se bomo poslovili v sredo, 21. aprila 2004, ob 15. uri. Žara bo v tamkajšnji mrliški vežici od 10. ure do pogreba. Žalujoči: sestri Jožica in Friderenka z družinama Prazen je dom in prazno dvorišče, naše oko zaman te išče, srce je omagalo, dih je zastal, a spomin na tebe, mama, bo vedno ostal. ZAHVALA V 79. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, sestra, teta in tašČa FRANČIŠKA NAROBE roj. Jagodic iz CerkeU na Goreiyskem Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh dneh stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče ter svete maše. Zahvala gre tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, osebju nevrološkega oddelka KC, nosačem, zvonarjem, praporščakom, pevcem, trobentaču in pogrebni službi. Zahvaljujemo se vsem znanim'in neznanim, ki so jo tako spoštljivo in v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat hvala. Žalujoči: sin Peter z družino Cerklje, 14. apnla 2004 Sem dolgo upal in se bal, slovo sem upu, strahu dal Srce zdaj moje srečno ni,. nazaj si up in strah zeli. (Prešeren) ZAHVALA -1 P""" » Bolezen je bila močnejša od njene želje do življenja. Tiho je odšla naŠa draga žena, mami, stara mama, tašča, teta in botra VALENTINA JANZEVEC rojena Gril Vsem, ki ste v času njene bolezni pomagali njej in nam in ki ste se v tako velikem številu ob njeni smrti od nje poslovili, ji darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti, iskrena hvala. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju KC Ljubljana - Klinike za urologijo in Bolnišnice Jesenice, predvsem dr. Poharjevi in dr. Hriberniku ter Zdravstvenemu domu Radovljica, dr. Marti Ropret in patronažnima sestrama, ki so lajšale njeno trpljenje. Zahvaljujemo se za vso pomoč v najtežjih trenutkih sorodnikom in sosedom, tudi za čustvene besede slovesa. Hvala Akrisu, • ' r ' pevcem, trobentaču in gospodu župniku za lep pogrebni obred. Žalujoči: mož France^, sin Darko z družino, sestra Minka, brat Joža, svakii\ja Milena ter nečakinje in nečaki Podnart, 10. aprila 2004 ZAHVALA K večnemu počitku leglo trudno vaše je telo, duša odšla po plačilo je v nebo; vaš dom je zdaj med zvezdami, tam z vami nekoč se bomo srečali. ..A. V 91. letu starosti je dotrpel naš stric in brat ( ANDREJ PFAJFAR iz Ojstrega Vrha 8 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom in sorodnikom, ki ste ga obiskovali v času bolezni in nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo gospe Lidiji Alič za vsakodnevno nego in pomoč, pa-tronažni sestri Minki Šmid in dr. Gregorju Habjanu za dolgoletne obiske na domu in lajšanje bolečin. Hvala vsem, ki ste se prišli od njega zadnjikrat poslovit in nam izrekli sožalje, darovali sveče, cvetje in darove za sv. maše. Zahvaljujemo se g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Akris. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat hvala. VSI NJEGOVI Ojstri Vrh, Laj še, Železniki, 2. aprila 2004 Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem, in večni mir mizazelite. ZAHVALA Ob smrti ljubljene mame, babice, prababice, tete in tašČe v MARIJE KOŽUH roj. Flander 1924 se prav lepo zahvaljujemo prijateljem, znancem, stanovalcem Vrečkove 5, Gorenjskemu tisku, podjetju Sax, zavarovalnici Tilia za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Primožičevi in sestri Andreji za dolgoletno zdravljenje in pa-tronažni službi. Hvala g. kaplanu za opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke ter Navčku. Še entot se iskreno zahvaljujemo vsem imenovanim in neimenovanim. ŽALUJOČI VSI NJENI Krai\j, 14. aprila 2004 Ni več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. ' (S. Gregorčič) ZAHVALA Ob izgubi naše sestre, svakinje in tete v MILKE DOLŽAN Novake 1, Golnik » se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Pe-harčevi, patronažnim sestram iz ZD Tržič, negovalkam iz Doma Petra Uzarja in Bolnišnici Golnik. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, sveto mašo in obiske na domu. Zahvala tudi kriškim pevcem za lepo zapete pesmi. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala. VSI NJENI 1 > . ZAHVALA V 62. letu nas je zapustil mož in oče PETER RAMSAK Ob smrti našega dragega moža in očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, pevcem, gasilcem, g. župniku z-Brega, kaplanu iz StražiŠča, trobentaču, zvonarjem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Vsem se tudi zahvaljujemo za podaijeno cvetje, sveče in izrečena sožalja. v _ Žalujoči: žena Francka, sin Peter in hči Darja Ne na vrtu, ne v hiši nikoli se n'oj glas ne sliši več, le i' spominu ostajaš ti do konca naših živih dni. V SPOMIN Včeraj, 19. aprila 2004, je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, deda in tast BRANKO PESIC Vsem, ki se ga spominjate, postojite ob grobu in mu prižigale sveČe, iskrena hvala. VSI NJEGOVI Krat\j, 19. aprila 2004 OSMRTNICA v Žalostni in prizadeti sporočamo članom ter vsem znancem, daje po krajši, hudi bolezni v 69. letu starosti umrl VOJIN PEROVIC iz Radovyice, Goreiyska cesta 31a ustanovni član in dolgoletni trajnik Rekreacyskega kluba Večno mladih fantov Radov^ica Pogreb bo v sredo, 21. aprila 2004, ob 15. uri na pokopališču v Radovljici. Žara bo na dan pogreba od 9. ure dalje v mriiški vežici na tamkajšnjem pokopališču. Njegovo osebnost, delo in prizadevanje za dejavnost v klubu bomo ohranil v lepem spominu. Upravni odbor RK Večno mladih fantov Radov^ica ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si jAü*^ svt>ye vLPioe v VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo ndlOoift TOREK od 8°C do 12 SREDA od 3°C do 16 °C ČETRTEK od 4 °C do 18 Danes, v torek, bo večinoma oblačno. Padavine bodo postopno oslabele, popoldne bo že večinoma suho. Pihal bo šibak do zmeren se- 4 verovzhodni veter. Zjutraj bo od 6 do 9 stopinj, popoldne pa od 9 do 13. Jutri, v sredo, in četrtek bo sončno vreme. Zjutraj je predvsem v sredo možna kratkotrajna megla. Jutra bodo bolj sveža, dnevne temperature pa se bodo postopno približevale 20 stopinjam. Študentje blejske šole za gostinstvo In turizem so pripravili gala večerjo Jezero pripoveduje. Goste sta obiskala tudi Tito In Karadžordževič. Bled - Pričakovanja in radovedni pogledi so minulo soboto zvečer polnili prostore blejskega Grand Hotela Toplice. Povabilo študentov Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled je več prikrivalo kot razkrivalo. Tako kot vsako leto so tudi ob letošnjem zaključku študijskega leta pripravili gala večerjo, ki je bila tokrat darilo Bledu ob njegovi tisočletnici. O slednji je pripovedovalo Blejsko jezero, zato so slovesno večerjo poimenovali Jezero pripoveduje. Gostitelj je bil blejski župan Jože Antonič, kije skupaj s Študenti na gala večeijo povabil 88 gostov, glavno besedo so letos imeli gorenjski župani, med povabljenimi pa so bili tudi predsednik državnega sveta Janez Sušnik, poslanec državnega Največ Marij in Francev Kranj - V državnem statističnem uradu so v okviru Popisa 2000 pripravili lestvico stotih najpogostejših ženskih in moških imen v Sloveniji ter še posebej lestvico najpogostejših imen v posameznih (sedmih) časovnih obdobjih. Zanimivo je, da ima kar 70 odstotkov žensk in 75 odstotkov moških enega od sto najpogostejših imen. Daleč najpogostejše žensko ime v Sloveniji je Še vedno Marija, vseh je 83.917, vendar je v zadnjem času to ime vse bolj redko, na lestvici najpogostejših imen po letu 1991 je šele na 89. mestu. Na drugem mestu absolutne lestvice ženskih imen je Ana, teh je v Sloveniji 31.690, sjedijo pa Jožefa, Irena, Frančiška, Maja, Mojca, Ivana, Mateja, Terezija, Nataša in Jožica. In katera so najpogostejša ženska imena med rojenimi v obdobju 1991 - 2002? Na prvem mestu je Anja (3.418), na drugem Nina (3.081) in na tretjem Sara (2.948), sledijo pa Ana, Tjaša, Maja, Eva, Katja, Nika in Špela. Danes izšla L o C A N K A Ločanka Brezplačno za občanke in občane občin Škofja Loka, Železniki, Žiri in Gorenja vas - Poljane Jurij Brezplačno za občanke in občane občine Šenčur Najbolj pogosto moško ime je Franc, vseh je 37.063, a je po letu 1991 že izpadlo s seznama stotih najpogostejših. Drugo najpogostejše ime v Sloveniji je Janez (28.838) in tretje Anton (26.170), sledijo pa Jožef, Ivan, Andrej, Jože, Marko, Marjan in Stanislav. Naj vrhu lestvice rojenih v obdobju 1991 - 2002 je Luka (3.843), na drugem mestu je Jan (3.296) in na tretjem Rok (3.163), lestvico pa nadaljujejo Zan, Žiga, Matej, Nejc, Matic, Blaž in Miha. Navade pri dodeljevanju imena otrokom se spreminjajo, tradicionalna slovenska imena izginjajo, med novimi pa se najbolj pojavljajo kratka imena, ki so pogosto izpeljanke ali okrajšave (Aleks, Alex oz. Tea, Teja). Cveto Zaplotnik Novorojenčki Minuli teden je bilo v obeh gorenjskih porodnišnicah zela živahno. Predvsem veliko so jokali v kranjski porodnišnici. V Krai\ju se je rodilo 35 novorojenčkov, med njimi 14 deklic in 21 dečkov. Najlažja je bila ena izmed deklic, ki je tehtala 2.100 gramov, najtežji pa deček, ki mu je tehtnica pokazala 4.500 gramov. Na Jesenicah se je rodilo 10 novorojenčkov, med njimi 4 deklice in 6 dečkov. Najtežja je bila deklica, ki je tehtala 3.950 gramov, najlažji pa eden izmed dečkov, tehtnica mu je pokazala 2.770 gramov. Za Titovim omizjem: Janez Šolar, Zvone Spec, Jože Antonič, Andrej Šprajc in Jana Spec •i. I •• < • •• « Elektronska glasba pred valčkom Spominjam se bratove prve lekcije o plesu. Mama je želela, da bi spoznal vsaj osnove valčka, če drugega ne. Dekleta namreč moško plesno znanje zelo cenijo. Vendar danes mladi o valčkih, polkah, ča-ča-čajih in tangu razmišljajo bolj malo. Živijo v svetu elektronske glasbe, poslušajo Linkin park in sorodne glasbene skupine, so navdušeni nad jazzom. Vsem tem zvrstem glasbe so priredili tudi gib. Obstajajo tudi taki, ki z veseljem hodijo na plesne vaje, pa se potem izkaže, da njihovo znanje nikogar ne zanima, saj so plesi, kjer se ljudje v parih zavrtijo na glasbo "Na lepi, modri Donavi" prej izjema, kot pravilo. ^^ I Neža Naglic, Kranj: "Če kaj plešem? Glas-^ bo imam rada. prijatelji v kak lokal, poslušam glasbo, za ples pa sem antitalent. Mi ne leži ravno." ^ Urša Kajzer, Britof: "Včasih sem plesala. Ukvarjala sem se s plesom -predvsem standardnimi plesi. Ce bi me kdo povabil kam ple-sat, recimo, v Festivalno dvorano, potem bi verjetno šla. Seveda je odvisno tudi od tega, kdo bi me povabil." Rudi Gros, zbora Dušan Vučko, član poslovodstva in direktor GH Toplice Zvone Spec ter predsednik uprave Save Kranj, d.d., Janez Bohorič. Goste sta pozdravila kralj Henrik IL in briksenški škof Albuin, v hotelski restavraciji pa so jih čakale Riklijeva, Henrikova in Titova miza ter Miza modrosti in Omizje diplomantov. V znamenju Bledu so bile tudi jedi, s katerimi so študentje pokazali svojo domišljijo in dokazali pridobljeno znanje. Drug za drugim so prihajali na mizo Henrikov prigrizek, mešta modrosti, Riklijev krožnik, kra- ljeva pojedina, jezerski sorbet in sladka radost poezija življenja. V zaključnem projektu je sodelovalo 90 študentov drugega letnika omenjene šole, gala večerjo pa so pripravili pod mentorstvom ravnatelja prof. Janeza Šolarja, mentorice animacije Tine Hiti ter predavateljev kuharstva in strežbe Nikice ZorČ in Marijana Lebarja. "Letos je rdeča nit vsega dogajanja na Bledu tisočletnica, zato je bila slednja tudi naše vodilo pri pripravi gala večerje, vse skrivnosti pa je razkrivalo jezero, zaradi katerega se je na Bledu tudi vse začelo, ker pa se zadnje čase veliko govori o regijah, smo se odločili, da letos povabimo vse gorenjske župane. V znamenju pomembnih mož, ki so zaznamovali blejsko zgodovino, so bile jedi, s katerimi smo pogostili ugledne goste," sta povedala Tina Hiti in Matej Bohiiyec, ki sta skrbela, da je vse teklo tako, kot se za slovesni dogodek, nanj so se študentje pripravljali tri mesece, spodobi. Na gala večerjo se je s kočijo po blejski promenadi pripeljal tudi kralj Karadžordževič, ki je z županom Antoničem odigral partijo šaha, nesmrtnega Tita s soprogo Jovanko so pozdravili pi-onirčki, potem pa sta zaplesala na Avsenikovo Golico. In če se je z Blejskim jezerom vse začelo, se je v njem tudi končalo. Pripovedovalca jezerskih skrivnosti sta "izginila" v njegovih globinah. Renata Škrjanc '•/ft 'a Kranj: "Včasih sem precej plesal. Predvsem kak valček. Danes pa je za starejšo populacijo tega zelo malo ali pa sploh Op«i. Nov« bo^ ovtorrx^ ni. pošteV elektronska glasba." Bine Šink, Kranj: "Rad grem zvečer s Alenka Brun, foto: Tina Doki pßl lAi POAlUiijlQ 9. "" V ^öumti nEfimtu RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON: FAX: E-pošta: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE radiokranJ@radio-kranj.si Spletna stran: http://www.radlo-kranj.sl LOTO Rezultati žrebanja 16. kroga igre na srečo 18. april 2004 Izžrebane številke: 3, 5, 15, 16, 30. 38, 39 in dodatna 36 Izžrebana Lotko številka pa je: 244908 V 17. krogu za sedmico 22.000.000 SIT dobitek predvidoma 29.000.000 SIT s Od 2.090.000 SIT* pri menjavi Staro za novo. Letos poleti vam ne bo vroče! Corsa Cosmo Plus ima namreč elektronsko klimatsko napravo in izredno bogato opremo. f *Ccna veijo za model Corsa Cosmo Plus. (60 KM) s tremi vrati. Ponudba velja zo omejeno količino vozil in večino modelov. Za dodatno pojasnilo se obrnite na poobloščenego trgovca z vozili Opel.