178 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4 Izvleček Programska oprema v bolgarskih univerzitetnih knjižnicah ni enotna. V okviru programa PHARE se je pred leti začel projekt vzajemnega kataloga bolgarskih univerzitetnih knjižnic. Zveza univer- zitetnih knjižnic pripravlja skupno strategijo razvoja in si prizadeva za vključitev v mednarodne knjižnične informacijske mreže. Ključne besede univerzitetne knjižnice, vzajemni katalog, Zveza univerzitetnih knjižnic Abstract The software used in Bulgarian university libraries is not unified. Some years ago, as a part of the PHARE programme, a project was launched to create a union catalogue of Bulgarian university libraries. The Association of University Libraries is preparing a common development strategy and is working towards its inclusion into international library information networks. Keywords university libraries, union catalogue, Association of University Libraries V zadnjih nekaj letih je sodobna informacijska in komuni- kacijska tehnologija zelo vplivala na univerzitetne knjiž- nice v Bolgariji in na prehod iz tradicionalnega tiskanega kataloga v elektronski katalog. Uvajanje različnih elektron- skih virov interneta je glavnim uporabnikom akademskih knjižnic (študentom in predavateljem) omogočilo nove oblike uporabe podatkov in dostopa do njih. V javnem, gospodarskem, družbenem in tehnološkem okolju univerzitetnih knjižnic in celotne države nasploh so nastopile številne spremembe, ki so ovirale skladen raz- voj knjižnic. Tako so se knjižnice znašle v različnih fazah postopka uvedbe računalniškega sistema in informacij- skega procesa z nesorazmernimi stopnjami zagotavlja- nja informacij, knjižnične zaloge, izobrazbe zaposlenih itd. Večina univerzitetnih knjižnic uporablja bolgarsko programsko opremo, kot npr. AB (Automation Software), ali lastne programe. Univerzitetna knjižnica “Sv. Kliment Ohridski” je bila prva v celoti avtomatizirana knjižnica v Bolgariji, ki je leta 1992 uvedla knjižnični informacijski sistem ALEPH, od leta 1994 naprej pa ponuja tudi spletno različico elektronskega knjižničnega kataloga. Analiza razvoja univerzitetnih knjižnic od leta 1990 je pokazala stalno zniževanje financiranja osnovnih knjižničnih storitev, še zlasti nabave novega knjižnič- UNIVERZITETNE KNJIŽNICE V BOLGARIJI DANES Ivanka Yankova Univerzitetna knjižnice “Sv. Kliment Ohridski” v Sofiji Kontaktni naslov: yankova€libsu.uni-sofia.bg nega gradiva. Zmanjševanje finančnih sredstev je glavni razlog za prepad med naraščajočimi potrebami akadem- ske družbe na eni, in stopnjo informacijske podpore, ki jo zagotavljajo knjižnice kot osnovni vir informacij v strukturi univerz, na drugi strani. Izjema je le Univerzi- tetna knjižnica “Sv. Kliment Ohridski”, ki ohranja visoke vrednosti kazalcev sodobnega zagotavljanja informacij. Preostale težave so povezane z opremo akademskih knjižnic. Z nekaj redkimi izjemami so univerzitetne knjižnice, kar zadeva zgradbe, prostore in tehnično opre- mo, daleč od sodobnih zahtev. Večina univerzitetnih knjižnic nima lastnih prostorov, nahajajo se v prirejenih prostorih znotraj same stavbe univerze. Za večino teh knjižnic je značilno pomanjkanje prostora za čitalnice in arhive za shranjevanje gradiva. Tudi čitalniških mest in delovnih postaj z dostopom do interneta je zelo malo. Ob- stajajo seveda tudi izjeme – knjižnica Univerze za držav- no in svetovno gospodarstvo v Sofiji bo leta 2006 odprla novo čitalnico s 100 računalniškimi delovnimi postajami; svojo ponudbo sta izboljšali tudi knjižnici Tehnične uni- verze v Gabrovem, knjižnica Univerze za gozdarstvo v Sofiji ter nekatere druge. Tudi informacijska tehnologija je v primerjavi s standardi univerzitetnih knjižnic drugod po svetu zelo M 179ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4 zastarela. Zaradi pomanjkanja finančne podpore povzroča uvajanje novih informacijskih tehnologij knjižnicam velike težave. Poleg tega knjižnice sploh ne prejemajo sredstev za zaščito knjižničnega gra- diva, npr. vezavo, konzerviranje in restavracijo ali za preprečevanje katastrof. Sodobna knjižnična pravila narekujejo, da moramo spre- jeti enotno strategijo za razvoj univerzitetnih knjižnic, ki se osredotoča na vzpostavitev komunikacijskih povezav med knjižnicami, integrirane knjižnične sisteme in po- datkovne baze za medknjižnično izposojo, če želimo zadovoljiti potrebe informacijske družbe in vzpostaviti enoten evropski izobraževalni prostor. Knjižnice morajo uvesti nove organizacijske modele za dostop do znanstve- nih publikacij, ti modeli pa morajo vsebovati učinkovite mehanizme za upravljanje z denarnimi sredstvi in infor- macijskimi viri posameznih knjižnic in knjižnic v skupi- nah. Nujno moramo uskladiti postopek sodelovanja med knjižnicami in ustanoviti konzorcije za skupno uporabo elektronskih virov in publikacij. Bolgarija trenutno še nima državne strategije ali delujo- čih normativnih dokumentov, ki bi uredili delo, naloge in vlogo univerzitetnih knjižnic pri razvoju na področju izobraževanja in znanosti in pri izgradnji informacijske družbe, ki temelji na znanju. Na Ministrstvu za izobraže- vanje in znanost za to področje ni dodeljenega oddelka, niti enega samega strokovnjaka, ki bi skrbel za koordina- cijo sodelovanja med visokošolskimi knjižnicami. V preteklih letih so osnovni mehanizem za pospeševa- nje razvoja univerzitetnih knjižnic predstavljale skupne pobude z rektorsko komisijo in sodelovanje v držav- nih in mednarodnih programih in projektih. Leta 1999 je Univerzitetna knjižnica “Sv. Kliment Ohrid- ski” s podporo razvojnega sklada za umetnost in programa PHARE izvedla projekt z naslovom “Vzajemni katalog bolgarskih univerzitetnih knjižnic in znanstvenih organiza- cij”, ki predstavlja začetek izgradnje enotnega informacij- skega okolja. Vzajemni elektronski katalog vsebuje bi- bliografske kataloge Univerzitetne knjižnice “Sv. Kliment Ohridski”, knjižnice Univerze za državno in svetovno go- spodarstvo v Sofiji, knjižnice Univerze v Šumnu “Episcope Konstantin Peslavsky” in univerze Burgas Free University. Katalog je v prostem dostopu tudi za druge uporabnike na spletnem naslovu http://nsk-libsu.uni-sofia.bg. Izvedli smo tudi nekaj drugih projektov za vzpostavitev vzajemnega kataloga na regionalni ravni, kot sta Aka- demska regionalna knjižnično–informacijska mreža za severovzhodno Bolgarijo (http://library.ru.acad.bg/abss) in Vzajemni katalog visokih šol v Plovdivu (http://lib. pu.acad.bg/ABCW/abs.htm). Najosnovnejši pogoj za takšno sodelovanje je uporaba istih ali kompatibilnih programskih rešitev in programskih okolij, ki bodo omogočile izboljšanje kakovosti informacij in priso- tnost knjižnic v vzajemnem spletnem portalu. Univerzitetne knjižnice imajo v Bolgariji zelo bogato skupno tradicijo. Leta 1978 je bil pod vodstvom univer- zitetne knjižnice “Sv. Kliment Ohridski” ustanovljen Svet direktorjev visokošolskih knjižnic. Kot nadaljevanje in obogatitev te izkušnje je Univerzitetna knjižnica leta 2000 ustanovila Zvezo univerzitetnih knjižnic (AUL). Glavna naloga te zveze je določiti skupno strategijo, uporabiti raz- lične metode za financiranje knjižnic, tako na državni kot na zasebni ravni, utrjevati vlogo knjižnic kot informacij- skih in izobraževalnih institucij, kar je osnovni pogoj za iz- gradnjo sodobne informacijske kulture in varnost prostega pristopa informacij znotraj visokega šolstva, in zagotoviti prisotnost univerzitetnih knjižnic v postopku izobraževa- nja, poučevanja in znanstvenega raziskovalnega dela. Poslanstvo Zveze univerzitetnih knjižnic (AUL) je po- moč pri izboljšanju in razvoju knjižničnih in informacij- skih storitev v bolgarskem visokem šolstvu, stabilizacija profesionalnih odnosov v skupnosti strokovnega kadra univerzitetnih knjižnic in pridobitev najpomembnejše vlo- ge v informacijski družbi. Osnovne naloge AUL so zaščita skupnih interesov univerzitetnih knjižnic in reševanje težav v zvezi z njihovim statusom, lokacijo, financiranjem in prehodom v digitalne knjižnice, ki so danes naraven in pomemben sestavni del razvoja izobraževalnega sistema v Bolgariji. Pomembna naloga AUL je tudi vzpostavitev mednarodnega sodelovanja z univerzitetnimi knjižnicami iz Evrope in celega sveta. Zveza univerzitetnih knjižnic v Bolgariji ima tudi svojo spletno stran s številnimi infor- macijami o izpeljanih projektih in iniciativah na spletnem naslovu http://www.libsu.uni-sofia.bg/aub. Posplošeno bi tako lahko rekli, da so imele univerzitetne knjižnice v Bolgariji v zadnjih 16 letih precej težavno pot, a so veliko problemov tudi že rešile. Pomembno je, da smo sprejeli nekaj dobrih odločitev in začeli številne konstruk- tivne projekte. Knjižničarji iz akademskih knjižnic so ob soočenju s številnimi novi izzivi dokazali visoko stopnjo profesionalnosti in prilagodljivosti. K tem pozitivnim re- zultatom je pripomoglo tudi aktivno sodelovanje z drugimi pomembnimi knjižnicami v državi, z Zvezo knjižničnih in računalniških strokovnjakov in Društvom knjižničarjev. Naša želja za prihodnost je le, da bi se državne institucije bolj intenzivno ukvarjale s težavami visokošolskih knjiž- nic in zagotavljanjem knjižnično-informacijskih storitev. Iz angleščine prevedla Petra Borovšak. Ivanka Yankova: UNIVERZITETNE KNJIŽNICE V BOLGARIJI DANES