Iz gasilskih vrst
Drugi tabor gasilske mladine
Po enoletnem premoru smo letos spet izvedli mladinski tabor mladih gasilcev. Žal smo lansko leto morali narediti premor, saj je tabor odpadel zaradi hudega neurja, ki je bilo konec avgusta. Zato smo se ob pripravi tabora letos še bolj potrudili.
Predstavniki komisije za delo z mladimi pri Območni gasilski zvezi (OGZ ) Ptuj Hilda Bedrač, Hedvika Rojko in Borut Kosar ter vodstvo OGZ Ptuj smo se odločili za pripravo dvodnevnega tabora, ki smo ga pripravili 28. in 29. avgusta. Tabor je potekal v Markovcih v tamkajšnjih gasilskih prostorih. V petek smo se zbrali ob 16. uri ter slavnostno začeli naš tabor z dvigom zastave. Zbrala seje velika skupina otrok iz osmih gasilskih društev, ki spadajo pod okrilje OGZ Ptuj. Otroke so spremljali mentorji in tako smo lahko budno spremljali dogajanje med našimi malčki. Po otvoritvi tabora smo se vsi skupaj odpravili v Novo vas, kjer smo na igrišču priredili športne igre. Razdelili smo se v starostne skupine ter medsebojno tekmovali. Bilo je precej tekmovalnosti ter smeha. Tukaj moram povedati, da so se nam pridružili tudi regijski poveljnik Janez Liponik, predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič, poveljnik OGZ Ptuj Zvonko Glažar ter predstavniki občinskega gasilskega poveljstva Markovci. Na igrišču smo imeli še večerjo, ki so nam jo pripravili naši gasilci. Bilo je okusno! Ker seje bližala tema, smo morali igrišče zapustiti ter se vrniti nazaj v Markovce. Tam so si otroci pripravili spalne vreče ter poiskali vsak svoj koti-
ček v šotoru. Bilaje prijetna noč, tako da so vsi spali v šotoru. To pa je bilo tudi prijetno doživetje za otroke, ki v šotorih dotlej še niso spali. Pred spanjem je bil na urniku tudi ples, kar so otroci s pridom izkoristili za potrošnjo svoje energije. Nekako ob enajstih pa je bilo na vrsti spanje. Spanje pod narekovaji, kajti nihče ni bil zaspan. Slišalo seje samo šepetanje ter hihitanje izpod šotorskega platna. Tudi odrasli smo se ob tem prijetno nasmejali in doživeli marsikatero anekdoto naših otrok. Sicer pa so otroci bili pridni, niso razgrajali, le zaspani niso bili. Pa smo tako skupaj z njimi bedeli ter izkoristili še zadnji počitniški vikend.
Privoščili smo si tudi nočni pohod na zapornice ter telovadbo, da nismo motili tistih, ki so omagali v spanec. Bilo je veliko smeha, lepih in prijetnih doživetij. Jutranjo budnico smo izpustili, saj smo
bili vsi pokonci. Na vrsti je bila telovadba, nato pa zajtrk, ki smo si ga pripravili sami.
Sledil je odhod na igrišče pri šoli, kjer so nas pričakali policisti. Odločili smo se, da letos povabimo policiste, da nam predstavijo svoje delo. Še večji namen obiska pa je bil otrokom predstaviti varno pot v šolo, saj se je le-ta pričela v dneh po taboru. Po zaključeni predstavitvi dela policistov je sledila malica, nato pa še predstavitev dela civilne zaščite. Tudi to je ena izmed organizacij, ki delujejo na področju zaščite in reševanje, le da za razliko od gasilcev njihovo delo poteka nekoliko drugače. Otroci so zelo poslušali in sodelovali pri obeh predstavitvah, za kar jih je potrebno pohvaliti.
Sledilo je kosilo, ki so nam ga pripravile članice Društva podeželskih žena občine Markovci. Res iskrena hvala, saj so se zelo potrudile in kosilo je bilo izvrstno.
In nekako seje naše druženje prevešalo h koncu. Še bi ostali ter se zabavali, vendar nam je pričel nagajati dež. Zato smo naš tabor zaključili prej. Bilo je super, so na koncu povedali otroci, le en dan bi lahko podaljšali, so predlagali. Mogoče pa res kdaj bomo, saj so naši otroci res pravi zaklad.
Na koncu bi se rada zahvalila otrokom, njihovim mentorjem in vsem, ki ste nas spremljali ter nam pomagali pri organizaciji tabora. Posebej hvala šoli, gasilskima društvoma Markovci in Nova vas, policistom, ekipi civilne zaščite ter članicam aktiva podeželskih žena.
Hedvika Rojko
02
_ Glasilo občine Markovci
Uvodnik
v	^
Šolsko leto 2009/2010 v znamenju 200-letnice solstva v Markovcih
Že davnega leta 1810 se je v Markovcih začelo poučevati otroke v »farovžu«, kjer so preuredili kaplanovo sobo v učilnico. Od takrat naprej je v Markovcih potekala redna šola. Šoloje obiskovalo 31 učencev, poučevalpajihje učitelj Blaž Dominkuš.
200 let je visoka in častitljiva obletnica, zato bo naše letošnje šolsko leto v tem znamenju. Izpeljali bomo celoletni šolski projekt, v katerem bomo skozi različne dejavnosti raziskovali zgodovino šolstva v Markovcih. K sodelovanju vabimo vse občane občine Markovci. Projekt bomo zaključili v mesecu aprilu na slavnostni prireditvi ob dnevu šole.
Nekaj ciljev, ki jih bomo skušali udejanjiti v letošnjem šolskem letu: zagotavljati splošno izobraz-bo,vzpodbujati skladen, spoznaven, čustven, duhovni in socialni razvoj posameznika, spodbujati zavest o integriteti posameznika, razvijati pismenost, sposobnost za razumevanje, sporočanje in izražanje, razvijati zavest o državni pripadnosti in narodni identiteti, vedenje o zgodovini domačega kraja, vzgajati za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije, oblikovati in spodbujati zdrav način življenja in odgovoren odnos do narave.
Zastavili smo si ambiciozne cilje, s katerimi želimo biti boljši in prepoznavnejši tako v svojem kot v širšem okolju. Temeljne vrednote vzgojnega načrta, ki jim bomo sledili, so izbrali učenci, učitelji in starši. So naša vzgojna usmeritev in temelj naše vizije. Vzgoja, ki temelji na spoštovanju drugačnosti in strpnosti vodi k prijateljstvu med vsemi učenci. K prijateljstvu med vsemi udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa veliko prispevajo tudi poštenost in enaka obravnava, odnos ter ravnanje do vseh učencev ter do zaposlenih.
Le enakost in poštenost prispevata k občutku varnosti in razvijanju pozitivne samopodobe otrok in zaposlenih. Pozitivna samopodoba in občutek varnosti nam bosta vsem nudila vzpodbudno delovno okolje, da bomo vsi dosegali najboljše rezultate po svojih sposobnostih in osvojili najboljšo možno popotnico za življenje - to je znanje, kije našatemeljna vrednota.
Osnovni cilj vsake vzgojno-izobraževalne organizacije, tudi naše, je kakovostno delo v razredu, ki bo učencem dalo dovolj znanja za uspešno nadaljevanje šolanja. Poleg kvalitetnega znanja, ki ga učenci lahko pridobivajo tudi v okviru dodatnega pouka, interesnih dejavnosti, projektov, šol v naravi, obveznih izbirnih predmetov in raziskovalnih nalog, učencem pomagamo tudi pri oblikovanju vrednot in razvoju zdrave in samozavestne osebnosti. Skupaj odkrivamo učenčeva močna področja, vzpodbujamo njegov raziskovalni duh in ga učimo odgovornosti za lastno delovanje in učenje. Pomagamo mu odkrivati življenjske cilje in ga skušamo usmeriti na pot, kjer jih bo lahko uresničeval. Kakovost šole predstavlja tudi nudenje učne pomoči učencem, ki težje osvajajo učno snov, pri dopolnilnem pouku in individualni ali skupinski učni pomoči, in odkrivanje nadarjenih, da bi v učencih vzpodbudili razvoj nadarjenosti na intelektualnem, športnem ali umetniškem področju. To zahtevno nalogo lahko resnično dobro opravimo le ob dobrem sodelovanju vseh, ki so vpeti v šolsko delo: učiteljev in učencev ter njihovih staršev. Le, če hodita dom in šola z roko v roki, lahko pričakujemo napredek in želene rezultate.
V spoštljivih in strpnih medsebojnih odnosih in našem sodelovanju je ključ do prijetne in ustvarjalne klime. Prav ustvarjalna klima pa je pogoj za aktivno udejstvovanje. Vse to pa prinaša veselje do dela, raziskovanja ter odkrivanja vedno novih znanj. S tem pa je tlakovana pot do uspeha. Ni dovolj le priložnost za samopotrjevanje, potrebno se je učiti tudi izbirati in odločati, svoj čas koristno izrabiti, kultivirati svojo osebnost in se naučiti živeti v skupnosti, sprejemati drugačnost in iskati dobro v sebi in v drugih.
Z odkrivanjem in vzpodbujanjem tistega najboljšega v otrocih, učencih, vzgojiteljih in učiteljih se tako pogumno podajmo na pot v novo šolsko leto in skupaj odkrivajmo vrednote in skrivnosti, ki nam jih prinašanaše skupno šolsko življenje.
Ravnatelj Ivan Strafela, spec.
LIST IZ MARKOVCEV je glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Ivan Liponik, Hedvika Rojko, Alenka Rožanc, Darko Meznarič in Marija Prelog. Odgovorna urednica: Mojca Zemljarič. Slika na naslovnici: Mesec požarne varnosti, foto: M. Petek. Oblikovanje in priprava na tisk: Grafic butik, Borut Lindič s.p., Gajevci 12, Gorišnica.
Tisk: MI BO TISK d.o.o.. Natisnjeno 1250 brezplačnih izvodov. Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci. Telefon: 788 88 80 Strani na internetu: www.markovci.si
03
Oktober 2009 _
Aktualno
Nadaljevanje izgradnje kanalizacijskega omrežja v občini Markovci
■
V spomladanski številki Lista iz Mar-kovcev smo poročali o nameravani širitvi obstoječega kanalizacijskega omrežja od obrtne cone Novi Jork proti naselju Prvenci in nadalje na sosednje vasi.
Izgradnja kanalizacijskega omrežja v zaselku Novi Jork in naselju Prvenci je že v polnem teku. Dela izvaja družba Nizke gradnje iz Ptuja. Predračunska vrednost del vključno z DDV znaša 561.534,75 evrov. Projekt predvideva izgradnjo 1979,70 metrov tlačnega in 2386,9 metrov gravitacijskega omrežja z vsemi potrebnimi revizijskimi jaški, izgradnjo dveh črpališč ter izgradnjo individualnih priključkov (izgradnja individualnih priključkov do parcelne meje uporabnikov).
Sočasno z izgradnjo kanalizacijskega
omrežja se posodablja tudi ostala infrastruktura: javna razsvetljava, telekomunikacijsko in elektrodistribucijsko omrežje, v manjšem obsegu tudi hidrantno omrežje. Glavna os infrastrukturnega omrežja poteka v osi cestišča, ki poteka skozi naselje Prvenci in zaselka Novi Jork. Ker je to tudi edina pot, ki poteka skozi naselje Prvenci, je v času gradnje pričakovati precej težav z dovozom. Vaščane omenjeni naselij prosimo za razumevanje v času gradnje. Izdano pa je že tudi gradbeno dovoljenje za izvedbo kanalizacijskega omrežja v naselju Strelci, prav tako je že izbran izvajalec (podjetje Nizke gradnje iz Ptuja). Z omenjenim projektom je občina Markovci kandidirala za državna sredstva. Sklep o sofinanciranju sredstev še ni izdan, zato z deli na omenjenem projektu ne moremo pričeti. Izdajo sklepa o
odobritvi sredstev v višini 72.315,00 evrov pričakujemo te dni. Z realizacijo omenjenega projekta nekoliko zamujamo, saj je bilo porabljenega precej časa za usklajevanje poteka trase kanalizacijskega omrežja, predvsem v delu tlačnega voda, ki poteka proti naselju Prvenci. Kljub vsemu je pričakovati realizacijo projekta še pred iztekom letošnjega leta. Pripravljalna dela na širitvi kanalizacijskega omrežja na preostalem delu občine Markovci potekajo po planu. Te dni bo oddana vloga za izdajo gradbenega dovoljenja za izgradnjo sekundarnega dela kanalizacije v naselju Bukovci. Vaščanom naselja Borovci pa bo v jesenskem času predstavljen idejni projekt izvedbe kanalizacije v njihovi vasi.
Branko Zorko, občinska uprava
Realizirane zahteve po ureditvi odvajanja meteornih vod v Zabovcih in Markovcih
Pred poldrugim letom je posameznim gospodinjstvom v Zabovcih in Markovcih župan občine posredoval pisno opozorilo, s katerim je na osnovi določbe odloka o občinskih cestah opozoril, da je odvajanje meteorne vode, vode, odplak in drugih tekočin v varovalni pas občinske ceste (mulde, jarki, bankine) prepovedano.
Medobčinska inšpektorica je na osnovi navedenega opozorila približno petdeset gospodinjstev in s pis-m opozorilom odredila odpravo nepravilnosti. V letošnjem poletju je bil opravljen inšpekcijski ogled, na katerem je bilo ugotovljeno, da so se vsa gospodinjstva dobro odzvala, kar kaže na to, da je sedaj stanje realizirano.
Trasa kanalizacijskega omrežja v naselju Prvenci in zaselku Novi Jork
Majda Murko, medobčinska inšpektorica
04
_ Glasilo občine Markovci
20. redna seja Občinskega sveta
Aktualno
Na 20. redni seji Občinskega sveta Markovci, ki je bila 16. julija, je bilo obravnavanih 11 točk dnevnega reda.
Po hitrem postopku so svetniki spremenili Odlok o komunalnem prispevku, s katerim so znižali komunalni prispevek za kanalizacijo in čistilno napravo za 38 % in občanom omogočili plačilo komunalnega prispevka v 12-mesečnih obrokih.
Dovolili so služnost vožnje in izgradnje kanalizacije ter za iste potrebe dopolnili letni načrt razpolaganja z nepremičnim
premoženjem za služnostne upravičence Markovič Marka v k.o. Stojnci in BioplinVargazons.p. vk.o. Sobetinciin k.o. Prvenci. V nadaljevanju so potrdili dokumente identifikacije naslednjih investicijskih projektov: Kanalizacija Strelci, Kanalizacija Prvenci - Novi Jork, Rekonstrukcija javne poti Bukovci - Novi Jork, Rekonstrukcija javne poti Sobetinci - Strelci. S sklepom so svetniki do podelitve koncesije predali v vzdrževanje javni kanalizacijski sistem in čistilno napravo Markovci Komunalnemu podjetju Ptuj. Soglašali so tudi s
pristopom Občine Duplek k Skupni občinski upravi Ptuj. Prav tako so svetniki soglašali s povišanjem cene storitve pomoči družini na domu iz dosedanjih 3,63 evrov na 4,03 evra na uro opravljene storitve. Za dela pri obnovi sanitarij v osnovni šoli so zagotovili dodatna sredstva v višini 22.000 evrov, kar se potrdi še z naslednjim rebalansom proračuna. Na koncu so podali še soglasje k dodelitvi dela plače za delovno uspešnost direktorice Zdravstvenega doma Ptuj.
MBK
Prispevek za priključitev na kanalizacijo
V obdobju 2007-2009 je bilo delo svetnikov Nove Slovenije (NSi) v veliki meri osredotočeno na odločitve občinskega sveta, ki neposredno vpliva na finančne obremenitve občanov. Pri tem smo želeli, da družinski proračuni ne bi bili preobremenjeni in da bi bila vsa gospodinjstva v občini sorazmerno enako obremenjena ne glede na kraj in čas izgradnje kanalizacije.
Skozi proces sprejemanja odloka o komunalnem prispevku v Občini Markovci je bilo potrebno uskladiti kar nekaj strokovnih podlag oziroma strokovnih predpisov, ki urejajo to področje, da bi končna oblika odloka ustrezala omenjenim načelom. Z zahtevo za sklic izredne seje občinskega sveta in obravnavo predloga sprememb odloka o komunalnem prispevku smo svetniki Nove Slovenije v mesecu juliju 2009 podali
predloge za bistveno spremembo višine prispevka. Navedeno preprosto pomeni, da bo prispevek za priključitev na kanalizacijo ovrednoten s 5 EUR/m2 neto stanovanjske površine in da bo ta cena enaka za vsa gospodinjstva do zaključka izgradnje kanalizacije na območju celotne občine, kar pa seveda na začetku priprave odloka ni bilo tako. Pripravljenih je bilo kar nekaj strokovnih podlag za ta odlok, ki jih je pripravljalo podjetje Chronos d.o.o. iz Domžal, vendar smo svetniki Nove Slovenije vztrajali tako dolgo, dokler te podlage niso omogočile sprejetja odloka v takšni vsebini. Pri oblikovanju odloka nismo pozabili na mlade družine in socialno ogrožene prebivalce občine Markovci, ki imajo v odloku za to predvidene še dodatne olajšave. Pri temje potrebno poudariti, da je župan prisluhnil našim prizadevanjem za kar najugod-
nejši prispevek za naše občane. Svetniki Nove Slovenije se pri svojem delu držimo načela, da večji prihodki v občinski proračun, predvsem takšni, ki neposredno obremenjujejo gospodinjstva, še ne pomenijo optimalnega razvoja občine, temveč lahko pri tem mnogo več pripomore racionalno trošenje razpoložljivih sredstev proračuna, zato pri svojem delu temu cilju posvečamo največjo pozornost. Odločitve občinskega sveta niso vedno prinesle želenih rezultatov, saj so rezultati sklepov v mnogih primerih odvisni predvsem od njihove realizacije, kar pa ni več v njegovi pristojnosti. Kljub temu smo z opravljenim delom zadovoljni in želimo si, da bi to lahko rekli tudi ob koncu našega mandata.
Svetniki Nove Slovenije Zapisal: Darko Meznaric
Poziv vašcanom naselij Markovci in Zabovci
Na osnovi 12. in 13. člena Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih vod na območju Občine Markovci (Uradni list Republike Slovenije, št. 61/2007), pozivamo vaščane Markovcev in Zabovcev, ki še niso priključeni na javno kanalizacijo, da konec meseca oktobra preteče rok, do katerega se morajo priključiti na javno kanalizacijsko omrežje (izjema so seveda posamezne stanovanjske hiše, za katere nam ni uspelo pridobiti služnostne pravice za izvedbo kanalizacije). Po omenjenem datumu bo izvedena kontrola priključevanja ter kontrola izvedbe priključka, predvsem v smislu ločevanja odvajanja meteornih in fekalnih vod.
Branko Zorko, občinska uprava
05
Oktober 2009 _
Aktualno
Športni park Zabovci bogatejši za športnorekreacijski objekt
Na osnovi javnega poziva za oddajo prijave projektnih predlogov za izvajanje Razvojne strategije LAS (Lokalne akcijske skupine) »Društvo Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah« občin Ptuj, Kidričevo, Hajdina, Markovci, Destrnik, Sv. Andraž v Slovenskih goricah, Juršinci, Dornava in Trnovska vas za leto 2009 je izdelan predstavitveni projekt za ureditev ribnika Zabovci. Z omenjenim projektom je občina Markovci kandidirala za sredstva že v letu 2008, v letošnjem letu so ji bila tudi odobrena v višini 15.850,00 evrov.
Ribnik Zabovci leži tik ob levobrežnem potoku Rogoznica in na levem bregu Ptujskega jezera. Na zahodni strani ribnik posega do parcel, kjer so obstoječi infrastrukturni objekti Športnega društva Zabovci. Omenjeno društvo tudi skrbi za ribnik in njegovo okolico. Z realizacijo tega projekta je društvo dopolnilo svojo športnorekreacijsko po-
nudbo, za kar so si v društvu že nekaj časa tudi prizadevali, saj so prvo idejno zasnovo ureditve ribnika izdelali že leta 2005.
Ribnik kot celoto predstavljajo trije manjši ribniki, ki so medsebojno povezni s pretočnimi kanal. Ob samem ribni-
kuje sprehajalna pot, opremljena s parkovnimi klopmi, lesenim mostom, ki je grajen čez pretočni kanali ter odprto vrtno uto, ki nudi obiskovalcem primerno zatočišče. Nekateri rekreativni ribiči so tu tudi že našli prostor za dober ulov.
Branko Zorko, občinska uprava
Za večjo varnost pred požari
Letošnji oktober - mesec varstva pred požarom je namenjen starejši populaciji ali tretjemu življenjskemu obdobju pod naslovom »Varni pred požarom v tretjem življenjskem obdobju«.
Uprava za zaščito in reševanje Republike Slovenije in Gasilska zveza Slovenije resno razmišljata o varnosti starejših ljudi v našem okolju. Statistike namreč kažejo, da se vedno več nesreč dogaja prav omenjeni populaciji. Vzrokov je več, vendar pa je eden zanesljiv. Starejši ljudje vedno bolj sami ostajajo zaprti med štiri zidove. Zaradi starosti postajajo manj pozorni na delo, ki ga opravljajo, predvsem na gospodinjska opravila, kjer se uporablja odprt ogenj. Veliko požarov se zgodi zaradi pozabljene hrane na štedilniku ali neustrezne grelne naprave, še posebej sedaj, ko se približuje jesen oziroma hladnejši dnevi.
Gasilci bodo poskrbeli,
da bodo obiskali starejše vaščane (pogoj je, da izvemo za njih) in jih poskušali posvariti pred naštetimi morebitnimi nesrečami. Organizirani bodo posveti za gasilce, na katerih bodo seznanjeni, kako je na področju požarne varnosti poskrbljeno v domovih za ostarele. Gasilci na lokalnih nivojih bodo izvajali aktivnosti, povezane z omenjenimi vsebinami, v oktobru in delno tudi v novembru. Zato se bodo oglašale sirene nekaj več kot običajno. To bodo društvene vaje in vaje, ki se organizirajo na nivojih občin.
Ni odveč, da posvarimo vaščane, predvsem tiste, ki so skozi poletni čas v centralnih pečeh za segrevanje sanitarne vode kurili razne odpadke. Ti namreč ne izgorijo do kraja, saje pa se bolj kot pri drvah ali premogu lepijo po notranji strani dimnika. Dimnike je potrebno temeljito očistiti, kajti le na ta način se izognemo dimniškim požarom v času, ko bo kurilna sezona na višku. Pri dimniških požarih lahko nastane velika materialna škoda, še huje pa je, ker navadno tako poškodovani dimniki niso več uporabni in to prav v času kurilne sezone.
JL
06
_ Glasilo občine Markovci
Gasilstvo
Razmišljajmo preventivno!
Oktober je mesec, ko je treba veliko postoriti na poljih, jesen je seveda čas spravila poljskih pridelkov. V mesecu oktobru pa vsi pripadniki sistema za zaščito in reševanje namenimo še več pozornosti področju preventive, taktičnim vajam in izobraževanju.
Seveda pa to ni edini mesec v letu, ko izvajamo gasilske vaje. Aktivnosti na področju izobraževanja vseh operativnih enot, ki delujejo v tem sistemu, se vrstijo čez celo leto.
Naj samo omenim podatek, da se je prav v tem letu na našem podravskem področju za čin gasilec in višje stopnje izšolalo več kot štiristo gasilcev, vzporedno smo imeli tudi razna izobraževanja in tečaje za specialnosti, ki jih mora operativni gasilec imeti opravljene, v kolikor posreduje pri reševanju posledic naravnih in drugih nesreč, ki nam pretijo v zadnjem času.
Vsako leto je vse večji problem zaradi globalnega segrevanja ozračja in nepremišljenega poseganja v naravo. Gasilci
in vsi, ki smo vključeni v službe za zaščito in reševanje, se srečujemo z novimi izzivi reševanja ljudi in premoženja. Tukaj bi želel poudariti pomen preventive, saj je zelo pomembno, če se pred morebitno nesrečo, kolikor je seveda možno, sami zavarujemo. Tako bomo ob morebitnem primeru nesreče lažje ukrepali.
Občani na območju, kjer obstaja možnost poplav, naj poskrbijo za zaščito sebe in premoženja. In to že prej, ne pa, ko je nesreča že tu. Sodelujejo naj z občino in pristojnimi službami, da se stvari uredijo preventivno. Ko voda prestopi bregove, je žal prepozno. Takrat lahko samo rešujemo, kolikor se rešiti v tistem trenutku še da. Naravi se zoperstaviti ne moremo.
Pomembno je tudi, kako imamo urejene instalacije po gospodarskih poslopjih, kleteh, strojnih lopah in garažah - ali so požarno varne?
Želel bi, da občani sodelujete s gasilskimi društvi, ko imajo vaje in taktično preventivna predavanja, ki bodo še intenzivnejša v mesecu oktobru, mesecu požarne varnosti.
Ivan Golob, poveljnik CZ občine Markovci
Zaključek gasilske lige 2009
V	začetku septembra seje s tekmovanjem za pokal Nove vasi zaključila medobčinska gasilska liga štirih gasilskih zvez: Ptuja, Ormoža, Gorišnice in Dornave. Vodja lige je bil Ivan Golob.
V	petih mesecih seje zvrstilo 11 gasilskih tekmovanj, katerih točke so štele za uvrstitev v ligi. Tekmovanja so organizirala vsa društva, ki so v ligi tudi sodelovala. V moški konkurenci je tekmovalo 11 ekip (Mala vas, Markovci, Žamenci, Polenšak, Spuhlja, Ptuj I in II, Kicar, Sobetinci, Gajevci in Bresnica) in v ženski pet (Mala vas, Polenšak, Nova vas, Grajena in Borovci).
Tako med moškimi kot ženskimi ekipami so slavili gasilci iz Male vasi, ki so lovoriko osvojili že več let zapored in so se odločili, da prihodnje leto v ligi več ne bodo nastopili. Sicer je pa drugo mesto med ženskimi desetinami v ligi osvojila ekipa iz Polenšaka, tretje pa desetina iz Nove vasi. Med moškimi je bila drugouvrščena ekipa Markovcev, tretja pa ekipa Žamencev.
V	uvrstitvi 5. tekmovanja za pokal Nove vasi sta prav tako med ženskimi in moškimi ekipami slavili desetini Male vasi. V moški razvrstitvi so bili drugi Markovci, tretji pa Prvenci-Strelci. Med članicami je drugo mesto zasedla ekipa Grajene in tretje domačinke - ekipa Nove vasi.
MZ
Oktober 2009 ^L
Društva in dogodki
Naši gasilci obiskali gasilce v Splitu
■-
V	začetku septembra so naši gasilci na povabilo kolegov iz DVD Sučurac obiskali Split in lovili še zadnje sončne žarke na plažah Jadranskega morja-
V	sklopu mednarodnega sodelovanja gasilcev smo se gasilci iz Splita in Ptuja dogovorili za strokovno ekskurzijo spoznavanja tehnike in taktike, ki jo uporabljajo naši kolegi pri gašenju požarov na zahtevnih dalmatinskih terenih s pomočjo letalstva - kanaderjev. Ti so zasidrani v 95. zrakoplovni bazi v Divolju.
V	ranih urah 4. septembra smo se odpravili z avtobusom v smeri Splita. Brez težav smo prestopili državno mejo in po
dveh postankih na počivališčih smo ob 11. uri prispeli v Kaštel Sučurac, kjer so nas pričakali gasilci DVD Mladost, ki so bili naši gostitelji. Udobno smo se namestili v sobe v gasilskem domu, ki lahko sprejme tudi do 70 oseb. Po kosilu smo se odpravili na ogled trase od Tro-gira do Splita. Uživali smo ob ogledu mest, kot je Trogir, in še vreme nam je bilo naklonjeno.
Gašenje požarov v naravi, ki so v Dalmaciji zelo pogosti, je zelo zahtevno. Razgibani skalnati tereni in velike strmine onemogočajo hiter dostop, še manj pa uporabo gasilske tehnike - gasilskih cistern z vodo. Zato uporabljajo specialna letala - kanaderje, ki lahko v zrak po-
Gasilska slika za spomin na obisk pri gasilcih DVD Mladost iz Sučurca
nesejo tudi do 10.000 kg vode. Kljub temu pa so potrebni gasilci za dokončno pogasitev požarov. Gasilci v Sučurcu opravljajo še druge dejavnosti in si tako dodatno prislužijo sredstva, ki jih namenjajo posodobitvi gasilske opreme. Gasilska tehnika, ki jo imajo v posesti, prostori in vse ostalo je vzorno urejeno in vzdrževano. Letos so tudi nastopili na gasilski olimpijadi in dosegli lepe rezultate. Članice A so osvojile tretje mesto in s tem bronasto medaljo. Člani A so bili deveti.
Prvi dan našega obiska smo zaključili na večerji ob klepetu z gostitelji in izmenjali bogate izkušnje s področja gašenja požarov in poznavanja gasilske tehnike. Žal pa nismo mogli videti eskadrile kanaderjev, ker so prav ta dan bili na intervenciji.
Drugi dan smo odšli na izlet v jamo Vranjača, kije zelo podobna naši Postojnski jami. Je zelo lepa, vendar po velikosti veliko manjša od naše v Postojni. Tudi tu so nas domačini bogato pogostili. Druga polovica dneva nam je ostala še za ogled samega Splita. Mnogi udeleženci ekskurzije so priznali, da še niso bili v Splitu in daje zelo lep. Po skupnem pikniku z domačini in izmenjavi daril smo se v popoldanskih urah odpravili na pot nazaj domov. Tudi domov smo prispeli brez zapletov, zadovoljni in polni prijetnih vtisov.
JL
Medobčinsko tekmovanje ekip prve pomoči Civilne zaščite
V	soboto, 19. septembra, je usposobljena ekipa prve pomoči Civilne zaščite občine Markovci sodelovala na medobčinskem tekmovanju ekip prve pomoči v občini Sveti Andraž.
Tekmovanja seje udeležilo le pet ekip.
V	naši ekipi je sodelovalo šest članov in vsi imamo opravljen 80-urni tečaj prve pomoči in s tem smo usposobljeni nuditi laično prvo pomoč ljudem, ki le-to potrebujejo. Vodja naše ekipe je Andrejka Mislovič, člani pa smo: Primož Galun, Dani Vajda, Dejan Zemljarič, Jožica Starčič in Marija Prelog. Ekipa se je na tekmovanje pripravljala od začetka septembra ob pomoči mentorice Rozike Ojsteršek, pomagali pa so nam tudi člani
podmladka RK Markovci, ki so bili naši "manekeni", da smo lahko vadili na njih. Namen teh vsakoletnih tekmovanj je, da obnovimo znanje in se seznanimo z novostmi v nudenju prve pomoči. Letos smo se seznanili z delovanjem AED (avtomatskega elektronskega defibrila-torja) in največ vaj namenili ravno uporabi le-tega pri nudenju pomoči pri srčnem zastoju. Pomembno je, da se ljudje zavedamo, da v kolikor smo v situaciji, ko bi bilo potrebno pomagati in sami nismo sigurni v nudenje prve pomoči, čim prej pokličemo pomoč v okolici in kličemo 112. Žalostno je, ko ljudje mnogokrat gremo mimo človeka, ki je na tleh, in ga le s strani opazujemo. Tega si človek kot "razvito bitje" ne bi
smel dovoliti, vendar se vse prevečkrat dogaja ravno to. Pred tedni smo videli, kako pomembna je prva pomoč, če opaziš, dajo nekdo potrebuje. Bolničar Civilne zaščite Mestne občine Ptuj je slednje dokazal, saj je rešil življenje štiriletni deklici.
Člani ekipe prve pomoči se zavedamo, da smo pomemben člen ne samo v sklopu civilne zaščite v slučaju kakršnekoli nesreče, ampak tudi v vsakodnevnem življenju, saj s svojim laičnim znanjem nimamo strahu, da bi brezbrižno zaobšli človeka, ki potrebuje kakršnokoli pomoč.
Marija Prelog
08
_ Glasilo občine Markovci
Društva in dogodki
Gasilci iz Stojncev žanjejo uspehe

V soboto, 11. julija, smo gasilci iz prostovoljnega gasilskega društva Stojnci pred gasilskim domom organizirali gasilsko tekmovanje za kipec Sv. Florjana.
Tekmovanje je potekalo v dveh tekmovalnih disciplinah, in sicer za člane in članice ter pionirje in pionirke. Člani in članice so se pomerili v vaji z motorno brizgalno (suha izvedba) ter v štafetnem teku, pionirji in pionirke pa v vaji z vedrovko in v prenosu vode. Tekmovalo je 23 ekip, pri članih so dosegli prvo mesto PGD Stojnci, drugo mesto PGD Gerečja vas, tretje mesto PGD Zlatolič-je. Pri članicah je prvo mesto osvojila ekipa PGD Kebelj in drugo mesto PGD Stojnci. Pri pionirjih so prvo mesto osvojili pionirji PGD Bukovci, drugo mesto PGD Stojnci in tretje mesto PGD Draženci, pri pionirkah pa prvo mesto PGD Markovci in drugo PGD Zabovci. Člansko tekmovanje je bilo v Stojncih organizirano že več let zapovrstjo, nakar ni bilo več ekip in so se člani društva odločili, da organizirajo samo pionirsko tekmovanje. Letošnje leto smo se odločili, da skupaj organiziramo obe tekmo-
vanji, saj imamo zelo dobro člansko ekipo. Lani smo ustanovili še ekipo članic, na katero smo zelo ponosni. Tukaj pa ne smemo pozabiti še na pionirje in pionirke, katerim posvečamo veliko časa. V letošnjem letu smo člani in članice A skupaj s pionirji naredili velik društveni uspeh na področju tekmovanj, česar v našem društvu že dolgo ni bilo. Udeležili smo se več kot 20 gasilskih tekmovanj in se z njih vračali z lepimi rezul-
tati. Letošnja sezona pa se za člane A še ni končala. V mesecu oktobru se bomo udeležili meddržavnega gasilskega tekmovanja v Novem mestu, na katerega je prijavljenih več kot 50 ekip iz Slovenije in Hrvaške. Naši cilji za naprej so z vsakim letom večji. Že v naslednjem letu imamo načrt, da se bomo člani A udeleževali gasilskih tekmovanj na državnem nivoju.
Dejan Zemljarič
Uspela druga Korantova rancarija
Korant klub Razjarnik iz Zabovcev je v mesecu avgustu na ptujskem jezeru ob športnem parku Zabovci organiziral 2. Korantovo rancarijo. Udeležilo se je je 17 ekip -14 moških in tri ženske.
Organizatorji so bili z izvedbo dogodka zadovoljni, saj se je prijavilo in tekmovalo več ekip kot lansko leto. Vroč sobotni popoldan pa je na obrežje ptujskega jezera pritegnil tudi številne navijače, ki so stiskali pesti in glasno navijali za svoje ekipe. V veslanju z lesenimi ran-cami je v moški konkurenci, tako kot lani, tudi letos slavila ekipa Gostišče pri Tonetu, druga je bila ekipa Razjarniki iz Zabovcev, tretja pa ekipa Športnega društva Spuhlja. Med ženskami je slavila ekipa Runda Bar, druge so bile Žabice in tretje Reglače. Omenjene ekipe so prejele pokale in denarne nagrade, za tekmovalce, oziroma za vse ekipe, pa so organizatorji pripravili tudi priznanja za sodelovanje, spominske majice in ma-
Zmagovalci druge Korantove rancarije - ekipa Gostišče pri Tonetu
lico.
Na rancariji v Zabovcih so izbrali še najatraktivnejšo ekipo, ki je tudi sicer med obiskovalci pritegnila veliko pozornosti. To so bili Markovski kosci. Njihova »oprava« je bila točno taka, kot so bili nekoč dejansko oblečeni moški -
kosci, ki so se z rancami vozili kosit čez Dravo v Šturmovce.
Dobra organizacija letošnje rancarije in prijetno veselo vzdušje med obiskovalci sta za organizatorje tudi dobra popotnica za prihodnjo - 3.Korantovo rancarijo.
MZ
Foto: MZ
09
Oktober 2009 _
Humanitarna dejavnost
Dejavnosti Rdečega križa in župnijske Karitas
Foto: Marija Prelog
Tudi med poletnimi počitnicami in dopusti smo v obeh humanitarnih organizacijah bili aktivni. Pravzaprav se obe med seboj dopolnjujeta, tako da si tudi razdelita naloge. Tako smo s pomočjo dekanijske Karitas pomagali nekaj staršem pri nakupu delavnih zvezkov in delno krili tudi stroške za nabavo drv. Škofijska Karitas nam je doniralanajosnovnejše šolske potrebščine (različne zvezke, risalne bloke, svinčnike, radirke), tri nove šolske torbe, tudi nekaj zobnih past in zobne ščetke. Vse to smo razdelili staršem, ki so upravičeno potrebni vsaj nekaj pomoči, ko gredo otroci v šolo. Na voljo imamo še nekaj zvezkov, otroška in odrasla oblačila... Prosimo pa, če ima kdo doma posteljnino, morda kakšno koco
in je ne potrebuje, da jo prinese v prostore župnijske Karitas, ker ljudje trenutno povprašujejo po le-teh. Občinska organizacija Rdečega križa (OORK) je v juliju in septembru organizirala krvodajalsko akcijo, organizirala srečanja podmladka RK med počitnicami, v začetku septembra pa tudi razdelila 40 prehrambenih paketov, ki jih je sofinancirala občina Markovci. V sodelovanju z otroki iz osnovne šole organiziramo zbiranje PVC zamaškov in starega papirja, ki ga bomo organizirano pobirali konec oktobra, zato ga skrbno shranjujte, nato pa ga oddajte otrokom, ali zapeljite pred šolo, kjer bo kot običajno nameščen zabojnik. Sicer se za stari papir dobi minimalno plačilo, vendar se dobi. Vzporedno pa se obnašamo osveščeno do narave. V oktobru in novembru bomo pripravili
medicinski predavanji, organizirali rekreativno telovadbo in jogo za prostovoljce. Kako bo s krvnimi meritvami, trenutno še ne vemo, poskušali se bomo povezati z društvom upokojencev, kjer tudi izvajajo določene krvne meritve ob sredah dopoldne. O dogodkih vas bomo sproti obveščali.
Počitniške dogodivščine Podmladka RK
Člani podmladka RK Markovci so bili tudi v poletnih dneh zelo aktivni. V začetku počitnic so izdelali načrt dogajanj, ki sojihtudi izpeljali. Tako so v juliju postavili posode za zbiranje zamaškov po ekoloških otokih v občini in bili na obisku pri Mariji iz Nove vasi, babici od naše članice Vanese, kjer so občudovali njenega konja. Bili so tudi na pohodu po naravoslovni poti od gostišča Palaska v Novi vasi proti Stojncem, dan pa zaključili s kopanjem v domačem bazenu pri članici Nuši.
V avgustu so organizirali čistilno akcijo po Markovcih, enkratno doživetje so doživeli s povabilom na palačinke, ki so se pripravljale na leseni peči. Otroci so bili nadvse navdušeni nad leseno pečjo
in palačinkami, ki sta jih pripravila Bri-gita in Dani Vrtačnik, starša od mlade članice Špele. Na zadnjem srečanju so se pogovarjali o predlogih za delo v šoli, predsednica OORK pa jih je obdarila s skromnimi darilci kot zahvalo za sodelovanje.
Kot že omenjeno, so med poletnimi počitnicami člani podmladka RK zbirali tudi zamaške ter odpadni papir. Zamaš-ke so zbirali po vaseh in na prireditvah. Na vsak ekološki otok so obesili kanto, kjer lahko ljudje vanjo odlagajo zamaš-ke. Zbrane zamaške bodo odnesli v šolo, kjer jih bo odpeljala mamica fantka s cerebralno paralizo za nakup invalidskega vozička. Petra Štrafela in njen brat Marko sta aktivirala tudi sorodnike in znance, da jima zbirajo in dostavijo zamaške. Tako sta jih v začetku šolskega leta zbrala in naštela kar 10.525. Ponosna sta, da sta jih toliko nabrala in na takšen način vsaj za trohico pomagala staršem fantka. Zamaške zbirata še naprej, saj nauk govori: vedno pomagaj sočloveku oziroma bližnjemu.
Marija Prelog
10
_ Glasilo občine Markovci
Društvena kronika
9. svetovni festival praženega krompirja
Na desetine stojnic, plinski gorilniki, ogromne sklede krompirja in sesekljane čebule - po Radečah se je vil vonj po praženem krompirju. Tam smo bili tudi predstavniki kulturnega društva Bukovci.
Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi je bilo ustanovljeno 23. maja 2000, ko je pet ustanovnih članov organiziralo občni zbor. Iz hudomušne ideje se je s pomočjo več kot tisoč ljudi iz Slovenije in tujine ter še veliko več simpatizerjev razvilo pravo gibanje za ohranitev zdravega in človeku dostojnega načina življenja, je zapisalo društvo na svoji spletni strani. Pražen krompir seje, zahvaljujoč društvu in ostalim ljubiteljem praženega krompirja, tako spet vrnil na jedilnike slovenskih gostiln in restavracij, ponovno pa gaje bolj pogosto zaslediti tudi na domačih jedilnikih slovenskih družin.
Letos pa je mesto z dobrimi dva tisoč prebivalci, ki leži med Zidanim Mostom in Sevnico, gostilo 9. svetovni festival praženega krompirja. Festival seje začel že v petek, 4. septembra, ko je ljubitelje praženega krompirja in člane društva za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi sprejel župan občine Radeče Matjaž Han. S festivalom so nadaljevali v soboto, ko so se že od ranega jutra začeli zbirati kuharji, ki
"Ena kepica je dovolj", je dejal Mirko Čuš, ki je v skupini skrbel za deljenje
kr0mpirja-	Foto: arhiv društva
so po središču mesta, na vsakem koraku kuhali, rezali, lupili in pražili - na veliko zadovoljstvo obiskovalcev, ki so se sprehajali od stojnice do stojnice ter poskušali pražen krompir, na več kot 70 različnih načinov. Vsaka stojnica je morala po zapovedih organizatorjev pripraviti najmanj 50 kilogramov krompirja po lastnem receptu. Tako so se s tem po-prijeli tudi člani kulturnega društva Bukovci, ki so se letos prvič udeležili festivala, zagotovo pa ne zadnjič. Kot nam je povedal predsednik društva, je ta
izkušnja prinesla v društvo veliko dobrega. Zraven tega, da so se zabavali, so spoznali veliko ljudi in se spoprijateljili - mogoče bo čez nekaj let ta prireditev tudi pri nas.
Ljubitelji krompirja so tako lahko uživali v praženem krompirju z gobami, s slanino, s peteršiljem, s pekočo papriko in celo z medom. Organizatorji so pripravili tudi pester zabavni program. Najprej se je po mestu sprehodila povor-ka radeške godbe in mažoretk, po uradnem odprtju festivala, točno ob 12. uri, pa smo lahko slišali tudi himno praže-nemu krompirju (besedilo zanjo je napisal Dušan Velkaverh, glasbo pa Mojmir Sepe), nato uživali ob nastopu glasbenikov, ki igrajo na lesene rogove, se smejali ob kratki zabavni igri itd. Sicer pa, kot pravijo v društvu, lahko krompir na festivalu praži vsakdo, edini pogoj je, da se vestno držijo kar deset zapovedi, kijih dobijo ob sami prijavi, tako so lahko naprej pozorni na napake. Na koncu prireditve pa organizatorji v zahvalo vsem sodelujočim podarijo zahvalno listino. Po mnenju organizatorjev in naključnih mimoidočih smo se dobro odrezali in bojda pripravili okusen in tudi na videz dober krompir. Res je bil... zato pa lahko samo upamo, da bo še več takšnih prireditev ... kajti pražen krompir, skoraj vsakdanja jed kmečke družine, na toliko različnih načinov, je res vredno poskusiti.
PB
Postavljanje klopotca je za vinogradnike velik praznik
Ker je klopotec eden od simbolov Slovenije, smo se že nekaj let nazaj v Bukovcih odločili, da ga postavimo in tako polepšamo našo vas. To tradicijo pa nadaljujemo iz leta v leto, tako je bilo tudi letos, na bolj turobno soboto, 16. avgusta.
Pravijo, da je klopotec pravi znanilec jeseni; ko ga zaslišiš, je jesen pred vrati. Ni pomemben le čas, ko klopotce postavljajo, pač pa tudi čas, ko jih podirajo. Po stari navadi se klopotec postavi ob velikem šmarnu ali na Jakobovo, z droga pa ga snamejo po trgatvi, najkasneje pa do Martinovega, 11. novembra. Gospodarja, ki pozabi sneti klopotec, lahko
presenetijo vaški fantje, ki ponoči klo-potec ukradejo in na drogu pustijo sporočilo, kakšnaje odkupnina zanj. Po ljudskem verovanju klopotec izganja kače iz grozdja in ga mehča, a v resnici preganja le vrabce in škorce. Prvi zapisi o klopotcu izvirajo iz leta 1695, neki mariborski zgodovinarporoča, da se je v Halozah in Zagorju pojavil že leta 1573 in je starejši od mlina na vodo. Posebnost haloškega klopotca je, da ima šest peres, za razliko od avstrijsko-štajerske-ga, ki jih ima osem, in slovenjegoriške-ga, ki ima samo štiri. Pri izdelavi klopotca sta zelo pomembni tako oblika kot tudi melodija, ki je odvisna od pravilne izbire in obdelave le-
sa.
Ob tej priložnosti naj se zahvalim vsem, ki ste prišli pomagat, da nas pesem klo-potca razveseljuje teh nekaj mesecev tudi pri nas. Posebna zahvala pa gre tudi našim novo ustanovljenim domačim pevcem, ki so se prav za to priložnost naučili tudi nove skladbe in s tem popestrili kulturni program. Ob tem pa vas lahko kar povabimo na Martinovo, ki bo najverjetneje 7. novembra. Lepo vabljeni in na snidenje na Martinovo ali prihodnje leto, ponovno ob postavitvi klo-potca.
PB
11
Oktober 2009 _
Društvena kronika
Iz kraja v kraj po prekmurski ravnici
V programu delovanja društva podeželskih žena občine Markovci je tudi izobraževanje članic na strokovnih ekskurzijah, kjer spoznavamo dopolnilne dejavnosti na kmetijah ter kulturne in druge zanimivosti.
smo izvedele, da od semena do orhideje, ki jo lahko kupimo v trgovinah, mora preteči dve leti, se nam tudi cene niso zdele več tako visoke. Izvedele smo tudi veliko o negi in vzgoji orhidej. Nato smo si ogledale še čudovit tropski vrt, v katerem je veliko tropskega rastja in
V soboto, 12. septembra, smo se letos že drugič odpravile na enodnevno strokovno ekskurzijo. Spomladi smo spoznavale Slovenske gorice, sedaj pa smo obiskale Prekmurje. Strokovne ekskurzije organiziramo skupaj s kmetijsko svetovalno službo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj in podjetjem Ptujske vedute.
Pot nas je zjutraj najprej vodila v Mursko Soboto - prekmursko prestolnico. Ogledale smo si središče mesta in spile jutranjo kavico. Spoznale smo, da je Murska Sobota zanimivo manjše mesto, precej drugačno od Ptuja. V nadaljevanju smo se zapeljale proti Lendavi v Lendavske gorice, ki so zelo zanimive. Vinogradi so zelo razdrobljeni in zelo strmi, približno tako kot naše Haloze. Kljub tej razdrobljenosti pa je tu že kar nekaj turistične ponudbe - degustacije vin, vinotoči in drugi gostinski lokali. Pri Bukovniškem jezeru smo se okrepčale z malico in se odpravile v Dobrov-nik, kjer smo si ogledale rastlinjake, v katerih gojijo orhideje. Podjetje Orchi-dea Ocean goji orhideje v rastlinjakih, ki so ogrevani s termalno vodo. Orhideje sedaj gojijo že na treh hektarjih površin, letno bodo vzgojili do 1.200.000 orhidej. Prijazne delavke podjetja so nam predstavile vzgojo orhidej. Po tem, ko
orhidej v naravnem okolju, ki ga pričarajo v 400 kvadratnih metrih velikem rastlinjaku. Tu raste kava, ananas, bana-novci, črni poper in še veliko drugih rastlin, ki jih nekaj gojimo tudi po naših domovih, vendar naše rastline ne dosegajo takšnih dimenzij kot te, ki imajo rastne pogoje enake kot v naravi. Polne navdušenja nad čudovitim tropskim rastlinjem in orhidejami smo pot nadaljevale v Moravske toplice. Naš cilj je bila evangeličanska cerkev. Sprejel nas je evangeličanski škof Geza Erniša in nam povedal veliko zanimivega o evangeličanski veri. Nato smo obiskale še znamenito Plečnikovo cerkev v Bogojini. Popoldan smo se popeljale še na Goričko -odmaknj en, precej neokrnjen del naše domovine, stisnjen ob tromejo Slovenija, Avstrija in Mad-
žarska. Tu stoji največji ohranjen grad na Slovenskem, saj ima 365 prostorov. To je grad Grad. Javnosti je znan predvsem kot »središče slovenskih čarovnic«, saj bo pri njih letos v oktobru že 10. noč čarovnic. Grad, kije bil v zelo slabem stanju, že nekaj let obnavljajo, uredili so že kar nekaj prostorov. Tu smo si ogledale film o Goričkem. V prostorih gradu je predstavljenih šest značilnih domačih obrti. Zbirke so postavljene tako, da obrtniki pripravljajo večkrat letno delavnice in pokažejo, kako so to delali nekoč. Starih obrti želijo naučiti tudi mlade, da to znanje ne bi šlo popolnoma v pozabo.
Dan smo zaključile na turistični kmetiji Zelko v Pečarovcih, kjer so nam postregli z okusnim poznim kosilo in nam pripravili degustacijo vin v domači kleti. Kmetija leži na hribu med vinogradi. Na kmetiji se poleg vinogradništva, živinoreje in turizma kot dopolnilno dejavnostjo ukvarjajo tudi z lončarstvom. Za kmetijo je značilno, da vsi člani družine pomagajo pri delu. Imajo tri hčerke, ki so že poročene. Delo so si razdelili. Srednja hči je končala lončarsko šolo v Avstriji in nadaljuje lončarsko tradicijo, najmlajša se ukvarja s turizmom, najstarejša pa pomaga pri delu v vinogradih in v kleti. Gospodar nam je povedal in pokazal, kako nastajajo lončarski izdelki, v izdelovanju smo se lahko preizkusile tudi same. V poznih večernih urah smo se vrnile v naše, za nas najlepše, Markovce.
Slavica Strelec
12
_ Glasilo občine Markovci
Sardinija - dežela tradicije ■-
Člani Turističnega društva občine Markovci smo se v avgustu odzvali povabilu skupine Masshere etniche Thurpos di Oroteli iz Sardinije. Tako smo se udeležili 8. shoda Tradicionalnih mask Sardinije in 30-letnice društva Associazione Maschere Etniche Thurpos di Oroteli.
Priprave na samo gostovanje so se začele že v sredini marca, ko smo dobili prvo povabilo s strani našega prijatelja Gigija Deide iz pobratene občine Sa-mugheo na Sardiniji, ki nas je priporočil za to gostovanje. Potrebno je bilo uskladiti vse v zvezi s prevozom in ostalo. Pot je trajala pet dni in vsi sodelujoči so si morali urediti vse potrebno v svojih službah, poleg tega pa smo morali poiskati tudi potrebna sredstva za precej zahteven projekt.
Skupino smo sestavljali člani več društev, predvsem tistih ljudi, ki se posebej trudijo pri organizaciji in izvedbi našega markovskega fašenka. Prisotni so bili člani Turističnega društva, Etnografskega društva Korant Markovci, Etnografskega društva Tradicija Borovci in člani občinske uprave skupaj z našim županom in direktorico občinske uprave.
Na pot smo se odpravili 12. avgusta v jutranjih urah in se preko Sežane odpravili do pristanišča Livorno, kjer smo se ob 21. uri vkrcali na ogromen trajekt, ki nas je dobrih 12 ur vozil po Sredozemskem morju do otoka Sardinija. Pristali smo v mestu Olbia. Po približno dveh in pol urah vožnje z avtobusom smo prispeli v majhno mestece, ki je zgrajeno v hrib in na vsakem koraku kaže povezanost z njihovo tradicijo in kulturo. Pročelja hiš so poslikana z motivi iz njihovega vsakdanjega življenja in motivi njihovihmask, njihovimi Thurposi. Ko smo se pozdravili z našimi gostitelji, je sledila nastanitev na bližnjem kmečkem turizmu, kjer so nas čakale lepo urejene sobe in postelje, ki smo jih že težko pričakovali, vendar je bilo še daleč od tega, da smo lahko legli k počitku, kajti čakala nas je naša najpomembnejša prireditev, nastop na večerni povorki v Oroteliju.
Povorka po mestu je bila na dan sv. Janeza in se je začela na trgu sv. Janeza Batiste pred cerkvijo na dan njihovega
Markovčani na gostovanju na Sardiniji
cerkvenega zavetnika. Začetek prireditve je bil predviden za 18. uro, ker pa je takrat bila temperatura še 40 stopinj, je bila prestavljena na 19.30, ko je bilo »samo« 38 stopinj. Povorka po mestu je trajala dobri dve uri in lahko si nas predstavljate v korantijah pri tej temperaturi. Vendar smo vsi to poslanstvo z veseljem in korektno opravili in kot edini gosti iz tujine poželi na koncu bogat aplavz številnih turistov iz cele Sardinije. Po zasluženi večerji in kratki udeležbi na koncertu, ki je sledil povorki, smo se odpravili na naše novo domovanje in utrujeni, po več kot 30 urah bedenja, legli v postelje, vendar le za kratek čas, kajti že ob 3. uri zjutraj smo dobili v goste korante iz Borovcev, ki so nas vse lepo zbudili z glasnim zvonjenjem svojih korantovih zvoncev in zmotili tudi spanje koz in krav na pašnikih po okoliških hribih. Sledila je še »rusa«, ki nas je obiskala, in naenkrat je bila ura ob 6-ih zjutraj.
Drugi dan našega obiska je bil posvečen obisku naše pobratene občine Samug-heo, ki leži približno 60 kilometrov iz Orotelija. Ko smo prišli v Samugheo, nas je pričakal njihov podžupan. Sledili so prisrčen sprejem z Gigijem in ostalimi, obisk občinske zgradbe, sprehod po mestu in obisk Muzeja tekstila, na katerega so zelo ponosni. Nato pa še sprejem in kosilo na prijetnem Kmečkem turizmu, kjer nas je čakalo obilje tipične sardinske hrane in gostoljubja. Pa še kratek obisk na domu našega
Foto: arhiv društva
prijatelja Luiginja, ki nas je letos z ženo v Markovcih obiskal kar med dopustom.
Tretji dan našega obiska je bil namenjen druženju z našimi gostitelji v popoldanskem času, mi pa smo med tem skočili še na kratko kopanje v Sredozemsko morje in bili navdušeni nad lepimi plažami, za katere pravijo, da so najlepše na svetu, in čistim morjem. Popoldan in do poznih nočnih ur pa druženje z našimi gostitelji, ki so se zelo trudili, da nam vse razkažejo in dajo poskusiti vse, kar imajo najboljšega. Večerna predstavitev v maskah je zaradi visokih temperatur odpadla, mi pa smo nekaj prej legli k počitku, kajti vstati je bilo treba ob 5. uri in ob 9-ih smo iz Olbie s trajektom krenili proti Civitavechii, kjer smo prvič pri dnevni vožnji lahko opazovali lepoto Sredozemskega morja. Po pristanku nas je čakalo še približno 14 ur vožnje do doma in med opazovanjem lepot Italije smo si skupaj obujali vtise in se težko pričakovano bližali domu. Gostovanje, ki smo ga izvedli, je bilo uspešno, vendar ga ne bi mogli izvesti brez pomoči številnih posameznikov in organizacij, še posebej pa ne brez pomoči občine Markovci, župana in podpore občinskega sveta.
Hvala tudi podjetjem Spirala, Ptujska klet, Diw Service, Špic market Markov-ci in mnogim, ki sem jih nehote izpustil, pa so vendar pomagali pri izvedbi našega gostovanja na prijateljski Sardinji.
Franc Brodnjak
13
Oktober 2009 _
Društvena kronika
Ostanimo prijatelji!
Tako se je glasilo naše voščilo in zahvala gostom s Koroške, ki so nas obiskali v nedeljo, 17. maja. Vrnili so nam obljubljeni obisk in preživeli nedeljo pri nas v Markovcih. In kdo sploh so omenjeni prijatelji?
tudi, da so člani tamkajšnjega župnijskega sveta dolgoletni prijatelji našega kitarista Gregorja in da oba zborčka vodita punci z istim imenom - obe Alenki. Lanskega oktobra smo se srečali prvič. Naš zborček in nekaj predstavnikov žu-
To so pevke in pevci Otroškega cerkvenega zbora Alabare iz župnije Svetega Ilja iz Šentilja pod Turjakom. Lansko poletje smo ob družinski priložnosti s tamkajšnjim gospodom župnikom Tine-tom Tajnikom zašli v pogovor o otroških zborčkih v župnijah. Kmalu smo sklenili, da bi lahko izmenjali obisk in tako se je vse skupaj začelo. Ugotovili smo
pnije smo preživeli prijetenjesenski dan na Koroškem. Sodelovali smo pri sveti maši in po njej pripravili kratek nastop. Popoldan smo se razgibali ob športnih igrah in se prijateljsko poveselili. Ker so nam obljubili, da obisk vrnejo, smo jim gostoljubje želeli vrniti v enaki meri. Tudi oni so sodelovali pri sveti maši, ki sta jo vodila tako naš gospod
župnik kakor tudi šentiljski. Po maši so nam zapeli in se predstavili z nekaj pesmimi. Sledilo je kosilo, kjer je bila tudi priložnost za izmenjavo daril. Želeli smo izrabiti vsako minuto, zato nismo izgubljali časa in se hitro podali najprej v farno cerkev, kjer smo si natančneje ogledali, še vedno nove, orgle. Nato smo se peš podali do markovskega jezu, kjer so naše pevke pripravile kratko predstavitev vseh pomembnejših zanimivosti o naši občini. Ker so ravno to nedeljo v Novi vasi praznovali god sv. Izidorja, smo zavili še tja in vsi zbrani pevci sodelovali v kulturnem programu. Otroke smo presenetili tudi z vožnjo s konji, kjer so neizmerno uživali.
Pravijo, da je vsega lepega enkrat konec. Tako so se morali posloviti tudi naši prijatelji. Vrnili smo se v Markovce, kjer so še pred potjo domov napolnili svoje želodčke. Z zahvalo in njihovo himno "Rastejo v strmi gori" smo se poslovili in si obljubili, da se še srečamo. Čutiti je bilo veselje in hvaležnost, s čimer smo bili gostitelji izredno zadovoljni. Izkazalo se je, da znamo sprejeti in pogostiti goste, kakor se to spodobi. Ob tem velja zahvala gospodu župniku za posluh, kuharicama za izredno okusno kosilo in KUD-u Markovski zvon za organizacijo.
Alenka Rozanc
Poj z menoj na glasbenem taboru
Zadnji teden počitnic smo nekateri učenci naše šole izkoristili še zadnje dni in se udeležili Mladinskega glasbenega tabora, kije potekal v Markovcih. Tabor je organiziral KUD Markovski zvon, vodila sta ga Alenka Rožanc in Gregor Zmazek. Sreda, 26.8.
Za nami je prvi dan. Popoldan smo čas namenili spoznavanju, petju in zabavi, zvečer pa so animatorke pripravile zanimiv večerni program. Četrtek, 27.8.
Danes pa je bilo res naporno. Ves dan smo prepevali, zato smo prosti čas izkoristili kar se da zanimivo. Ker so starejši pevci imeli vaje, smo ostali taborniki imeli prosto. Namesto počitka smo si priredili modno revijo. Pri tem smo se zares sprostili, se nasmejali in pozabili na naporne vaje. Po večerji smo si ogle-
dali še zabaven film. Petek, 28.8.
Noč je hitro minila. Prebudil nas je zvok trobila. Sledila je jutranja telovadba, nato pa zajtrk. Spet so sledile vaje. Ker pa smo pesmi znali že dokaj dobro zapeti, so vaje potekale bolj sproščeno. In če mislite, da smo zvečer hitro zaspali, se krepko motite. Kljub nejevolji ani-matork smo se smejali, klepetali, hihitali, ... -definitivno nismo spali. Sobota, 29.8. Napočil je zadnji dan, dan, ki smo ga vsi najbolj čakali. Bil je zelo naporen, saj smo peli na dveh porokah in tabor zaključili s koncertom. Za našo energijo sta poskrbeli naši kuharici, ki
sta nam skuhali okusno kosilo. Obogateni z novimi prijateljstvi in spoznanji ter zadovoljni z našim nastopom, ki nam je odlično uspel, smo se utrujeni vrnili domov.
Mogoče se drugo leto ponovno dobimo ...upajmo!
Spela Mlinaric, Taja Meznaric
14
_ Glasilo občine Markovci
KUD Markovski zvon: pevsko čili in zdravi
Društvena kronika
Pa smo spet nazaj... nazaj v "pevskih klopeh" in pripravljeni na nove izzive, nove uspehe. Pevci Mešanega cerkvenega pevskega zbora Sveti Marko smo se ponovno zbrali na vajah in tako pričeli še eno pevsko sezono. Po poletnem oddihu smo se spet srečali prijatelji pevci, ki smo se sicer videvali več ali manj vse nedelje med poletjem. Za začetek nas je vse zbrane blagoslovil tudi domači župnik in nam zaželel pevskih uspehov in dobrega sodelovanja še vnaprej.
Prve vaje so velikokrat "utrujene", ko je potrebno sodelujoče spodbuditi in jih pripraviti na novo delo. Pri nas ni bilo tako. Pevsko kondicijo smo si čez poletje nabirali pri nedeljskem petju pri svetih mašah in pri letošnjih številnih porokah. Teh je bilo kar 14. Lahko rečemo, da smo v novo sezono stopili pevsko čili in zdravi.
Poletne mesece smo si letos resnično rezervirali "vsak zase". Petja ob nedeljah seveda nismo izključili, večjih nastopov
pa ne beležimo. Skupaj smo se zbrali na največji Marijin praznik, 15. avgusta, ko smo peli pri sveti maši pri Devici Mariji na Zavrču. Prijetno druženje je popestrilo še lepo vreme in dan je bil popoln. Zraven že omenjenih številnih porok v Markovcih, smo eno odpeli v Dornavi pri sv. Doroteji in drugo na Ptuju, pri sv. Ožbaltu. Poroke so postale zelo priljubljene, saj gre za prijetno dogajanje, kjer tudi pevci nekako postanemo del celotnega obreda mladoporočencev in ponosni smo, da jim lahko ta dan polepšamo kako drugače, kakor z glasbo. Prav zato smo poiskali nove pesmi, nove melodije in zraven vključili tudi različne instrumente. Vse to so ideje naših mladih, ki v društvu predstavljajo kar polovico vseh članov. Na mladih svet stoji, pravijo...
Prav zaradi zgoraj navedenih besed velja omeniti še prvi mladinski glasbeni tabor, ki se je odvijal konec avgusta v Markovcih. Šlo je za velik in zahteven projekt, ki je uspel nad vsemi pričakovanji. Idejni vodja tabora je bil Gre-
gor Zmazek, organizator pa naše Kulturno umetniško društvo Markovski zvon v sodelovanju z družinskim podjetjem ZAF iz Markovcev, župnijo sv. Marko, Osnovno šolo Markovci in občino Markovci. Kako so tabor in dogajanje na njem videli udeleženci - otroci, si lahko preberete v njihovih prispevkih. Izvedbo tabora so prisotni člani na sestanku upravnega odbora društva ocenili za zelo dobro in vzpodbudili, da tabor drugo leto ponovimo. Obljubili so tudi pomoč čim več ostalih članov društva. Vsi pevci se trudimo popestriti dogajanja v občini in izven nje. Menimo, da nam to vendarle uspeva. Ni lepšega, kot videti zadovoljne obraze in aplavz poslušalcev. Upamo in želimo si, da bo tako tudi v novi sezoni. Ponovno pripravljamo tradicionalni božični koncert, meseca maja pa tudi Marijin koncert. Vseskozi se pojavljajo številni nastopi in maše, zato nam dela zagotovo ne bo zmanjkalo. Dobra volja, trud in potrpljenje so ključ do uspehov...
Alenka Rožanc
Buča - sadež šestih kontinentov
V jesenskih dneh so buče s svojo barvitostjo zagotovo med najbolj zanimivimi in privlačnimi plodovi narave. In ne le, da so privlačne za oko, tudi izjemno uporabne so, saj jih lahko uporabljamo v kulinariki, naravnem zdravilstvu pa tudi v kozmetiki.
Največ bučnih semen v Sloveniji še vedno pridelamo na severovzhodu Slovenije, na tem območju ga pogosto uporabljamo v solati, zdaj pa pridobiva svoj sloves tudi drugod. Bučno olje postaja vedno bolj znano po vsem svetu. Vendar ne samo kot sestavina solate, temveč kot dodatek ali začimba k jedem nasploh. Vsekakor pa se v zadnjem času v vrhunski kulinariki uporablja predvsem pri sladicah.
Kulturno društvo Bukovci skrbi za tradicijo in je v ta namen posadilo bučna semena že zgodaj spomladi. Sedaj, ko so bile buče dovolj zrele zatrebljenje, so se odločili, dajihnalep sončen, še poletni dan otrebijo. Tako so združili prijetno s koristnim. Ker so delo opravili v popoldanskih urah, se jih je zbralo veliko število. Bila je tudi dobra letina, zato bodo, kot pravi gospodar njive, seme
bučnic odpeljali v oljarno, kjer bodo pridelali olje. Bučno olje lahko pridelujemo s tradicionalnim ali vročim stiskanjem. Pri tradicionalnem ali vročem stiskanju se semena najprej zmeljejo, nato se mešajo, pražijo in na koncu stisnejo. Tako pridobljeno olje ima značilno temno barvo, je gosto in ima značilen intenziven vonj. Pri hladnem stiskanju pa gre za povsem drugačen, poseben postopek, kjer se semena predhodno ne obdelujejo, temveč se v posebno stiskalnico vsi-pajo cela semena, iz katerih se iztisne ol-
je. Temperatura kljub trenju in pritisku ne sme preseči 40 stopinj Celzija, ker le tako olje ohrani vse hranilne snovi, ki so v bučnih semenih, in svojo značilno aromo. Olje je zaradi postopka bolj svetle -rdečkaste barve, vonja skoraj nima, okus pa je skoraj enak okusu bučnih semen. S pridelavo bomo kulturniki pridobili na kakšnem litrčku olja, tako bomo na Martinovo lahko jedli solato z domačim bučnim oljem.
PB
15
Oktober 2009 _
Zanimivosti iz naših krajev
Zakrament svetega zakona želita prejeti
Več nedelj zaporedoma smo v naši farni cerkvi imeli možnost slišati te besede, saj se je v zadnjih mesecih poročilo kar nekaj mladih parov, pa čeprav ni čas pred »fašenkom«.
Kajti nekoč je največ porok bilo prav v obdobju od svečnice do »fašenka«, ker je potem nastopil štiridesetdnevni post in se mesa ni jedlo. Vemo pa, da seje na »gostuvajih«, kot mi po domače imenujemo poroke, jedlo obilno in bogato. Vse to dogajanje okoli gostuvaja pa so spremljale tudi različne šege (dekliščine oz. kranclpinti, fantovščine, šranganje oz. zapiranje neveste). Nekoč so dekliš-čine ali pa fantovščine potekale na večer pred poroko, danes pa že teden ali več dni prej. Tako sta se bodoča ženin in nevesta v krogu svojih prijateljev in prijateljic poslovila od samskega stanu. Mislim, da se dekliščine in fantovščine dandanes obhajajo prej predvsem zaradi tega, ker so mnogo bolj burne kot nekoč. Predvsem pri šegah ob porokah so imeli različna pravila, kdo lahko sodeluje na dekliščini, zapiranju ... Tako so na dek-liščino bila povabljena samo neporočena in samska dekleta, prav tako na fantovščino samo »ledični« fantje. Dan današnji pa temu ni več tako, ali pa so taki pojavi zelo redki. Že v tednu pred gostuvajem so se pri hiši, kjer je le-to bilo, vsi na to pripravljali (zaklali so svinjo, pripeljali vino iz goric ...). Žens-
	
	
	i - tj
af	V* ;
*	v lig1
ke iz vasi pa so tudi imele navado, da so »prinesle« na gostuvaje. Ker so nekoč ljudje bili zelo revni, bi si le stežka kupili vse, kar se potrebuje ob takšnih dogodkih. Zato so sosedje in prijatelji na gostuvaje prinesli jajca, sladkor, kokoši, sol ., večinoma stvari, ki so jih kuharice potrebovale v kuhinji. Včasih je ženin na dan poroke šel po nevesto na njen dom, kjer so bili že zbrani svatje z njene strani, in tam so mu pred izročitvijo njegove izvoljenke postavljali tudi različne uganke, vmes pa mu pošiljali našemljene oz. neprave neveste. Nato je sprevod zapravljivčkov oz. »paručov«, pa tudi »lojtrnih« vozov krenil do cerkve. Te procesije vozov je bilo prav veselje gledati, saj so bile zelo slovesne, vaški godci so igrali, svatje pa peli in vriskali. Toda še preden so »gostovejn-ci« zapustili nevestino rodno vas, jih je čakala cestna zapora ali pa šranga, kot temu rečejo v osrednji Sloveniji. Pri zapiranju so smeli sodelovati, tako kot na fantovščini, samo neporočeni fantje. Ponavadi so cesto zaprli kar z malo debelejšo verigo, če jih je bilo več, so tudi prinesli razno kmečko orodje, in so vsi močno delali, ko se je poročni sprevod ustavil. Na loparju, na katerem se je dajal kruh v peč, pa je bila na eni strani napisana cena za nevesto, na drugi stani pa stavek »Nič ne košta, nič ne velja, naj se z vasi pelja«. V primeru, da ženin oz. priča ni hotel za nevesto nič plačati, se je
J» íiiB j


•f v
wT
y4 *
: i t
S, 0* \	^ ' '
%
mn m

. - ■■ - - * • ... ' . : V
Hužekovo gostüvanje
4. -	* -	tr	, .
pokazal svatom ta stavek. Vendar, če za nevesto niso nič plačali, so si ženinovi sorodniki nakopali strašno sramoto. Fantje, ki so nevesto zaprli, so za izklicno ceno postavili zelo veliko številko, katero so potem zbijali s tem, da so ženinu postavljali različne uganke. Ce pa se je iz vasi poročal fant, pa so ta običaj vršila dekleta. V današnjih časih še redkokdaj zasledimo tale običaj, vendar smo markovski fantje letos imeli priložnost, da smo kar dvakrat lahko zapirali. Navada je tudi, da se ob koncu te ceremonije nevesti oz. ženinu izroči darilo. Za zapiranjem pa sledi civilna poroka na matičnem uradu, nato pa še cerkvena. Ker so nekoč pred »fašen-kom« ob nedeljah tudi bile po tri ali celo več porok, so se ponavadi pred cerkvijo srečali tudi kopjaši, ki so zaplesali skupaj. V kopjaša je ponavadi bil oblečen najboljši prijatelj od ženina, ki je vso »gostuvaje« držal pokonci. Kopjaš je vedno moral imeti zelo dober jezik in dar govora, da je njegovo poslanstvo na poroki prišlo do izraza. Ce pa je bil kop-jaš zelo dober v svoji funkciji, je tudi zapeljal »pedešico«, ki pa je imela podobno vlogo kot kopjaš. »Pedešica« je navadno bila najboljša prijateljica od neveste. Gostije so tako trajale vedno dva dni, da se je vse pripravljeno pojedlo in spilo.
Marsikdo večkrat trdi, da je nam mladim vseeno, kar se dogaja z našo duhovno dediščino, vendar, preverjeno, temu ni tako. Posebno zdaj, ko smo v Markovcih zapirali, sem imel možnost vpogleda, v »zaku-lisje« tega običaja in verjemite, mladi še kako radi obujamo različne šege in navade naših prednikov, in samo nevedneži trdijo, da nam za to ni mar, ker tudi sami premalo storijo na področju, kar se tiče ohranjanja naše kulturne dediščine.
t „
Foto: zasebni arhiv
Matjaž Mlinaric
16
_ Glasilo občine Markovci
Prvi šolski dan
Dobrodošli, prvošolčki!
So trenutki in dogodki v našem življenju, kijih doživimo samo enkrat. Tak je brez dvoma tudi prvi šolski dan. Pričakovanja, veselje, pa tudi bojazni, dvomi in celo strah; to ne velja samo za otroke, male prvošolčke, še kako se ta občutja prepletajo tudi v nas odraslih. Letos je prag naše šole pogumno prestopilo 31 prvošolčkov. Nekako nam je le uspelo, da imamo dva oddelka; v 1. a razredu je 16 otrok, v 1. b razredu pa 15. Ob pomembnem dogodku smo jih skupaj z njihovimi starši sprejeli ravnatelj, učiteljici prvih razredov, vzgojiteljica, pedagoginja, učiteljice podaljšanega bivanja, jutranjega varstva, učiteljica angleščine ter policist. Kot vsako leto seje sprejema prvošolcev udeležil tudi gospod župan, kije še posebej pozdravil prvošolčke in jim hkrati podaril nezgodno zavarovanje.
V učilnicah so otroci skupaj z nami učiteljicami že vstopili na lokomotivo »Prvošolček«. Zapeli smo in zaplesali, lokomotivi pa smo dodali svoj obrazek ter svoje ime. Prav vsi so obljubili, da se na lokomotivo vrnejo že naslednji šolski dan. Tako pomemben dan se seveda ni smel zaključiti brez torte, s katero so se naši prvošolci tudi posladkali, pričakala pajihje tudi vrečka presenečenja. Vsem prvošolčkom naj se prvi šolski dan zapečati v srce kot poseben dan, ki se ga bodo z veseljem spomnili. Naloga staršev pa je, da skupaj s svojim otrokom raziščejo lepe stvari, ki jih bo prineslo učenje. Šola naj bo najlepši pes-kovnik, učitelji in starši pa otrokovi pomočniki pri gradnji peščenih gradov in utrdb. Samo s pozitivnimi prispodobami lahko otroku pričaramo šolo in učen-
je kot igro, pri kateri mu bomo vsi stali ob strani.
Srečen začetek vsem prvošolčkom in njihovim staršem!
Učiteljice prvih razredov: Darja Frangež, Vesna Kovačec in Silva Pilinger
V vrtcu to šolsko leto z enim oddelkom več
Potrebe po organiziranem varstvu in vzgoji so iz leta v leto večje. Tega se zaveda tudi naša ustanoviteljica, občina Markovci. V prostorih naše šole smo tako pridobili še en oddelek, v katerem je dobilo prostor dodatnih 19 otrok, v starosti od 2. do 4. leta. Šolsko leto tako pričenjamo s petimi oddelki, v katerih je zajetih 100 otrok. Razveseljiva je tudi novica, da smo uspeli znatno znižati spisek čakajočih otrok. Kako pomembna je vzgoja v predšolskem obdobju, se zaveda vedno več star-
šev, ki poleg varstva pričakujejo tudi rezultate vzgojno-izobraževalnih programov. Vzgojiteljice se tega še kako zavedamo, saj že ob evalvaciji minulega šolskega leta načrtujemo nove in pestre vsebine za šolsko leto, ki prihaja. Zadnji dve leti smo posvečali posebno pozornost domovinski vzgoji. To šolsko leto bomo posvetili pridobivanju znanja za ohranjanje lastnega zdravja in zdravja drugih. Ker na naše zdravje vpliva tudi dobro počutje in zdravo okolje, v katerem živimo, bo naloga osveščati
otroke, da bodo s svojim vedenjem znali varovati naravo. Nikakor ne bomo pozabili na lani pričeti projekt »Lepo vedenje«. Skratka, čaka nas veliko pestrih vsebin in nalog, ki bodo popestrile preživete dneve otrok v vrtcu. V novem šolskem letu želim vsem otrokom in njihovim staršem veliko uspeha, obogatenega z novim znanjem.
Cvetka Ferčič, vodja vrtca Markovci
17
Oktober 2009 _
Svetovni dan jezikov
Svetovni dan jezikov
V jeziku najdemo novo skrivnost, stari zaklad ... Daje znanje tujih jezikov biser, vemo vsi, kako lep je jezik materni, pa marsikdo pozabi in ga zataji. Tudi na naši šoli smo se prav zato letos ponovno odločili obeležiti 26. september, svetovni dan jezikov. Svoj jezik, slovenščino, bi morali malo bolj vzljubiti, imeti pa tudi željo po novih spoznanjih, po tujih jezikih, ki nas bodo popeljali v svet. V ta namen so pri pouku jezikov potekale različne aktivnosti. Pri slovenščini smo tako jezikali s pesmijo, nastale so pesmice v jezikovnem miš-mašu in pesmice o pomenu znanja jezikov, ugotavljali smo, koliko različnih jezikov je na svetu . Pri angleščini in nemščini pa smo izbrali besede, ki se tematsko povezujejo (npr. ljubezen) in jih prevedli v več različnih jezikov. Preizkusili smo se tudi v hitri izgovorjavi, za konec pa so učenci pripravili razstavo.
Sodelovali smo tudi na natečaju z naslovom RAP v nemškem jeziku, ki je potekal v okviru dneva jezikov. S pes-
micami ali predstavitvijo hobijev v nemškem jeziku so se še posebej izkazali: Monika Mernik, Barbara Šmi-goc, Jan Pihler, Blaž Jagarinec, Sara Bez-jak in Eva Vidovič. V lanskem šolskem letu nam je znanje jezikov prišlo še kako prav v Franciji, ko so učenci devetih razredov osvajali Pariz, in v Italiji na obisku pri prijateljski šoli iz Milana. Znanje jezikov nam je tako odprlo tudi sodelovanje s šolami iz drugih držav. Potovanja so nam omogočila, da smo se poleg angleščine in nemščine, tujih jezikov, ki se ju učimo na šoli, naučili nekaj osnovnih besed v romanskih jezi-
'íe. íífiAo .gb^rvtnfetA AT Äu^/tvy /|<£njcJü.j jfcudu. hxf^ ^atA&fi. fcy^'
íEb. Jkâ &Md diuioa Haxívjnui

AmsJi.
'ifoVmoc^TCl	ncö ^ /wcub&W
/j*x /ä	Au^ca^o
o<0Kgxs&s'c,	oL	ja
ato
^uäa	Pí JI&
■áxi «JVÜ/YÚ. /JMcçftcK rx rVWuAäjx'
y




kih teh dežel.
Vabljeni na ogled razstave!
Vida Vajda
So ist das Leben
Das Leben ist ein Karussell, genau so schnell und aktuell. In der Schule sprechen wir, du mit mir, ich mit dir. Über Lehrer, Zeugnisse, tolle neue Erlebnisse. Wir lachen immer viel, wie beim Affenspiel. Aber gestern warst du still, ich sorge mich um dich, was mit dir ist, wo du gerade bist. Ei, Leute, ich gehe, weil ich das nicht verstehe. Ach und noch etwas. Das ist sehr privat, aber hört auf meinen Rat. Worte sind Macht, über die ihr wacht und niemals lacht.
Monika Mernik in Barbara Smigoc, 9. b
Ljubezen jezično različna
»Z tem«, ti si moj problem, jer volim te in pomeniš mi vse. Ti amo, naslonim se na tvojo ramo, a ko te sakam, te pred šolo počakam.
Ti tudi ljubiš me, kaj še čakaš, poljubi me!
Marina Zupanič, 7. b
Jeziki, dober dan!
Dober dan, to ni vsak dan.
Če jezik v šoli narobe se vrti, doma se učiti moramo vsi.
Jezik je pomemben organ,
saj ga prav vsi uporabljamo vsak
dan,
zna pozdrave prav vse,
tudi take, da človek nasmeje se.
Blaž Kuhar, 9. b
Dan jezikov
Dan jezikov prišel bo spet, spet jeziki bodo na ogled. Italijanščina, angleščina, nemščina, španščina pa še makedonščina. Jeziki polni kulture so, srca nam napolnijo.
Blaž Jagarinec, 9. b
Jezikajmo
One, two, three,
angleščino obvladaš ti.
Orange, yellow, blue,
barve hitro že so tu.
Guten Tag, to pozdrav je Nemcev,
hallo pa ostalih tujcev.
Wie heißt du, vsak te vpraša,
to res ni govorica naša.
Angleščino obvladaš že,
zato nemščino še uči se.
Ko boš nemščino še malo znal,
učitelj petko ti bo dal!
Amadeja Juric, 7. b
18
Glasilo občine Markovci
Bralni maraton
V četrtek, 17. septembra, so seAmadeja Jurič, Angelika Lajh in Monika Zupa-nič, vse učenke 7. b razreda, udeležile Bralnega maratona, ki je pod okriljem Zveze prijateljev mladine Maribor potekal v središču Maribora. Bralni maraton je oznanil začetek tekmovanja za bralno značko, hkrati pa je predstavljal del dogajanja ob Evropskem tednu mobilnosti. Sodelovalo je 20 osnovnih šol iz Maribora in okolice, učenci pa so morali predstaviti svojo pesem, ki so jo napisali na temo ekologije. Naša dekleta so se uspešno predstavila s spodnjo pesmijo in požela velik aplavz.
Sonja Pavlenič
ZDRAVA NARAVA!
Naravi moramo zdravje povrniti in nepotrebne izpušne pline odstraniti.
Ekologija je pomembna veda, kije ne upoštevajo fantje iz našega razreda.
Lepo bi bilo, če bi smeti v koš metali,
ter plastenkam nov dom poiskali. Zemlja bi potem znova oživela, ter v svoji čistoči zablestela.
Potem bi lahko še dolgo svež zrak dihali
in v toplih sončnih žarkih uživali. Zato naj vsak za čisto okolje poskrbi,
naj bo na svetu še več EKO ljudi !
Amadeja Jurič, Angelika Lajh in Monika Zupanič, 7. b
Zanimivosti iz OŠ Markovci
Svetovno prvenstvo v oranju
V petek, 4. 9., seje v Tešanovcih odvijalo svetovno prvenstvo v oranju. Tam smo si obiskovalci lahko ogledali velike traktorje, kombajne, pluge in druge kmetijske stroje. Po ogledovanju strojev smo odšli gledat tekmovanje v oranju, ki je potekalo na dveh progah. Tekmovalci so prišli iz različnih držav (Kenije, Avstrije, Slovenije ...). Med našim ogledom je bil najboljši avstrijski tekmovalec. Po ogledu tekmovanja smo odšli proti tržnici, kjer smo lahko poskusili različne domače marmelade. Preizkusili smo se tudi v streljanju z veliko fračo in žaganju drv z žago. Naš obisk v Tešanovcih je bil končan in odpravili smo se proti avtobusu. Avtobus nas je odpeljal v Dobrovnik, kjer smo si ogledali tropski vrt. V vrtu sem videl mesojede rastline, ananas, banane, palme, največ pa je bilo raznobarvnih orhidej. Nekaj orhidej so si kupile tudi učiteljice. Po ogledu tropskega vrta smo se vrnili v avtobus, ki nas je odpeljal proti domu.
Minil je naš prvi naravoslovni dan v šestem razredu, bil je zelo zanimiv in poučen.
Zan Pivko, 6. b
Die Lara ist heute ganz gut drauf...
Die Lara ist heute ganz gut drauf, weil sie Geschenke kauft. Ihre Mutter hat Geburtstag, darum ist heute ein ganz besonderer Tag, weil sie Lara sehr mag.
Die Lara ist heute ganz gut drauf, weil sie Geschenke kauft. Sie kauft ihr eine Kette und eine schöne Marionette. Sie kauft ihr Pralinen mit vielen Rosinen.
Die Lara ist heute ganz gut drauf, weil sie Geschenke kauft. Sie bringt die Geschenke nach Hause,
und die Mutter ist sehr froh
oh sehr, sehr froh.
Darum ist das jetzt das Ende von
unserem Lied,
und es wird einmal ein Hit.
Sara Bezjak in Eva Vidovic, 8. a
Das Aufsteh'n
Ich wecke mich um sieben auf, und schlaf dann wieder ein. Die Uhr schlägt Acht dann bin ich wach,
oh nein, die Schule, mein Kopf macht krach.
Ich renn' zur Schule mit Vollgas,
das macht mir so ein Spass, der Lehrer guckt mich blöde an, »Wieso bist du so früh schon dran!?«
Dann gucke ich auf meine Uhr, da steht es wär' schon neun, der Lehrer sagt es ist erst sechs.
Dann sage ich »Echt? Das ist sehr schlecht.«
Jan Pihler, 9. a
Svetovni dan jezikov
Če želiš kamorkoli v tujino potovati,
moraš tuje jezike znati; da boš lahko druge razumel in si nova prijateljstva vnel.
Slovenščina naš je materni jezik, ki pa se tujcem zdi težak. Angleščino ali nemščino pa ima v šoli že vsak dijak.
Zato jezike se le uči in zraven malo se namuči. Saj znani pregovor se smehlja: »Kdor več zna, več velja.«
Patricija Zuman, 9. a
19
Oktober 2009 _
Iz dnevnika petošolcev
Šola v naravi - Simonov zaliv
Petek, 11.9.2009
V avtobusu smo bili zelo veseli, ker gremo na morje z najboljšimi prijatelji in prijateljicami. Med potjo smo se pogovarjali o morju, si izmislili pesmi in si pripovedovali šale.
Končno smo prispeli. Težko prtljago smo odnesli v grič. Malo smo počakali, ker sobe še niso bile pripravljene. V sobah smo se razpakirali in smo šli na kosilo. Po jedi smo šli na plažo. Tam smo se škropili, se pogovarjali in skakali s pomola. Po plaži je bila na vrsti večerja. Bila je odlična.
Zvečer smo šli vsi na sprehod v marino. Tam smo si ogledali jadrnice in jahte. Imeli smo tudi kratek opis jadrnic. Vrnili smo se malo zasopihani. Prišli smo v sobe. Takoj smo se stuširali, se preob-lekli v spalne srajce in napisali ta dnevnik.
Ana Murko, 5. b
Sobota, 12.9.2009
Zjutraj smo imeli telovadbo. Pojedli smo zajtrk in si pripravili učilnico za učenje. Potem smo bili veseli, daje bilo pouka konec. Sledilo je slastno kosilo. Sprehodili smo se do bazena, kjer smo se naučili kravl in žabico. Ko smo se vrnili, smo imeli malico in odšli na plažo, kjer smo se kopali in igrali. Odšli smo na igrišče, kjer smo igrali med dvema ognjema. Zvečer smo se stuširali, pospravili in šli spat.
Katarina Tement, 5. a
Nedelja, 13.9.2009
Zjutraj ob 7.00 nas je zbudila učiteljica Boža Kravina s trkanjem na vrata. Ko smo se zbudili, smo šli tekat. Prišli smo v hotel, si umili roke in šli jest. Jedli smo kruh, pašteto, maslo, marmelado in pili čaj. Ko smo se najedli, smo šli na pošto.
Tam smo kupili razglednice. Prišli smo s pošte in smo šli v bazen, kjer nas je učil učitelj Drago Prislan. Šli smo jest in naše kosilo je bilo sestavljeno iz juhe, krompirja, mesa in zelja. Kasneje smo se šli kopat, bila je zelo mrzla voda. Šli smo se med dvema ognjema. Na koncu smo šli spat.
Nika Korošec, 5. b
Ponedeljek, 14.9.2009
Z Nejcem sva se na deževen dan zbudila. Zjutraj ni bilo teka oziroma telovadbe. Počakali smo do pol osmih, ko je bila ura toliko, smo šli na zajtrk. Kopali smo se samo dve uri v bazenu. Šli smo v soline. Tam smo se naučili veliko stvari. Ko smo prišli nazaj, smo se šli učit. Po uri ali več smo šli na večerjo. Po večerji smo šli do plaže. Tam smo se šli igro med dvema ognjema. Po končani igri smo šli domov, si vzeli ključe in šli v hišico. V hiši sva se z Nejcem umila in šla pisat dnevnika.
Niko Bezjak, 5. b
Torek, 15.9.2009
Zjutraj smo se zbudili ob 7. uri. Oblekli smo se in odšli na zajtrk. Po zajtrku smo se peljali z ladjo v Piran. Tam smo videli staro mesto in cerkev Sv. Jurija. Kupili smo si lahko tudi sladoled in kakšen spominek. Ko smo se z ladjo vrnili, smo odšli na slastno kosilo. Po kosilu smo imeli počitek in potem še tekmovanje v plavanju v bazenu. Po tekmovanju smo odšli na plažo. Tam se nismo kopali, saj je bilo oblačno in mrzlo. Zato smo deklice plesale in pele. Sledila je še večerja in podelitev nagrad v plavanju in pospravljanju sob. Ura je že bila pozno, zato smo odšli spat.
Lucija Kuhar, 5. b
Sreda, 16.9.2009
Zjutraj smo se zbudili in šli na zajtrk. Po zajtrku smo odšli domov. Po poti smo se ustavili v Postojnski jami, tam smo se vozili z vlakcem. Videli smo polno jamskih živali, bili smo tudi v špagetni dvorani in v koncertni dvorani. Po ogledu smo odšli domov.
Aljaž Kekec, 5. b
¿TfiELČ C /AVL j*- m^AT^ y JzknV}Ll(\
/Ko-	^Ksd^r.
JcLfrV	¿xsxcJL /nr^cf	/V kthov'
MjJLT,
7


Afc
cTKT

JfMfdU J JMncT JU-

sjVtav

JJJI j>jvaLjs j^r ^n^ ^ f*™
20
Glasilo občine Markovci
Mladi in šport
v
Športni dan
V torek zjutraj sem se zbudila in bila zelo navdušena nad športnim dnevom. Upala sem, da bom dobro tekla, ker sem veliko vadila. Avtobusi so nas pobrali kar z začetnih postaj in nas odpeljali na Mestni stadion Drava Ptuj. Tam nas je pričakala razredničarka. Na stadionu smo tekali na 600 metrov, skakali v daljino, metali žogico in tekali na 60 metrov. Pri teku na 600 metrov so prvi trije dobili nagrado. Vesela sem bila, ker sem bila prvič na tem stadionu. Moja sošolka Amalija se je uvrstila na 3. mesto, Niko pa na 2. mesto, jaz sem bila sedma. Ta dan mi je bil zelo všeč !
Tea Korošec, 4. a
Športni park Stojnci gostil mlade nogometaše
Tik pred koncem počitnic in pred začetkom nove nogometne sezone je v soboto, 29. 8., in nedeljo, 30.8., v športnem parku Stojnci potekal turnir v malem nogometu med ekipami cicibanovU-10 in mlajših dečkov U-12.
Tekmovanje je bilo na igrišču z umetno travo, udeležilo pa se ga je 11 ekip iz nogometnih klubov Stojnci, Markovci, Dornava, Bukovci in Podvinci.Vsi igralci so dobili zaslužene medalje, najboljšim ekipam pa so bili podeljeni tudi pokali. Mladi igralci so pokazali veliko nogometnega znanja ter športno in borbeno igro. Čeprav nam je malo ponagajalo vreme, smo z izvedbo turnirja zadovoljni. Gledalci so lahko uživali v igri nadebudnih nogometašev, manjkalo pa ni tudi hrane in pijače.Veseli smo bili obiska našega župana Franca Kekca, ki je bil nad mladimi nogometaši zelo navdušen.
S tem turnirjem nam je uspelo združiti igro in prijetno druženje igralcev s prijatelji in sovrstniki, obenem pa dalo tudi zagon za začetek nove nogometne sezone. Med cicibani je 1. mesto osvojila ekipa NK Bukovci, 2. mesto je pripadlo NK Podvinci, 3. mesto pa so osvojili domačini NK Stojnci.
Pokal za 1. mesto med mlajšimi dečki je domov odnesla ekipa NK Dornava, 2. mesto je zasedel domači klub NK Stojnci, 3. mesto pa so si priigrali naši sosedje NK Markovci. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali pri izvedbi turnirja, trenerjem vseh udeleženih ekip, sodnikoma, predvsem pa domačemu trenerju Silvu Fošnariču, ki je bil glavni pobudnik tega turnirja.
Ksenija Pivko

f A
mmm
mj
		
1 i , ■ ~	V	•s
r L *		
		
21
Oktober 2009 _
Turistični društvo
Ocenjevanje okolja 2009
Kot vsako leto od ustanovitve društva smo tudi letos izvedli akcijo ocenjevanja okolja naših domov, poslovnih in vaških objektov, delov vasi ter izbor naj kmetije v občini Markovci za leto 2009.
Zaključno prireditev in podelitev priznanj smo letos zaradi napovedi slabega vremena izpeljali v naši dvorani v Mar-kovcih, kar je imelo za posledico tudi nekaj slabši obisk prireditve. Po podelitvi priznanj smo si ogledali film Petelinji zajtrk. V začetku našega dela, ko smo pripravljali naše prve in morda tudi najbolj odmevne predstavitve filmov, smo morda res imeli srečo, da smo v Markovce pripeljali nekaj zelo odmevnih igralcev (Rade Šerbedžija, Zlatko Šugman in drugi). Žal pa se nam zadnji dve leti dogaja, da nam zmeraj nekaj manjka.
Tako se nam je tudi letos zgodilo, da smo v zadnjem trenutku dobili sporočilo Vlada Novaka, da se je med dopustom na morju težko poškodoval in se prireditve ni mogel udeležiti. Poslal pa nam je naslednje sporočilo: »Spoštovani! Žal mi je, daje višja sila preprečila, da bi se videli v soboto v Markov-cih. Zato pa upam, da namesto tega morda na vašem odru. Uspešno prireditev vam želim in vas lepo pozdravljam, Vlado Novak - gajaš pišti.« Naši člani so kot vsako leto tudi letos spremljali in opazovali, kako lepo skrbijo naši občani za svojo okolico. Skupaj smo naredili ožji izbor, nato pa v nedeljo, 6.9., naredili še zadnji ogled in sprejeli sklep, da priznanja podelimo tistim, ki so si po našem mnenju to letos posebej zaslužili. Ocenjevalno komisijo smo sestavljali: Franc Brodnjak, Tatjana Petrovič, KsenijaRoškar in Mirko Cuš. Vidimo, da si nekateri, ki so priznanja že prejeli, ta priznanja ponovno zaslužijo, vendar bomo v društvu poskušali še naprej motivirati čim večji del naših gospodinjstev k urejanju svojih okolic in skrbi za čisto okolje. Letošnja priznanja so prejeli: Zinka in Peter Strelec iz Nove vasi, Milena in Konrad Zemljarič iz Zabovcev, Marjan in Marjana Bezjak iz Sobetincev, družina Cuš-Mlakar iz Prvencev, družina Veselič iz Borovcev, družina Korošec iz Strelcev, družina Pilinger iz Bukovcev,

Miran in Marija Kelenc iz Stojncev ter družina Bezjak iz Markovcev. Priznanje za urejenost poslovnega objekta je prejela Cvetličarna Rožmarin iz Bukovcev, priznanje za urejeni vaški objekt pa gasilsko vaški dom Markovci. Najlepše urejeni del vasi je pri Špicu v Markov-cih, posebno priznanje za razvoj turizma so podelili Francu Kekcu, za naj kmetijo pa razglasili kmetijo Veršič iz Sobetincev. Kmetija je last Veršič Branka in Milene in spada med srednje velika družinska posestva. Na njej živijo Milena in Branko Veršič, sin Matjaž, hčerka Mateja in tašča Šumenjak Marija. Kmetija obsega okrog 25 hektarjev obdelovalnih
površin in 3 hektarje gozdov. Posestvo obdelujejo z lastno mehanizacijo in so usmerjeni v prašičerejsko proizvodnjo - reja plemenskih svinj in prašičev pitancev. Na svojih njivah pridelujejo predvsem kulture, namenjene pridelavi lastne krme (ječmen, pšenica, koruza). Kmetija je vključena v slovenski okoljski program SKOP-IPL, integrirano pridelavo poljščin in ZEL-ozelenitev njivskih površin. Cilj njihovega kmetovanja je doseganje najvišjih možnih standardov v poljedelstvu in živinoreji in kmetovanje na okolju prijazen način.
Franc Brodnjak
22
Glasilo občine Markovci
Svetovno prvenstvo v pikadu
Z leve: Iris, Anita, Jasna, Valerija, Karmen in Alenka
Članice ŠD Grajena, sekcije pikado, v sestavi Valerija Tašner, Alenka Kukovec (Bukovci), Jasna Bezjak, Anita Potrč, Iris Furjan in Karmen Kerin, sicer članica Pikado kluba Kobra, so se s svetovnega prvenstva v elektronskem pikadu v Zadru vrnile z 11. mestom, ki so ga dosegle v konkurenci 22 ženskih ekip.
Svetovnega prvenstva v Zadru so se udeležile kot državne prvakinje med ženskimi ekipami ob pomoči sponzorjev, ki jih zaradi velikega zneska stroškov ni bilo tako malo. H pogovoru smo jih povabili posebej za izdajo Markovskega lista, zato je članica Alenka povedala, da bi se tokrat posebej rade zahvalile občini Markovci in mesnici Spirala za donatorstvo. »Hvala vam, kajti brez vas bi nam še težje uspelo,« dodajajo Divje mačke. Sicer jim pa tudi mi zaželimo veliko nadaljnjih uspehov.
PB
Ribiški zanesenjak Janez Vogrinec iz Zabovcev je v ribniku v Zabovcih ujel "dober plen". Ulovljeno ribo je seveda spustil nazaj v ribnik, s trofejo pa ga je v fotografski objektiv ulovila soproga Tilčka Vogrinec.