STROKA IN PRAKSA Kako so Rik, Lilu in Ita polepšali bibliopedagoške ure z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami v Občinski knjižnici Jesenice Keywords public libraries, Municipal Library Jesenice, Polde Stražišar Jesenice primary school, folk tales, read- ing, therapy with animals Izvleček Članek govori o sodelovanju med Občinsko knjižnico Jesenice in Osnovno šolo Poldeta Stražišarja Jesenice, ki je osnovna šola za otroke s posebni- mi potrebami. Sodelovanje se je začelo v šolskem letu 2008/2009. Število oddelkov, s katerimi sodelujemo, se spreminja glede na število učencev. Cilj bibliopedagoških ur v Občinski knjižnici Jesenice je, da bi otroci in mladostniki s pomočjo ljudskih pravljic izboljšali svoje sposobnosti branja, govora in pisanja. Vključen je tudi element socializacije. Otrokom in mla- dostnikom Osnovne šole Poldeta Stražišarja Jesenice pri branju pomaga tudi terapevtski pes (Rik, Lilu, Ita). Ključne besede splošne knjižnice, Občinska knjižnica Jesenice, Osnovna šola Poldeta Stražišarja Jesenice, ljudske pravljice, branje, terapija z živalmi Abstract The article presents the cooperation between the Municipal Library Jesenice and the Polde Stražišar primary school for children with special needs. The cooperation started in the school year 2008/2009 with two special program departments. The aim of the biblio-pedagogical hours in the Municipal Library Jesenice is to improve reading, speaking and writing skills of children and adolescents of the Polde Stražišar primary school. The element of socialization is also included. Sometimes, a therapeutic dog (e.g. Rik, Lilu, Ita) also facilitates the reading. STROKA in PRAKSA How Rik, lilu and i ta embellished the Biblio-pedagogical Hours for children and a dolescents with s pecial n eeds at the Municipal library j esenice Nina Jamar UDK 027:659.2 4 5 Šolska knjižnica, ljubljana, 27 (2018), 4, 4-10 1 UVOD V šolskem letu 2008/2009 se je začelo sode- lovanje oddelka za otroke Občinske knjižnice Jesenice z Osnovno šolo Poldeta Stražišarja Jesenice, in sicer z oddelki posebnega pro- grama vzgoje in izobraževanja. Osnovna šola Poldeta Stražišarja Jesenice je šola s prilago- jenim programom. Število oddelkov se giblje med dva in tri. Delo poteka v majhnih skupinah (od pet do sedem otrok ali mladostnikov) in je prilagoje- no njihovim sposobnostim. Otroci in mlado- stniki imajo večje ali manjše težave z govorom, branjem in pisanjem. Občinsko knjižnico Jesenice obiščejo enkrat mesečno, kjer pripra- vimo bibliopedagoško uro, ki traja 45 minut. Cilj bibliopedagoških ur, ki vsako šolsko leto potekajo od oktobra do maja, je s pomočjo pravljic izboljšati njihove sposobnosti branja, govora in pisanja. Vključen je tudi element socializacije, saj otroci in mladostniki obišče- jo knjižnico, komunicirajo s knjižničarji in drugimi uporabniki knjižnice ter si izposodijo knjige. Občasno se jim pridruži terapevtski pes. V začetku šolskega leta preverimo, ali so vsi udeleženci vpisani v knjižnico, da si lahko izposodijo knjige. 2 PREDSTAVITEV SODELUJOČIH 2.1 UPORABNIKI S POSEBNIMI POTREBAMI IFLA kot krovna organizacija knjižničarjev je v okviru svoje sekcije za delo z uporabniki s posebnimi potrebami v devetdesetih letih prejšnjega stoletja posebno pozornost name- nila tem uporabnikom. Izdala je priporočila za delo z gluhimi in naglušnimi, s slepimi in slabovidnimi, s pacienti v bolnišnicah in oskr- bovanci v domovih za ostarele ter z zaporniki. Leta 2001 so pripravili smernice za knjižnične storitve za osebe z disleksijo (Dolgan Petrič, 2007, str. 74). IFLA deli uporabnike s posebnimi potrebami in posebne ciljne skupine glede na smernice za posamezne skupine: vizualno ovirani (slepi in slabovidni, osebe s težavami s tiskom), gluhi in naglušni, osebe z bralnimi težavami (disleksi- ja), gibalno ovirani (osebe z omejeno moto- riko), osebe z motnjami v duševnem razvoju (kognitivno ovirani), osebe v dolgotrajni oskrbi (bolnišnični pacienti, zaporniki, starostniki v domovih za ostarele in drugih oskrbovalnih in- stitucijah, osebe, ki ne morejo zapustiti doma), osebe v posebnih okoliščinah (nepismeni, socialno-ekonomsko prikrajšani, upokojenci, brezposelni, brezdomci) ter multikulturne skupnosti (Library services to people with special needs, 2015). Knjižničarji ostajajo pri metodah sodelovanja s 'posebnimi' družbenimi skupinami previdni: četudi nekdo pripada eni izmed omenjenih skupin, to še ne pomeni nujno, da mu morajo vedno ali neizogibno nuditi posebno pomoč. Z drugimi besedami: vsak izmed njih ima pra- vico do 'običajne' postrežbe, v kolikor pa želi ali potrebuje dodatno ali posebno sodelovanje oz. pomoč knjižničarja, pa naj bi mu bilo to omogočeno (Griljc, 1996, str. 176–177). Tudi na oddelku za otroke Občinske knjižnice Jesenice pripravljamo bibliopedagoške dejav- nosti za uporabnike s posebnimi potrebami, ki vsakič s seboj v knjižnico prinesejo tudi mnogo veselja in volje do življenja. Treba pa je paziti na spoštovanje in nikoli pozabiti, da uporabni- kom s posebnimi potrebami lahko pomagamo samo toliko, kolikor si to sami želijo. Različni primanjkljaji lahko povzročijo težave pri branju in ustvarijo potrebe po prilago- jenem gradivu pri: »osebah z motnjami v duševnem razvoju, osebah s težavami na področju branja, osebah z motnjami pozor- nosti, motorike in zaznavanja (MBD/DAMP), osebah z avtizmom, osebah s prirojeno okvaro sluha, osebah z okvaro sluha in vida, osebah z govorno-jezikovnimi motnjami, starejših, deloma dementnih osebah, novih priseljencih in drugih osebah s pomanjkljivim znanjem večinskega jezika, funkcionalno nepismenih osebah in osebah z nezadostno izobrazbo, otrocih« (Smernice za lažje berljivo gradivo, 2007, str. 11–14). 2.2 OBČINSKA KNJIŽNICA JESENICE Občinska knjižnica Jesenice spada med osrednje slovenske splošne knjižnice. Skrbi za Cilj bibliopedagoških ur je s pomočjo pravljic izboljšati sposobnosti branja, govora in pisanja ter socializacija otrok in mladostnikov. iFLa kot krovna organizacija knjižničarjev je v okviru svoje sekcije za delo z uporabniki s posebnimi potrebami v devetdesetih letih prejšnjega stoletja posebno pozornost namenila tem uporabnikom. 6 STROKA IN PRAKSA nina j amar: kako so Rik, lilu in i ta polepšali bibliopedagoške ure z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami v občinski knjižnici j esenice območje z več kot 31.000 prebivalci, ki živijo v treh občinah: jeseniški, kranjskogorski in žirovniški. Ob koncu leta 2016 je bilo v zbirki jeseniške knjižnice 171.637 enot gradiva. Celotna zbirka je vpisana v računalniško bazo in vključena v slovenski vzajemni katalog. V knjižnico je bilo leta 2016 včlanjenih 7797 čla- nov, kar je okrog 25 % prebivalcev. Leta 2016 je knjižnico obiskalo 200.132 ljudi, ki so si izpo- sodili 396.784 izvodov knjižničnega gradiva. Na oddelku za otroke, v sklopu katerega pote- ka sodelovanje z Osnovno šolo Poldeta Stra- žišarja Jesenice, pripravljamo vrsto dejavnosti, ki jih otroci z veseljem in redno obiskujejo: ure pravljic za predšolske otroke, ustvarjalne delavnice, angleške urice, nemške urice ter uganke meseca za šolarje. Poleg naštetih dejav- nosti izvajamo tudi vodene obiske knjižnice za otroke iz vrtcev in šol. Maskota oddelka za otroke je Brihta. Vsako leto od oktobra do maja poteka projekt Berem z Brihto, ki je namenjen spodbujanju k branju. 2.3 OSNOVNA ŠOLA POLDETA STRAŽIŠARJA JESENICE Osnovna šola Poldeta Stražišarja Jesenice je javni vzgojno-izobraževalni zavod, ki ga je 27. 5. 1992 z odlokom ustanovila občina Jese- nice (Ur. l. RS štev. 29/92 in 40/92). Osnovna šola Poldeta Stražišarja izvaja tri programe: prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom (za učence z lažjo motnjo v duševnem razvoju), posebni program vzgoje in izobraževanja (za učence z zmerno in težjo motnjo v duševnem in telesnem raz- voju v oddelkih vzgoje in izobraževanja) ter izobraževalni program s prilagojenim izvajan- jem in dodatno strokovno pomočjo (izvaja se na bližnjih osnovnih šolah v okviru mobilne pedagoške službe za učence s specifičnimi učnimi težavami). 2.4 VODNICA TERAPEVTSKIH PSOV Nina Ilič je bila vodnica terapevtskih živali, ki se je po smrti psa Rika leta 2015 preusmerila tudi na druge dejavnosti, ne povsem izklju- čujoč terapijo s pomočjo živali. Trenutno je njena pozornost, kar se tiče terapije s pomočjo živali, usmerjena predvsem na čebele. Pri delu sta ji, dokler je bila vodnica terapevtskih psov, pomagala psa Rik in Lilu. Bili so uigrana in skladna ekipa. Rik je poosebljal sprejemanje in potrpežljivost, še posebej rad je imel otroke. Lilu pa je bila tista, ki je imela še posebej rada najstarejše. Toliko je mogoče o Riku in Lilu za- pisati na papir, v živo pa je bilo vsako srečanje z njima pravi užitek, še posebej za otroke. Nina Ilič je tudi avtorica knjige Terapija s pomočjo živali – kaj to je in kako jo lahko uporabim, ki jo je izdala leta 2013. Predvsem pa še vedno v povezavi z živalmi opozarja na odgovornost, varnost, veterinarske preglede, ustrezna cep- ljenja in zdravljenja. 2.5 AMBASADORJI NASMEHA Ambasadorji nasmeha so prvo slovensko društvo za terapijo s pomočjo živali. Delujejo od leta 2004. Zavedajo se svoje odgovornosti, zato so njihovi pari (tako psi terapevti kot vodniki) preverjeni: par mora opraviti posebno šolanje s končnim preizkusom, terapevtska žival je vsako leto veterinarsko pregledana in testirana na preverjanjih aktivnih članov. Društvo Ambasadorji nasmeha organizira izobraževalne seminarje, strokovna preda- vanja, predstavitvene obiske v ustanovah z namenom širjenja in zagotavljanja kakovostne terapije in aktivnosti s pomočjo živali v Slove- niji. Cilj je doseči, da se terapija in aktivnosti s pomočjo živali ustalijo in izvajajo kot priznana oblika pomoči v zdravstvu, šolstvu in drugih primernih področjih (Ambasadorji nasmeha). Zala Špegu (vodnica) in Ita (pes terapevt) sta terapevtski par, ki deluje v okviru Društva Ambasadorjev nasmeha. 3 PREDSTAVITEV SREČANJ, KI POTEKAJO V OBČINSKI KNJIŽNICI JESENICE 3.1 BIBLIOPEDAGOŠKE DEJAVNOSTI ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE S POSEBNIMI POTREBAMI V OBČINSKI KNJIŽNICI JESENICE Za leto 2008 je bilo v Občinski knjižnici Jeseni- ce predvideno, da bi začeli izvajati tudi biblio- pedagoške dejavnosti za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. V bližini Občinske Na oddelku za otroke, v sklopu katerega poteka sodelovanje z osnovno šolo poldeta Stražišarja Jesenice, pripravljamo vrsto dejavnosti, ki jih otroci z veseljem in redno obiskujejo. a mbasadorji nasmeha so prvo slovensko društvo za terapijo s pomočjo živali, katerega cilj je doseči, da se terapija in aktivnosti s pomočjo živali ustalijo in izvajajo kot priznana oblika pomoči v zdravstvu, šolstvu in drugih primernih področjih. 7 Šolska knjižnica, ljubljana, 27 (2018), 4, 4-10 knjižnice Jesenice je tudi Osnovna šola Poldeta Stražišarja Jesenice, ki je osnovna šola s pri- lagojenim programom. Ker v oddelkih devet- letne osnovne šole z nižjim izobrazbenim stan- dardom delo poteka po predvidenem učnem načrtu, možnosti za sodelovanje s knjižnico ni veliko. Občinsko knjižnico Jesenice obiščejo v okviru projekta Rastem s knjigo in v okviru kulturnega tedna, ki vsako leto aprila poteka na šoli. Z oddelki posebnega programa vzgoje in izobraževanja pa se je bilo mogoče dogovo- riti za mesečno obiskovanje knjižnice. Velja pa omeniti, da brez podpore strokovnih delavk z Osnovne šole Poldeta Stražišarja Jesenice, ki so pripravljene sodelovati in otroke pripeljati v knjižnico, to ne bi bilo mogoče. Začelo se je zelo previdno, saj s tovrstnim delom v Občin- ski knjižnici nihče ni imel izkušenj. Zato smo od srečanja do srečanja način dela, glede na pridobljene izkušnje, skušali čim bolj prilagaja- ti sposobnostim in željam sodelujočih otrok in mladostnikov. Osrednja nit srečanj so pravljice. Tako kot v pravljicah je tudi v življenju polno preprek, preprekam pa, če verjamemo pravljicam, sledi srečen konec. V prvem letu je bilo nekaj ljud- skih pravljic povzetih po pripovedovanju čisto prave tete Pehte (Marice Globočnik) iz Kranj- ske Gore, zelo prijetne gospe, ki se je rada, tudi v pozni starosti, navihano smejala. Pravljico je na začetku vedno prebrala ali pove- dala knjižničarka, kasneje pa so se za branje opogumili tudi otroci in mladostniki. Po pravljici vedno ostane še nekaj časa za razgi- bavanje sivih celic z ugankami, križankami in drugimi zanimivostmi za »brihtne« glave. Za uspešno celoletno sodelovanje z Občin- sko knjižnico Jesenice otroci in mladostniki Osnovne šole Poldeta Stražišarja Jesenice prejmejo Brihtina priznanja. Ves čas se jih tudi spodbuja, da bi tudi sami čim več brali in si izposojali knjige v knjižnici. Maskota oziroma bralni lik Brihta je tisti, ki spremlja vse doga- janje na oddelku za otroke Občinske knjižnice Jesenice. 3.2 BRANJE Z RIKOM, LILU IN ITO V OBČINSKI KNJIŽNICI JESENICE V šolskem letu 2010/2011 smo v bibliopedago- ške ure z učenci Osnovne šole Poldeta Straži- Slika 1: Nina in Rik Za uspešno celoletno sodelovanje z o bčinsko knjižnico Jesenice otroci in mladostniki osnovne šole poldeta Stražišarja Jesenice prejmejo Brihtina priznanja. 8 STROKA IN PRAKSA nina j amar: kako so Rik, lilu in i ta polepšali bibliopedagoške ure z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami v občinski knjižnici j esenice šarja Jesenice vključili tudi zdravilno terapijo z živalmi z vodnico terapevtskih živali Nino in terapevtskim psom Rikom. Do sodelovanja je prišlo na pobudo vodnice terapevtskih živali Nine. Pobuda je bila s strani Občinske knjižni- ce Jesenice in Osnovne šole Poldeta Stražišarja Jesenice z veseljem sprejeta. Sodelovanje s skupinami otrok in mladostnikov Osnovne šole Poldeta Stražišarja Jesenice, s katerimi je Občinska knjižnica Jesenice že sodelovala, se je tako še nadgradilo. Prav je, da še posebej omenimo Rika, izšola- nega terapevtskega psa, mešančka večje rasti, ki je bil zelo prijazen, umirjen in potrpežljiv in se je pustil tudi božati, krtačiti, si umiti zobe. Rik je bil namreč v središču vsega dogajanja. Pri njegovem delu mu je enkrat pomagala tudi psička, mešanka manjše rasti, zelo razigrana Lilu. Lilu je s svojim obiskom polepšala dan predvsem mladostnici na invalidskem vozičku, ker je bila manjša in je tako laže poiskala naro- čje, v katerem se je razvajala. Ne samo da je bilo branje z Rikom zabavno in prijetno, na spletni strani Ambasadorjev nasmeha (Ambasadorji) je zapisano, da gre pri terapiji s pomočjo živali (TŽP) za ciljno usmerjeno pomoč, pri kateri je žival, ki mora ustrezati specifičnim kriterijem, bistven del procesa zdravljenja. TPŽ izvaja strokovnjak s področja zdravstva oz. socialnega dela, ki ima potrebno strokovno znanje ter izkušnje s področja svoje zaposlitve. TPŽ je zasnova- na tako, da pospešuje izboljšanje človeških fizičnih, socialnih, emocionalnih in/ali kogni- tivnih funkcij (kognitivne funkcije se nanašajo na mišljenje ter intelektualne sposobnosti). TPŽ izvajamo na različnih področjih in lahko poteka v skupini ali individualno. Potek obiska dokumentiramo in ocenimo. Namen in cilj za vsakega posameznika morata biti točno dolo- čena, napredek merjen. Poleg vsega napisanega pa je pomembno izpo- staviti še naslednje: vsa pozornost je namenje- na Riku in knjigi, zato se otroci ob branju ali poslušanju niso počutili kritično ocenjevani ali izpostavljeni. Rikova naloga je bila, da je s tač- ko, smrčkom ali kako drugače pokazal, katere besede ali stavka ni razumel ter kateri od otrok naj mu nerazumljivo razloži s svojimi beseda- mi ali morda ponovno prebere. Brali so otroci in mladostniki, če je bil to prevelik zalogaj, pa je brala vodnica terapevtskih živali Nina. Ko je Rik odšel »v pasja nebesa«, je v Občinsko knjižnico na obisk k otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami pogumno zakorakala Ita, ki je izšolana terapevtska psička srednje rasti. Njene lastnosti so prijaznost, umirjenost in potrpežljivost. Z vodnico Zalo sta enkraten par. Težava nastane le, kadar se nad Jesenica- mi zberejo črni oblaki in zagrmi. Takrat Iti ne pomaga niti Zalina tolažba. Strahu je preveč. Sicer pa se Ita rada uleže na svojo blazino in posluša pravljico, ki ji jo preberejo otroci in mladostniki s posebnimi potrebami. Glede na to, da med poslušanjem včasih skoraj zaspi, je očitno z branjem zadovoljna. Ita je zelo razigrana in skupaj z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami se po pravljici najraje zabavajo z agilitijem. Na spletni strani Komisi- je za agility je zapisano, da je agiliti idealna ak- tivnost za človeka in psa, je veselje do gibanja in tesnega stika s psom. Agiliti je lahko hkrati rekreacija in zabava, pa tudi tekmovanje in Slika 2: Zala in Ita pri terapiji s pomočjo živali (tŽp ) gre za ciljno usmerjeno pomoč, pri kateri je žival, ki mora ustrezati specifičnim kriterijem, bistven del procesa zdravljenja. 9 Šolska knjižnica, ljubljana, 27 (2018), 4, 4-10 druženje. Športnik teče s psom mimo zapore- dno postavljenih ovir in z različnimi slišnimi ter vidnimi ukazi usmerja – vodi psa tako, da kar najbolj natančno in hitro premaguje ovire. Otroci in mladostniki s posebnimi potrebami so navdušeni, da lahko sami usmerjajo psa in pes celo z veseljem stori, kar mu rečejo. Odlično, ni kaj. Pa seveda obvezno božanje in kakšen sladoled tudi ne smeta manjkati. Tole je Zala zapisala o enem izmed božično- -novoletnih obiskov v knjižnici: »Z učenci smo se srečali na hodniku knjižnice. Večina se jih je posedla na blazine, nekateri pa so raje sedli na stolčke. Medtem sva se z Ito pripravili in seznanili s prostorom. Vprašali sva, če se mo- goče spomnijo, iz katerega društva prihajava. Z malo pomoči so uganili. Učenci in Ita so se seznanili prek božanja. Šli sva do vsakega. Vsak nama je povedal, kako mu je ime. Ita je s seboj prinesla črke. Ponovili smo abecedo. Vsak je povedal črko, ki je sledila. Poizkusili smo se tudi v iskanju črk. Tema je bila Ita in vse, kar bi bilo lahko povezano z njo. Skupaj z Ito smo izbrali: O – oko, K – krempelj, T – tačka, Z – zobje, R – rep, V – vrečka, U – uhelj, E – epilepsija, Ž – žoga. Ita pa je s seboj prinesla tudi adventni koledar. Pogovarjali smo se o tem, da čokolada ni primerna za Itin adventni koledar. Povedali smo, kateri dan v mesecu je in katerega meseca smo. Poiskali smo pravi datum in Ita je dobila adventni priboljšek. Prisluhnili smo in slišali, kako glasno Ita pije. Naša naslednja naloga je bila iz črk sestaviti napis Ambasadorji nasmeha. Prebrali smo pravljico Pogumni pingvinček. Pingvinček v pravljici je požgečkal mroža in seveda smo se med seboj morali požgečkati tudi mi. Vsak je prebral delček pravljice, Ita pa je bila prečesana in prebožana. Ja, seveda, pa na glasbeni doda- tek v obliki Silvestrskega poljuba ne smemo pozabiti.« Poleg psihičnega in socialnega zdravilnega učinka terapije s pomočjo živali tako z bra- njem s terapevtskim psom izboljšujemo tudi sposobnosti branja, govora ter posledično pisanja, kar je cilj bibliopedagoških dejavnosti z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami v Občinski knjižnici Jesenice. pravljice, ki smo jih brali skupaj s kužkom 1. Allen, J.: Nisem srčkan 2. Barrow, D.: Ste kje videli slona? 3. Bedford, D.: Veliki pulover malega medveda 4. Bowley, T.: Amalija si želi kužka 5. Broad, M.: Spominčica 6. Byrne, E.: Ta knjiga je čisto podivjala 7. Chapman, J.: S tačko v tački 8. Corderoy, T.: Pogumni pingvinček 9. Donaldson, J.: Hiška, majhna kot miška 10. Echert, H.: Zajec in jež tekmujeta 11. Genechten, Guido van: Rik in prijatelji 12. Gleeson, L.: Poglej, knjiga! 13. Grimm, J.: Janko in Metka 14. Grimm, J.: Sneguljčica 15. Hardy, E.: Kje je Frida? 16. Jansoon,T.: Mumin in rojstnodnevni gumbek 17. Kaadan, N.: Harun in jasmin 18. Kremol, U.: Racman in knjiga 19. Milčinski, F.: Kobilja jajca 20. Papp, L.: Zoja in Belka 21. Percival, T.: Mihovo pismo 22. Poitier, A.: Kdo je naslednji 23. Smallman, S. Kamen želja 24. Suhodolčan, L.: Peter Nos je vsemu kos 25. Suhodolčan, P.: Hud planet 26. Trije medvedi: ruska pravljica 27. Trelaven, L.: Snežinke z napako 28. Tri uganke (slovenska pravljica) 29. Tullet, H.: Pritisni tukaj 30. Rokavička (ukrajinska pravljica) 31. Webster, C.: Pika plete 32. Wellesley, R.: Kako je ježek našel prijatelja 33. Zajec in jež (slovenska pravljica) poleg psihičnega in socialnega zdravilnega učinka terapije s pomočjo živali tako z branjem s terapevtskim psom izboljšujemo tudi sposobnosti branja, govora ter posledično pisanja. 10 STROKA IN PRAKSA nina j amar: kako so Rik, lilu in i ta polepšali bibliopedagoške ure z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami v občinski knjižnici j esenice Viri in literatura Ambasadorji nasmeha. Ljubljana: Društvo Ambasa- dorji nasmeha. Dostopno na: http://ambasador- ji-nasmeha.si/ (22. 12. 2018). Dolgan-Petrič, M. (2007). Knjižnične storitve za uporabnike s posebnimi potrebami: priporočila za delo z osebami z disleksijo. Šolska knjižnica, 17(2), 72–78. Griljc, M. 1996. Srečanje in delo z drugačnimi upo- rabniki. Knjižnica, Ljubljana, 40(3-4), 175–192. Komisija za agility pri Kinološki zvezi Slovenije. Vodice: Kinološka zveza Slovenije. Dostopno na: http://www.agility-slo.com (19. 7. 2018). Library services to people with special needs sec- tion. (2015). Haag: IFLA. Dostopno na: http:// www.ifla.org/lsn (22. 12. 2018). Občinska knjižnica Jesenice. Jesenice: Občinska knjižnica Jesenice. Dostopno na: http://www. knjiznica-jesenice.si (29. 8. 2018). Osnovna šola Poldeta Stražišarja. Jesenice: Osnov- na šola Poldeta Stražišarja. Dostopno na: http:// www.poldestrazisar.si/files/2017/10/PUBLIKA- CIJA-2018-19.pdf (22. 12. 2018). Smernice za lažje berljivo gradivo. Smernice za knjižnične programe opismenjevanja: nekaj praktičnih predlogov. (2007). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. NiNa JaMaR je zaposlena v Občinski knjižnici Jesenice Naslov: Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice E-naslov: nina@knjiznica-jesenice.si 4 SKLEP Srečanja, tako tista samo v družbi knjige oz. pravljic kot tudi tista v družbi z kužkom, so med vsemi sodelujočimi spletla posebne vezi, ne samo službene. Otrokom in mladostnikom, ki zmorejo brati, glasno branje pred skupino ne predstavlja več težave. Tisti otroci in mla- dostniki, ki sami ne zmorejo brati, pa vedo, da sta knjižnica in branje prijetna in sproščujoča. Z bibliopedagoškimi dejavnostmi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami v Občins- ki knjižnici Jesenice je bilo doseženo več, kot je bilo to ob začetku, brez izkušenj, mogoče pričakovati. Želimo si, da bi otroci in mladost- niki, ki zdaj vedo, da vstopiti v knjižnico in seči po kakšni knjigi ni nič groznega, tudi čisto sami kdaj prišli v knjižnico in si izbrali kakšno knjigo, ki bi jo prebrali v svojem prostem času. Kdaj pa kdaj se tudi to že zgodi. Vse to pa ne bi bilo mogoče brez podpore vodje oddelka za otroke Občinske knjižnice Jesenice, Cirile Leban.