Balkanska kriza
Ze v grški vstaji proti Turkom so bili Angleži, Francozi m Rusi zavezniki, ker je pač vsaka velesila zasledovala svoje lastne interese : Rusija, da bi preko Grčije dobila prosto pot v Sredozemlje, Francija, da bi ščiti<a svoje interese v Orientu, Angleži pa, ker so jo rabili za oporišče svojega imperija v Indiji. Ko je bila 20. oktobra 1827. I. v pomorski bitki Turčija od teh velesil premagana, je takoj priznala samostojnost Grčiji, Angleži pa so na ta način spretno izločili oba tekmeca iz Grčije in od tedaj pa do danes je bila Grčija vedno pod angleškim vplivom Da Anglija tudi v tej vojni zasleduje svojo tradicionalno politiko, nam najbolje dokazujejo dogodki zadnjih dni.
Ker se Kusi ji ni posrečilo dobiti preko Grčije izhoda na morje, je to isto skušala doseči preko Bolgarije Pod pretvezo, da ščiti balkanske Slovane, je 24. aprila 1877. I. napovedala vojno Turnom. Res je sicer , Su so Rusi v Sveto-štefanskem miru dosegli velikanski u* speb. Premagana Turčija je morala priznati samostojnost Bolgarije in tej sta bili priključeni tudi pristanišči Solun in Kawalla. Toda Anglija je proti temu grozila z vojno in zbiranje angleškega brodovja pri Malti je Rusijo prisililo, da je na Berlinskem kongresu razveljavila Svetoštefanski mir in Bolgarija je izgubila malo prej pridobljeni orista* nišči. S tem je bila Bolgarija in posredno tudi Rusija odrinjena od Sredozemskega morja.
Isti problemi so se pojavili tudi v tej vojni. Tudi sedaj skuša • kot poprej ruski carji ■ Stalin prodreti s pomočjo vazalnih držav - Grčije, Bolgarije, Jugoslavije • do Sredozemskega morja. Tudi sedaj se Anglija upira na vse kriplje namenom svoje »zaveznice«. To je do-
kazal boj v Grčiji, to kaže tudi zapletanje jugoslovanske krize z dvorna vladama, • Stalin-Titovo vlado v Beogradu in s kraljevo begunsko vlado v Londonu. Kot lahko pričakujemo se bo ta kriza med zavezniki vedno bolj poostrila, ker Anglija ni in ne bo trpela v Sredozemlju »zaveznice* sovjetske Rusije.
Zadnji dnevi jugoslovanske in grške krize so zopet pokazali rusko stremljenje, preko Balkana se preriniti do Sredozemskega morja in si tako utreti pot v svet. Pri tem pa je zopet zadela ob najobčudjivejšo točko angleške interesne sfere, ki ne trpi v Sredozemlju, skozi katerega gre pot v Kadijo, nobenega nevarnega tekrmca. Želja SSSR, da bi obvladala Balkan, in njena prizadevanja, da bi si tako odprla za svojo celinsko državo pot v svet, obstaja že od počet* ka ruske zgodovine; ravno tako stara so teženja Ai gležev, ki so znali Ruse vedno odriniti od tega, zanje tako važnega življenskega prostem. Anglija se je namreč vedno v zgodovini postavila kar najbolj odločno proti vsaki velesili, ki se je skušala uveljaviti v Sredozemlju. Tudi če sta bili Anglija in Rusija v boju za Balkan trenutno zaveznici, je znala Anglija vselej Rusijo ogoljufati za sadove zmage
Kralj Peter belogardist
Znano je, kako so se komunisti septembra meseca bahal', da so vojska kralja Petra II. Njihova vojaška zvestoba do kralja je trajala le nekaj tednov. Te dni so naši tolovaji proti istemu kralju začeli veliko gonjo, češ da je kralj Peter izdajalec, fašist in belogardist, in da zasluži — kot vsi izdajalci - smrtno kazen. Po vseh vaseh, tudi na Goriškem, so vsi mitingi v znamenju teh in podobnih izjav proti kralju.
Zakaj je komunizem zlo?
Večkrat pride človek v družbo, kjer močno zabavljajo čez sedanje razmere pri nas in marsikatera bridka pade na račun komunistov in OF A pri vsem tem ima človek vtis. da ljudje sploh ne vedo, zakaj je komunizem tako veliko zlo. Večina ljudi sovraži komuniste zato, ker so pač tega oropali, onemu požgali domačijo, tretjega pregnali, četrtemu ubili očeta ali brata itd Če bi ko« munisd vsega tega ne delali, bi se premnogi z njimi kar dobro razumeli. Topa pomeni, da smo tako zelo prepojeni z materializmom da sploh nismo več sposobni načelno^ presoditi komunizem in njegovo zlo. Če bi bili tega še sposobni, koliko več ljudi bi bilo, ki bi zasovražili komunizem, ker je v nasprotju z vse« mi zdravimi načeli človeške pameti in narave, ker je sistem, ki ruši vso vrsto vrednot, na katerih sloni družinski, narodni in državni red.
Prav je torej, da se vprašamo, zakaj j? komunizem z'o.
Najprej je komunizem zlo, ker je čist materializem. To je osnovna in najusodnejša zmota komunizma Komunizem ne priznava duhovnosti, ne priznava duše, ne Boga in ne svebodne volje. Njemu je alfa in omega vsega le mrtva snov. Zato mu tudi človek ne pomeni osebnosti, ampak samo številko, mislečo delovno moč, ki velja K toliko, kolikor je uporabno kolesce v velikem stroju komunistične družbe. Iz tega materializma izvira vse polno zlih posledic. Komunizem prav zato, ker je materializem, ne priznava moralnega reda, zanj ni ne kreposti in ne greha Osnovno načelo mu je uživanje in sprostitev nagonov in v tem misli, da je vrhunec sreče za človeka, raj na zemlji. Zato nujno ruši avtoriteto ter uničuje družino in s tem tudi zdravo narodno in državno življenje.
Drugič j. komunizem zlo, ker je mednaroden, ker ni postavil za podlago svojega bodočega reda narodnosti, kar bi bilo naravno in najbolj umljivo, ampak je postavil razred. Narodnost je komunizmu samo ostanek starega kapitalističnega reda in mu ne pomeni prav nič, kajti njemu je vse -amo razredna skupnost. Zato so. mu bratje samo tisti, ki so z njim istega mišljenja, bratov po krvi sploh ne prizna. Kako dobro opazujemo sedaj to prav na naših tleh. Slovenski komunist se brati z našimi največjimi sovražniki in to samo zato, ker so z njim istega mišljenja, ker so tudi oni komunisti Nasprotno pa so komunistom sovražniki vsi, ki ne mislijo po komunistično. Zato je smešno, da bi taki razredno in mednarodno čuteči ele-
menti mogli reševati slovenski narod in mu graditi lepšo bodočnost, ko pa so pripravljeni zatajiti svojo narodnost za skledo leče. Mirno torej lahko trdimo : Kdor je prepričan komunist, sploh ni več Slovenec, ker se je sam izločil iz naše narodne skupnosti in smo torej pred Bogom in pred narodom opravičeni z njim postopati kot s sovražnim tujcem.
Končno je komunizem zlo, ker je kolektiven.
Kolektiv pomeni družbo, kjer je vsem vse skupno. Tak kolektiv je imela prvotna cerkev in je še danes po samostanih. Za to pa je potrebna trdna krščanska ljubezen. Če bi torej komunizem hotel uvesti na zemlji res idealen
in življenja zmožen 'kolektivizem brez zasebne lastnine, bi moral prej iz ljudi nareddi svetnike. Toda kako i.aj to naredi, ko vendar načrtno uničuje vsako misel na Boga in besno sovraži vse, kar diši po duhovnosti. Kako naj bi vzaga-jal ljudi h krščanski ljubezni, ko pa oznanjuje razredni boj. Kako naj bi učil ljudi krščanske dobrodelnosti, ko oznanja sproščenje nagonov in mami srca v nenasitno uživaželjnost.
Pa tudi če bi bili vsi ljudje svetniki, ie veliko vprašanje, če bi bilo po božji volji, da bi bilo vse vsem skupno. Bog bi moral človeka drugačnega ustvariti, kot ga je, kajti prav na dno njegove narave mu je položil podobnost s samim seboj - Stvarnikom vesoljstva. Od njega
Ob prvi obletnici strahotnega zločina
(V spomin petnajstim nedolžnim žrtvam komunizma)
Ko se b > ta številka našega lista razširila po Tolminskem in Cerkljanskem, bo ravno obletnica največjega vnebovpijočtga zločina na Primorskem, ki so ga izvršili nesrečni komunisti v Cerknem. Lnie 2. februarja ponoči so odpeljali ter naslednjega dne zve-
f Sluga Ludvik
čer postrelili 15 vernih in narodno zavednih Slovencev, med njimi oba gg. kaplana, La-dota Piščanca in Ludvika Slugo.
Kaj naj Vam rečemo, ob obletnici Vaše strašne smrt', v imenu vseh pravih Slovencev naših gor, od Vaših zadnjih molitev in klicov blagoslovljenih, od Vaših grenkih solz in prdite krvi posvečenih ? Ali naj Vam zapojemo žalno ptsem Miserere, saj Vas nikoli več ne bo in zastonj se ozirajo okrog naše oči, da bi Vas vsaj še enkrat videle tu na slovenski zemlji ; ali pa naj Vam zapojemo zahvalno pesem Te Deum, saj so Vaše duše zaznamovane pri Bogu z znamenjem mučeništva in radi Vaše nedolžno | relile krvi bodo prikrajšani ti dnevi.
Zakaj so Vas odpeljali, zakaj iztrgali iz Vaših domov, iz objema otrok, sester, sta-rišev ? — Izdajalci f? Prazna beseda, bratje, slaba tolažba je ta. Kdor hoče z njo opravičiti svoje napačno mišljenje in grešno zagovarjanje in podpiranje zločinskega komunizma, se pogreza čim dalje in globlje v strašno zadolženje. Kdor skuša s to be-
samega je človek postavljen za gospo* darja čez vso zemljo Zato smo prav vsi ljudje deležni tega gospodstva. Zato je nekaj čisto naravnega, da ima človek kaj svojega, nad čimer je gospodar in kjer se svobodno udejstvuje njegova duševna ali telesna sila. Vsakemu člo= veku je globoko v dušo zapisano bre* penenje, Aa bi nekaj ustvaril in tako postal dejansko podoben svojemu Stvarniku. Torej je po božji volji, da ima vsak človek pravico do zasebne lastnine, kjer je lahko na svojem svoj gospod.
To je nekaj misli o treh glavnih vzrokih, zakaj je komunizem že kot ideologija zlo. Pomislimo pri tem še na to, da se povsod skuša uveljaviti z nasiljem in krivico, pa bomo spoznali, da je komunizem teoretično kot tudi praktično nezmožen življenja in da gre nujno nasproti propasti ter vodi v pogibelj vse one, ki mu slede.
sedo pomiriti svojo vest in oprati svojo krivdo, si piše z neizbrisnimi črkami svojo lastno obsodbo.
Zakaj so Vas temo privezali na vrv, da so bile okrvavljene Vaše roke, ter Vas gnali kot klavno živino v mučenje in smrt?
Sovražniki ijudske svobode?! Dr. gi bralec in bralka 1 Če boš nekdaj v Cerknem, vprašaj tam domačine, kdo je bil pokojni Filip Bevk, kdo tista blaga duša Malka Purgar, kdo tisto zlato srce Karlina Zorzut, kdo učiteljica Pavla Paa. In ljudje ti bodo s solznimi očmi pripovedovali : Tisti je bil naš di brotnik in pomočnik, tista kot nevesta Kristusova, ta kot angel potrpežljiva in vdana, ona vsa prežeta narodne zavesti.
Zakaj so te zmerjali, mučili, zikaj ustrelili v tilnik, ti, dragi Ludve? Ali morda zato, ker si razdelil svoj zadnji ofer, ki si ga imel v Planini, revežem in siromakom ? Ali morda zato, ker si šel v Novake, ko si slišal, da so bombardirane, in tam tolažil in bodril nesrečno ljudstvo ? In ko te je nekdo bratsko posvaril, zakaj se podajaš v nevarnost, si mu odgovoril: Za ljudstvo sem postavljen, da mu pomagam in ga rešujem, ter molim za tiste, ki me preganjajo.
In ti, dragi naš Lado, zakaj je utihnila tvoja pesem in je za večno usahnil tvoj senčni smehljaj!?
Ali morda zato, ker si toliko ljubil svoje najboljše prijatelje, otroke, se igral z njimi, jih hodil obiskat ter nji n, učil toliko pesmic, zlasti božičnih, ki jih ti tvoji ljubljenčki še danes z žalostjo v srcu ponavljajo ter jih bodo vedno ponavljali in sanjali o tvoji dobroti in ljubezni do njih? Ali so Te ustrelili zato, ker si tolikokrat šel v partizansko bolnišnico, da si previdel smrtno ranjene fante, jih tolažil ter jim vlival zaupanja, ter jim dal, kar si le mogel, tem nesrečnim pomilovanja vrednim siromakom?
Lado in Ludve! Za cekljanske internirance, nedolžne in krive, ki so hirali v savojskih ječah in taboriščih, sta s pomočjo Marijinih družbenic nabirala prispevkov in nabrala L. 10000. Zato so Vas oblatili, da nabirata za belo gardo; zato sta se sestri Rozka in Marija iz Laze pri Otaležu satansko režali ob strašni novici Vajine smrti — oni dve, ki sta bili tudi deležni teh prispevkov s toliko ljubeznijo nabranih...; zato se je tov. Milena iz Cerkn-.ga izrazila na nekem mitingu: Na njiju grob bomo pljuvali !... Vprašam Vas vse, ki ber te te vrstice, ali je to pravica, ali je to ljubezen, ali je to človeško?
Da, samo zato ste padli, ker ste bili verni Slovenci, dobri in pravični; samo zato, ker niste mogli odobravati zločinskega komunizma, so počili ustreli na Cerkljanskem vrhu ter strahotno odjekmi.i v noč, v tisto strašno noč.
Radi bi objavili imenik nekaterih cerkljanskih terencev in terenk, na katerih leži velika krivda tega zločina. Toda iz spoštovanja do petnajstih mučencev tega za sedaj v tem članku ne storimo. Slutimo, da nam oni tega ne puste tam iz dežele Ljubezni. Njih zadnji klic.na zemlji, preden so počili streli, je vzrasel in vzcvetel v večnosti: Odpusti jim, prizanesi jim, spreobrni jih!
Da bi ta Vaš klic dosegel naj lepše uspehe! Da bi Vaša mučeniška kri presunila in pre-
tresla do dna duše vse zmotance in zapeljance, da bi vsi spoznali veliko nesrečo komunizma, se spreobrnili ter živeli.
To je Vaša in naša največja želja.
S to željo romamo danes, ob obletnici Vaše smrti, z mislimi k Vašim telesnim
f Piščanc Lado
ostankom tja, kjer leže na neposvečeni zemlji, kjer Vam šumljajo veje v vetru pre-žalostno pesem, kjer je gozd nema priča strašnih dogodkov. Žalostni smo, ker smo Vas izgubili. Hvaležni smo Vam, ker ste prelili svojo kri za vero in dom. Ponosni smo na Vas, verski in narodni mučenci. Vaša imena bodo zapisana v zgodovini najtežjih slovenskih dni, Vaš spomin je vklenjen v naših srcih do groba, naša ljubezen sega do Vas v večnost.
Češko sovjetski spor
Čeprav se zdi, da je SSSR vojaško na višku, je to le videz, ki se bo kmalu razblinil. Najboljši dokaz za to je spor, ki ga je z SSSR izzval predsednik češke begunske vlade dr Beneš, ki je znan kot praktičen politik brez kakršne koli vseslovanske sentimentalni sti. Znano je, da je dr. Beneš podpisal kot prvi z SSSR pogodbo, na podlagi katere mu je SSSR nudila vso vojaško podporo in mu zagotovila neokrnjenost češke države. Ker pa se je sedaj dr. Beneš čisto obrnil proti Stalinu in kljub vsem pritiskom noče priznati lublinske poljske vlade, pač pa še vedno drži stike z begunsko poljsko vlado v Londonu, izvaja iz tega Stalin svoje konsekvence. Ne pusti namreč, da bi se v Podkarpatski Rusiji naselila češka vlada in ljudstvo je tam na pritisk Sovjetov že izrazilo željo, da se priključi Ukrajini.
Dr. Beneš, znani oportunist, je pač spoznal, da se v SSSR nekaj ruši, zato je ta bivši največji panslavist in rusofil še pravočasno obrnil hrbet ter umetno izzval s Stalinom spor, da bo laže iskal koristi pri močnejšem.
POLJSKA
Po dolgotrajnih in težkih bojih so nemške čete izpraznile poljsko prestolnico Veršavo. Najnovejša poročila od tam že javljajo o nasilju Sovjetov nad Poljaki.
Po Evangeliju...
„ Gospod, reši nas, potapljamo se!i(
(Mat. 8., 25.)
JCo derem. Rado je Jezus pomirit vifjar na morju, to Ro, Pa je nasiafa uetiRa tišina, mi pri-Raja u spomin znana pesem Simona Gregorčiča: Jlaš čofnič otmimo / JCo j je to — naš čofnič ?
„Ja mati, a RrepRo Goreči se 6rod
Jlaš miti je dom. v njem urit naš rod, itd."
Jn vse to je naš čolnič, Rar je z našim na* rodom v tesni zezi, Rar nam je najtjudše, naj-dražje, Rar je naš narod v njegoviR nojtežjiR dnefi drža to poRoncu, da ni utonit in izginit. Jo je predvsem naša sveta vera.
Jo tem je naša draga zemt/a, Slovenija, in ljudstvo. Rt na tej zemtji živi, dota in trpi, in vsi njegovi upi in načrti, njegova 6or6a in zmage.
Že od neRdaj se je zaganjalo sovražno, raz. 6esnefo morje v ta čofnič, da 6i ga potopilo. Spomnimo se samo turšRiR napadov, gorišRiR iu totminsRiR grofov, razniR vojsRa in četrt stoletja saoojsRega zatiranja v naši deželi.
zadnjiR časih pa se je dvignil proti na’ šemu čolniču taR vifiar, da je v resnici „viRar grozan, viRar strašan", Jred se6oj dviga silen prah, Rt slepi mnoge, taRo, da ne vidjo vse nesreče, Rt jo ta viRar s seboj prinaša. Jme mu je Romunizem,
On hoče najprej pomesti z vero, jo polagoma, po ovinRih popolnoma iztre6ill iz src — tisto vero. Ri je naša najdražja dediščina, Ri je našega čtoveRa vedno 6odrila in Rrepifa, da ni Rtonif svojega duha obupu, da je vztrajaf in ostal na svoji zemlji. Jtoče pa tudi uničiti In podreti vse, Rar je zgrajeno na trdi podlagi vere in morate, božjih in naravnih zapovedi', družino, zasebno lastnino, domovino, ves nravni red in vso RrščansRo Rulluro.
JCaRšna je sedaj naša dolžnost, ob lofiRem viharju, Rt hoče vse podreti ter na strašnih duševnih in materialnih razvalinah napraviti nov red — Ri bi ga bit veseI samo satan in njegovi privrženci ?
JCaRšna je naša stroga dolžnost ?
Jo, ni dovolj samo v nobeni stvari ne sodelovati s Romunlzmom in ne mu dajati nobene potuhe, JeRoč ne Go vprašal narod Rdo ni sodeloval s Romunizmom, ampaR Rdo je sodelovat v borbi proti njemu.
‘Vsi moramo torej v borbi proti Romunizmu sodelovati 1	v
Cerkljanska kaplana živa?
Gotovo .so že naši bralci slišali zanimivo vest, da so nekatere cerkljanske žrtve še žive. Razne govorice so v zvezi s to novico. Govorili so, da sta gg. kaplana Piščanc in Sluga v Franci|i ali v bvici. Drugi zopet so znali povedati, da sta nekje na Hrvatskem — na štabu. Ker marsikdo
naseda tem izmišljenim novicam ter je začel dvomiti, če so res vse cerkljanske žrtve res mrtve, za trdno izjavljamo, da so vse fantastične vesti le gola komunistična propaganda. Gotovo je samo to, da izmed petnajstih žrtev, ki so jih komunisti streljali v Cerkniškem vrhu, je ostal slučajno živ samo Bavcon Josip, ki se sedaj nahaja v Gorici", edina živa priča strašnega zločina.
Zločincu, ki je streljal žrtve v tilnik, se je morda od strahu in groze tresla roka, tako, da je zadel omenjega Bavcona malo premzko in ob strani: krogla ga je prestrelila pod glavo ter mu izlila oko. Bavcon je obležal med drugimi trupli več časa v nezavesti. Ko se je zavedel, se mu je posrečilo ubežati na varno pred tolovaji.
O vseh drugih pa ni več ne duha ne sluha. Z gotovostjo lahko rečemo, da jih ni več med živimi. Komunisti sami so dne 5. februarja izdali poseben komunike, v katerem so objavili imena njih, ki so jih umorili radi — izdajstva in drugih — pregreh nad slovenskim narodom.
O tem smo hoteli obvestiti naše bralce, saj so se primerili slučaji, da so skoraj zh-čeli verjeti komunistični laži celo taki, ki sicer dobro poznajo komunistične spletke in intrige.
Res je samo to, da so komunisti sami precej osupli ob tem strašnem zločinu, seveda ne radi zločina samega, marveč radi tega, ker so s temi umori zadeli na hudo ogorčenje našega ljudstva.
Zato so skušali nekoliko pomiriti ljudi s tem, da so raznesli vest: Kaplana sta nekje še živa! Seveda: oni žive v Bogu in njih spomin živi med, tmmi; komunizem pa je zapisan smrti, kljun različnim injekcijam laži in lažnive propagande, ki jo še širi med ljudstvom.
Kdo ie kriv našega goria
Terenci so krivi, da je bilo toliko naših najboljših mož kruto pomorjenih, terenci in terenke so krivi/ da je bilo na tisoče in tisoče naših mož in fantov mobiliziranih in odpeljanih v gotovo smrt. Terenci in terenke so krivi, daje toliko slovenskih družin uničenih, mladih žena ovdovelih, mater oropanih sinov in hčera. Terenci so krivi, daje bilo 60 slovenskih duhovnikov mučenih in umorjenih. Oni so krivi, da je na tisoče slovenskih deklet pokvarjenih in spolno bolnih. Terenci in terenke so krivi, da se je moglo tolovajevo pri nas tako razpasti. Oni so krivi, da je toliko naših kmečkih domov požganih, toliko šol razbitih, toliko cerkva razdejanih. Oni so krivi, da grozi našemu ubogemu ljudstvu smrt vsled lakote. Terenci in terenke so krivi vseh ropanj in grozodejstev po naših vaseh. Oni so kriv, da grozi celemu slovenskemu narodu poguba!!
Slovenski jez k nima besede, ki bi mogla terence pokazati v dovolj jasno podli in zločinski luči. Zato boj teren-cem in terenkam na vsej črti. Pokažimo jih, imenujmo jih, da bodo vsi
vedeli in nekoč pljunili nanje. To ni nobeno izdajstvo! Oni so namreč izdali ves narod, oni so izdajalci! Samo svojo pošteno slovensko dolžnost bomo naredili, če povemo imena teh narodnih izdajalcev vsemu narodu.
Vedimo že, da kdor se bori proti narodnim izdajalcem, proti terencem, ta se bori za svoj narod.
Terenci in terenke pa bodo odgovarjali za vse zločine.
IZ ZUNANIEGA SVETA
ROMUNIJA
Kakor so izvedeli narodno romunski krogi iz Bukarešte, straži kralja Mihaela na ukaz Moskve poseben oddelek sovjetske policije. Kralju očitajo baje, da je skušal pobegniti. Sovjetska policija je zato dobila povelje, da nadzoruje vsako gibanje kralja in da ga prime, če bi poskusil zapustiti romunsko ozemlje.
JUGOSLAVIJA
Ker je kralj Peter razpustil Šubaš . čevo vlado zaradi njegovega sodelovanja s Titom in je postavil novo vlado z ministrskim predsednikom Milanom Grollom, ki je znan [kot eden najbolj zagrizenih nasprotnikov proti Tilu, je sedaj pričakovati, da bo imela bivša Jugoslavija kar tri-vlade. Prva, in ta je tista, ki dela na terenu, je Titova vlada v Beogradu, druga je nova londonska vlada, tretja pa je Šubašičeva, ker ta svoje vlade kljub pritisku kralja Petra ne mara razpustiti.
RUSIJA
Neki ameriški novinar, ki se je pred nedavnim mudil v Rusiji, piše zelo kritično o stanju, ki vlada v Moskvi. Med drugim pravi, da se okrog Moskve in celo v Moskvi sami potika vse polno roparjev, ki čimdalje bolj ovirajo normalno življenje in vse bolj ogražajo varnost ljudi. O problemu prehrane v Moskvi pa pravi, da je polno izgledov, da bo v kratkem nastopila v Moskvi taka lakota, kakršne že ni bilo vse od revolucije. Zaradi takih razmer, pravi pisec dalje, ni nič čudnega, da ogorčenost in nezadovoljstvo ljudi proti Stalinu in njegovemu režimu naraščata, Pereče vprašanje je, zaključuje pisec svoje misli, s čim in kako bo mogel Stalin pomiriti in zadovoljiti sestradano in ogorčeno množico, če jo bo lepega dne nekdo nahujskal k uporu.
EGIPT
V Kairu sta bila oba morilca angleškega ministra Lorda Moyna po poročilu iz Londona ustreljena.
ZANIMIVO ZA VSE
BUKOVICA. Tudi drugim bi radi povedali, kakšne ljudi nam je naklonila svoboda. Upajmo, da tod ne bo več dolgo šaril komisar Zdravko. Še bolj pa smo siti Morela Ivana, podkomisarja, ki je še bolj divji in še doslednejši komunist od samega komisarja. Take kurirke in agitatorke pa nima menda vsa dežela, kot je Loztr Almira s Klanca. Naj se pazi, da ne bo nekoč v Gorici slabo naletela, ker le prevečkrat tjakaj zahaja in nesi pošto.
VRTOJBA. Naša vas velja za staro komunistično gnezdo. Tudi pri nas so grmarji rovarili in spravili fante in može ter celo dekleta v hribe. To zlasti dobro ve tov. Snežnica. Svoboda je tudi od nas zahtevala težke žrtve. Desetine naših fantov je padlo po hribih, drugi pa se morajo še vedno klatiti po gozdovih. Počasi prihaja strezuenje med nas in spoznali smo, kdo je kriv vsega našega gorja : Terenci. Nekaj jih je že prejelo zasluženo kazen, drugi ae še skrivajo misleč, da bodo ubežali roki pravice. Dobro jih poznamo in njihovih imen ne bomo pozabili.
Tudi ti, Nada Lukež'čeva, ne boš več dolgo voglarila in kuririla!
SRPENICA. Pred nedavnim so zločinci popolnoma izropali Demonovo družino ter jo odpeljali s seboj. Bojimo se, di se tudi ta ne bo več vrnila, kakor že nešteto drugih iz naše dežele.
Tov. sosed, terenec Franc Braz, kaj praviš na tol? Porečeš, da si nedolžjn da nisi popolnoma nič km. pri tem novem zločinu. Tvoja vest pa le ni mirna. Jel ? Že tvoj potuhnjeni obraz in tvoj odurni pogled, vt dno v tla uprt, prav zgovorno o tem pričata. Pa imamo še druge dokaze, ki nam b do ob ugodnem času še nrsikaj povedali o tvojem delu To pa lahko že danes povemo vsem Bovčanom, da nisi bil še nikoli narodno zaveden, da si vidno z besedo in dejanjem samo sramoti Slovence ter hvalil tujce, če so ti dali kos kruha. Kdor te pozna, ve. Sedaj pa lahko u p=j e š v obupu in strahu : Izdajalci, izdaja ci!
BOVEC. Prejeli smo pra / zanimiv članek: L.ič Mihe iz Bovca. Dopisniku se prav toplo zahvaljujemo ler mu zagotavljamo, da ga bomo priobčili v našem listu v eni prihodnjih številk v razvedrilo in zabavo vsem Bovčanom in Tolmincem, pametnim in celo nespametnim
TOLMIN. V Tolminu imamo poleg okrajnega tudi rdeče sodišče. Kot nam poročajo, je bila na odgovorno mesto izvoljena bivša tov. apotekarica Mici Fon iz Zaloga. Radovedni smo, čemu je čedna na pol udovica pustila lekarništvo in si sedaj ubija glavo s težkimi paragrafi. Morda zato, da bi nadomestila svojega moža, ki mu kljub velikemu navdušenji) za Tita gimi nikakor ne dišijo in se že leto časa skriva nekje v varnem in toplem gnezdu v Italiji.
TOLMINSKI LOM. - Kobal Anica je pred kratkim nabirala po vasi denar za komunistični rdeči križ. Zanimivo pa je pri tem to, da so jo vsi ljudje in celo rdeči simpatizerji odpravili kar z eno liro.
BAŠKA GRAPA. — Zadnje čase se je tudi naša dolina prebudila iz omamljenosti, v katero jo je zazibal komunistični opij. Pošiljamo vam nekaj novic za vaš cenjeni list, ki ga vsi zelo radi beiemo in želimo, da bi se še bolj razširil po vseh naših krajih, kajti vsi članki vašega lista izredno prepričevalno vplivajo na ljudi. Neki ugleden gospodar je izjavil, da Tolminski glas zadene prav vsako misel starih in izkušenih ljudi in je v eh težk*i časih kot resnični vodnik in naš angelj varuh !
Pošiljam vam tele novičke iz Rakovca, Grahovega in Tolminskih sel, da bodo do polnile kotiček na zadnji strani Tolmin ke-ga glasu.
RAKOVEC. - Ko je neka tukajšnja gospodinja odhajaLi za dva dni z doma, je taKole naročim dekli : Tolova em ne smeš odp eti vrat, da ne prinesejo v hišo uš. in garij Če jim boš morala kaj dati, kar pred vrata postavi !
Iz tega se prav lepo vidi, kako pametni ljudje pri nas onijo slavno Titovo armado.
POTOKE. Tov. Vera Petrinova hodi prav rada v Breginj v vas. Tam se udeležuje mitingov in ima nečedne zveze s tov. komisarjem. Ljudje, ki jo poznajo, so mnenja, naj ostane rajši doma ter zakrpa raztrganega očeta in poskrbi tudi za svojo telesno snažnost.
KANALSKI LOM. — Okrožni komisar Tonče je bil d gradiran in poslan v brigado in sicer zaradi svojega poštenja. Prodal je namreč meso, ki so ga tolovaji naropali zase, denar pa je spravljal v svoj žep.
Vojni referent Mirko Žbogar je po Lomu mobiliziral vse voznik-1, da bi pripeljali s Čepovana blago, ki so ga baje pripeljali Angleži. Ko pa so prišli, tja niso o um ali podobnem blagu lam ničesar vedeli. Pač pa jih je komandant napregel, da so morali zai j veziti drva, Mirkotu pa je vzel prašiča in komunist.čno zastavo.
Pregelj Jože, ki je tri leta podpiral komuniste in simpatiziral z njimi je bil zadnjič mobiliziran. Ti da izrazil se je, da je on dovolj žrtvoval za rdečo svobodo in da ne mara v snegu in mrazu hoditi po hribih ter se pehati za tolovaje. Ker mu pa to ni nič pomagalo, je moral jrav tako kot mnogi dtugi dezertirati m se sedaj skriva na domu. Tako so tolovaji zoret pokazali, da tudi tistim, ki so za OF mnogo žrtvovali, ne bn od pr v iste uničevalne in z očinske OF j rizanešeno.
VRTOJBA. Pri ras je prijel zasluženo plačilo t rat k mis ija Slovenka, znan komunist in član biljen-ke VDV.
Tiska tiskarna IV 2 v Gorici Obgovorni urečnik: Ivo Petrin
GRAHOVO. — Znana kurirka Marica JGeč stalno govori, da je svoboda že na pragu S svojo tajim obveščevalno službo lic če kvalificirati vse ljuii, tako, da kadar bado tovariši prinesli zlato svi bodo s Hude južne, bodo za vsakega poedinca vedeli, kdo in kaj in krkšne bane je
Marica ! Pazi se, da ti ne bomo stopili na prste!
TOl.M NSKA St?L\. - Znana tukajšna gospodinja tovarišica Ančka je vedno trdila, da so vsi tisti izdajale',-kateri niso šli v hribe borit se za narodno svobodo. Le kako je morala biti razočarana n i Silvestrovo, ko se je v vas nateplo. vse polno laške komunistične druhali ter ji je za novo leto i rvi vošči! neki badoglievec takele: .Tanti nuguri tovarišica Ančikal'
BRFGINJSK1 K' X Naši terenci pazijo na vsak naš korak, besedo in obnašanje : kam gremo, s kem govorimo, koga sprejemamo. Izntozgavajo pa nas tako, da smo res zaskrbljeni, kako bomo preživeli sebe in svoje otroke. Poleg tega pa nas še na glas ali 4 p a zahrbtno blatijo in zmerjajo z izdajalci. Naša mera je polna in ne maramo več molčati. Zato vam pošiljamo imenik terehcev iz nekaterih naših vasi. Iz drugih vasi vam ga bomo pa že še poslali. Prosimo vas, da ta imena priobčite, da bodo še pozni potomci vedeli, kdo je bil resnični izdajalec našega naroda.
Dragi dopisnik iz Kota 1 Prisrčna hvala za dragoceni imenik. V kratkem bomo namreč začeli objavljati vsa imena teren-cev naše dežele in bodo tudi vaši prišli na vrsto. Saj drugega itak ne zaslužijo! Torej, dragi terenci, na svidenje!
KAL NAD KANALOM Kot so listi že poročali je padel kot član roparske komunistične VDV sin znanega goriškega zdravnika 4r M rmolja. Ko je mati prejela vest o sinovi smrti, se je podala takoj na njegov grob. Ko so sina odkopali, se rdeča mati ni jokala nad usodo svojega sina, ki je bil morda zapeljan samo po njeni krivdi, tudi se ni jem!* m d tolovaji, ki so padlega popolnoma oropali in golega pustili v mrt-ivašnici, tudi ni obžalovala svojih dveh hč. ra, jki se s tolovaji vlačita po gozd >vih, temveč je tudi v tem, za vsako človeško mater, ki ni popolnoma zdivjala, svečanem trenutku, mesto b. lesti izlila svoj žolč nad slovenskim narodom, ki bi bil po njeni sodbi vreden, da vsega izženejo v Sibirijo.
Mi pa pravimo, da bi gospa bolje naredila, ako bi namesto predi ga o izgonu slovenskega naroda v Sibirijo, ker i ikakor noče rdeče tiranije, odprla žrtvam in beguncem kamti istma vrata svoje razkošne vile v Gorici in kašče svojega veleposestva na Dolenjskem, da bi tako vsaj deloma popravila krivice, ki so jih nad našim narodom zagnšili njen sin in njene hčere.
BREZJE V BENEČUI. - Čez tri g ire, čez tri uolč, Čez tri svobodne travniki, sta hiteli na miting in druge zabave tovarišici Sonja (Marija Špolad - Danijelova) in la-ninka (Ana Hrast - Bu e t i č e v a) iz B rjane.
Za njih trud in ju žitvovaluost dobita gotovo prav lepo nagrado, kadar pride svoboda, pa tista - ta prava.
KANALSKI KAL. Tukaj je rokopan sin znam ga gonšk ga zdravnika dr. Mvrmolie. ki je prid nedavnim, padel kot tolovaj.
Naj mu bo zenLja, ki j > je pomagal pustošiti, lahka 1