Poštnina plačana v gotovini Bitka, ki jo danes bije naša Partija za socializem, je ponos vsakega komunista. Njeni rezultati niso samo rezultati za nas, za srečnejšo bližnjo bodočnost naših delovnih množic, ampak so hkrati naš prispevek za krepitev in napredek socializma v splošnem. Za take plemenite cilje pa je vredno živeti in boriti se. E. KARDELJ GLASILO GLAVNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Leto V. Št. 3 Ljubljana, 21. januarja 1949. Mesečna naročnina 12 din. Izvod 3 din Uresničevanje petletke — izgradnja socializma Tovarna verig v Lescah v borbi za mesečno in dnevno Izoolnievanie piana v letu 1949 _pt> vstopu v drugo plansko leto so naši voditelji delavski razred in vse delovno ljudstvo Jugoslavije opozorili in že vnaprej pripravili na velike težave pri izpolnjevanju nalog drugega leta petletke, Te napovedi so se med letom uresničevale: »Mnogo smo delali in junaško smo premagali težave s tmo vero v zmago, ki je sledila delovnim naporom.« Nekako takole si misli delavec Tovarne verig v Lescah, ko premišljuje, kako bo izpolnil dnevno, tedensko in mesečno proizvodno nalogo v letu 1949. Proizvodnja tovarne verig je odvisna od pravočasne dobave materiala — in lansko leto je bil položaj prav v pogledu materiala zelo kritičen, zlasti v prvem in v začetk-ku drugega polletja. Številne strokovne moči so odhajale, v tovarni je bilo mrtvilo. Poleg pomanjkanja materiala je položaj slabšalo še nesodelovanje in slaba povezava med Partijo, sindikatom in upravo. Avgusta, ko je na željo Partije zasedel direktorsko mesto v tovarni verig nov, s proizvodnjo in delavstvom povezan direktor, je tovarna verig zaživela. Direktor je dnevno skliceval konference mojstrov. V soglasju s Partijo in sindikalno organizacijo so napovedali vsem sorodnim kolektivom tekmovanje v počastitev I. kongresa ZSJ in iz tekmovanja so izišli kot zmagovalci. Partijska organizacija je napovedala tekmovanje še za II. kongres KPS in sprejela sklep o delu ob sobotah. Ob teh dneh so se prvotno udeleževali dela predvsem komunisti, ki so pridobili za to prostovoljno delo tudi ostale delavce. Organizacija je bila dobro izvedena: dela ob sobotah se je začelo kmalu udeleževati 90 odstotkov ljudi. Material so začeli dobivati v zadostnih količinah zlasti v 3. četrtletju, vendar so bili takrat še daleč pod planom. Tega Se je ves delovni kolektiv zavedal, zato je tudi zastavil vse sile, da odpravi vrzel in se približa cilju — kako bo dosegel plan. D.ames, ko gledajo na dosežene uspehe, so lahko ponosni nanje. Kolektiv je bil discipliniran, požrtvovalno je delal z nečloveško vztrajnostjo. Nekateri so delali nad 16 ur dnevno, in tiste, ki so morda v začetku z nezaupanjem opazovali to jurišamje v zadnjih mesecih lanskega leta, je pritegnil delovni polot večine, ki se je zavzela, da bo za vsdko ceno izpolnila svojo proizvodno nalogo. Zato je delovni kolektiv tovarne verig v zadnjih dveh mesecih lanskega leta izpolnil 33 odstotkov celoletnega proizvodnega plana, zato je v enem mesecu izdelal letno količino plugov novega tipa »Janez«. K delovnim zmagam so veliko prispevale individualne obveznosti posameznikov. Večkratni udarnik Tonejo Jože je svojo obljubo — 8000 verig za I. kongres ZSJ — presegel in se zavezal, da bo do konca leta zvaril 3 in pol vagona verig. Zaradi velike delovne vneme in ob preseganju norme do 80 odst. je obljubo presegel — zvaril je 4 vagone verig. Vseh individualnih obveznosti so sprejeli v »Verigi« 44 in jih tudi izpolnili, kar je zasluga dobre agitacije in popularizacije, in tako je tekmovanje zavzemalo vedno večji obseg. Uspehe dela posameznikov so dnevno objavljali na grafikonih, na katerih so bila imena udarnikov Kirina Antona, Breliha Janeza, Mandiča Pavla, Tonejca Jožeta, Muleja Mirka in Beravs Gizele iz brusilnice, ki so presegali norme do 80 odst. Vovk Franc, mojster v delavnici nižje industrijske šole, pa je v času tekmovanja s svojimi pomočniki prostovoljno izdelal dva vrtalna stroja. Pobudniki tekmovanja so bili de-lavci-komumsti, ki so pritegnili tudi druge delavce, in tako je ves delovni kolektiv tovarne verig v drugem letu petletke izpolnil svoj proizvodni plan v posebno ostri borbi za asortiment. Letos so že v začetku leta začeli s tekmovanjem in so prepričani, da jim bo prihranjena težka kampanjska borba za dosego plana, ki je ob koncu lanskega leta zahtevala tolikih naporov. Letos je plan tovarne verig v Lescah za 33 odstotkov višji od lanskoletnega. Vendar je že razdeljen na posamezne mesece in čim bo mogoče, ga bodo razdelili še na dneve, na posamezne- oddelke in delavce. Uspeh tekmovanja v prvih desetih dneh januarja 1949. leta je, da so proizvodni plan presegli za 2 odstotka. Letos ne bodo zanemarjali tudi kakovosti, ki je v letu 1948 precej trpela zaradi pospešenega dela. K izboljšanju proizvodnje bodo prav gotovo prispevali tudi agitatorji, ki posečajo tečaj, na katerem rešujejo poleg vprašanja proizvodnje tudi politična vprašanja, katera so v lanskem letu spričo borbe za plan v zadnjih mesecih zanemarili. Za politično ideološki dvig delavstva bodo poskrbeli s predavanji med dopoldanskimi odmori, V ta namen bodo nujno potrebovali zvočnike. Če je lanskoletna proizvodnja potekala še neenakomerno bodo letos izpolnjevali planske naloge lahko sproti le, če bodo redno in pravočasno dobivali ustrezajočo žico za izdelavo elektravarilnib verig, primerne profile in pločevino za izdelovanje plugov, ki sor glavni polizdelki za njihovo plansko proizvodnjo. Zato bo naloga vseh tistih tovarn, ki zalagajo razna podjetja s svojimi izdelki, da se letos pr.av tako vztrajno borijo ne le za letno in mesečno, ampak tudi za dnevno izpolnjevanje svojega plaha 'tudi po asortimentu, da ne bodo zavirale proizvodnih planov podjetij, ki so od njih odvisna. OB 25 LETNICI LENINOVE SMETI »Stoteks« je razposlal po Sloveniji presežke tekstilne indtssMsje Preteklo leto je bilo velika preizkušnja za vse naše delovno ljudstvo, najtežje prelomno leto naše petletke, zaradi obsežne kapitalne izgradnje in zaradi nepričakovanih krivičnih napadov in neiz-Poljenih obveznosti nekaterih držav ljudske demokracije. Z nenehnim, stalnim socialističnim tekmovanjem pa so naši delavci dosegli velik uspeh. Potrdili so cu leta tekmovali za čim višji odstotek presežkov. V decembru preteklega leta in v prvih dneh januarja letos so v centralnem skladišču STOTEKS-a v Ljubljani sprejemali velike količine blaga — nadplanske proizvode tekstilne industrije. Slednjo pošiljko, ki je napolnila veliko dvorano z balami flanele, tiskanega blaga, gradla nitvi plana dale tovarne Mariborske bombažne tkalnice, Inteks Kranj, Tkalnica in predilnica Tržič, tovarna v Majšperku, Osiječka tkaonica svile, Varaždinska industrija svile, »Zora« v Zagrebu, Vunene tvornice »Zabok« in »Kordun« v Karlovcu, je namenjeno kot dodatek zajamčeni preskrbi prebivalstva. STOTEKS, ki oskrbuje s tekstilijami vso Slovenijo, ^bogato založenega skladišča STOTEKS-a v Ljubljani razpošiljajo po Sloveniji blago, ki so ga s svojim požrtvovalni delom dali delovnemu ljudstvu delavci tekstilne industrije po izpolnitvi proizvodnega plana v 1948. letu pt4 Pred00 pot vodstva KPJ, dokazali svojo Iju^ost socializmu in dali delovnemu Več U'1 ne 1° planirane proizvode; tem-,p mnogih industrijah tudi presežke, bilo - socialistično tekmovanje, ki je p , Se zlasti živo ob V, kongresu KPJ, 2agof>n^resu KDS ™ L kongresu ESJ, je bav0 0V^° delovnemu ljudstva tudi na-mnogjk^kstillj po sortimentu, kajti v SUI tekstilnih tovarnah so proti kon- za žimnice, barhenta, turinga, multona, tetra blaga za plenice — torej z blagom, po katerčm vsak dan povprašujejo žene, so iz STOTEKS-a vedno že čez nekaj dni cdpremili v najrazličnejše kraje Slovenije. Zadnjo pošiljko, ki jo delno vidimo _ na sliki, so razposlali v Postojno, Ptuj, Črnomelj, Kočevje in Minsko Soboto. Blago, ki so ga po predčasni izpol- IV. plenum ZSJ Glavnega odbora za Slovenijo preložen na 1. februarja za čer' P*enu,n ZSJ Glavnega odbora za Slovenijo, ki bi se moral dno i V«s.0^0*0 dne 29. januarjg 1949 ob 16. uri, je preložen na torek fe*>ruarja ob 8. uri zjutraj. ZVEZA SINDIKATOV JUGOSLAVIJE Glavni odbor za Slovenijo je sicer že med letom razdelil trgovinam toliko blaga, da je ustrezalo številu izdanih tekstilnih točk potrošnikov. Vendar pa sortiment v mnogih primerih ni bil prilagoden najnujnejšim potrebam in ljudje niso izrabili svojih točk, številnim novodošlim delavcem s podeželja pa so bile točke za tekstil izdane šele med letom. Za kritje teh potreb so sedaj namenjeni presežki naših tekstilnih tovarn. Ta uspeh v 1948. letu, zavest, da so s svojim požrtvovalnim delom v precejšnji meri zadovoljili potrebe delovnega ljudstva z zaželenimi sortimenti, bo tekstilnim delavcem in delavkam najlepša in največja pobuda za prav tako požrtvovalno delo in živo tekmovanje v letošnjem letu. Že v prvih dneh januarja, že v prvih mesecih letošnjega leta, bodo delavci presegali dnevne in mesečne plane, da bodo njihove obveznosti o predčasni izpolnitvi plana uresničene, presežene ter bodo ob koncu leta v še večji količini nudili delovnemu ljudstvu presežke planirane proizvodnje. 21-. jan. 1924 je umrl v Gorkih pri Moskvi Vladimir Iljič Uljanov - Lenin, učitelj in voditelj vseh delovnih ljudi, ki je ustvaril prvo socialistično državo na svetu — Zvezo sovjetskih socialističnih republik. Lenin je v dobi imperializma dalje razvil nauk Marxa in Engelsa ter vodil Veliko oktobrsko revolucijo, ki je v praksi najbolje potrdila pravilnost Marxovega in Leninovega nauka Ko je pred pet in dvajsetimi leti skozi snežni vihar neke viharne noči odtrka-val Morsov aparat kratko vest: Umrl je Vladimir Iljič Uljanov — Lenin, so so-vjelski ljudje vztrepetali od groze, kakor da je obstalo veliko srce vse sovjetske domovine. Možje, žene in otroci Oktobrske revolucije so otrpnili od neizmerne žalosti. Delovni ljudje vsega sveta so zamišljeno strmeli v tiskane naslove o Leninovi smrti. Preganjani, trpinčeni in poniževani so se zgrabili za srce, ker jih je zapustil najbolj zvest zagovornik in prijatelj. Politiki vseh protiljudskih strank na svetu, bankirji, magnati vseh vrst, škofje vseh cerkva, pa so si stiskali roke * od veselja. Po vsem svetu razbegli tlačitelji ruskega ljudstva so pili šampanjec od veselja, ker je Lenin umrl; šteli so že dneve, ko se bodo spet lahko vrnili v novo carsko Rusijo bičat in tlačit ruske delavce in kmete. Toda ko so se le-ti tako radovali Leninove smrti, so proletarci po vsem svetu na dan Leninovega pogreba ustavili delo za pet minut. Utihnile so tovarne, obstali so kamioni in parniki na morju. Delovni ljudje vsega sveta so v globoki žalosti spremili do groba, svojega največjega učitelja in zaveznika. Toda človeško srce je močnejše ko smrt. Sovjetski ljudje so premagali Leninovo smrt, delovni ljudje vsega sveta so premagali Leninovo smrt! Da, živelo in umrlo je m tem svetu že mnogo voditeljev. Vihrali so desetletja pred deset-tisoči. Pa so padli, ali so umrli in naslednji rod jih nič več ni nosil v srcu. Sovjetski človek in z njim vred proletarski tovariši vsega sveta pa brez Lenina ne morejo živeti. Zakaj ne? Ko je sovjetski delavec v tistih razrvanih sovjetskih dneh odhajal v svojo tovarno in je otožno gledal proti Kremlju, kjer nič več ne utriplje srce njegovega najboljšega tovariša, se je zastrmel v rdečo zastavo, ki je vihrala še vedno krvavo rdeča in plameneča smrti, mrazu in snegu navkljub, jo je čvrsto, solze zadržujoč, pozdravil in tisti hip je občutil: Glej, Leninova zastava! Zastava Leninove Partije! Zastava Velikega oktobra! Prapor revolucije! Pesem oblasti delovnega ljudstva! Naša bodočnost! Šel je k sekretarju tovarniškega partijskega komiteja in'ga je prosil, da ga sprejmejo v Partijo. »Zakaj da prosim za. sprejem v Partijo, tovariš sekretar? Ker hočem bili pri Leninu! Lenin je v Partiji. Partija ne more umreti — zato tudi Lenin ni umrl!« Samo tako je mogoče razumeli, da sovjetski človek ni obupal, čeprav so ga prav takrat trle neštete, neznanske nadloge, le tako je mogoče razumeti, da se je po Leninovi smrti ta sovjetski človek, ki je bil ob tistem času strgan, lačen in še ves v ranah revolucije in kontrarevolucije, še odločneje vrgel v vse težave, jih premagal in pričel na opustošeni zemlji gradili prvo socialistično petletko. Sovjetski človek je na uspehih spoznaval, da je marksizem, ki mu je Lenin dal pe-roti in orožje, politična znanost delovnega ljudstva, ki daje delovnemu ljudstvu obliko in strategijo boja za oblast, po zmagi pa prav tako obliko in strategijo graditve socialističnega gospodarstva, socialistične znanosti in umetnosti. Lenin je dograjeval znanost marksizma vestno, natančno in na moč trdno. Sam je o marksizmu dejal: »Marxov nauk je vsemogočen zato, ker je resničen. Njegov nauk je zaokrožen in urejen, človeku podaja. popoln svetovni nazor, ki je nepomirljiv z vsakim praznoverjem, z vsakršno reakcijo, z vsako obrambo buržoaznega zatiranja.« Lenin je obogatil marksizem in ga razvil dalje v novih pogojih kapitalizma in razrednega boja proletariata s svojim neizmernim znanjem, s svojimi bogatimi izkušnjami, zgradil mu je izvršni slab — Boljševiško partijo. Marksizem-leni-nizem je tako poslal in postaja bolj in bolj vsebina vsega našega življenja. Ali se je Lenin zmolit, ko je dejal leta 1921. ob proslavi štiriletnice Oktobrske revolucije: *Prva boljševiška revolucija je imperialistični vojni, imperialističnemu miru iztrgala prvih Sto milijonov ljudi m zemlji. Naslednje revolucije bodo iz lakih vojn in takega miru rešile vse človeštvo/« Ne, ni ss zmotil! Osem in dvajset let po prvi zmagoviti proletarski revoluciji so se iztrgali iz suženjstva narodi Jugoslavije, Bolgarije, Češkoslovaške, Romunske, Poljske, Albanije, Severne Koreje, ogromne množice Kitajcev... Lenin ni umrl! To smo mi vsi čutili, saj je bil z nami v naših gozdovih in je z nami zdaj, ko si gradimo lepšo bodočnost. Čeprav trdijo, da smo ga zatajiti, mi pa vemo in občutimo, da je med nami, ker se vsak dan z njim razgovar-jamo. Nihče nam Lenina ne more iztrgati, kajti Lenin tega ne pusti. Če bi bil mrtev, bi to lahko storili. Lenin pa živi in je naš zvest prijatelj, prav tolik kakor njihov. Lenin živi med, grškimi partizani! Lenin živi v Indoneziji... Lenin živi tudi v Fordovih tovarnah in v južnoafriških rudnikih. Vedno več slo-tističev delovnih ljudi vsega sveta nosi v. srcu tega nesmrtnega mojstra revolucije, ki je prvih stotisočev proletarcev pripeljal do zmage. Slava nesmrtnemu geniju revolucije proletarskih množic vsega sveta! Tone Seliškar. Drugi kongres KP Srbile V dvorani Kolarčeve univerze je začel z delom II. kongres KP Srbije, s katerim bo zaključena vrsta kongresov komunističnih partij ljudskih republik, ki so bili sklicani po V. kongresu KPJ julija preteklega leta in ki so ne le v celoti sprejeli linijo KPJ, temveč jo tudi izdelali in prilagodili pogojem v posameznik republikah. Kongresu prisostvujejo voditelj Komunistične partije Jugoslavije tovariš Tito, predstavnik CK KPJ tov. Edvard Kardelj in člani Politbiroja CK KPJ tovariši: Aleksander Rankovič, Milovan D ji las, Boris Kidrič in Franc Leskošek. Prav tako se kongresa udeležujejo predstavniki KP vseh ljudskih republik Jugoslavije, Jugoslovanske armade, množičnih organizacij ter predstavniki kulturnih in znanstvenih ustanov. Kongres je začel sekretar Politbiroja CK KP Srbije tov- Pet ar Stambolič, ki je pozdravil goste in delegate ter predlagal delovno predsedstvo in dnevni red kongresa. Tov. Edvard Kardelj je pata pozdravil delegate ter v svojem govoru med drugim dejal: , Sedaj stopamo v tretje, lahko bi rekel — odločilno leto naše petletke. Zakaj odločilno leto naše petletke? Predvsem zato, ker je uresničitev letošnjega plana hkrati v glavnem tudi zagotovitev našega petletnega plana. V tem letu bomo izvršili najvažnejše delo glecle ustvaritve težke industrije kot baze naše socialistične zgraditve in premagali bomo največje težave na poti naše industrializacije. Drugič, v tem letu bomo zastavili velike sile za nadaljnjo okrepitev socialističnih položajev na kmetih, predvsem s pomočjo nadaljnjega razvoja in utrjevanja kmečkega zadružništva, kakor tudi nadaljnje krepitve in izpopolnitve mreže državnih kmetijskih posestev, ekonomij itd. Vsa ta akcija mora biti hkrati povezana z odločilno borbo za premaganje težav v prehrani, ki so bile lani še zelo resne. Končno pa moramo v tem letu premagati določene težave, ki so nastale v zvezi s kampanjo proti naši državi na podlagi resolucije Informbiroja. Naša zmaga v borbi za plan leta 1949. bo dokončno snela s te kampanje vse, kar je lažno, vse, kar prikriva njeno pravo bistvo, jasno pa se bo pokazalo vse tisto, kar je v vsej tej kampanji bistveno. Po njegovem govoru je podal politično poročilo Centr. komiteja KP Srbije sekretar Politbiroja CK KP Srbije tov, Petar Stambulič. V uvodu je v kratkem prikazal manevre buržoazi-je, katera je skušala po osvoboditvi rušiti ljudsko oblast, tako s pomočjo Milana Grola, ki je skušal razbijati in zavirati revolucionarni razvoj, kot s pomočjo Dragoljmba Jovanoviča, ki je bil enako kot G rol eksponent velikosrbske bnržoazije in si je na vso moč prizadeval, da bi se vrnilo »staro«-Srbski narod pa je z ostalimi narodi Jugoslavije stal na strani svoje ljudske vlade in na teh pozicijah stoji tudi danes, ko so začeli z neupravičeno borbo proti naši Partiji in našim narodom, in jim očitali, da preha jamo v imperialistični tabor. Prozornost teh laži im klevet proti Partiji je povzročila, da so se delovne množice Srbije še bolj strnile okrog svoje Partije- V nadaljevanju svojega poročila je govoril o zgraditvi ljudske oblasti, o borbi Partije za nadaljnjo krepitev bratstva in enotnosti narodov in o izvajanju linije naše Partije na vasi. KONGRES OF ZA SLOVENSKO KOROŠICO PREDSTAVLJA VAŽEN DOGODEK V ŽIVLJENJU SLOVENSKE KOROŠKE V zadnjem času so v Avstriji ponovno začeli oživljati v krogih avstrijske in nemške reakcije načrte o združitvi Avstrije z biconijo. Zavezniški svet, ki je bil poprej večkrat prisiljen prepovedati ta ali oni list zaradi preo-dkritega širjenja nacističnega naziranja, nudi sedaj v želji, da doseže to priključitev Avstrije k biconiji, široke koncesije provokator-skemu širjenju nacistične propagande ter podpira vojnohujskaštvo z vsemi sredstvi. Na pobudo avstrijske vlade bodo letos v februarju v Londonu razgovori namestnikov ministrov štirih velesil zaradi sklenitve mirovne pogodbe z Avstrijo. Namen te konference je predvsem proučiti položaj v Avstriji, ki je nastal po zadnjem razbitju razgovorov o tem vprašanju, V prav ta čas pa sovpada tudi kongres Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško, ki se bo vršil v Celovcu konec tega meseca in ki bo zaradi tega še toliko pomembnejši, ker predstavlja važen dogodek v življenju Slovenske Koroške. Prav na tem kongresu Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško, bo prišla do izraza vsa njena revolucionarnost proti imperialističnemu taboru, zaradi katere se ji pridružuje vse napredno ljudstvo zlasti od tistega trenutka, ko je Komunistična partija Avstrije storila v svoji revolucionarnosti korak nazaj. Zaradi tega prevzema Osvobodilna fronta za Slovensko Koroško vodilno vlogo, ko reagira na vse pojave in brani ter razkrinkuje vse namene imperialistov, kateri skušajo z nasiljem, z germanizacijo in odvzemom ljudskega premoženja ter zaviranjem zadružništva in uvajanjem raznih zapornih con kratiti najosnovnejše človečanske pravice. NARODNOOSVOBODILNA VOJSKA KITAJSKE SE PRIPRAVLJA NA NOV ODLOČILEN ODAR čangkajšek prosi velesile za posredovanje Z zmagovitim pohodom narodnoosvobodilne vojske Kitajske in z osvoboditvijo Severne Kitajske izpod nasilja Kuomin-tangove vojske in Čangltajškovih pomagačev, se je sedaj premaknilo težišče bojev na reko Jangcekjang. Čeprav je Čang-kajšek izgubil važna trgovska in industrijska središča v severni Kitajski, kot so Tjencin, Hsučov in drugi, si je še vedno obetal, da se bo lahko uprl še v južnem delu Kitajske, kamor se je umaknila večina vojnih zločincev in izkoriščevalcev delovnega ljudstva, da bi ušli kazni, ki jih čaka za njihove zločine. Zato je Čang-kajšek tudi prenesel vso obrambo na reko Jangcekjang v pobožni želji, da bo vsaj ta reka resna ovira narodno osvobodilni vojski Kitajske, Vendar so ostale to le želje obupanca. Ostal je sam, ko so ga zapustili celo njegovi ameriški »svetovalci«, ki danes, ko se potaplja njegova ladja, nočejo ničesar slišati o Čangkajškovih težavah, ampak hitijo na vso moč in v vsej naglici reševati le svoje, da bi čim Hani izgubili. Vsi ti so se že zdavnaj umaknili in zbežali v južne predele Kitajske ali na otoke in odpeljali svoje zlato, nakit in mastne dobičke, s katerimi so si polnili svoje žepe, Čangkajšek pa je v svojem obupu zbral na reki Jangcekjang poslednje svoje sile, da bi zaustavil zmagoslaven pohod narodnoosvobodilne vojske Kitajske in zaščitil domačo in tujo reakcijo. Vendar čet na reki Jangcenkjang ni zbral le Čangkajšek, ampak jih je skoncentrirala tudi narodnoosvobodilna vojska Kitajske, prav posebno še v poslednjem času, ko se prav sedaj tudi pripravlja za odločilen napad preko te reke. Ker je Čangkajšek sprevidel, da se je v svojem računu zmotil in da tudi na reki Jangcekjang ne bo mogel nuditi uspešnega odpora vedno močnejšemu napredovanju narodno osvobodilne vojske, zato se je ob tem spoznanju zatekel po pomoč k vladam ZDA, Anglije in Francije, pa tudi k vladi Sovjetske zveze in jih prosil, da skušajo one posredovati pri Komunistični partiji Kitajske, da bi prišlo do pogajanj in do sklenitve premirja. Vse te vlade so odklonile, da bi prevzele vlogo posredovalca. Zlesti odločno pa je to zavrnila vlada Sovjetske Džemi je Kiri>ke. — Področje severno od debelo začrtane črte predstavlja ozemlje, d ga je doslej osvobodila narodnoosvobodilna vojska Kitajske. Temno področje predstavlja ozemlje, ki ga zaenkrat drži še v rokah Čangkajšek. zveze, ki je obvestila kitajsko vlado, da sovjetska vlada ni pripravljena vmešavati se v notranje zadeve drugih držav in da zato ne more prevzeti vloge posredovalca, ker je mnenja, da je obnovitev enotne Kitajske kot demokratične in miroljubne države stvar samega kitajskega ljudstva in je to enotnost mogoče doseči z neposrednimi razgovori obeh prizadetih strank brez vmešavanja kogar koli. Do te odločitve, da bi prišlo do razgovorov in pogajanj, je prisilil Čangkaj-ška poslabšani položaj, v katerem se nahajajo predeli, ki so še pod oblastjo Kuomintanga, ker se tako v vojski, kakor tudi v civilni upravi pojavljajo neredi in popolna dezorganizacija, ki ga z vso naglico tira v gospodarski in vojaški polom. Povsod vlada pravcata zmeda. Odredbe, ki jih izdaja nankinška vlada, pa se ne izvršujejo, ker ni več nikogar, ki bi se še hotel tem odredbam pokoravati Popolnoma razumljivo je, da si Čangkajšek v takšnem položaju ne more obetati, da bi lahko zaustavil narodnoosvobodilno vojsko Kitajske, niti ne na reki Jangcekjang, ampak ve in pričakuje, da bo ta sunek odločilen udarec, ko bo Čangkajšek izgubil še poslednja industrijska središča, ki jih še danes drži v svojih rokah, kar bo pomenilo tudi konec njegovemu nasilju in rešitev za vse kitajsko ljudstvo. SVETOVNA SINDIKALNA FEDERACIJA MORA NADALJEVATI SVOJE DELO, KER TAKO ZAHTEVAJO INTERESI DELAVSKEGA RAZREDA VSEGA SVETA Sklep, katerega so — 27. oktobra 1948 — zavzeli na kongresu Generalnega sveta angleških Tirade Unionov, da bi naj Svetovna sindikalna federacija prenehala s svojim delom, so predstavniki angloaroeriških sindikatov iznesli te dni na letošnjem zasedanju Izvršnega odbora Svetovne sindikalne federacije v Pariza, Predstavnik angleških sindikatov je namreč že takoj v začetku zasedanja predlagal, da bi Svetovna sindikalna federacija naj »v letu 1949. prenehala začasno s svojim delom« in povsem v smislu sklepa angleških Trade Unionov zagrozil, da bo Kongres angleških Trade Unionov izstopil iz Svetovne sindikalne federacije, če ta ne bi osvojila njegovega predloga. Temu predlogu -se je odločno uprl šef delegacije sovjetskih sindikatov Kuznjecov, ki je poudaril, da hi vsako prenehanje delovanja Svetovne sindikalne federacije pomenilo ogromno škodo za mednarodno sindikalno gibanje in življenjske interese delovnih ljudi, ker bi to lahko koristilo le tistim, ki bi radi razbili in oslabili vrste delavskega razreda. Na vprašanje, ali naj Svetovna sindikalna federacija nadaljuje svoje delo v primeru, če bi kdor koli od sindikalnih centrov izstopil iz federacije, je Kuznecov odgovoril: »Sovjetski sindikati pričakujejo, da bo Svetovna sindikalna federacija nadaljevala svoje delo na podlagi načel, ki so objavljena v njenem statutu, ker tako zahtevajo interesi delavskega razreda vsega sveta. Delavcem je potrebna Svetovna sindikalna federacija- To je najvažnejša organizacija delov, razreda v njegovi borbi za zboljšanje življenjskih pogojev delavcev in vseh delovnih ljudi, za njihove gospodarske in socialne pravice In svobodo, v borbi proti reakciji, proti propagandi in pripravljanju nove vojne, za trden in trajen mir med narodi.« O nekateri izkušnjah iz sindikalnih podružnic sodišč pri socialističnem nagrajevanju uslužbencev Sindikalne organizacije državnih uslužbencev imajo po 9. členu zakona o državnih uslužbencih dolžnost, da skrbe za zboljšanje delovnih in življenjskih pogojev članov. Ena temeljnih značilnosti našega zakona v državnih uslužbencih ter novih uredb o prejemkih, strokah in zvanjih ter o osebnih dodatkih državnih uslužbencev je v tem, da je uveden n-ov, napredni, socialistični usliužbenski sistem, ki temelji na načelu: »Kdor skupnost več daje, naj od nje več prejema.« S tem so odpravljene stare uslužbenske pragmatike z avtomatičnim napredovanjem, obenem pa je omogočeno vsakemu sposobnemu, vestnemu in predanemu uslužbencu napredovanje v službi in prejemanje tiste plače, osebnih dodatkov ali nagrade, ki jih po svojem delu in sposobnosti zasluži. Da bi se doseglo priivilno socialistično nagrajevanje sodnih uslužbencev, je Republiški odbor za Slovenijo pritegnil sindikate naših sodišč, da konkretno sodelujejo pri napredovanjih, pri podeljevanju dodatkov in nagrad za leto 1948 oziroma leto 1949. Podružnice so v okviru komisij za zboljšanje dela, plače to sistematizacijo, stavile svoje konkretne predloge, ki so jih obravnvaili pristojni sindikalni in pravosodni forumi Dočim so nekatere sindikalne podružnice stvar pravilno razumele in postavile koristne ter upoštevanja vredne predloge, so pri drugih prišle do izraza nekatere napake, ki kažejo na nepravilno delo in napačno pojmovanje socialističnega nagrajevanja. Zato je umestno, da na nekatere najbolj značilne napake opozorimo, da bi jih lahko prizadete podružnice odpravile- Nekatere podržnice sodišč še pri tem delu, ne sodelujejo (Gorica Tolmin, Črnomelj, Slov. Bistrica). To kaže da te podružnice stvari ne posvečajo pozornosti oziroma da komisije za izboljšanje dela, plače in sistematizacijo pri teh podružnicah ne delajo- Daši je treba posvetiti vprašanju so-c ia! Mičnega nagrajevanja, to je vprašanju napredovanj im osebnih dodatkov vso pozornost, da-si je treba postopati pri tem strogo objektivno in s čutom odgovornosti ter se izogibati vsakega oportunizma, so bile vendarle tudi v tem oziru nepravilnosti Tako je vrsta podružnic predlagala napredovanje za take tovariše, ki so bili prevedeni ”iele pred kratkim v mesecu septembru 1948, Ne glede na to, da je neverjetno, da bi uslužbenci v tako kratkem času sploh mogli prerasti pogoje svojih poklicev al!i zvari j, podružnice v številnih primerih svojih predlogov niso niti primerno utemeljile. Zlasti tudi niso pri tem upoštevale števila sistemiziranih mest pri svoji ustanovi. To nedvomno dokazuje, da se sindikalne organizacije niso dovolj izčrpno ukvarjale z vprašanji pravilnega socialističnega nagrajevanja. Razumljivo je, da s takimi neresnimi predlogi ne morejo uspeti- Posledica takega zgrešenega napredovanja bi bila, da bi v kratkem vsi uslužbenci dosegli naj-ViSje poklice in zvanja, s čimer bi se naš uslužbenski sistem povsem izmaličil. Nekatere druge podružnice so zavzele stališče, da bilo treba podeliti stalne osebne dodatke oziroma nagrade vsem uslužbencem brez izjeme češ da to vsi z ozirom na svoje delo zaslužijo. Podružnica sodišča Dolnja Lendava stavi tak predlog glede vseh svojih članov. Podružnica sodišča Prevalje je izrazila mnen je, da bi se enkratne nagrade sploh ne podeljevale posameznim uslužbencem, češ da se vsi zavedajo svoje dolžnosti in delo v redu opravl jajo ter da bi želeli, da bi se vsem enakomerno zvišale plače. Podružnice okrožnega sodišča v Ljubljani ter okrožnega in okrajnega sodišča Novo mesto pa so predlagale podelitev stalnih osebnih dodatkov vsem sodnikom in tajnikom z ozirom na njihovo že dalje časa trajajočo zaposlitev veliko strokovno znanje in izkušenost ter prizadevno delo. Gre torej tukaj za različne vrste uravnilovke, kar dokazuje, da podružnice same ne pojmujejo pravilno in da jim ni uspelo članstvu pojasniti bistvo našega uslužben-skega plačilnega sistema, M je v tem, da se vsakdo nagradi po svojem delu in da se delo vsakega posameznega uslužbenca konkretno ocenjuje. Tako napačno nagrajevanje bi ne moglo imeti pozitivnega učinka, ker se z njim ne bi vzbujala volja do dela in učenja, ker bi ne pomenilo zdrave vzpodbude in bi pri najprizadevnejših in najboljših uslužbencih ubijalo njihov delovni polet Na drugi strani pa taki predlogi potrjujejo dejstvo, da si podružnice in njihovi člani ne upajo temeljito oceniti vrednosti in uspešnosti dela ter pokazati na pomanjkljivosti dela vsakega posameznega uslužbenca, kar je v očitno škodo najboljših delavcev. Naloga' sindikalnih podružnic sodišč je v tem, da premagajo take In podobne slabosti in da svojemu članstvu nakažejo tudi v tem pogledu pravdno pot. Tz površnega dela komisij izvirajo številni predlogi, ki so se pokazal kot neumestni zaradi tega, ker komisije niso upoštevale vseh objektvnili pogojev glede napredovanj, osebnih dodatkov in nagrad. Nekritično obravnavanje kaže množica zgolj šablonsko utemeljenih predlogov- Še bolj pa okoliščina, da so ostali prezrti nekateri uslužbenci, ki osebne dodatke oziroma nagrade zaslužijo kot n. pr. nekateri sodniki — laiki ter zlasti snažilke, ki zaradi obnavljanja zgradb morajo več in napor n e je delati. V splošnem je videti iz dosedanjega dela podružnic sodišč v Sloveniji po t teh vprašanjih, da se. *’• zboljšanje dela, plače in sistematiza-cijiq v svoje naloge niso dovolj poglobile. To bo treba popraviti, ker se ne sme prezreti, da mora postati aktivno sodelovan je pri socialističnem nagra je-jevanju njihov trajni način dela. Dosedanje izkušnje narekujejo, da komisije dobro prmiče naš osnovni zakon o državnih uslužbencih in vse v poštev prihajajoče uredbe o strokah, zvanjih ter posebnih osebnih dodatkih in da vse te predpise svojemu članstvu nra-vtlno posredujejo. D. M. OBČNI ZBOR SINDIKALNE PODRUŽNICE V TOVARNI ZAVES LJUBLJANA V NOBENEM POGLEDU NI BIL PRIPRAVLJEN Delovni kolektiv Tovarne zaves v Ljubljani je v letu 1948. svoje planske naloge uspešno izvrševal predvsem po zaslugi partijske in sindikalne organizacije. Tekmovanje se je pri njih uveljavilo kot nova socialistična oblika dela in so v neprekinjeni borbi za plan uspešno zaključili sedem tekmovanj. Čeprav spada Tovarna zaves med manjše podružnice tekstilne industrije v Sloveniji, je v skupnem tekmovanju v proizvodnji, v kulturno-vzgojnem in Ideološkem delu, zavzela vsakokrat dokaj častno mesto. Prav zato so izpolnili letne proizvodne naloge dva dni pred rokom, t. j. 27. novembra; končno zmago pa so slavili v decembru, ko so izpolnili letni plan tudi po vrednosti, asortimentu in količini. Letni občni zbor sindikalne podružnice, ki je bil 16. januarja t. 1., na) bi ocenil in pregledal dosedanje delo upravnega odbora. Poročila tajnika, referenta za tariina vprašanja in tekmovanje ter referenta za kulturno-prosvetno delo so bila dobro pripravljena. Analizirala so delo teh komisij, tako da je lahko vsak posamezni delavec spoznal, da so komisije med letom svojo nalogo zadovoljivo reševale. Ne da se pa to trditi o ostalih referentih in komisijah, katerih delo je ocenil tajnik podružnice v kratkem poročilu, ki je bilo zelo pomanjkljivo in je kazalo, da so komisije le malo delale. Pričakovati je Mio, da bo diskusija zelo živahna, saj je večina članov delovnega kolektiva vse leto pomagala upravnemu odboru reševati najtežje naloge, kar so dokazali z uspešno izpolnitvijo planskih nalog. Njihova dolžnost pa bi bila, dn bi pokazali na napake in pomanjkljivosti lanskoletnega dela upravnega odbora in prav teko kolektiva samega. Le tako bi se lahko napak v tem letu uspešneje izogibali, Osebna trenja med nekaterimi posamezniki, ki so že doslej od časa do časa kvarno vplivala na delo v kolektivu, so na občnem zbora prišla še bolj do izraza. Nedvomno pa segajo korenme teh osebnih nasprotij še globlje. Sejati razdor, razbijati enotnost naše sindikalne organizacije, z lažnimi gesli ustvarjati nerazpoloženje delavcev v tovarni in na množičnih sestankih, so gesla sovražnih elementov, ki namerno zavirajo naš razvoj na poti v socializem. Tov, Vrečar, kateremu je bilo poli- tično poročilo predsednika podružnice trn v peti, je neosnovano z raznimi obtožbami napadel predsednika in tako zavedel celotni kolektiv, da se je diskusija končala v razburljivem prepiru, brez vsakršnih razgovorov o problemih v podjetju. Tudi druga parola, da tajnik podružnice ne more opravljati več svoje funkcije »zastonj«, je prišla s strani ljudi, ki niso bili nikoli pripravljeni požrtvovalno delati v korist kolektiva in skupnosti. Namen, da bi na ta način prestrašili člane podružnice, da bi odklanjali funkcije v sindikalni organizaciji, iz strahu pred hudim »garanjem«, pa jim ni uspel. Takšne parole so se hoteli po-služiti zato, da bi razbili delo občneg* zbora. Toda vsi predlagani kandidati, ra' zen enega člana upravnega odbora it člana finančnega nadzorstva, so funkcij* kljub pripravljenim načrtom nekaterih elementov sprejeli in se obvezali, da bodo izpolnjevali naloge, ki ijh čakajo v tretjem letu petletke. Če bi delovno predsedstvo bilo na občni ibor dobro pripravljeno in če bi poznalo položaj * tovarni, bi lahko take sovražile parol' revolucionarno razkrinkalo, ne pa da ^ neuspelo diskusijo zaključili. Volitve same pa so potekle pravilu6.' Vendar so bili prostori, kjer je bil oberi zbor, veliko premajhni in so člani odhajali takoj po končanih volitvah dotnfto tako da ni bilo mogoče izvoliti niii delegatov za krajevno zvezo tekstilne industrije, niti niso sprejeli obveznosti * sklepov za nadaljnje delo podružnične«^ odbora. Te pomanjkljivosti izhajajo n®" dvomno iz slabih političnih priprav 1 • tudi tehnično slabo pripravljenega občnega zbora. Primer, da so imeli saino en votivno skrinjico, čeprav bi jih mor®, biti najmanj pet do šest, da bi oddajani ^ listkov ne trajalo vso uro, kaže neod,,® vornost odbora, ki ni skrbel za izvedo tehničnih priprav, Prav tako tucu znam votivnih upravičencev ni bil te-primerno izdelan. Primer neuspešno izvedenega občne« zbora v Tovarni zaves nam dokazuje, kakšne važnosti je pravilna iz.tara delovnega predsedstva, kako v " dobre politične in tehnične prmrs- e obe nih zborov, ki so jih dolžne zveš h srn dihalne podružnice ob podpori parlijsk« organizacije. ALI POZNATE TRBOVLJE? Pomemben uspeh kolektiva Jeseniške že!e?iarne v prvih dneh tretjega planskega leta Pred nekaj dnevi je bil v energijskem oddelku Železarne uspešno dovršen remont kisik-naprave, ki se je po Metnem neprestanem obratovanju poškodovala. V obratu je nastalo težko vprašanje, ker zaradi zmanjšanja količine kisika niso mogli obratovati tudi nekatere druge naprave. Sestavila se je komisija strokovnjakov ter se posvetovala, kako bi rešili to pereče vprašanje. Nekaj inženirjev je zmajalo z glavami ter so brez upanja v lastne sile pripominjali, da tega ni mogoče popraviti v naši tovarni. Taka popravila se v predaprilski Jugoslaviji niso izvrševala pri nas, pač pa v Nemčiji, in so takratna vodstva Železarne na malenkostna popravila klicali le nemške, tako imenovane monterje. Velika volja in predanost je tov. Mraka Lojzeta in Breliha Štefana pripeljala naprave, ker jih kapitalist »Messer« ne da iz rok ter jih skriva kot patent. Pri nas v novi Jugoslaviji, kjer uspešno, z največjim poletom gradimo socializem, so taka dela dana na vpogled in v priučitev vsakomur, kar sta tudi tovariša Mrak in Brelih razkazovala ostalim delavcem, ki so sodelovali pri popravilu. Med delom so se pokazale še večje notranje okvare v napravi. Delo je potekalo zelo uspešno, stalna posvetovanja na licu mesta, predlogi in nasveti, ter požrtvovalnost tovarišev je rodila še večje uspehe. Remont je bil za 17 dni predčasno izvršen. S tem je bilo omogočeno nadaljnje nemoteno obratovanje po obratih. Vsi stroški dnin in materiala so bili kriti v treh dneh obratovanja naprave za kisik. Če pa računamo stroške, ki bi nastali, če bi čakali na inozemske strokovnjake, so tovariši prihranili z lastnim delom 87,305.439 din. Priznanje pripada tudi tovarišem Moli orču Ivanu, Bevcu Ivanu, Endliherju Jožetu, Robiču Matevžu, Noč Janezu, Miceli Filipu in dvema tovarišema iz mehanične delavnice, ki so sodelovali pri tako preciznem delu. Ko smo razpravljali s tov. Mrakom Lojzetom o teh uspehih in nagradi, se je izjavil: »Nama^ s tov. Brelihom bo največja nagrada, če nama določijo mesto, ki bo popolnoma ustrezalo za izdelavo nove, še boljše naprave kot je ta, katero sva popravljala, saj sva dobila prakso, in bova uspela.« P. F. Trbovlje vsi poznamo, nekateri po pripovedovanju, drugi čitamo o njih, vozimo se mimo njih ali smo si jih celo ogledali. Še preden so' izšle Seliškar jeve »Trbovlje«, sem poznal »knape«. Po vsem Posavju so nevesele pravljice slikale otrokom črne, vedno zamazane, močne, raztrgane in na pol divje ljudi. Pozneje so se te slike le počasi izpremiinjale. V revolucionarnih časih prvih dveh let bivše Jugoslavije, sem odkril prvega resničnega »knapa«. Lepo je bil oblečen, v gumbnici je imel rdeč nagelj,ček, ko je govoril na prvem javnem sestanku zame prve revolucionarne besede- Od takrat sem gledal v k napili drugačne ljudi- Slišal sem o njihovih sestankih in izletih, doživel razburjenja ob volitvah v laškem okraju, zvedel o štrajkih in se mnogo prepiral o dogodkih Orjune. Tako sem počasi spoznaval, da žive v Trbovljah dvojni ljudje: izkoriščanci in izkorišče- valci. Ali poznate Trbovlje? Marsikdo pravi, da v tej ozki, sajasti kotlini ne bi hotel živeti. In vendar se vsak rad vrača v Trbovlje, kdor koli je tam nekaj časa živel in spoznal ljudi. V zadnjih letih so se ljudje zelo spremenili. Tudi dolina se je v zadnjem času zelo spremenila. Novi ljudje sedaj grade nove Trbovlje. V zadnjih mesecih lanskega leta se je še povečala potreba po premogu- Čim več premoga industriji, čim več premoga ljudem, so čutili rudarji. Norme, brigade, plače, vse to se je križalo v razgovorih po cestah in obratih. Sindikat je imel polne roke dela. Sklep predsedstva Centralnega o o pobiranju sindikalne članarine Remont kisik naprave v Jeseniški železarni do tega, da sta napravila sklep, da ves remont in popravila izvršita pod svojim nadzorstvom in s pomočjo ostalih tovarišev. To veliko voljo je uvidel pri teh dveh tovariših tov. inž. Knez Leo ter jima pomagal s svojimi nasveti. Tov. Mrak in tov. Brelih sta z delom takoj pričela, organizacijo dela je takoj prevzel v roke tov. Mrak, nadzor nad vsemi deli pri demontiranju in montiranju pa sta vodila skupno Mrak in Brelih, Komisija je ugotovila, da bi delo opravljali nemški strokovnjaki zelo dolgo časa, ter bi trajalo do početka obratovanja okrog 6 mesecev. Moramo pripomniti, da je podjetje takoj ob defektu opozorilo tvrdko, ki izdeluje take naprave, in da še do danes ni odgovorila, kljub temu da je naprava že v obratovanju in deluje stoodstotno. Vodstvo naprave za kisik z ostalimi strokovnjaki je postavilo rok popravila na 6 tednov in to po uvidevnosti strokovne sposobnosti in velike volje tovarišev Mraka in Breliha. Sicer pa ni bilo popolne gotovosti, če bo naprava sploh sposobna za obratovanje, ker pri nas danes nimamo nikakšnih načrtov za te Predsedstvo Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije je ocenilo stanje in delo sindikalnih organizacij glede pobiranja sindikalne članarine. Na podlagi organizacijskih poročil, kakor tudi pregledov, ki jih je izvršila komisija Centralnega odbora v številnih podružnicah, ugotavlja predsedstvo sledeče: 1. Številni upravni odbori podružnic ne posvečajo dovolj pozornosti pobiranju članarine, ne izvršujejo niti predpisov statuta niti sklepov Centralnega odbora o plačevanju članarine. Še vedno ne razumejo, da je od pravilnega plačevanja članarine in od zagotovitve materialnih sredstev za delo v veliki meri odvisna uspešna zgraditev in utrditev sindikalnih organizacij. 2. Zaradi takšnega malomarnega odnosa do pobiranja članarine velik del našega članstva ni seznanjen s pomenom rednega plačevanja članarine, niti ne pozna sklepov o višini članarine. Zato tudi precej članov plačuje nižjo članarino, kakor pa bi jo morali plačati po svojem zaslužku. Prav tako premalo skrb e za redno pobiranje članarine, niti niso za to tako važno sindikalno delo dovolj angažirani poverjeniki sindikalnih skupin in drugi sindikalni aktivisti. 3. _ V številnih podružnicah kartoteke članstva niso urejene, kontrolne znamkice niso nalepljene na kartone, članske knjižice pa se čestokrat predolgo, ponekod pa tudi stalno zadržujejo pri blagajniku podružnice. 4. Sklepi Šestega plenuma - Centralnega odbora o pobiranju članarine v glavnem niso izvedeni, niti niso višji sindikalni forumi dovolj pomagali upravnim odborom podružnic, da bi organizirali pobiranje članarine in uredili finančno poslovanje, niti niso kontrolirali tega dela. Z ozirom na vse te in podobne pojave, ki kvarno vplivajo na disciplino in nadaljnji razvoj in rast sindikalnih organizacij, je predsedstvo Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije na svoji seji 12. januarja 1949 sprejelo naslednji SKLEP: 1. Upravni odbori podružnic so dolžni, da pobirajo članarino po dejanskem kosmatem zaslužku članov, na podlagi obstoječih sklepov Centralnega odbora o plačevanju članarine. Pod kosmatim zaslužkom se razume celotni znesek enomesečnega zaslužka, od katerega delavec oziroma uslužbenec plača prispevke za socialno zavarovanje. 2. Članarino je treba pobirati redno vsak mesec za minuli oziroma za tekoči mesec, kakor se pač obračunava oziroma izplačuje zaslužek. 3. Upravni odbori podružnic morajo v najkrajšem času, najkasneje pa do 15. februarja letos ugotoviti v svojih podružnicah stanje plačane članarine. Tam, kjer bi bile ugotovljene nepravilnosti, morajo biti do tega roka na seji upravnega odbora sprejeti konkretni sklepi, kako bi se odpravile nepravilnosti pri pobiranju članarine. V teh primerih je treba po seji pripraviti sestanek sindikalnega aktiva in sestanke članstva, jih seznaniti z nepravilnostmi pri pobiranju članarine in jih mobilizirati, da bi se te odpravile. 4. Višji sindikalni forumi so dolžni nuditi večjo in neposredno pomoč upravnim odborom podružnice glede izvajanja sklepov o pobiranju članarine in sploh glede urejanja in pravilnega razvijanja njihovega finančnega poslovanja. Vsa sindikalna vodstva, sindikalni funkcionarji in članstvo se pozivajo, da stalno skrbijo za pravilno plačevanje Članarine in finančno poslovanje sploh. Množice eo romale na sindikat. Podnevi in ponoči so se razgovarjali: Tole ni prav, to je dobro, takole naredimo! In knapi so reševali uredbo starejših delavcev, ki so bili razporejeni na nižja dela, predlagali so dodatke za težko delo, za vodo, predlagali pravilnik za uredbo o plačah rudarskih delavcev. Kamor bi človek potreboval nekaj minut, so funkcionarji hodili uro, dve. Rudarji, kopači, žene, penzionisti sb jih ustavljali, povpraševali in predlagali. Študij, sestanki, predavanja in prireditve, vse se je prepletalo z borbo za premog, za plan. Življenje je postalo še bolj pestro kot poprej- Zavest je rastla- Nova delovna sila prihaja v Trbovlje od dveh strani, v zadnjem času največ z desnega brega Save, z Dolenjske. Ljudje, ki imajo doma košček posestva, prašička in bajto, prihajajo zdaj na pomoč v industrijo. Delo je težko, včasih obnemorejo. Delo, vzgoja, politične ure, sestanki se vrste drug za drugim. Novo je vse to, ni se še utrdilo v zavesti novih ljudi. Doma je pa še delo za zimo, ozka skrb in nezaupanje je še v njih. Tn marsikateri rudar ostane dan doma po svojih opravkih alfi zamudi delo za nekaj ur. Tako je v novembru še skoraj 1% neopravičenih izostankov in nekaj tisoč zamujenih ur v vsem kolektivu. V decembru pa je število neopravičenih in zamujenih ur že znatno padlo- Rudarji se zavedajo, lcako z vsako zamujeno uro pada proizvodnja premoga, kar predstavlja ob visokem številu zamujenih in neopravičenih ur že na tisoč in več ton premoga v enem samem mesecu. Ta skupna zavest je njihova skupna skrb, ki znižuje zamude, dviga proizvodnjo in počasi zvišuje splošno življenjsko raven in hitreje ustvarja socializem. Med tem časom pa so rudarji otvar-jali svoje menze, ki imajo prostora za vse goste, ki žele tam prehrane. Dobili so delovne obleke in škornje. Za pravilno razdelitev blaga se bore od Beograda, ministrstev, direkcij, vse do lastnih podjetij in ustanavljajo lastne delavnice. Sukanec, ki je potreben za kopaške čevlje, so zamenjali kar po svojih trgovinah, po žeblje so odšli v Kropo. Konec leta so slovesno praznovati-Kako tudi ne! Obiska maršala Tita ne morejo pozabiti. Še večino se razgovar-jajo o oni sliki, ko je na gosto snežilo, prebivalci Trbovelj in rudarji pa so napolnili ves prostor pred zap-adnim obratom, otroci pa so lezli celo na strehe, drevje in čakali, da ga Vidijo. Obljubo, dia dosežejo plan, so izpolnili še pred božičem. Sklenili so, da hočejo doseči plan za Moravče še v starem letu. Priskočili so jim na pomoč še bolj strnjeno in 29. decembra so dosegli plan obveze tudi še za Moravce ter tako pokazali visoko socialistično Zavest. Zadnji dan leta so dobili številni rudarji nagrade za svoje vztrajno in požrtvovalno delo- Ko so priredili prav po vseh obratih silvestrovanje s kratkimi kulturnimi programi, so si med vesel jem, kakršnega ne pomnijo rudarji, čestitali in sklenili, da se bodo še nadalje vztrajno borili za plan- Na sporočilo, da je madžarski radio poročal, kakšen teror vlada v Zasavskem bazenu, češ, da so morali o božiču po sili na delo in da so se vsi drugi moral; razbežati na kmete, kamor so tako lačni odhajali, da so omedlevali na cestah, so se nekateri z jezo, drugi s posmehom med seboj razgovairjali, kar po knapovsko. »Ali si slišal, kaj govore Madžari?« »Spet lažejo, barabe!« Po novem letu pa so začele v zavest; rudarjev oživljati potrebe in smisel za nove naloge, nove nafpore, in nove zmage. Nov plan že imajo. Vsak obrat, vsako delovišče ga pozna. V odkopih prve dni v letu kar malo manj merijo in računajo kakor običajno. Spominjajo se še novoletnih gostišč v domovih pr j Volkerju in Kepi. Tu in tam je še kdo v mislih tudi doma- Zunaj nad jamami je izredno lepo, skoraj marčevsko vreme- In naposled je v krvi še vedno nekaj lagodnega. Saj ni vprašanje zaslužka, in plan smo dosegli. Pazniki, normirci, obratovodje pa računajo in majejo z glavami: »Več premoga!« Premalo hunto v je nakopanih. Tovarne, lokomotive, kurilnice in domovi potrebujejo več ton premoga. Graditi socializem, se pravi delati s srcem, z mislijo in rokami. In številke prvih dni opozarjajo rudarje, da so skoraj za četrtino pod planom. Misel se razrašča vsak dan- Delovni ljudje, kopači hočejo uresničiti to, o čemer so v zadnjih mesecilh čitali in razpravljali. Dokaze imajo, da so vsi tisti kolektivi, ki v začetku leta dosegajo plan, ob koncu leta plan predčasne dosegli in presegli Vedno več izmen, vedno več brigat dosega in presega norme. Separacija sc polni, vagoni prihajajo in odhajajo Treba je nadoknaditi izgubljene tone prvih dni. In številka v-sak dan raste Zraste za 3 do 5%. 8- januarja so še za nekaj odstotkov podi planom. Tode Trbovlje hočejo biti zopet v prvih vrstah. Aktivisti, funkcionarji in usluž benci prihajajo zopet na pomoč. De jansko kopaško pomoč organizirajo kakor je že običaj v Trbovljah, kada postaja zadeva resna. Nad planom s< kar za 6% ,zdaj pa nestrpno čakajo kakšna bodo poročila iz Zagor ja, Hrastnika, Velenja in Kočevja. Kdo bo prvi' Rudarji sprašujejo sindikat: »Al smo prvi? Kdo nais je prehitel?« L zbrali so se nekateri ob uspehih prvi dekade. Pisali so pismo radiu Budim pesta- Povabili so jih na obisk v Tr bovlje, v menze, v jame in na sestan ke- Kar naj pridejo, naučili se bo-d* borbe za plan, videli bodo zvestobo i) zavest ljudi. Morda bodo tudi oni s po znali ljubezen in skrb ljudi, ki uresničujejo plan, za delovne ljudi, za de lovno državo, ki koraka v socializem Pogostili jih bodo in vprašali: »Ali po znate Trbovlje?« 51 LET DELA V STEKLARSKI INDUSTRIJI Med najstaTejšimi delavci steklarne v Rogaški Slatini je tov. Pik Anton, ki je te dni praznoval 51 let dela v steklarji in čaka sedaj že tretji mesec na svojo pokojnino. Tov- Pik Anton je iz delavske družine v Hrastniku in komaj 11 let star je začel z delom v steklarni, ki v tiistih časih nikakor ni bilo lahko-Takrat steklarji niso imeli določenega delovnega časa in so delali tudi 16 in več ur. Delo v steklarnah je bilo na zelo primitivni stopnji ter je moral steklar sam poskrbeti tudi za vse priprave pri delu. Kljub vsem težavam je postal tovariš Pik Anton mojster-steklar ter je delal v Hrastniku in Rogaški Slatini. To delo je prekini! le med okupacijo, ko je bil zaradi podpiranja narodnoosvobodilnega gibanja zaprt v Celju. Žena mu je umna v taborišču Auschwitzu, zeta pa so že leta 1942. ustrelili kot talca v Ce!ju. Kakor se je tov- Pik boril proti okupatorju, tako je tudi v naši novi lu-goslaviji dal vse sile in strokovno znanje v proizvodnji za dosego plana, za uresničenje socializma, ki ga bomo dosegi z izpolnjevanjem vseh nalog, katere postavlja pred nas naša Partija. b. j: ■iieeeeeeeBEeeieaEeeiianeeBBeBEeeEBeeeEiiaeeeeBBnBeaeEeeaEKeaBBiieeBaeeiieesiiEeaaiiEBEaeHa BBBBBBBBBBB6BBBBBBBnBB«BBBBBBBBBBBBB ■■••ui>Ba>»aia>iia>Bi»raainai»i»uMaBiiii»»NesBiBiinaaniiBi»egaiigiiE9ii V TOVARNI UČIL Predsedstvo naše vlade je lansko leto v februarju odločilo, da iz Delavnice državnega deškega vzgajališča v Mostah osnuje tovarno, ki bo izdelovala učila za naše slovenske, pa tudi za šole ostalih naših republik. Začetek je bil težak. Manjkalo je strojev in orodja, in če ne bi — prav po socialistično — priskočile na pomoč ostale naše tovarne: Saturnus. Unitas, Elma, Papirnice Vevče, Iskra v Kranju itd. in če ne bi pomagale planske komisije, koordiniranje pri predsedstvu vlade, indu-strijslci in trgovski servis, bi toparna najbrž ne mogla tako hitro odpreti toliko delavnic, kot jih ima danes, namreč: mehanično, ključavničarsko, lesostrugar-sfco, pleskarsko, strojno in ročno mizar-ter kovačnico. Mladinci iz deškega iajališča, ki predstavljajo 75% vsega ,elavstva v tovarni, so vstopili kot va-jfnci v delo, vsak v svojo delavnico. Kva-. eirani delavci so jih vzeli v šolo, upra-~a Vzgajališča je poskrbela za njihov teo-,e ični, vodstvo tovarne pa za praktični d?Ujc. Delo je steklo in na koncu leta, -lejte, uspeh: plan je bil izpolnjen, če-je frj mesece pred koncem leta «slo osem strokovnih delavcev, da iz- ' !njio svojo vojaško dolžnost do do-mOvlne> ,,. 7° sem zvedel in sem. sklenil, da si šatv ogledam tovarno, da povpra- )-ni' • e-So vzroki tega uspeha, da vidim, L/, ls prikazuje in rešuje tista življenjska vprašanju. ki so blizu našemu delaven in nameščencu. Posredovati mu take knjige, mu jih svetovat;, ga navdušit* za branje, je naloga knjižničarja. Io svojo nalogo bo knjižničar lahko izvrše- val, a ko bo spoznal moderno ureditev ljudske knjižnice, tehniko izposojanja knjig, agitacijske prijeme in predvsem, če se bo stalno izobraževal in izpopolnjeval svoje znanje literature iz vseh področij ved in leposlovja ju če bo znal uporabljati pri svojem delu razne priročnike. Na ta i\ičin bo lahko delavcu, noveitorju, nameščencu svetoval tiste knjige, ki so mu potrebne, da se bo strokovno in kulturno vedno bolj usposabljal- Da bi usposobili sindikalne kn jižničarje za izvrševanje teli nalog, je Glavni odbor Zveze sindikatov Slovenije sklenil, da bo v juniju organiziral v Ljubljani enotedenski tečaj za sindikalne knjižničarje. Četudi tečaj, ne bo dolgotrajen, se bodo knjižničarji pripravljali nanj že prej, s proučevanjem gradiva in z branjem knjig, ki j Mn jih bo priporočil kulturno-prosvetni oddelek Glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije. Na ta način bodo prišit knjižničarji v Ljubljano že » temeljnim znan jem, ki se bo na tečaju le še poglobilo in utrdilo- M. 5. tečaje. To je material za študij sindikalnega članstva, Doslej so samo v Kranjskem okraju začeli s sistematičnim študijem tega materiala, medtem ko je v Ljubljani vsa stvar ostala samo pri dveh predavanjih, namenjenih kul-t it r no -p ros v etinim referentom krajevnih odborov sindikatov, N.a kraju pa je objavljen program predavanj za trimesečne večerne sindikalne tečaje in pa teze z navedbo literature za prvih šest predavanj- Ob tem pa se je pokazal silno neodgovoren odno-s nekaterih sindikalnih funkcionarjev do id e ji no -vz go j n ega dela v sindikatih. Tako številni sindikalni sveti »Puiročnika« sploh niso, ali pa so ga poslali svojim podružnicam z veliko zamudo, n. pr, Jesenice, Krško, Dravograd, Slov. Konjice, itd- Sindikalne podružnice niy zahtevajo »Priročnik« od krajevnih (okrajnih) svetov