230. številka. Ljubljana, v ponedeljek 10. oktobra. XX. leto, 1887 ■uhaja vsak dan svečer, issimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vstrij sko-o gerske dežele za vse leto 1& gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za »eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kakor po&tnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank miti. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in npravnišvo je v Rndolfa Kirbi&a nisi, „OlednliSka stolba". Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Nekoliko premišljevanj. Vrata državnega zbora se odpirajo, zato je primerno, povedati kako, ki ni povsod znana. Znano je, da imajo Slovenci že več desetletij zjedinjeno Slovenijo na svojem programu. Na podstavi te točke so se oni imenovali z drugimi Slovani vred federaliste V tej besedi pa tiči več, nego Slovenci zahtevajo dejanski, in vsled tega so jim po krivici očitali, da spadajo v jedno in isto vrsto federalistov. Pravo ime so si prideli najprej po domačih no-vinah, potem ko je odličen Slovan načrtal jednoten program za vse avstrijske narode na podstavi na-cijonalne avtonomije. Iz tega načrta je razvidno, da so bili Slovenci že od nekdaj narodni avtono-misti, in da jim pristaje tudi zdaj to jedino primemo in pravo ime. Tako se v resnici zdaj tudi imenujejo. Tega programa narodnih avtonomistov se drže dosledno tudi avstrijski, torej ne samo gališki Rusi. Gališki Rusi so bili za Bacha že tako srečni, da so že uživali narodno avtonomijo; ali Poljaki, z Goluchovskim na čelu, so skrbeli zato, da ueso sumo gališki Rusi zgubili narodne avtonomije, temveč tudi zato, da se je sploh pokopala taka, za avstrijske narode in za skupno našo državo, jedino pravična osnova. To spoznavajo vedno bolj vsi oni naiodi, ki se tlačeni od drugih narodnostij. Spoznavanje pa se ne vrši samo na tihem, ampak bolj in bolj očitno. Samo po sebi se umeje, da se hočejo ne madžarske narodnosti ohraniti in rešiti na podstavi narodne avtonomije. Po njej hrepene erdeljski Nemci, Rum unci in na prvem mestu Slovaki. O Srbih na Ogerskem je itak, znano, da se drže trdno svoje cerkvene samouprave, ki pomenja še več nego samo narodna avtonomija. Kajti s pomočjo cerkvene avtonomije skrbi narod ne samo za to, da se vlada ne utika čez mero v cerkvene zadeve, temveč va ruje ž njo tudi narodno šolo in v obče narodnost. Pa tudi Čehi na Moravskem in Šlezkem se že odločno in v vedno večih skupinah oglašajo za narodno samoupravo. V obče je že v čeških pokrajinah več novin z velikim uplivom, ki kar naravnost terjajo narodno samoupravo. Samo v češkem kraljestvu Še poudarjajo ali deželno avtonomijo ali pa zgodovinsko državno pravo, vender pa tako, da je videti, da se tudi tu ne ustavljajo narodni samoupravi. Mej Slovani so jedini Poljaki, ki se drže strogo deželne samouprave, to pa zaradi ruskih sodeleža-nov, kateri so zaradi tega popolnem v oblasti Poljakov. Mej Nemci pa je vse tako, da ni razvideti, ali bi se oni odloČili za narodno samoupravo. Še konservativci so Slovanom samo toliko pravični, da bi se jim ne delale dozdanje prevelike krivice; ali ti konservativci ljubijo svojo deželno samoupravo in ljubijo tudi prvenstvo nemškega naroda v Avstriji. Prave jednakopravnosti v zmislu narodne samouprave tudi oni ne privoščijo Slovanom. O levičarskih ali liberalnih in nacijonalnih Nemcih pa v tem pogledu še govoriti ni. Oni hočejo jedino to, da bi se češko kraljestvo razkrojilo na dva kosa, in sicer ne po skupnosti teh kosov, ampak po okrajih. V drugih deželah nečejo nič slišati niti v zmislu skupljenja po okrajih. O Moravskem in Šlezkem, kjer gospodujejo Nemci poslednji še nikdar neso izpregovorili, da bi 3 tudi v teh deželah Slovani ločili od Nemcev po okrajih. Jednako molčijo o vseh pokrajinah slovanskih. Kar je najvažnejše, je pa to. Doslej neso niti jedne nemškoliberalne in nemškonacijonalne novine, ki izhajajo v Avstriji, omenile knjižice, v kateri se razpravlja program narodne samouprave. Ta knjižica je pisana nemški, in je prišla celo državnikom prve vrste v roke in celo v najvišje kroge; knjižica je znana pov.-od v obeh polovicah našega cesarstva. A noben nemški list je ni razpravljal. Dalje. Ko so dobile nemške novine zunaj našega cesarstva s to knjižico, isti program so jednako popolnoma molčale. Molčali so nemškoliberalni, nacijo-nalui in kouservativni pruski, bavarski in v obče listi, izhajajoči v Vel ikonemčiji. Jedino »Gre nzboten", ki dovolj mirno in objektivno razpravlja tudi avstrijsko pobtiko, je priobčil v skupnem pregledu dižavuozborskih strank na Dunaji tudi v kratko označenje ^istega program za narodne avtonomiste avstrijske. Ali ni bilo slišati, da bi se kdo oglasil še dalje bodisi v imenovanem tedniku, bodisi v kakem drugem listu Velikoneinčije. XjJLO X J2j Jl\.. Andrej baron Čehovin, slavni j-u.na,ls: slovenski. Sp>Bul Janko Lobau. II. S čim se je vojak Čehovin proslavil? Ko se je to godilo, bil je Andrej Čehovin v 21. letu svoje dobe. Tedaj je prišel kot podkanonir k takratnemu 4. artilerijskemu polku ali regimentu. Tu se je prav lepo vedel in pridno se učil v regi mentni šoli. Neki braniški veteran je pravil, da, ko je on 1. 183G. prišel v šolo k 4. regimentu ka-nonirjev, visele so še na stenah table, zrisane po Andreji Čehovinu, in da so oficirji Čehovina priporočali drugim v posnemo. Vsled pridnosti so prestavili Čehovina 1. 1835. k slavnoznanemu bombardirskemu voju (Bombardiercorps). Avstrijski bombardisti so uživali v prvi polovici našega stoletja veliko čast, kajti bili so najizvrstnejši vojaki, katere so uporabljevali radi tam, kjer je bilo treba velike spretnosti. Pri boni-bardirskem voji je Čehovin postal po šestletnem službovanji topovnik (feuervverker); junija meseca 1847. 1. pa nadtopovnik (oberfeuervverker). Kakor mi piše njegov nečak, učil se je Andrej Čehovin v bombardir^ki šoli na Dunaji, baje kacih 7 let, in bilo ga je treba z novci podpirati, tako da se je oče Andrejev že jezil, kaj neki mu sin tako dolgo študira, ko je vender bil že prej toliko let po šolah. Ko je Andrej Čehovin dosluzil takrat predpisana vojaška leta, želel je njegov oče, da naj izstopi. Ker je izučen, lehko dobi kje civilno službo. A naš „Drejček" ni hotel zapustiti vojaščine. Rekel je, dokler je mir, nema dosta dela; ako pa pride do vojne, ima upanje, da postane oficir. Čehovinova želja, da bi prišlo do vojne, spol nila se je 1848. 1., ko je namreč nastal upor v Lombardiji. IVičetkom italijanske vojne, 1 1848. je bil Čehovin nadtopovnik in drugi poveljnik konjiške baterije št. 2. v brigadi km za Miroslava Liehteustein skega. Dne 29. maja je prednja straža naše armade našla sovražnika pri Montauari, stoječega v ugodnem položaji. Čehovin plane nad njega z dvema havbicama ter prične na toskansko topovje, ki je bilo razpostavljeno, na muntovskej cesti, strašno streljat'. Glede na „Grenzboteu" je omeniti, da ga imenujejo nemški koledarji naravnost kot B is m ar ck ov organ, zaradi tega je pomenljivo tudi t , ua dotični list ne pobija avstrijskega dualizma. Kolikor je razvidno iz velikonemških listov, se prusko-nemški politiki ne zdi še primerno, pobijati duva-lizma, čeravno bi jednotna Avstrija več pomagala zavezni Nemčiji, nego razkosana na i'.ve polovici. Za Madžare torej ni še čas; ta Še le pride, morda, ko napravijo Madžari poleg dosedanjih še jedno milijardo gold. državnega dolga! Pa, da se vrnemo v Avstrijo, so molčali avstrijski nemški listi o programu narodne samouprave tudi tedaj, ko se je pospel kak nemški narodnjak do spoznanja, da bi taka osnova v zmislu narodne samouprave ugajala tudi Nemcem. V tem listu je bilo omenjeno ob svojem času, da se je bil unel prof. Knoll in tudi neki nemški list na Češkem za narodno samoupravo ali podobno osnovo. Te izjave so popolnoma zamolčali, dasi so druge izjave iz istih virov pouatiskavali. Ko je letos v državnem zboru naš pogumni poslanec dr. Gregorec prvi in prvikrat oglasil se za narodno samoupravo, so začeli nemški listi razsajati, stvur zasukava ti in pretiravati ter Slovence po stari navadi — smešiti. Še le čez dolgo časa potem so jedino „Politisehe Fragmente" odo-bravule izjavljen program, in ga priporočale za vse narode. Nihče ni o tem spregovoril mej Nemci, in od istega časa je mej poslednjimi tiho vse, kakor bi programa o narodni samoupravi še bilo ne. Slovanski poslanci vseh strank poznajo ta program ; poznajo ga pa tudi llerbst, Chluinecky in Schbnerer in še drugi načelniki in voditelji. Zakaj vse molči ? Zakaj se oglašajo pa ob izjavah drugih programov ali načel? Da-, da, še nikdar ni bile tako dosledne tihote na nemški strani, kakor glede na program narodne samouprave! Ali vedo Slovani , sosebno pa slovanski poslanci, kedaj nasprotniki molče o kakem načelu, o kaki težnji ? Aii se spominjajo, kakih načel se ob takih prilikah drži nemško-židovsko novinarstvo? Molk, molk in zopt't molk je glavna hramba tedaj, kedar ni možno napraviti — poštenega ugo- A tudi i-ovtažnik ga je pozdravljal s svinčenkami, ki so padale goste kakor dež Čehovina je varovala božja roka. Le granatna treska ga je malo ranila, kar pa ni oviralo, da je hrabro svoje delo srečno nadaljeval, tako celo, da je sovražno topovje kmalu moralo umolkniti. Kmalu potem se prikažejo na levi strani ceste trije sovražni kanoni, na katere pa prične slovenski junak s tako silo streljati, da niti do ognja niso prišli. Zmešnjava v nasprotnem taboru je bila velika. In tako so je zgodio, da (e poleg kanonov, voz obloženih se strelnim prahom, mnogo konj, orožja in sovražnikov prišlo v naše roke. Vsled tega čina ie dobil slovenski naš junak veliko srebamo svetinjo za dokazana hrabrost. Žalibog je bila v tistem času še navada, da so v našej armadi v oficirje bili poviJevani le vo jaki žlahtnega stanu: baroni in groti. In, kor je bil vrli naš junak le kinetsk sin, ostal je vkljub dokazanoj svoiej vojaški spretnosti in hrabrosti le to, kar je bil, namreč — nadtopovnik . . . Še kot tak našel je Čehovin priliko, s polovico baterije v dan 26. julija 1848. 1. zopet meriti se s sovražnikom, in to pri Sotnmacompagni. Naša vora. To v pouk onim, ki doslej molče tudi na naši in v obče slovanski strani. Nadejamo se, utegne ravno letos napraviti naš program nekaj stisk tudi v državnem zboru. Sila kola lomi, in sila morda pouči, kar je samo po sebi umevno. Y p ore j. Politični razgled. V Ljubljani 10. oktobra. Nemški listi sodijo, da je namiio niiiii- wlerstvo odpustilo štiri nemške profesorje ume-teljno-obrtne šole v Pragi, da bi potolažilo Čehe, ker je odpravilo več čeških srednjih učilišČ. Liberalni časniki se jeze, da se profesorjev ni vsaj pol leta poprej opomnilo, da je bodo opustili, ako se ne nauče češčine. Nadejamo se, da se češki poslanci vsled te malenkosti ne bodo dali zapeljati, temveč bodo energično postopali proti naučnemu minister-stvu zaradi odpravljenja srednjih šol. Z odpušče-njem štirih nemških profesorjev se ni poravnala krivica, ki se je storila češkemu narodu. Viiuujo 4lr/a*e. Včeraj so bile volitve v llolguriji. Kak je izid, še nemarno poročil. Najbrž je dobila vladna atranka precejšnjo večino, ker je bil velikansk pritisk. Ministri sami so agitovali. Ministerski predsednik Stambulov je pohodil okraje Kbstendil, Dub-nica in Radomir, koder ima vlada največ nasprotnikov, in agitoval za vladne pristaše. Naučni minister je agitoval po vzhodnjih okrajih severne Bolgarije, kjer ga poznajo še od prej, ko je učitelje-val. Po Vzhodnji Uumeliji je pa agitoval Caharija Stojanov. Opozicija pa piav do poslednjega, časa ni dosti agitovala, tako, da se je sploh mislilo, da se ne udeleži volitve. Narod sam se je pa že vsega naveličal in se sploh za volilno gibanje ni dosti brigal. Zategadel je udeležitev pri volitvah bila v mnogih krajih najbrž jako slaba. V več krajih se najbrž volitve še vršile neso, ker je došlo premnlo volilcev. Po bolgarski ustavi se razpišeta namreč dva volilna dneva. Prvi volilni dan mora priti neko določeno število volilcev, drugače se volitev ne vrši, drugi volilni dan se pa nič ne ozira na število došlih volilcev. Kjer se včeraj volitve neso zvršile, bodo volitve v nedeljo. Popolni rezultat bomo torej zvedeli še le drugi teden. Si'1»»lti kralj bode imenoval večinoma liberalce za skupščinarje, ker imajo baš liberalci več v državnih stvareh izurjenih mož, nego radikalci. Sicer pa kralj tudi ne mara, da bi radikalci dobili v zbornici večino, ker je mej njimi mnogo monarhiji sovražnih elementov. Imenoval bode pa tudi nekaj naprednjakov, da ta stranka ne bode brez vsacega zastopnika v skupščini. Pri imenovanji skupščinar-jev se bode bolj oziralo na sposobnosti, nego politično mišljenje. Peterburški dopisnik „Soleil" svari Fraii-eose* da naj nikar ne mislijo, da bi jim lliisiju pomagala, ko bi se zamotali v vojno z Nemčijo. Dopisnik pravi, da je iz zanesljivih virov poizvedel, kaKo mnenje vlada v ruskih vladnih krogih ter more zagotoviti, da bodo Francozi osamljeni, če se zamotajo v vojuo. Oticijnlna Rusija bode simpatizo-vala z Nemčijo, ko bi bili tudi Fraucozi tepeni. — Da pa ruski dvorni krogi vender simpatizujejo s Franc'jo, kaže napitniea ruskega velicega kneza pri banketu na ladiji „Urugvay", predno je dospela v Diinkircheu. Nupd je namreč Franciji in se izjavil, da vsa njegova rodbina simputizuje s Francijo. Sedaj še sicer ni mogoča alijanca mej Rusijo in Francijo ali vse zavire bodo kmalu odstranjene. Francija naj se dobro pripravi za boj. Kadar bode začela boj z Nemci, bode on z mnogimi svojimi ro jaki ustopil v francosko vojsko. Ta napitniea, ki je nekak odgovor na Crispijev pohod v Kissingenu, je močno ostrašila Nemce. Tolažijo se še s tem, da car drugače misli, nego veliki knez. Kakor se kaže, hočejo po vseh evropskih državah s povišanjem šolnine ovirati ustop v srednje šole. Tudi na Francoskem je naučno minister-stvo povišalo šolnino na državnih srednjih šolah. Razni repub ikanski listi pa obsojajo to naredbo, ker bode koristila le konfesijonalnim šolam. Radikalni posanci bodo zaradi tega se odločno postavili v zbornici proti naučnemu ministru. Baš ta stvar utegne še omajati stališče vladi. Če tudi skoro vsi nutfledki listi odobravajo zvezo mej Avstrijo, Nemčijo in Italijo, vender mnogi neso za to, da bi se tej zvezi pridružila tudi An glija Jeden najveljavnejših Londonskih listov, „Daily Telegraph", misli, da Anglija ne more pristopiti tej zvezi, kajti njene koristi se ne ujemajo vselej s ko ristmi Avstrije, Nemčije in Italije. Omenjene države m majo skoro nič kolonij in le malo prekmorske trgovine. Njihovi interesi so v omejenem krogu, Anglija pa ima povsod interese. Ko bi pristopila tej zvt'zi, bi se zamerila Rusiji in Franciji. Zaveznice b: jej pa ne mogle nič pomagati, če jo Rusi napadejo v Afganistanu, ali pa bi Francija jela zasledo-vnti angleške ladije po oddaljenih morjih. Anglija se mora sama braniti in tedaj sme začenjati vojno samo tedaj, če gre za njene koristi. Z Rusijo ne bode začenjala boja, če se cesar in car prepirata zaradi Bolgarije, ravno tako tudi ne s Francozi, če bi silili čez Reno. Anglija ni kontinentalna sila in mora svojo vojno in mornarico varovati za lastne zadeve. Če bodo vlasti začele veliko vojno, bode Anglija mirno gledala in opazovala. In baš zaradi tega se bode ohranil mir. Francozi si bodo mislili, če zmagamo ali ne, dobiček bodo imeli pa vender le Angleži. Rusija se tudi ne bode hotela zamotati v vojno, ki bi dolgo trajala, če kdaj misli z Anglijo začeti vojno v Aziji. — Ta list je tedaj jasno pokazal kramarsko angleško politiko. Bolgarske zmot-njave je prav za prav zakrivila Anglija, ko bi pa zaradi njih nastala vojna, hoče pa le mirno gledati kako bi se mogla sama kaj okoristiti. R^s, da „Daily Telegraph" piše, da bode Anglija moralično podpirala srednje-evropsko zvezo, toda s simpatijami in moralično podporo ni nikomur pomigano. Sedaj vzbuja precejšnjo pozornost mnrokan-»Ho vprašanje. Cela stvar je pa zagrnjena v neko tmino. Španjska je zbrala vojakov, da jih lahko pošlje v Maroko, Francija jih pa že tudi zbira na marokanskoj meji. Mej Italijo in Španijo so pa dogo-varjenja o tej stvari. Anglija je pa nekda predlagala, da bi nekatere vlasti poslale ladije na maro-kansko obrežje za svojih državljanov varstvo. Kakor se sluti, pripravljajo se neki notranji boji v Maroku, katerih bi se rade okoristile razne evropske vlasti, da bi polagoma dobila ta ali ona protek torat v tej deželi. Sultan je mrtev, kakor se zatrjuje, otrovali so ga njegovi nasprotniki. Morda kaka evropska država ščuje Marokance k mejseboj nim prepirom, da bi ribarila v kalnem. Dopisi. O«! nv. 14 rižu na Kozjaku 8. oktobra [Izv. dop.] Razsvetliti ti hočem, dragi čitatelj „S1 Naroda", malo razmere na Kozjaku in Plači mejaši slovenske zemlje. Pač gotovo sam ne pričakuješ iz tega pozabljenega kota posebno veselih vestij. Narekuje mi te vrstice jedina žalost in sočutje do moje domovine in navesti hočem le nekaj pabrkov, saj vsega povedati niti ne morem, niti ne smem. — Lepi zeleni hribi vedno bolj propadajo, in propali bodo ako se razmere ne poboljšajo, propali ne samo na rodno in nravno, ampak tudi gospodarstveno. Ste vilo samostalnih kmetov se od dne do dne manjša navadna oznanila pri cerkvi govore le o rubežnih in po sicer rodovitni goreojepesniški dolini in po celem jugoiztočnem obrežji Kozjaka seštel bi lahko na prste vse samostalne kmete. Posestva nemajo nobene veljave in za par stotakov pokupijo navadni upniki in tudi kupci, Mariborska hranilnica in Ma-•iborski oderuhi, najlepša zemljišča. Sem ter tja se še preseli kak „kulturtrager" neizkaljene krvi iz Pragermanije, da se potem tukaj šopiri in zatira prepohlevne domačine. Da se pri tem gospodarstvo ne more posebno razcvitati, je razumevno, posebno, ako se pomisli, da ubogi kmet iz nevednosti in nevolje v zadnjem trenutku svojega gospodarjenja uniči vse, kar se le da. Najbolj trpe pri tem lepi gozdi. Pri-odilo se je že, da je kmet zadnje stebelce svojega gozda posekal in prodal, potem pa posestvo zapustil. Tudi inače se z gozdi jako samovlastno postopa, tako, da tam, kjer so bili pred 15 leti še lepi lesi, zdaj štrle le gole skaline. Vlada pa, ne da bi z primernimi postavami zajezila pogin kmetskega stanu, še niti tega brezpametnega gospodarjenja s gozdi ne zabranjuje. Mnogo je o tem kriva slovenska brezbrižnost. Agentje nemško-židovskih tvrdek in društev tukaj kar mrgole in neizkušeni kmetje padajo v mreže znanim oderuhom. Tukaj bi trebalo slovenskih zavodov, tukaj toli poudarjanega središča slovenskega, Ljubljane, ki pa to središče niti na knjigotržnem polji ni, tem manje pa na gospodar-stvenem. Naši kraji morajo si dobivati vse blago od nemških tvrdek in iskati pomoči pri nemških denarnih in zavarovalnih zavodih, tako, da so nam Frankobrod, Norimberg, Dunaj itd. bolj znani, nego Ljubljana ali Pragu. Kmet sam, skoro brez vsakega pouka ne zna se upirati tujemu nasilju in potegovati se za svoje pravice. Ta nevednost pa gre na rovaš našemu slabemu šolstvu. Navadno imamo le jednorazrednice in v teh je po 120 in še več učencev strpanib na prostor, Id bi komaj 40 otrokom zadostoval. Prvi in najvažniši predmet v teh šolskih ironijah, (saj šole to niso) je jedinozveličalna nemščina; slovenščina in realni predmeti so paBtrke. V Lučanah, kjer so dobre tri četrti ljudstva trdo slovenske, ne sliši se v šoli celo leto slovenske besedice. Pravila mi je kmetica, katera pošilja svojo deco tja, da je učiteljica 4. razreda, kateri je v njenem deviškem srčeci slovenščina največi gnus celega sveta, vprašala svoje učence, koliko je Slovencev mej njimi. In glejte nedolžne otročiče. Ustali so vsi, razeu par uboščekov. Sploh so o Lučanah marsikaj zanimivega sliši. Tamošnji nadučitelj, ki je pri nekem pogrebu pel: „to tele zdaj pokopljemo", upiral se je z vso močjo, ko mu je nek sosedni učitelj poslal otroka s slovensko odpustnico. Čudno se je pri tem zvijalo okr. glavarstvo mariborsko, pri katerem se je imenovani pragerman pritoževal zoper svojega bezobraznega kolego. Ker se slovenske odpustnice vender ni upalo zabraniti, torej je odločilo, dass dieses Vorgehen s c h o n deshalb incorrect ist, weil es von der Scbul-leitung und meht vom Ortsschulrathe ausgegangen ist". . . Kaj pomeni ta schonV Nam bi na istem mestu vsekako nur bolj ugajalo. Ali tako se pri nas namiguje. V kakem položaji je potem narodno učiteljstvo, lahko se pomisli, poBebno tisto, ki je pod Arvelžkim okrajnim glavarstvom. Tam nadzoruje se brigada je bila trakrat v veliki stiski; kajti sovražnikov je bilo mnogo več od naših. Vkljub temu spusti se Čehov in na sovražnika. Bil je od njega le v taki daljini, v kateri je navadno strelja s kar-tečami. Sovražniki so imeli dvakrat toliko topov, in tudi iz pušek so streljali prodirajoči Lahi. A Oehoviu ni izgubil poguma in streljal je na sovražnika tako čvrsto in uspešno, da ga je pognal v beg. Omeniti mi je, da je pri tej priliki častno smrt storil poveljnik avstrijske baterije, stotnik Puuer. Vsled tega se je lotila naših vojakov velika poparjenost. A naš Čehovin si ve pomagati. V oso-depolnein trenotku se dvigne na Pauerjevega konja, naudušuje vojake k hrabrosti ter sam prevzame poveljstvo namesto padšega stotnika. A ker je bilo pri topovji palo mnogo topničarjev, deloma usmr-teuih, deloma teško ranjenih, pravijo, da je Čehovin sam letal k topovom ter nekaj časa opravljal službo priprostoga topničarja, dokler neso bili sovražniki v beg pognani. Vsled tega mu je bila podeljena velika zlata svetinja za hrabrost, katero mu pripel maršal v taboru Gazzoldoskem. Dru^i dan B6 j»; brigada bližala mestu Volta. Stotnik generalnega Štaba John, naznani, da se bliža velika truma sovražnikov. Čel ovin pošlje takoj dva topa naprej s prednjo stražo , katera je imela zasesti ustje tamošnje ceste; sam pa je s štirimi topovi šel za njo. S temi topovi se je postavil na grič na levi strani ceste tako dobro, da mu sovražnik ni mogel kaj, čeravno je imel trikrat toliko topov. S tega mesta je Čehovin streljal na Lahe, ki so v drugič dalje silili, tako čvrsto, da so vselej bili nazaj vrženi ter so vsakikrat izgubili dosti vojakov. Ko se je naredila noč, zberejo se vender sovražne trume pod gričem , potisnejo nazaj tanko razpostavljeno vrsto lovcev 9. bataljona, in tedaj je bila batarija naša v nevarnosti. Vender pozdravi (baterija naša) sovražnika še s kartečo ter se potem odmakne. Drugi dan, t. j. 27. julija, pa so naši sijajno zmagali sovražnika. Bežečega sovražnika [so Avstrijci pregnali do Cremone. Sardinaki viši general je haje takrat rekel: „Nikoli nisem videl svojih vojakov tako poparjenih. Vojaki bi bili pretrpeli radi celo smrt, le biti se niso hoteli več." Nadtopovniku Čehovinu tudi takrat ni usoda odtegnila zasluženega plačila: povišan je bil v laj-tenanta in pravega baterijskega poveljnika. Ko se je 1. 1849 zopet unela vojna na Laškem, skazal se je Čehovin še vrlejšega junaka. Že pri Mor tari se je nosil 21. marcija prav ju- naški Takrat je bil s svojo baterijo prideljen brigadi generalnega majorja grofa Kolovrata. Ko se je bitka začela, ogledal si je Čehovin kraj blizu do tja, kjer je stal sovražnik. Po mnogih zaprekah postavil je polovico baterije na levo stran ce^te na visočino, 900 korakov pred sovražnimi topovi ter jel na Lahe streljati. Svoje topove je bil srečno spravil za nasip, da mu sovražnik ni mogel kaj, čeprav je imel mnogo več topov. Čehovin pa je streljal na Lahe tako silno, da so imeli velike izgube in so morali najprej svojo lego spremeniti potem se pa popolnem umakniti. Ko so potem naši vojaki pešci naskočili in je sovražnik z nova jel na naskakajoče naše vojake streljati s topovi, pritekel je ČehoviD s svojo polovico baterije na pomoč ter v daljavi, v kateri se strelja s kartečami, jel je tako mogočno pokati na sovražnika, da so laški topovi morali umolkniti. Vrhu tega je nastala vsled Oehovinovega streljanja v na-Bpivtnem taboru velika zmešnjava. Naši so naskok brez velikega upora lehko izvršili ter vzeli so Lahom pet topov, več voz, mnogo orožja ter zajeli 1G00 ujetnikov. (Dalju prih.) ve da trd Nemec ubogo slovensko deco, ker je pa ne razume, deli brce najizvrstnišim učiteljskim močem, češ. „zu vvenig deutsch." Pri takih šolskih razmerah se tudi doseže, da ljudje, ki so šest let marljivo obiskovali šolo, ne znajo svojega imena podpisati, niti molitvene knjige brati. Jaz sam poznam dokaj takih ljudij. Ljudstvo zgubi pri tikih razmerah tudi vse zanimanje za šolo in pouk. Niti duhovščina tukaj De stori in tudi ne zmore veliko. Pri nas so še duhovniki, ki misle samo po tisti „staroslo venšči n i", s katero se celo nekateri Mariborski zagrizenci radi ponašajo, svoje vernike spraviti v nebesa. Narečje, katero je po nemškem uplivu in po slabi šoli že itak dosti popačeno, pokvari se še posebno v cerkvi Prepovedi, navadno jedina duševna hrana ljudstvu, neso samo v narečji teh krajev, mesto v pravilni slovenščini, ampak propovednik uplete še tudi vse napake svojega prirojenega narečja in vse germanizme, katerih se nasesa čitajoč jedino le nemške knjige in časopise, kajti slovenščina je še premalo „nobel". Tudi duhovniki navadno izroče vsako pisano besedico svojim župljanom v jedino zveličavni nemščini. Prigodilo se mi je lani, da me je kmetica prosila, naj bi ji povedal, kako pismo je dobila v župnem dvoru, ko je nekaj plačala, kajti ni ga poznala, bilo je nemško. Največ je v tem tudi krivo, da je več slovenskih žup pod sekovsko vladikovino. V Gomilici, kjer je še tretjina ljudstva slovenska, ne sliši se nikdar slovenska beseda v cerkvi. Jako mnogo gre pri nas uradom na rovaš. Vsa pisma, bodi si od koderkoli, pisana so nemški. Pismodobitniki obračajo se s temi pismi do kakega starega vojaka, ki zna malo nemški kleti, da jim pisma razlaga. Siromaček seveda sam pisma ne razumi in tako je navadno vsaka druga ali vsaj tretja beseda v prevodu tudi nemška in se na ta način udomači. Čudno je tudi kako se, celo slovenski razumniki, ki še pri kupici vina radi poudarjajo svojo narodno naudušenje, upirajo slovenskemu uradovanju Niti pri slovenskih odvetnikih, beležnikih in drugih uradnikih ni dobiti slovenskega pisma, ako se to izrecno ne zahteva, in vender bi bilo vsaj od njih pričakovati, da pišo stranki v tistem jeziku, v katerem je stranka za to naprosi. Nek uradnik, kateri se je že v pričo mene ponašal s svojo narodnostjo in ki jedino slovenski kruh je, napisal je letos stranki, ki jedino le slovenski govori, nemško pobotnico; ko ga pa stranka, priprosta kmetica, vpraša, zakaj jej ni dal slovenske pobotnice, izgovarjal se je s tem, da ni vedel, da ona to tako imeti hoče. Ravno po uradih in po nemško-židovskih trgovcih se jezik ljudstvu najbolj pači. Tako so tehnični izrazi uradni in trgovinsko-obrtnijski pri nas skoro brez-izjemno nemški. Lasje se človeku ježe in srce mu žalosti poka, kadar sliši pri nas kako javnosti namenjeno pismo ljudstvu prevajati. Naj sledi tukaj izvadek iz oznanila, katero sem slišal lani razglašati : r Od bccirkshauptmanšofti v Marburgi se vam na znanje da, da morajo vsi erzacrezervisti in ur-laulauberji tretjega klasa z levega ufera Drave, ochtega oktobra v landverkosarni v Marburgi k kontrol versamlungi priti i. t. d." — Kosem to slišal, nesem vedel, koga bi bolj obžaloval, ali razgla-ševalca, ali uboge poslušalce. Tudi nravnost mej narodom zmirom bolj peša. Ako se je kako ubožce v šoli vkljub vsem neugodnim razmeram vender naučilo par črk pisati, porabi to čestokrat v to, da piše psovalna pisma možem, ki so vse svoje moči posvetili ljudski blaginji. Od pamtiveka se poprej na Kozjaku ui znalo za kak uboj ali kak drugi zločin j kajti ljudstvo je jako miroljubivo. Zdaj pa se je v 6 mesecih prigo-dil jeden umor in jeden uboj, in nasilstva se množe. Pa kako tudi tukaj naše oblastnije za nravnost skrbe? Pri sv. Križi je v jednorazrednici nekaj čez 120 učencev, število, kateremu bi zadostovala jedino le najizvrstniša učiteljska moč. Deželni šolski svet pa nam navadno le kaznjence uriva. Tako je tudi bivši učitelj bil zopet po kuznilni poti premeščen in ravno radi tega, ker se niti tukaj nravno ni poboljšal, pričakovali smo, da dobimo vender je-denkrat dobrega učitelja, ki bo občanom v vzgled ne pa v pohujšanje. Res se oglasi vrla moč iu krajni šolski svet jo priporoči; ali človek obrača, Bog obrne. Deželni Šolski svet nam hoče uriniti zopet kaznjenca, kateremu — sinu slovenskih roditeljev — njegovo ime Flicker ni bilo dosti nemško, tako da se je dal v pragermanskega Schulmanna .preliti. Pri vsem tem pa ni niti upanja, da se bodo razmere skoro poboljšale. Razen nemških zavarovalnic in hranilnic, nemškega Schulferajna in Mariborskih oderuhov se za te lepe hribe nikdo ne briga. Od nemške meje čez Plač in od Maribora razprostira se dalje in dalje nemška požrešna roka, podiarmlja narod najprej v gospodarskem in potem tudi v narodnem oziru. „Schulverein" marljivo prednjači ali pa varno sledi, da si je nekaterim srenjam že jako nadležen postal, in neka občina v Gomilici, kateri se je na vrat obesil, bi se ga že zopet rada znebila. Kaj pa se v tem oziru od naše strani stori ? Nič. Letos so nekateri rodoljubi pri sv. Križi brez vsake podpore od zunaj osnovali kmetsko bralno društvo, da bi poučevalo zanemarjeno ljudstvo, pa ne vem ali se bo moglo vzdržati v tako neugodnih razmerah. Tu bi bila potrebna vsaj moralična podpora Mariborskih rodoljubov. Pa ko jih ni, vsaj na Kozjaku še ne vemo za nje. Pri, sv. Urbanu in pri sv. Duhu so spominske knjige za izletnike, pa slovenska črka je v nj ih res bela vrana. Tukaj bi bilo dosta hvaležnega polja za društvo sv. Cirila in Metoda, tukaj v obilji zanimivega gradiva za naše politike. Ako nemški ljudski zastopniki interpelujejo vlado, ako se na Češkem poštni pečat na kak list prav ne pritisne, ali bi ne bilo vredno ozreti se tudi ua naše razmere, kjer ni v nevarnosti samo duševno in gmotno blagostanje ampak obstanek ljudstva. Videant consules! Glejte vodje slovenskega naroda, da bodo vsaj tužne besede pesnikove o Plači resnične ostale in da se tuga, ki naudaja pesnikovo srce, povečala ne bo: Ti Plaču, ti krajna slavska stražarnice Brojlo al uzdihe vidio suzice! Kad u se praštahu ■rajem dčca slave Prisiljeni d i ga bez greha ostave — St. Vraz. Domače stvari. — (Osobne vest i. ) Finančni svetnik Albert vitez Luschan v Ljubljani, dobil je naslov in značaj finančnega nadsvetnika. — V Št. Vidu nad Ljubljano umrla je v soboto g. Terezija Kermav-ner, rojena Drašler, bivša učiteljica in znana dobra pevka. — V Trstu umrl je pretekli četrtek glavni urednik lista „L Indipedente". Henrik Juretig, zagrizen renegat. — („Rogača") št. 19. je konfiskovana. — (Naš rojak g. Jurij Šubic) pripeljal se je danes iz Pariza, kjer je skupaj s slavnim Hvnaisom delal slike za Dunajsko dvorsko gledališče, v Ljubljano, od koder se po noči odpelje v Gradec, da se ondu pogovori o ilustracijah za ce-sarjeviča Rudolfa veliko delo „Oesterreich in \Vort und Bild." — Njegov brat, g. Janez Šubič, profesor v Kaiserslauternu, prišel je te dni tudi domov na počitnice. — (Znani Ves te ne k) nekdaj steber kranjskega nemškutarstva, glavni junak v Litijskej aferi in pri znanem škandalu v kazini Ljubljanski, sedaj okrajni glavar v Deutsch - Landsbergu je službe odBta v ljen. — (Pravda proti „Hrvatski" in g. Ku koru), v kateri je bila „Hrvatska" obsojena na 2000 gld. izgube na kavciji, g. Kukor pa na mesec dnij v zapor, končana je v zadnji instanci. „Stol sedmorice" premenil je kvalifikacijo zločina v prestopek in znižal izgubo na kavciji na 150 gld. g. Kukor pa je obsojen na 50 gld. globe. — (VI. javna tombola) se je včeraj kljubu ne ravno ugodnemu vremenu točno ob 3. uri po poludne pričela in v najboljšem redu ob 1li5. uri zvršila. Vojaška godba svirala je od 2. do 3. ure. Godba in tombola privabili sta prav mnogo ljudstva ua Kongresni trg. Tribiua bila je primerno okrašena z zelenjem, zastavami in dobitki. Vseh številk bilo je vlečenih 57. Št. 60 je tombolo pričela, št. 21 pa zaključila. 5 tern dobili so: Cerer Elizabeta, Matija Jeretina, Laurič Josip, Marinka Marija, Mazin Josip. 4kvaterne dobili so: Frank Aleksander, Moro Ludovik, Kaučič in Fink Josip. Izmej 3 činkvinov dobil je: Kepic Janez prvega. Druga dva pa so razdelili mej seboj: Lipovšek Fr., Vovk Hans in Bernard Eliza. L tombolo, 1O0 gl, zadela je gospodična Miroslava Grčar, hči umirov-ljenega dež. soduije predsednika; drugo 50 gld. Eduard Špan, učenec v 4. razredu. Denarni uspeh ne bode tako dober, kakor prva leta, a vender bo dobro došel blagodejnemu namenu. Vlečene številke po vrsti so: 60, 31, 18, 27, 16, 65, 39, 73, 64, 28, 84, 47, 88, 3-1, 26, 25, 54, 82, 77, 33, 3, 17, 9, 66, 57, 79, 69, 67, 75, 20, 44, 43, 32 90, 24, 61, 71, 78, 7, 80, 29, 55, 38, 14, 5, 63, 37, 41, 53, 56, 70, 85, 52, 62, 35, 30, 21. — (Društvo katoliških rokodelskih pomagačev) priredilo je včeraj v svojih lepih prostorih na čast imendne presvetlega cesarja prav lepo veselico. Natlačeno polna dvorana bila je okrašena s podobo cesarjevo, obdano z zelenjem in cveticami. Petje bilo je prav dobro in A. KrŽičeva burka „Pravda" igrala se je na splošno pohvalo Vpliko priznanja vzbudila je g. Verovšeka deklamacija „Fran Josip I. rešitelj". Po „ besedi" bila je tombola s prav lepimi dobitki, pozneje pa prosta zabava. — (Tukajšnje delavsko izobraževalno društvo) razpošilja vabila k slavnosti prve vinske trgatve, združene s plesnim venč-kom, katera bode dne 16. oktobra t. 1. v kazinskem steklenem salonu in pri kateri bode svirala vojaška godba domačega peškolka št. 17. Ustopnina 40 kr. za osobo. Trgatev pričela se bode ob 9. uri. Čisti dohodek namenjen je izobraževalnim namenom re-čenega društva. — („Matica Hrvatska") izdala je za slovenske svoje člane „Rječnik hrvatsko-s 1 o v e n s k i", ki se že razpošilja. Uvažuje, da jej vsako leto več Slovencev pristopa, zmatrala je „Matica Hrvatska" za svojo dolžnost, da jim dti v roko sredstvo za ložje in boljše razumevanje njenih knjig. Vsak Slovenec, ki pristopi „Matici Hrvatski" dobi ta slovar, ki ga je jako dobro sestavil g. profesor dr. A, Muš:ć, v dar. „Rječnik hrvatsko-slovenski" ohseza G6 stranij in je prav praktično sestavljen. Razen predgovora, v katerem se poudarja inejsobno spoznavanje in sloga mej uajbližaj ima bratoma in nekaterih opomb, tikajočih se knjižice same, ima še „krate k načrt hrvatske slovnice primer j ene s slovensko." Vsak Slovenec bode s tem slovarjem v roki, brez vsake težave čital hrvatske knjige in časopise in se v kratkem do dobrega privadil prelepi hrvatščini. Zatorej smo „Matici Hatvatski" prav hvaležni za to, njenim slovenskim matičarjem naklonjeno darilce, svojim rojakom pa toplo priporočamo, da pristopajo toli lepo razcvetajoči so „Matici Hrvatski". Da bodo novi slovenski člani laglje dobili tudi one kujige, katere je „Matica Hrvatska doslej izdala, pripravljena je, da do prihodnje Velike noči (1888) vsakemu članu Slovencu da vse knjige od vsacega leta, kar jih ima še v zalogi (in 1881., 1884., 1885. in 1886. leta) za navadno letnino, 3 gld. ua leto, vse ostale „Matičine" knjige pa za polovico navadne knjižarske cene. P o V 6 r j en 1 i t V 0 „Matice Hrvatske" za okraj ljubljanski bode „Rječnik hrvatsko-slovenski" mestnim članom poslalo na dom, vnanji naj blagovoljno pošljejo ponj. Pri tej priliki vsprejema se tudi letnina za 1. 1887. — (Obesil) se je včeraj zjutraj pod Tivolskim gradom blizu vodometa agent Šare, bivši hišni posestnik, klobučar in krznar na Starem trgu. Zjutraj ob 2. uri je bil še dobre volje v kavarni in pripovedoval, da poj de v orijent iu nekateri trdijo, da so ga še ob 5. uri videli. Nagib samomoru bilo je najbrže slabo gmotno stanje. — (M 1 a de g a r u j a v e g a i b i s a,) na Kranjskem jako redko tico selivko, ustrelil je tukajšnji gostilničar g. Hirschmann, prve dnij tega meseca pri Savi. — (Mesečni semenj) S. t. m. ni bil kaj dobro obiskan. Prignalo se je J800 glav živine in sicer: 272 konj, 179 volov, 304 krav in 45 telet. Tudi 23 „buš" s Hrvaškega bilo je na semnji. Lahi nakupili so nekoliko konj, druzih tujih kupcev pa ta pot ni bilo. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Sofija 10. oktobra. Volitve wšilc so se v Sofiji v popolnem redu. Izjemoma stražili so vojaki ječe, urade in brzojavno postajo, na raznih krajih mesta bili so nastavljeni vojaki in oddelki konjice jahali So po ulicah. Orlci-jalni izid volitev: Stambulov 3020, Stranskv 2915, Gošev 2873, Božilov 2916 glasov, fo-rej vladni kandidati izvoljeni, lladoslavov dobil 15, Stoj lov 19, Živkov 7, sedmero Can-kovcev po jednega do 2 glasa. Množica drla pred palačo in klicala „Živio!" knezu, ki se je srčno zahvalil. Potem je bila velika ovacija pred Stambulova stanovanjem. Množica kli- cala: „Živio Stambulov, rešitelj Bolgarske!" Stambulov zahvalil se na zaupanji. Po končanih narodnih plesih razšla se je množica mirno. Po deželi vršile so se volitve v popolnem redu, le v Plevni in v kmetskih okrajih, v Rakovci in Kustlovici, bili so krvavi pretepi. Doslej znani izid je vladi ugoden. Cankov izvoljen v Rakovi. Levov 9. okt. Cesar podaril 2000 gld. za žrtve požara v mestu Sambor. Pariz 9. oktobra. Pomorsko minister-stvo potrjuje, da je v Maroko odposlalo oklop-nico „Courbet" in ladijo „D' Estrćes. Iz Rima se javlja, da je tudi Italija dve vojni ladiji tjakaj poslala. Angleška vlada pa je dala povelje jedni oklopnici in več manjšim ladijam, da so odplule v Gibraltar. „LJUBLJANSKI »toj i (192—147) za vse leto gld. 4.60; za pol leta l j gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. I varil so r ljubljen! : 8. oktobra: Viljem Lukas, črevljarjev sin, 5 mesecev, Mestni trg št. 9, za katarom v črevlh. 9. oktobra: Jožefa App6, uršulinka, 98 let, Kongresni trg št. 16, za Btarostjo. V deželne) bolnici: 6. oktobra: Barbara Pance, dninarica, 43 let, za jetiko. Tržne cene v LJubljani dne 10. oktobra t. 1. Špeli povojen, k^r. . IM Pšenica, hktl. . . . 5 85 -|K4 Rež, n ... 4 55| Surovo maslo. „ -;9o!l Ječroon, B 3 25 —' a! Oves, 2 '.'2 — 8 Ajda, 4 ■* Goveje meso, k^r. — 64, Proso, 1 ... •1 39 Telečjo „ „ — 50 Koruza, ■ ... 4 39 Svinjsko „' B — m Krompir, n ... 2 Koštrunovo „ n — 32 Leon, » ... 12 — 50 Grah, 13 — Golob...... — 15 Fižol, n ... 11 — Seno, 10O kilo . . 241 Maslo, kgr. . 1 — Slama, „ . . 1 9« Mast, Drva trda, 4 □ uietr. 6 40 Speh frtfeu, „ — 60 „ mehka, „ 4 10 Metttorologično poročilo. * Q Ca« opazovanja Stanje barometru v mm. Temperatura Vetrovi Mo No bo krina v mm. j 8. okt. 7. zjutraj 2. pup. 9. »večer 733 86 mm. 731 81 min. 732*77 mm. 86 G 12 6" C 10-6° C bresv. si. vzli. ■brezv. megla 600a* obl. , obl. | dežja. o 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 734 66 ram. 733 45 nun. 732 25 umi. 10-4* C 144» c 10 6" C al. vzh. ■1, vzh brezv. j obI- 5 60 mm. obl. ; obl. i dežja. 1 Srednja tucopuralura 10 6° in 118°, za 2 0° in 0-7° pod normalnu] X^-u.aa.3Ljsl3:sL borza dne 10. oktobra t. 1. Izvirno telegrmfično poročilo, i včeraj renta.....gld. 81- 20 82- 45 112 2«» 96 10 *86 — 283-80 125 50 danes 81 05 8235 111-80 8>5— 283-80 125-55 9 93 5-93 61-40 130 gld. 167 . Papirna B rebrna renta . . . Zlatu renta .... 5J,0 marčna renta . . Akcije narodne banke Kreditne akcije . . . London ...... srebro ........ „ —*— Napol.........9-92 V, 0 kr. cekini......» 5-93 NmuSke marke.....„ 61-40 4"/„ državne srečke iz I. 1854 250 gld. Državne srečke iz I. 1864 100 „ Ogerska zlati« renta 4°/0...... Ogerska papirna renta 5\„..... 5°/0 itajerskn zemljišč, odvez, oblig. . . Donava reg. srečko 5°/0 . . 100 gld. Zeinlj. ohč. avstr. 4'/t°/0 zlati zaat. listi . Zahvala. Vsem onim. ki so povodom smrti nase ne-pozabljive matere, oziroma stare matere, poslali vence, ki so jo spremili h giobu, ali so nam sicer izrazili svoje sočutje, izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo. V Kranji, dne 7. vinotoka 1887. (742) Žalujoča rodbina. Presrfcno zahvalo izrekam podpisana vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za tolaži h h- dokaze iskrenega sočutja, katero so skazovali nepozabljivemu ranjkemu mojemu soprogu, gospodu JOSIPU ROZINI, c. kr. sodnijskemu pristavu, ves Čas njegove dolgu mučne bolezni in pa dno 6. t. m. o priliki njegovega pogreba. Prečastiti duhovščini, c. kr. sodnijskim in davkarskim uradnikom, slavni požarni hrambi, častitim gospodom pevcem in p. n. gospodi, katera jo od daleč prišla spremit dražega ranjcega na zadnjem potu in konečno darovateljem prekrasnih vencev, vsem izrekam svojo .srčno, srčno hvalo. Št. 690. (744) V Trebnjem, 9. oktobra 1887. Marija Rozina. BUDIMSKA ft H S Kot gotovo upliv joče čistilno H Wt sredstvo priporočajo najslavnejši jpjB »A. zdravniki pri trabalnib bolesnih) JšjP zastujanjl kni. zlfttej žiti, boleznih r ^» na jetrih in ledlcah ter Ikrofulot* nih boleznih, mrzlici, protinn, spušč.-tjih, zapiranji itd. Prodaja se v vseh spi ceriJBkih in prodajalnicah mine-ralnih voda, kakor tudi v lekarnah in drogueiijah. Lastniki: bratje Loser v Budapešti. (ao7—1.1) Oznanilo. (714—3) Zaradi oddaje zgradbe šolskega poslopja za štirirazrednico v Metliki vršila se bode zmanjše-valna licitacija ilue !»!». ol......r;i t. 1. ob 10. uri zjutraj v pisarni mestnega županstva v Metliki. Vse delo cenjeno je na 26.911 gld 23 kr. in se bode le jednemu samemu podvzetniku oddalo. Kdor hoče licitirati, uložiti mora vadij 2700 gld. in sicer v gotovem denarji ali v državnih obligacijah, proračunjenih po dnevni vrednosti, ali pa tudi v knjižicah kake hranilnice ali posojilnice. Vspreje-mali se bodo pa tudi oferti, ako bodo z vadijem vred pravočasno dospeli v roke licitacijske komisije. Licitacijski pogoji, proračuni in stavbeni načrti leže pri c. kr. okr. šolskem svetu v Črnomlji, kjer si jih zamore vsakteri mej uradnimi urarr' ogledati. C. kr. okr. šolski svet v Črnomlji, dne 30. septembra 1887. Dr. Friderike i.eiigiel-ov Brezov balzam. Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejšo lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz aH drugi deli polti, lo£l|o hc že drugi «lau nc> matne luskine od polti, hi postane vsled tega clato bela iu nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zave pike ter mu daje mladostno barvo; polti pode-luje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pego, žoltavost, ogorce, nosno rudečino, zajedce in drugo nesnažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred 1.50. Zaloga v Ljiiltlj aii i pri l . pl. Trn- ko(»sey-ji9 lekarji. (745—1) - • :"tv ^jbuijm1 fiiniinnHRpBMi NAJBOLJŠI Zk CIGARET* LE HOUBLON Francosk fabrikat |cawle-jev & henry-jev v parizu. Pred ponarejanjem se svari! Ta papir priporočajo dr. J. J. Polil, dr. E. Lmlmg, dr. E. bippmann, profesorji kemijo lin Duim.ialtom VHOUčilUči, iu sieer zaradi svoje izvrstno kvaliteto, misoliiio kislosti in ker um uno prid Jane nikake zdravju škodljivo reči. IgMflŽ 135=1 K AC-SIMtt.K 1» i.'im,—lO. ure, popoIlHliie — izvzeniši nedelje in praznike — 4)<1 ure v svojem stanovanji Šclcitt> iu (i, v biSi društva. v hW\ društva. Društvena aktiva.................. Letni dohodki na premijah in obrestih dno 30. junija 1886 . . . Izplačitve zavarovalnin in rent iu zakupnin itd. za obstanka društva (1848) vee kot............... V slednjej d vanajstmesečnej poslovalnej perijodi uložilo se jo pri društvu za.................. novih ponudb, vsled česar znaša skupni znesek za obstanku društv a na uloženih ponudbah več kot........ frank. 94,408.1(S5»62 „ 18,558.20115 177,916.462-50 51,584.975'— „ 1 452,748.304-58 (jlavna arenliira v Prospekte in druga razjasnila daje Ljnbljani, na Tržaškej cesti st. :l, 11. nadstropje pri ) Deželno u kuj i/.eiio v posestvo Sir je, 20 minut od postaje Zidani most oddaljeno in 245 metrov nad omenjeno postajo ležeče, — s katerega se ti odpira krasen razgled v posavsko dolino mi daleč okolu, je zarad družinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj na prodaj. |§> J§iJ Posestvo obsega V>3 oral 55 □ 0 njiv, travnikov in paznikov, s po- poleg tega še 123 oral 3G4 □ " večinoma bukovega gozda. K temu zemljiSču pripada iz kamena sezidana graščinica v jedno nadstropje, popolneir novo gospodarsko pohištvo trebnimi pristranskimi stavišči vred. Njive in travniki so najboljši ter imajo jnko ugodno lego, kajti eelo posestvo je pred severnimi v etri zavarovano. Ker je postaja Zidani most zelo blizu in je ta postaja središče treh železnic, vodećih na Dunaj, v Trst in v Zagreb, se vsi pridelki popolnem lahko v denar spravijo. Natanfiaeja pojasnila daje posestniea Filomena Widia v Trbovljah. (7.-1-j—-j, P Izdatf.dj iu odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodnu Tiskarne"•