Zbornik znanstvenih in poučnih spiso Na svetlo daje Slovellij^ka Matica v Ljubljani. ---VI. zvezek, Uredil L. Pintar. sr v Ljubljani. Natisnila „Narodna tlakarna-HH14. Vsebina. Ni (tnid 1. Dr. Fran IleSi«! Pohlinova .Bibliotheca Cvnioliae* . . . 1—22. 2. Ivan Steklasa: Vid Kisel. karlovSki general ...... 23-57. 3. Ivan Steklasa: Pavel Ritter Vitezovič ..................5«—70. 4. Dr. NIko Zupani«: Macedonija. (Ettwgralska skica) .... 71—101. 5. Dr. Fran IleSie: Korespondenca dr. Jos. Murka.....102—168. 6. L. P.: Različic korespondence...........169—189. 7. Dr. Janko Šlebinger: Slovenska bibliogranja za 1. 1903. . . 190 234. 8. L. P.: Iz pozabljenih rokopisov......................235—239. k Pohlinova „Bibliotheca Carnioliae". Spisal Dr. Fran IleSie. I. Tisk iz leta 1862. in rokopis ljubljanske licejske knjižnice. Občni zbor „Zgodovinskega društva za Kranjsko* je dne 16. maja 1861 sklenil, da naj se natisne Pohlinov rokopis .Bibliotheca Carnioliae", hranjen v ljubljanski licejski knjižnid pod sign. 171. II. C. a. L. 1862. so društveniki dobili ,den ganz unveränderten und vollständigen Text des bezeichneten Manuskriptes, welches aus XIV Seiten Vorrede und 116 Blättern Text besteht." V tem smislu pišeta o Pohlinovi .Kranjski knjižnici* Marn v »Jezičniku* in Glaser v svoji „Zgodovini slov. slovstva* (1.194). Licejska knjižnica je dobila rokopis, po katerem se je 1. 1862. tiskalo, iz knjižnice barona Žige Cojza. 1.) Pisava kaže, da je ta rokopis pisalo troje ljudi. Prvi je napisal začetek do članka .Averoldi*; zadnje besede, ki jih je pisal ta-le, so: Averoldi (Altobellus) episcopus Polae, feu Juliae Pietatis, a že konec te zadnje besede (atis) je pisala druga roka. Drugi je pisal od tod do članka .Caietanus* (incl.), a tretji vse sledeče od .Caimus (Euseb.)* do konca. Različnosti prepisovavcev ne izpričujejo samo različne poteze njih rokopisa — osobito se razločuje rokopis prvega od rokopisa drugega in tretjega prepisovavca — marveč še tudi druge posebnosti; tako n. pr. pozna tretji prepisovavec dolgi ,f" pač v zvezi ,fs* (= ss), drugače redkeje, a prvi in drugi ga pišeta navadno za glas ,s" in ,z*; nasprotno pa imata drugi in tretji za letnicami piko, a prvi zdaj piko, zdaj vejico, zdaj zopet nič; prvi dosledno začenja naštevanje del poedinih pisateljev na novi vrsti, takisto tretji, drugi navadno ne. Prvi prepisovavec je krstna imena, plemiške predikate posameznih pisateljev, sploh vse, kar je dodano njih priimku, podčrtal, takisto vse naslove del, drugi ni podčrtal nič razen par besed v tekstu samem; nič podčrtano ni bilo izprva tudi v rokopisu tretjega, šele pozneje so se z drugo tinto podčrtali priimki pisateljev, (navadno vodilne besede, ki se v vseh treh rokopisih razločujejo po večji pisavi), a samo do članka »Rofseti Marc." 2.) Na robu rokopisa je pogostoma s svinčnikom narejen klicaj ali .NB*; na par mestih je pripisano .Mittheil. 1853", a pri članku .Tauffrer* .Mitth. 1^9". Takisto s svinčnikom je v celem rokopisu Pohlinovega dela podčrtanih več besed, tako n. PT..V uvodu .ordine alphabetico", sub .Auersperg': Brtgido, sub .Blagay": Accessit, sub .Breviarii': Aliud editum eft Romae 1688 litteris Glagoliticis in Sclavonico idiomate, nadalje sub Callistus, Clthardi, Dolar, Edling, Felber, Ferber, Gene-alogia Turriana, Herrmann Bened., Ignatius, Khisei, Laurizh, Mani, Pelzhofer, Pius. Pochlin, Rabata. Redeskini. Repesch. Seybold. Stershinar, Thalberg, Vergerius (iunior) in sicer besede ali opombe, ki se nanašajo posebno na domačo zgodovino. To podčrtavanje s svinčnikom ni bilo za tisk namenjeno, podčrtaval si je marveč dotična mesta ob svojih študijah g. pl. Radics, hoteč si posebno važne točke kot take označiti; to je brezdvomno in se med drugim jasno razvidi iz tega, da je poleg podčrtanih besed na robu klicaj ali n. pr. sub „Seybold" poleg ,Gesellschaft der Vereinigten" na robu razlaga: ünitonim. Leta 1862. pa so se ti znaki krivo umeli in so se dotične besede tiskale razprto. 3.) V tisk 1. 1862. sprejete so pa tudi poprave, ki jih je delal nekdo v rokopisu licejske knjižnice. Teh korektur poteze so različne od rokopisa vseh treh prepisovavcev in očividno narejene s tinto, s katero so podčrtane vodilne besede člankov od .Caimus" do »Rofseti". Korekture segajo od začetka do I, vsaj kolikor sem mogel opaziti, nekaj jih je še potem pri črki P. Evo jih: Prvotno v rokopisu: V rokopisu popravljeno in po v uvodu: tem tiskano: augustis limitibus (str. 11.) angustis v .protensis* (sc. limitibus) je nejasen zato je t popravljen in n fez nat in n (str. III.) pisan interis Austriac (str. IV.) interioris subministratur (str. IV.) subministratur v .matcrianim* (str. X.) popravljen t plurimtim Emditorum (str. XL) plurimorum Phllantia (str. XI.) Philautia memento (str. XIV.) momcnto sub .Apes academicae': za tema besedama dodano: Sowohl das gedruckte Exemplar, als die auf Sei k. k. Thcresian, Biblioth. befindliche Origlnalluindschrift hat aCaDeMICac. sub .Acta': Diacccsanae Dicrcesanac svb .Barbaro, br: \\\. III. sub .Caimus Jac. d': comifsis comifsis ibid.; quedam sub .Chrysogonus': Martyrio effectus sub .Coremni Rud., i': Epitasio ibid. •■ Tcresiam sub .Cyrillus': ciSKX) Teh verzov cenzor I. 1783. ni pustil natisniti 11 >) V tej oblilcl bi dal kronogram letnico 1676, toda v besedi Verfus je pomotno ostat mali u namesto pravilnega VerfVs, kar bi pomenilo skupaj letnico 1681. Hallersteinovo delo, pri katerem se navaja ta kronogram, je sicer po Pohlinovi navedbi iziilo 1682. a ne 1681. Orie- sub .Fidelis': rcrum aeata tum sub .Flaccus': Non ego ibid.: aequae tub .Florlantschitsch Dism.' chcnicid ibid.: Kattschmid sub .Floriantschitsch Steph.': Titulus sub .Frcelich': Sounecktrum sub .Gerlach': Zygomalc sub .Gorjupp': Ziraovnu sub .Gottscheer': Chraen sub .Gutsmann': num explication! satislecerit sub .Hallerstein Georg, «•.•His tribus ex oris Carinthia Laude merctur ibid. Ar.MeDecet et Patriae reflexos texcre Versus: ibid.: Dormiat in sancta quietc quo usque Introicrit aetlira Laureatus sub .Hieronymuf:ltt\tn\.it litterarum ibid.: appcllilahir sub Jellentxhitxk': Labacens« ibid.: Quiqucnni sub .Ignatius': Universitatis sub .lldephonsus': Supperior sub Jurizhixh': es ibid.: «amen est verum est agnomen sub .Papalis': Rcgnum sub .Paulini Fab.': Gaieni sub .Paulinus Palriarcha': voluit ibid.: PaptJsmum ibid.: afferc sub .Paulus Winfridus c : Pema ibid. e": Hymnam sub .Pettami": Selymum sub .Premishluvanje": nu u'saiti dan Tedna tub JUtter": Candida ad Ola rubet Popravljavec je seveda mislil, naj bi se v prvotno navadno pisana verza spravil kronogram. a v tisk 1. 1862. se je prejel navadno pisani verz. pod njim pa te kronostihon. DorMlat In sanCta qVlete, qVo VfqVe InUolerIt aethra LaVreatVs (— lf)86.) Te besede so se L IS62. tiskaU s kronogramom, pa tudi brez nje^a. a razprto: razprtega tiska je knva črta. ki jo je popravljavec napravil pod besede, hoteč s tem opozoriti le na kronogram na robu. fnvenUo appciletatur Labacensls Quinqucnni Universilas Suppriof eo ejus Rcgum GaTleni vaiuit Baptismum affcrre Berna Hyrnnnm Soiymum na tt'sal že znano. Hoff ima na zgoraj navedenem mestu leto IS04. kot leto Pohlinovc smrti; (o letnico je ponatisnil tudi Dimitz v svoji opombi in Glaser (I. 192) piSe valjda bai radi tega; .1801. I. ali 1804.'. Prava je letnica 1801, kakor ima Alter. Pred i. 1803 je umrl tudi Pohlinov brat Josip: Alter ga v svojem članku imenuje že umrlega. V izvestju o Pohlinovih delih nas zanima .Antwort auf das kritische Freundscliaftssclu^eibcn des Hrn. A\athias Chop, Sprachlehrer über die krainerische Orammatik, bloß ein Quartblatt, den 26. Weinmonath 1768 dem Wienerdiarium bevgelegt". Pohfinove knjige .Kmetani ta potrebo inu pomozh, Grosser 1789, 442* nemiki Izvirnik navaja Alter s polnim naslovom: Noth- und Hüifsbüchlein für Bauersleute oder lehrreiche Freuden- und Trauergeschichte des Dorfs Mildheim für Junge und Alte beschrieben. Zwcjie verbesserte und vermehrte Auflage. I. Thell, Wien gedruckt bey Christian Großer in der Theinfaltstraßc im Baron Wetzlarischen Hau.se Nr. 76, 1789 Blatts, 394. Der zwevte Theil wurde gedruckt zu Gratz bey Caspar Zaunrith 1791. 8«. Blatts. 3^2. O tej knjigi le dodaja Alter: .Mein lieber Freund. P. Johann Peter, Bibliothekar im Augustiner Hofkioster zu Wien, hat den Verstorbenen Marcus aufgemuntert zur Uebersetzung des obgedachten Noth- und HülfsbüchleinsV Tega avguSUnca, o. Ivana Petra se Marko Pohlin spominja v uvodu svoje .Bibl. Cam.', češ: .(Eius) memoiiam tanto magis gratus recolo, quod nostras non sit, in rem tarnen meam nullo non tempore nostratibus et promptior extiterit atque ^ratior*. O. Ivan Peter Sulzerjc bil Dunajčan ter si je kot knjižničar stekel mnogo zaslug za ureditev knjižnice svojega samostana; baš njega je doletela Cast, da je z razlaganjem v knjižnici celo uro zabaval papeža Pija VI., ko je ta posetil cesarja Jožefa U. na Dunaju. To čitam v Mari-anovem delu .Austria sacra", IV. del, 9. zvezek (Wien 1788), kjer se nahaja zgodovina pridvomega samostana bosonogih avguitincev na Dunaju. Malo pred o. Ivanom Petrom Sulzerjem Je v istem spisu med znamenitimi možmi tega samostana imenovan tudi o. Marko Pohlin. Iz tega smemo sklepati, da je bil Pohlin takrat, ko se je pisala zgodovina pridvomega avguStinskega samostana (1787? 1786?), v tem samostanu, ne pa v Mariabirunnu; uvažiti je pri tem Se Pohlinove besede v uvodu .Bibl. Cam.', da so mu pri sestavljanju tega dela največ pomogle .bibliothecae nostrorum Conventuum Laba- Alter piše tam: ,P. Marcus a S. Antonio Paduano hat auch eine krainerische Literatur-Geschichte in lateinischer Sprache hinterlassen. Die Handschrift wird in der Theresianisdien Bibliothek aufbewahret. Der thätige und gelehrte Custos der genannten Bibliothek, Hr. Herbitz, hat mir den Titel gütigst mitgetheiief. (Sledi naslov.) Za zgled Pohlinovega pisanja navaja iz „Biblio-theke" celi članek o Pohlinu samem, s katerim mu je poslužil isti kustos Herbitz'), ter pripominja pri besedah .Praeter prae-fentem Bibliothecam Carnioliae evulgavit..sledeče: .Diese Bibliotheca Carnioliae ist mit der eigenen Hand des Pater Marcus geschrieben auf 1 1 Octavbogen ganz ordentlich und leserlich, und es wäre zu wünschen, daß dieses opus posthumum bald bekannt gemacht würde'.^ censis et Vicnnensis ac praccipue liujus p. t. bibliotliecarlus R. P. Joannes Petrus .. Ako je Marko Polilln v Istlnl iivcl tudi v pridvornem avguStinskem samostanu, je tem laie prijateljeval s knjižnifarjem o. Ivanom Petrom. Sedaj vidimo, da je bil naS Marko v uicnih in knjiž-niSkih krogiti dunajskih dobro znana oseba. ') Abbt Fr. Herbitz je bil po svojem glavnem zanimanju prirodopisec, osobito botanik; svojo zbirko knjig, ki je obsegala ludi litcramozgodovinske zanimivosti, je podaril knjižnici terezijaniSki. ') Alter Fran Karel je bil rojen I. 1749. v Fjigclsbcrcu v Šleziji, a je umrl na Dunaju 29. maja 1804. Odgojen za jezuita, je bil nekaj fasa profesor v Pragi, pozneje na Dunaju in siccr za griki jezik, a končno kustos dunajske vseufiliške knjižnice (Wurzbacb). Po svojem znanstvenem delu jc bil zlasti orientalist in slavist. Izdajal je grike in latinske klasike ter napisal kakih šest večjih del. a veliko Število člankov, occn, nckrologov itd. Slavistično je pred vsem njegovo delo .Beitrag zur praktischen Diplomatik für Slaven, vorzüglich fHr Böhmen, Wien, 1801 • (popolnilo D hrvatskem koledarju jezuita Muliäi v njegovem delu .lieber die Tagalische Sprache, Wien, 1803* str. 62. si.) S slavisUčnimi vpraSanji se tudi bavi n. pr. v delu .Uebcr georgianische Literatur, Wien 1798" in v .Philologisch-kritische Miscellancen, Wien 1799* (.Ueber ein Slavisches Oironikon in der auserlesenen Stiftbibliothek der . . Benediktiner zu den Schotten in Wien'; .Ueber den Gebrauch des Infinitivs für den Imperativ in der Orie- ctiischen. Sla vischen, und GeorKianischcn Sprache*.....des Dati\'S anstatt des Gcnitivs in der Oriediiscncn und Slavischen Sprache.Ueber eine Slavische Inschrift in einem Löffel*, .Ueber eine Servischslavische Inschrift auf einem Siegcf^tampel des Servischen Großfürsten l^zar'; .Ueber die biblischen Stellen in den Slavischen Annalen des Nestor"; .I.itteratur der Sla>ischen Grammatiken"; .Ueber das Polabische Vaterunser*). Alter je bil znan z najznamenitejšimi slavisti one dot>c, tako z Dobrov-skim, s profesorjem čeSkega jezika Zlobickim z Zlobica (umrl marca 1810), z Justinom ViSnjevskim (r. v Rjezanu 1750, profesorjem ruskega jezika, Mzneje domačim kmlanom pri ruskem poslaniku v Benetkah, potem na Dunaju, gl. Misc. 123 si.), tum Duricha imenuje svojega .ljubega prijatelja* ter govori o svojih .poljskih in ruskili prijateljih* (Beitrag, IV). V korespon-dcnciji Dobrovskega in Kopitarja je Altef večkrat imenovan, v Jagičevih .Neue Briefe" (str. 712 si.) pa nahajamo troje pisem Alterjevih. pisanih mctropolitu Sfratimirovi6i (iz I. 1796. dvoje, eno iz I. 1801). 2. In baš leta 1803. je bila Pohllnova „Blbllotheca" že tiskana in sicer v četrtem zvezku dela „Catalogus biblio-graphicus librorutn saeculi secundi typographici. Ab anno MDXXXVli. usque MDCXXXVI. inclusive in bibliotheca caes. reg. et equestris academiae Thercsianae exstantium cum duabus appendicibus et indice triplici. Volumen quartum. Vindo-bonae, typis J. V. Degen. MDCCCni. .Appendix prima" tega četrtega zvezka (str. 205.—316.) je Pohlinovo delo. Istega meseca maja 1803, ko je izišel članek Alterjev v .Intelligenzblattu", je pisal urednik omenjenega „Kataloga*") uvod četrtemu zvezku svojega dela (»Scripsi in bibliotheca C. R. Academiae Theresianae Idibus May MDCCCIII"). Tu nam med drugim tudi razlaga, kako da je Pohlinova .Bibliotheca Carnioliae" prišla v .Katalog" knjig Terezijanišča, ter pravi: ,Cum hoc volumen ob defectum librorum, qui ad secundum saeculum typographicum directe pertinent, propor-tionem reliquorum voluminum non poenitus adaequet, appen-dicis instar bibliothecam Carnioliae cl. P. Marci a S. PaduanoEr. Aug. disc. Ord. professi adjeci, cujus manu-scriptum ab ipsa auctoris manu exaratum post ejus mortem Z vnemo je Aller uvaževal Slovane in njih jezik. Stratimiroviču je pisal I. 1801.: .Slaven, die die halbe österreichische Monarchie ausmachen, verdienen alle Aufmerksamkeit*, a že I. 1797: .Ich werde es mir sichertidi angelegen sein lassen, die Vofzllge der slavischen Sprache den Gelehrten beiene-volentiae vel confido illud abrepta pcrpulere convicium compcl-Icre \beseda .mcmoriam* manjka] llbro nostra [brseda .memoria' manjka] pcrcunis repcrinatur veriant PlülanUa et . . . gravissimo Lic. rokopis.') = 1803 = 1803 = 1803 = 1803 = 1801 pred popravo = 1803 ') Ki« ne sloji v tem stolpcu nič, tam se lic. rokopis ujema s tiskom 12 I. 1862. TerezijaniSkega rokopisa ial da nisem mogel dol>lli za primerjanje. sicut ad probanduni, ita et ad rcspu-endum sub „y4^r<]A- sub „Qerlach": Zygomale sub „Qatsmmtf: expcctationl sub „HaMling": <) V tekstu podčrtano. iU ad nota pcrcussa 1786 VI. divcrsas De his Biagaj. Maj scholar! um Cacsarcl vetussimae Vid. Joecher. operosa MDCCLXXXIV. od Oosp . . . obeniitl mogel Slavotiico Juriseti Rcsponsio affectus = 1803 = I8a3 = 1803 =• 1803 = 1803 JurisHi pred :(1 popravo = 1803 lUS quanda s= 1803 praedpus = I8a3 cxtabant pač ^ 1803 Nauki, regeize inu - 1803 molitva Pastoribus, anim... = I8a3 (brez vejice) Limborechi Offactu = 1803 \manjka .In") exhibitis A. 1757 a. 1757. Non nego pred popravo — 18«X3 pred popravo Kalkschmid — 1803 pred popravo Finnulus Titulus in 8. Votiva Bpx/uTaTa ino- B.izyuTsta OJK- (iv/ijiisTs (pred po pfavo 4!to{ivT,|i»at) Zygomalac pre^^avo cxpcctioni pred popravo explicationi Haebling = 1803 sub .Meronymur': Bukvtz« appelli- Bukvizc appcllc-tatur tatur sub Joannes Damasc.": med Saw, inu Dunavo . . . Tercsjc sub ,Jurithiifr:\iso}auo]eaomo Her-2egw. inu Gospudu .... inn Vaj-vode v' Bavaryi, Inu . . . sub .Mzari b": Rcvanchc c": Waldreichin sub „LewenhergP. Rud.": ornatus hiH sub ..Marcus": Te odperic, all sub JAuhelltxhf: skuspravlanjc sub .J^aulinus Patr. f: asscrc (afferc) sub ..Rajn": quoquc sub ,.Redeskint':Os^m, Inu hestdesci e": roolitavze sub .Jiitter. Mss. C: Qoatlae sub „Schön leb en Ladov.": Crain Statthaubtmann sub ..Scopoli^: Chymiac h': sucdncle sub .^ucqaef; Kralnsku sub „Valvasor^: mala mente sub „VUtorinur': apogrypha sub ^Walter": Presbyter sub „Werloschnig f: .Kmi^faa^ia Savo in . . . Tcrcsijc visokorojenimu Herzog inu Gospodu..., in Vaivode..., in Evanchc Waidreidicn omatus est od perte ali skus pravlanje afferre quodquc Osem in hestdeset molitovze Cratiac (sic!) Kraln Staathaubtman Chemiae sucdnte Kransku monle apogryphla Rreybyler AajiofP"?'^ Buk>1ze (in pred popravo:) appellitatur Savo, in .., Teresye pred avo: attere = 1803 Osem, in Oatiac = 1803 = 1803 Zgoraj smo videli, da se tisk iz 1. 1862. in rokopis licejske knjižnice razločujeta med seboj osobito tudi v nekaterih letnicah. Poglejmo si te letnice v tisku iz I. 1803; ta ima: sub .Anselmus': typ. a Ghelenianis 1788, sub Blagay Joan. Nep,': ext. inter opera Societatis 1779, sub Fischer, d"; 1706, sub ,Rajn': 1680, sub .Weibel-: 1772. Letnice tiska iz 1. 1803, se vseskozi ujemajo z letnicami licejskega rokopisa. Letnicc v tisku iz 1.1862. so tiskovne pomote. "" ~ Tisk iz 1. 1803. ima več kronogramov nego jih je v licej-skem rokopisu, oz. v tisku iz I. 1862. Tu je najprej še enkrat navesti že omenjena slučaja .Apes academcae' in .Hallerstein'. Onega članka vodilni besedi imata kronogram: aCaDeMICae p701); na to se gotovo nanaša opomba v licejskem rokopisu, ki govori o kronogramu v .gedrucktem Exemplar*. Sub .Hallerstein Georg' imamo v že označenih dveh verzih in v zadnjem stavku kronogram, a ti trije stavki niso najprej tiskani z navadnim tiskom, kakor smo to videli zgoraj v lic. rokopisu in v tisku iz 1. 1862. Razen tega ima tisk iz 1. 1803. kronogram še sub „Luzenthal": orbis MonarCha pIVs LeopoLDVs (= 1712.) sub „Petschnigg, a': ADMIrablLIs AVslrlaCI gLorla*. hVMILIs In Deo Natlo CamIoLIae*, In gLorlofo nataLIs Dfe sVae Cacfareae Maleftatls* AVftrlaCorVM DcCora praefentat.') ibid. - b': seMpIterna LaVs, et gLorla sanCtl Antonll paDVanI (= 1716.) ibid. C: oratlones saCerDotIs In cXlrcMls Con-ftltVtl.* praeVenta, et ante Vlglntl annos faCta feCVra, et bona Morte DIfposItlo.») sub ..Ritter: qVas elsDeM nerolbVs ConfeCrabat (= 1712.) Tisk iz 1. 1803. pa ima tudi nekoliko opomb, ki manjkajo v lic. rokopisu in v tisku 1. 1862: tisk 1803: V uvodu: . . . millics optavcram, ut alius . . . supplcat defectum. Volu i ego majoribus dcstitutus sud-sidtis allis materiem, et campum scriptioni rclin-q n C r^ quibus bene de patria me-rendi ignis, et animus insidet... sub ..Theses:': defendebantur, jam in Archiducali Soc. .1. Gymnasio La-baci: jam apud Frandscanos ... in eonim Ecclesiis; jam apud PP. Augustinianos conven-tualcs extra portam ho-spltalensem: jam apud PP. Augustinianos Discalceatos . . . Lie. rokopis in tisk 1862: miliies optaveram, ut alius... suroleat dcfcctum, quibus bene dc Patria merendi, ignis et animus insidet I Manjka torej cel stavek, ki Je radi smisla absolutno potreben.j /Manjka celi stavek o Avga-Stincih pred Špitalskimi vrati.J sub ,/ierrman Bened": Abrlfl der physikalischen Beschaffenheit der Ofterreiclüschen Staaten, und des eegenwArtigen Zustandes der Landwirthschaft, Gewerben, Ma-nufacturen, Fabriken und Handlungen in denselben. Wien J782. in 8. AbriB der physikalischen Beschaffenheit der Osterreichischen Staaten, und des gegenwärtigen Zustandes der Landwirthschaft. Gewerben, und Handlungen in denselben. Wien 1782. in 8. [Po Bücherlexikonu one dobe: Petersburg und Leipzig 1782. Cnob-loch in Leipz. — V Meusel ,£>as gelehrte DeutscUamf IL xv. fitamo popotni naslov, kakor ga ima tisk iz L 1903.. a seveda: ..St. Petersburg und Leipzig."! «) štirikrat letnica 1711. Zvezdica za .gloria'. .Carniollae', .MaiesUtis" pomeni konec poedinih kronogramov; nahaja se tudi v licejskem rokopisu in v tisku iz I. 1862., dasi ni kronogramov. Takisto je z zvezdico sub r.) •) Dva kronograma, \'sak za letnico 1721. Zvezdica za .constltutl* in paf nekatere velike začetnice v licejskem rokopisu in v tisku iz I. 1862. Se ^minjajo prvotnih kronogramov; prim, v rokopisu: Orationes Sacerdotis In &tremls Conftitutl. • Praeventa, et ante Vlglntl annos facta sccura, et bona Mode Dispositio. sub .JSprut': Disscftattortes Dogma- jManjkajo besede .De rcsurrcc- ticae, Be Paradiso tcrrcstri... ct tione mortuonim, et judiciounivcrsali'. judicio particulari. De resur- Sicer pa je ^rug poleg del, ki jih rectione mortuorum, el našteva Pohlin, napisal sc .Disserta- judiciouniversali. De super- tiones doematicas de statu hominis natural! hominis bcatitadine... in originali Justitia* i. t d., Venetils MDCCLXXIV, drugi det 1775.'/ Že Zgoraj je bilo omenjeno, da ima licejski rokopis sub .Ildephonsus* pred besedami .Beatae, et gloriosae Virgini Mariae itd." tr! vrste prazne, a za temi besedami in pred besedami ,Ex lege Moysis itd." prazne Štiri vrste. Te vrste niso slučajno ostale prazne. Tisk iz 1. 1803. ima tu hebrejski tekst (s hebrejskimi črkami); transkribiran se glasi: limuš*ra uk* budil biim riSonim JehoSua' Minu^bilm acharonim Jonn Obadjil Michethubim Ruth homoabija.") Vsebina hebrejskega in latinskega teksta je ista. Prepisovavec ni znal hebrejsko pisati in je pustil prostor prazen. Leta 1862. se za vzrok praznine ni vedelo in se je praznina v tisku kar opustila. Očividna je pomota prepisovavčeva v letnici 1757 (sub „Flaccus") namesto 1557, kakor je v tisku iz I. 1803. Poudariti je še eno letnico sub „Turre". tisk iz I. 1803. navaja 1. 1657 kot leto njegovega rojstva, lic. rokopis in tisk iz I. 1862. pa 1637. Katero je pravo? ■) Pohlin oävidno niti svoiih del ni popisal na||nfno. Sub .ßouhour' ptic: Chriftiichc Gedanken auf alle Tage des Monaths. Layb. beym Eger 1775. in 8. ex Gallico translatum. in camiollcum vero verfum P. Marci manu-fdiptum jacet apud eundem typonaphum Eger. — Ta .P. Marcus" pač ne more biti nikdo drug nego (^hlln sam, a onega dela ne navaja niti med svojimi tiskanimi deli niti med rokopisi. V .Meusel, Das gelehrte Deutschland", 111. z\. (1784) str. 150. se imenuje med Pohlinoviml deli tudi: .Mcsz boshye lubesne. cb. (a. v Ljub-tjani) 1768,' Tudi tega dela ne imenuje Pohftn. — Isü Meusel poroča, da so Pohlinove .Molituvne bukuvze" iziJIe pomnožene I. 1771. v 12. Pri .Abecediki" ima letnico: 1768, pri .Suvetnih postnih Evangelijih" pa: 1773; te dve zadnji letnici sta pač pomoti 1 notne di Santorio fu cgli battezzato, ch' era piir quello del suo cognome. V laUnskl obliki je to: Sanctorius Sanctorius. (Stancovich ima njegovo sliko; pod njo je imenovan: Santorius Santorio.) — Po takem bi imel Pohlin prav. ") Naslov Deliinovih .Tragedij* navaja recenzent po svojem izvodu natan6io. ») Tomaž Dolinar, rojen v Dorfarjih pri Stari Loki I. I7fi0.. Uza I. I8a5. profesor cerkvenega prava na dunajskem vscufiliSču, umri 1841, (Mitttieil. des historischen Vereines f. Krain 1852.) •) Zcrgoll P. Andr., ki ga navaja Pohlin, je mnogo starej$i (f 1645); bii je .Carn. ex ^pido S. Cruds e Soc- J.' — Dne 30? decembra 1775 je potoval neki .pl. Zergollern' iz Ljubljane v Idrijo. (W«ch. Kundschaftsblatt 1776, 1. St.) *) Zovenzoni Rafael, dot>cr latinski pesnik okoli 1475, .pubblico maestro di belle lettere in Capodistria.' (Stancovich, Biografia II. 74—75.) •) Bonumo Andrea Giuseppe, gentiluomo triestino nato il 21 novembre... fu cancelliere della saniti e soggetto per qualitä personali e P«r coltura di spirito riputatissimo, cessb di \ivcre in patria 11 3 gcnnajo 179? (Stancovich, 111. 221.) — Razen dela, ki ga navaja Pohlin, in onega, ki ga dodaja ocenje-vatelj, je Bonomo izdal ic .Dell' antica moneta goriziana. Lettera prima dedicata al conte Guidobaldo de Cobenzel' (1785.) Več spisov je ostalo ne-izdanih. (SUncovich 111. 222.) Sub Codelli manjka jezuit Ernest, ki je 1. 1713. dal tiskati italianski prevod latinskega molitvenika pri Remondiniju v iassanu, in še živi prošt Peter Anton, kojega spisov je obilo. Sub Coronini («nicht Corenini") manjka 4 ali 5 pisateljev tega imena in sub Rud. Coronini navedeno delo: .Tentamen genealogicum — cronologicum (promovendaeseriei) Comitumetrerum Goritiae* v istini ni njegovo, dasi nosi njegovo ime, marveč je delo pokojnega profesorja terczijanske akademije P. Frölicha. Sub „Orandi" manjka: Prolegomena selecta de principiis seu fontibus juris ecclesiastici. Goritiae 1776. Sub „Linhart" manjka: Shupanova Mizka itd. Sub „Rubeys": Discorso istorico-cronologico-diplomatico sopra una pergamena antica veneziana. Venetia 1748 in 8, potem dvoje razprav: De nummis Patriarcharum Aquilejensium. Venetiis per Joan. Bapt. Pasquali 1747 in 1748, 8 itd. Razprava iz L 1747. se nahaja v „Knjižnici" suh Aquilejensium, a brez imena pisateljevega. Monumenta Eccle-siae Aquilejensis imajo sicer tisl^Sče „Argentinae", a niso tiskana v Straßburgu, marveč pri istem Pasqualiju. Sub „Vergerius Peter Paul, jun.": De ingenuis moribus. Brixiae per Jacobum Britannicum 1485') in 4® in večkrat v sledečih letih: ■) Izprva sem imel to letnico za krivo, ker se ne zlaga z dobo, v kateri Je živel Trubarjev sotrudnik Peter Pavel Vergelj, ter sem mUlU na leto 1548. A st\ar je drugaöia. Sartorijev .Catalogus bibliographicus librorum latinorum saeculi primi tvpographid* (sc. 1469—1536). toI. secnndum. str. 185., navaja pod letom MCCCCLXXXV. ( 1485) Vercerije^o delo, češ: Petri Pauli Vergerii Justinopoiltani ad UbertTnum Cararlenfem de ingenuis moribus ac liberalibus nudiis llbellus incipit — foi. 26. lin. 18. Petri Pauli Vergerii Juftinopolitani de ingenuis moribus ac Ut>crallbus fludils llber explicit. — Tiskano je bilo delo iBrixiae per Jacobum Britannicum Brixlanum die XXVIII. Nov. MCCCCLXXXV. .Jacobus Britannicus« je v Brikscnu tiskal it 1. 1488. in 1498. (Sartorijev .Catatogus', zv. 1. ^4 in 71), a I. 1511. Že Joannes Bapt. Antonius Bonetus Brixianus' (ib. 58) in sicer med drugim tudi .Pauli Vergerii Juftinopolitani de ingeniomm educatione liberorum et liberalibus artibus* (correctumque in novam concinioremque formam redactum.) To vse se ujema z letnico naiega ocenjevatelja, a zmotil se je ocenje-vatelj, ko Je to delo pripisoval Petru Pavlu Vergeriju mlajSemu, Trubarjevemu vrstniku. To Je marveč delo Petra Pavla Vergerija starejiega. Zares navaja Pohlin to delo sub .Vergerius (Petr. Paul de) Nobilis Juftinopolita Paduae Logices Professor publicus, ubi Philosophiae, Medlcinae ct J. U. D. creatiis fuit* z naslovom: De ingenuis moribus et liberalibus nudiis. Mnogobrojna dela tega Petra Pavla starejšega naiteva Stancovich (Biografia, U. 63—74): naslov naSe knjige se glasi pri nJem: De ingenuis moribus, et liberalibus disciplinis ad Ubertinum de Carraria.. Doživela Je Catalogo de' libri, ii quali sono stati condannati, e scomu-nicati per erctid da M. Gio. della Časa, Legato in Venetia r anno 1548, con un discorso sopra lo stesso. S. 1. et typog. 1549. in 4"'). d^je poleg drugih še sledeča, zelo redka mala spisa, ki ja je imel recenzent: Alcuni importanti luoghi tradotti fuor delle epistole latine di M. Francesco Petrarca, che fu canonico di Padoa etc., con tre suoi sonetti, e con XVIII stanze del Berna, che fu secretario di Papa demente VII. Ove vedessi che opinione hebber ambi due della Rom. chiesa, Nell' anno LVII (1557) 16 str. m. 4', brez kraja, tiskarja in pagi-nacije. Pred soneti je Vergerij podpisan le z Jverg". Drugi spis: De Gregorio Papa ejus nominis primo, quem cognomento Magnum appellant, et inter praecipuos Eccle-siae Romanae Doctores annumerant etc. Regio monti Borussiae excudebat Johannes Daubmannus Anno MDLVI. Mense Oct., s posvetilom in predgovorom 106 ne štetih strani v m. 4*. Pod posvetilom grofu Stanislavu Tenzinu je podpis: Vergerius exul Jesu Christi.^ Ocenjevatelj ne mara dalje izpopolnjevati, da bi ne prekoračil mej recenzije, tudi ne karati mnogobrojnih tiskovnih napak, omeniti hoče le še nekatere neizpravnosti, ki bi ne smele biti v bibliografskih delih: Missaie Aquilejense ni prvič tiskanb leta 1517.; javna knjižnica tržaška ima krasen primerek, tiskan leta 1508. v Benetkah pri L. A. Oiunti.-^ Padovski tiskar 17. veka je Frambottus, ne Trambottus, kakor ga čitamo sub Caimus Jac. mnogo Izdaj, .la prima edizione fu fatta in Milano nel 1474,' pravi SUn-co\icli, draga istoUm 1477, nadalje jc bila izdana 1502. v Bcncikah, 1509. v Torinu. V raznih izdajah je delo o^evidno menjalo naslov. Ta starejši Peter Pavel Vergerij, imeniten humanist, je bil prastric mlajSemu. ') Prim. Vcrgerijevo delo .Pastorale a suoi dioiccsani a 15 di agosto del 1546 pubbllcata, cun cui rende conto della sua difcsa (atta alle calumnie Imputategli nel processo istituito contro di esso da M. Giovanni Della Časa nuncio in Venezia e vi pone Ic sue risposte ad ogni arUcolo di accusa. 1546. (Stancovich I. 421.) ') Prim. Vergerijevo delo .Che cosa siano le XXX Messe chiamate di S. Gregorio, c quando prima incominclasscro ad asarsi (scnza luogo e stam-patore) in 8»«. 1555. Nobenega izmed teh treh del Vergcrija mlajScga, ki Jih imenuje nai ocenjevatelj, ne pozna Peter Stankovih (Stancovich) v svojem delu .Biografla degli uomini distinti deli' Istria. Tomo primo. Trieste 1828*, kjer na straneh 419.--426. naSteva Vergerijeve spise, razk>(ujoč jih v dve skupini, v eno, ki obsega dobo Vergerijevcga ikofovanja (1522—1546), in v drugo od I. 1549 počenii; o zadnjih pravi; .Tutte questc opere sono senza data, luogo di stampa e di stampatore*, a ta trditev ne stoji, kakor ka2e zgoraj imenovano delo ,Dc Gregorio Papa .. .* •) V licijski knjUnici ljubljanski nahaja se Se sUreJši U 1. 1494. Ured. Sub „Irenaeus": P, Irenaeus a Crucc ali Irenes della Crocc, bosonog karmelit, ne kapudn; njegova Istoria di Trieste ni bila v Trstu tiskana, ampak v Benetkah in sicer 1698 in Fol. Sub „Stampfer-Statuta"'. drugi natis je iz I. 1727.-, ne 1728. Sub „Rus lil.": Pius II. (Aeneas Sylvius). Ne „Sadnig", ampak .Sadnec* se piše učeni župnik in izza več let kanonik pri katedrali v Trstu.') „Post* namesto ,Pot" (Weg)0, «hestdesef (sub „Redeskini") namesto »siestdeset", .proprio morte" namesto .proprio Marte" (sub .Parthenius'), .Predecca" namesto .Predica* (sub .Rocci*), .perfecta" namesto .perfetta" (sub .Wützenstein Ivan") so pač e težje tiskovne pomote. Končno navaja ocenjevatelj še .einen lustigen Irrthum", ki se je Pohlinu primeril sub .Peregrini a Tergeste". Po Pohli-novi navedbi bi bilo misliti, da je ta .quidam Peregrinus a Tergesto" kak redovnik, pater Peregrin iz Trsta; nikomur bi ne prišlo na misel, da je to grof Henrik Anton Trieste de' Pellegrini iz Asola, glavnega mesta malega ozemlja z istim imenom v ex-benečanski državi med Feltre, Treviso, Bassano in Vicenza. Ne prvi, ampak 5. zvezek .Commentari-orum de rebus Austriacis" je dodelal ta grof Trieste, ki je v svojem prevodu: .Storia genealogica deli'Augusta Časa d'Austria" celo delo očistil samovoljnih genealogij grofa Amadeja. Rokopis pa se baje ne nahaja v Požunu, kakor poroča Pohlin, marveč v cesarski dvorni knjižnici; tako vsaj pripoveduje grof Peter Trieste de' Pellegrini, sin prejšnjega ... Ta pisec iz Asola je prišel v .Kranjsko knjižnico* samo radi tega, ker ga je o. Marko imel za Tržačana in ni vedel, da je Trieste priimek njegove rodbine. .Wir glauben sattsame Beweise von der Dürftigkeit dieses Werkes angeftlhrt zu haben; obwohl wir auf der andern Seite nicht laug^nen, daß es den Krainer, ungeachtet der vielen Fehler, doch mit einigen' ihm vielleicht unbekannten altem Schriftstellern seines Vaterlandes bekannt machen kann. Wir wollen aucht nicht dem Vf. das Verdienst absprechen, daß er der erste war, der einen Versuch zu einer krainerischen Bibliothek machte, und dadurch einem bibliographischen Nachfolger zur Bearbeitung eines besseren ähnlichen Werkes den Weg bahnte, und ihm die Auffindung vieler kleineren FHugschriften, die so leicht in Vergessenheit gerathen, erieichterte."'') ■) V .Schematismus des Kateerl. KOnigl. Oiibcmii zu Tricsf za 1.1777. je V konsistoriju naveden res: Marcus Sadnec, VIcarlus Curatus in der Theresia-Stadt und des Consislorii Assessor. ») sub ..Hast-7 Tarn Je prav .Posf. — Sub .Jluppnig-} Tudi tu je prav .Post*. •) OleJ tudi Kopitar Gramm, str. 444, opomb. Ocenjevatelj ni bil Kranjec, marveč očividno Primorec, morda Tržačan; to izvajam iz njegovega znanja na polju dotične zgodovine in literature. Znal je slovenski; njegova poprava .slestdeset" bi nam kazala v njegovo domovino, če ni morda tiskovna pomota za »shestdeset". Spričo sodbe tega recenzenta se pa moramo spomniti, da se je Pohlin sam zavedal nepopolnosti svojega dela, pišoč v uvodu: ,— neque quispiam omnium absolutam, ab origine usque ad haec nostra tempora productam scriptorum Camioli-corum Bibliothecam expedet. Hoc praestare unius et solius privati hominis exuperare potestatem aetatemque, si nemo alius, ego profecto non ignoro, praesertim, si quis, quemadmodum ego ... in praesenti opere compilando perpaucos nan-cisci potuit populäres coadjutores; quin immo plures (absit innato vitio) adversario, et propeditores experiatur . . . quum mihi Eruditorum Camiolorum alicujus opus, fortuito non raro casu ad manus, et sub occulos venisset: vel quum aliquem in aliorum voluminibus laudatum legi, colligere eos coepi... Collectioni huic pluribus annis, usque in hanc diem assidua cum diligentia, et pervestigatione inhaesi. Bibliothecae nostrorum conventuum Labacensis et Viennensis, ac praecipue hujus p. t. Bibliothecarius: R.P.Joannes Petrus (cujus memoriam tanto magis gratus recolo, quod nostras non sit, in rem tamen meam nullo non tempore nostratibus et promptior extiterit atque paratior) plurimum sub-venerunt, plurimos subministrarunt scriptores. Ast . . . plures tamen inquisitionem meam subterfugisse non dif-fiteor . . . Mea quidem haec erat intentio, et sie animum induxi meum: expectare tempus, quo omnes collectos haberem: sed urgentibus amicis, ac quibusdam ferventioribus extra Patriam viventibus Patriotis, ne haec mea collectio iterum per-peram distrahatur ... ad ordinem dirigendam mc reso Ivi." Pohlin je imel svoje delo za prvi poskus »Kranjske knjižnice* in to vrednost mu je prisodil tudi ocenjevatelj iz I, 1807. III. Posnetek. 1. Tisk iz leta 1803. aj Pohlin je lastnoročno priredil svoj rokopis .Bibliothecae Camioliae" za tisk. Uverjen je bil, da ga t>o mogel v tisku izdati; to se razvidi že iz besed, s katerimi v delu samem sub »Marcus* začenja naštevati svoje tiskane spise: Praeter prae-sentem Bibliothecam Camioliae evulgavit . . . Prim, besede Hoffove, str. 7 in zgoraj navedene besede Pohlina samega v uvodu njegovega dela! b) Po njegovi smrti je prišel v knjižnico Terezijanišča na Dunaju. Prijatelji pokojnega Pohlina, n. pr. kustos vscučiliške knjižnice dunajske Alter, so želeli, da bi ,BibI. Cam." izišla v tisku. Tej želji je ugodil pl. Sartori ter jo je izdal kot »Appendix* četrtega zvezka svojega dela .Catalogus bibliographicus libro-rum ... in bibliotheca Academiae Theresianae exstantium" I. 1803. 2. Rokopis ljubljanske licejske knjjžnice. a) Rokopis ljubljanske licejske knjižnice je bil prepisan iz izvirnega Pohlinovega rokopisa, ki je po smrti Pohlinovi prišel v knjižnico Terezijanišča na Dunaju. b) Prepisan je bil izvestno pred 1. 1803.; zakaj tega leta je ,Bibl. Cam." iziSla v tisku in bi bilo jedva verjetno, da si je kdo preskrbel prepis Pohliriovega dela, ko je bilo že tiskano, premda pl. Sartori «catalogi editionem ad centum solum exem-plaria restrinxit." c) Kdo si je dal Pohlinovo delo prepisati, tega ne moreni povedati. Mislili bi lahko na barona Žigo Cojza, iz čigar knjižnice je prepis dobila ljubljanska licejska knjižnica. Tudi prepi-sovavci mi niso znani. d) Po 1. 1803., ko je delo že izišlo v tisku, je nekdo ta prepis popravljal; rabil je tisk iz I. 1803. in izvirni rokopis terezijanske knjižnice. Poprava je le delomična; tudi v vnanjostih je ostal rokopis brez enotne uredbe. 3. Tisk iz 1. 1862. a) Po neenotnem, neurejenem rokopisu ljubljanske licejske knjižnice se je tiskalo 1. 1862. b) Vsied tiskovnih pomot se tisk iz 1. 1862. razločuje celo v nekaterih bistvenih stvareh od svojega rokopisa. C) Izdajatelji tiska iz 1. 1862. niso vedeli za tisk iz I. 1803. Ta tisk iz 1. 1803. je bil do sedaj naši literarni zgodovini sploh neznan. • * » A) Pohlin je svoje delo sestavil brez jasnega načrta. Njegove navedbe so večkrat nedostatne ali pomotne. (Prim, gomjo oceno iz 1. 1807. sub II. 4, II. 3 sub ,Spmg"; prim, tudi ,lz-vestja Muz. društva 1904 o Miheliču, ki ni bil iz Krope domä.) B) Pomanjkljivosti so se pomnožile v prepisu (rokopisu ljubljanske licejske knjižnice), ker so prepisovavci n. pr. izpustili cele stavke. (Prim. II. 3.) C) Tiskovne pomote iz 1. 1862. so iznova pomnožile Število nedostatkov. Täko 6tamo Pohlinovo delo v tisku .Zgodovinskega društva" iz I. 1862. Vid Kisel, kariovški general. (1602 — 1609.) Spisal Ivan Steklasa. I. Vid Kisel in tedanji politični položaj na Ogrskem, Hrvaškem in Slovenskem. Po smrti glasovitega glavnega zapovedniita na hrvaški Krajini, Jurja LenkoviCa,') je prevzel to zapovedništvo Vid kisel, baron Fužinski/) Bil je vnuk Vida Kisla, ljubljanskega župana,^ a sin Ivana Kisla, ki je dobil prvi plemstvo za svoje zasluge na Krajini, kjer je bil podzapovednik manjšim četam in pa blagajnik. Leta 1584. je vzel Turkom trdnjavo Drežnik. Trdnjava se je na to izročila zapovedniku KriŽaniču. Kmalu potem pa je dobil Križanič zapovedništvo v novosezi-danem Tumu blizu Karlovca. Nato je prosil zapovednik Krajine Josip Tum, da se izroči Drežnik kateremu drugemu zapovedniku, ali pa stotniku v Bihaču, ki je tudi poprej tukaj zapovedoval.^) Ivan Kisel je bil tudi kranjski upravitelj leta 1566 — 1568. Poznat je tudi Jurij Kisel, ki je bi kot kranjski deželni upravitelj (1592—1599) poslan od kranjskih stanov leta 1594. na državni zbor v Regensburg z instrukcijami in s poverilnimi pismi na cesarja, na vse državne stanove in volilne kneze glede obrambe slovenskih dežel, ker je ravno takrat Turek najhuje napredoval v te kraje.*) Ivan Jakob Kisel pa je bil predsednik bojnega sveta v Gradcu in komisar na hrvaški Krajini leta 1607.") >) Letopis Slovenske Matice za leto 1896.. str. 53—145. ») Popolni naslov Vida Kisla Jc ta le: Vid Kisel, baron Fužinski in Konjički, dedni nadiovec vojvodine Kranjske in Marke Slovenske, dedni točaj Ciorliki, svetnik cesarja Rudolfa H. in nadvojvode Ferdinanda, general hrvaSkc in primorske Krajine. (R. LopaSič, Spomenici hrvatske Krajine 1. sU. 351—353.) •) Vid KUel, ded generala, je bil ljubljanski župan leta 1533, 1534, 1537, 1540-1546.. a sodnik leta in 1531. (Valvasor XI.. 701.) •) R. LopaSič, Spomenici hrvatske Krajine L, str. 129. LisUna jc izdana v Karlovai 31. suSca leta 1584. V listini se rove osvojitcij Drcžnika .herr Khlessl*. ') Valvazor IX.. 76. •) Dimitz, Geschichte Krains, III. str. 387; R. Lopalič, Spomenici hrvaUkc Krajine, I!., str. 16. Leta 1623. je bil povzdignjen Ivan Jakob Kisel v grofovski stan. Ker je bil že poprej posestnik Kočevja — dobil ga je od rodovine Blagajev — je dobil naslov .kočevski". Z mestom in graščino kočevsko sta bili namreč takrat združeoi posestvi Ribnica in Poljane ter kot grofija Kočevska izročeni Ivanu Jakobu Kislu in njegovim naslednikom. Vendar pa je to grofijo kmalu potem kupil od Kisla Vuk Engelbert Turjaški. (Valvasor XI., str. 198.) Kdaj je prišel Vid Kisel na Krajino, nam ni znano, vsekakor pa se je moral odlikovati v bojih, ker je postal najprej veliki stotnik v Karlovcu, a leta 1607. je bil povišan v dostojanstvo generala kot samostalni zapovednik na celi hrvaški Krajini. Precej pri nastopu službe v Karlovcu je bil na mejah proti Turkom, kakor je sam sporočil v enem pismu nadvojvodu Ferdinandu.') Še kot veliki stotnik se je odlikoval v večjem boju s Turki leta 1605. pri Sv. Jurju v Ostroškem polju. Tukaj je pobil Šabar pašo popolnoma, ujel 20 odličnih Turkov, zaplenil dve zastavi in ie mnogo drugega blaga.-") Pri tej priložnosti je izvel Kisel iz Oitroškega polja več stotin Vlahov, med njimi do 200 dobrih strelcev. Teh Vlahov ni mogel Kisel nikjer naseliti, pa so se klatili eno celo zimo med Severinom in Bosiljevom, a največ po vasi Jadrču, dokler jih ni sprejel knez Nikolaj Frankapan v Ponikvah in Dobravi, kjer žive še dandanes njihovi potomci.*) Istega leta so bili hudi obmejni boji tudi po drugih mestih, posebno pri Sisku, kjer je padel od kranjskih vitezov Erazem Wagen Wagensperški, zadet od turške krogle.*) Hudo je vrelo takrat tudi v Senju, ker so cesarski zapovedniki gazili starodavne pravice tega mesta. V teh borbah je umrl grozne smrti general Josip Rabata, a Senjani so se vendar izza tega dogodka (leta 1601.) malo umirili."') Tudi turška vojna je vedno bolj pojemala, ker se je turška država silno iztrošila in ker so se začeli neredi v sami turški vojski posebno med janičarji. Turki so zdaj poslali v boj na Ogrsko krimske Tatare, ki so zatirali krščanske kraje kot živi ogenj. Na Hrvaško so prodirali skoz Medmurje, vendar pa so jih Hrvati srečno odbija i. Tudi Turki so se kmalu zasitili te svoje pomočne vojske. Vrhutega pa so se vzdignili v Carigradu leta 1603. še janičarji, pa so padale glave turških poglavarjev pri visoki porti in perzijski Šah je osvajal turške zemlje v Aziji, a umrl je tudi istega leta sultan Muhamed III. >) R. LopaSič, STOmenIci hrvatske Krajine, 1., sir. 313. Pismo Je od 6. prosinca leta 1603. fz Karlovca. Isto omenja tudi v poro(ilu od 5. prosinca IcU 1605. iz Karlovca v Spomenicih 1.. str. 333. •) Valva«*, XII., 17. ') R. LopaSič, Spomcnici hrvatske Krajine, I., str. 345. Dimitz, Geschichte Krains, III., 387. Letopis Slovenske MaUce m leto 1896-, str. 130—142. Novega sultana Ahmeda 1. so dočakali tedaj nemiri, a on je zato precej pri nastopu da! zadaviti velikega vezirja, Češ da je on kriv tako velikih državnih zmed. Tudi v cesarski vojski ni bilo mnogo bolje. Živela ie ta vojska na račun siromašnega naroda. Na Ogrskem pa tudi na Hrvaškem so že od zdavnaj smatrali nemškega vojnika kot razbojnika in požigavca. Vrhutega se je pridružila na Ogrskem še verska borba. Cesarski general Basta je zatiral protestante, a v pomoč zato si je vzel hajduke, razbojniško nomadsko so-drgo od Tise, katera je bila pripravna po besedah samega generala za dobro plačo ubiti očeta in mater. Na čelo protestantom se je postavil leta 1604. erdeljski velikaš Štefan Bočkaj, ki je s hajduki, katere je znal pridobiti zase, razbijal po Ogrskem cesarske vojske. Leta 1605. je zapretil tudi Štajerski. Kranjski stanovi so zato na prošnjo nadvojvodkinje Marije poslali Štajercem v pomoč 400 strelcev na konjih. Viteze je vodil na bojišče Erazem Scheyer, strelce pa Ivan Oal. Meseca velikega srpana so prispeli v Radgono in 30. istega meseca so se udarili s sovražnikom pri Šimeku, kjer je padlo nekoliko vitezov v boju. Kmalu pa se je ta četa podala v Kariovec, namesto tamošnje posadke, ki je bila poklicana na Štajersko.') Seveda so Turki podpirali novega pretendenta Štefana Bočkaja, a njegovi privrženci so ga v kratkem proglasili za kralja Ogrske in Erdelja. Preganjali so vsakega in proglasili ga za izdajavca, kdor ni hotel priznati Bočkaja za kralja. Palež in klanje se je zdaj širilo po celem Ogrskem na žalost vsega krščanstva. Štefan Bočkaj je povabil seveda tudi hrvaškega bana Ivana DraŠkoviča (1596—1605) in hrvaške stanove, da ga sprejmo za kralja. A ko so ga le ti odbili, se je vzdignHa vsa pobunjena Ogrska na Hrvaško. Sešel se je na to hitro hrvaški zbor ter odredil tri vojske. Z eno se je podal Peter Erdedi na Krajino, da brani mejo pred Turki, ker ni bilo dosti vojske pod zapovedništvom Vida Kisla. Druga vojaka pod zapovedništvom zagrebškega škofa Nikolaja Stjepaniča je stala na Dravi, da brani prelaze na Hrvaško. S tretjo pa se je podal sam ban Ivan Draškovič na Ogrsko, da se tam snide na bojišču s sovražnikom. Pri Kermendu se strne ban z vojsko Bočkajevo ter mu razbije besne hajduke leta 1605. Kar ni pobegnilo, to je padlo vse pod mečem. Od tukaj je potem ban očistil hudega sovražnika vso mejo štajersko in avstrijsko.*) Poprej je Štefan Bočkaj prežimo odbijal ponudbe cesarjeve na mir, zdaj pa, ko ni mogel pridobiti Hrvatov za se, se je začel dogovarjati o miru z nadvojvodom Matijem. Razume ') DimiU, Gesch. Krilns, 11!.. str. 387. ') Tade Smičiklas, Povicst hrvatska, 1!.. str. 91. se, da je zato besnel na Hrvate, posebno pa še njegov prvi svetovavec Ill^shazy, ki ni mogel oprostiti Hrvatom, da so oni s svojim ravnanjem rešili cesarju Štajersko, Koroško in Kranjsko. Nadvojvoda Matija pa je bil zdaj v vrlo .neugodnem položaju. Težko mu je bilo nadaljevati vojsko, ker so se bile tudi njegove dežele silno iztrošile, a cesar Rudolf II. mu je bil nepoverljiv v vsakem pogledu. Vrhutega pa je priznal sultan Štefana Bo^kaja za kralja, mu poslal že sijajno krono ter se dogovarjal ž njim o medsebojni zvezi. Vse to je prisililo nadvojvoda Matija, da sklene mir s Turki in z Bočkajem leta 1606. Štefana Bočkaja je priznal za vojvoda erdeljskega, in na Ogrskem je bila razglašena ravnopravnost obeh ver, katoliške in protestantovske. Tuja vojska je morala zapustiti Ogrsko, ki je dobila zopet svojega palatina. Tudi hrvaške stanove je pozval Matija, da pošljejo svoje poslance na dogovore o miru na Dunaj. Kakor se je Ogrska pritoževala že mnogo let, da jej ne dadö palatina, a da so zapovedniki nad vojsko sami Nemci, tako je bila sedaj tudi Hrvaška brez bana, ko se je prošlega leta Ivan Draškovič na tej časti zahvalil, ker njegova vojska ni dobivala nikdar plače. Hrvati so bili prisiljeni, da si izvolijo »gubernatorja" Petra Erdeda, da jih povede na vojno, ako bo potrebno. Poslancem so še naložili stanovi hrvaški, naj zahtevajo od kralja, da daje zanaprej vojaške službe na Krajini samo domaČim sinovom, a ban da ostane s starinsko oblastjo od Drave do Jadranskega morja v vojaških in državljanskih stvareh; naj dobi tudi kraljestvo Hrvaško iste svobode, katere ima že Ogrska razen verske, ker Hrvati ostanejo pri svoji katoliški veri, a druge vere ne puste v svojo zemljo. Ta dunajski mir je potrdil tudi cesar, čeprav nerad, pa je precej od početka snoval, kako bi ga prekršil.') Zmaga Vida Kisla na Ostroškem polju je nam edino poznato večje junaško delo tega zapovednika na Krajini. Turki so se bili ravno takrat malo umirili; dolgotrajna vojna jih je, iztrošila in oslabila, pa so bili celo prisiljeni skleniti mir s cesarjem v Žitva Dorogu leta 1606. Vsaka stranka si je pridržala, kar je imela takrat v posesti, a cesar je vrhutega plačal enkrat za vselej 200.000 tolarjev. Hrvaški je ostala Moslavina in nekaj zemlje prek Kolpe z glavno trdnjavo Petrinjo. To je bil mir, a ne premirje, kakor so ga poprej Turki prežimo sklepali s kristjani. Tudi v sami pogodbi o miru se ne nahajajo nič več oholi in ošabni izrazi o mogočnosti turškega sultana, kakor so to prej činili pri sklepanju vsakega miru. Navalna politika turška je prenehala s tem mirom. Da so bile zdaj evropske države edine, bi bile mogle Turke že takrat iztisniti ') Tadc Smieiklas, Poviesl hrvatska. II., str. 92. iz Evrope, toda bile so nesložne, kakor so o tem vprašanju §c dandanes.') Vendar pa se ne more trditi, da je prenehal vsak boj, vsaj na mejah ga je bilo vedno dosti, posebno še na bosenski, seveda le bolj z malimi četami. Zato so imeli karlovški generali kot zapovedniki vse hrvaške Krajine vedno dosti opraviti ter skrbeti, da so bile pomejne trdnjave vedno dobro oskrbljene z vsemi bojnimi potrebščinami. Zategadelj so pogostoma pregledovali vojsko in trdnjave ter pošiljali o tem poroäla v Gradec in na Dunaj. Ta poročila so jako zanimiva tudi iz tega gledišča, ker se iz njih vidi, kako je cesarska vlada neprenehoma gledala, da bi spravila Krajino docela pod svojo oblast navzlic vsej borbi hrvaških stanov proti tej nakani. Da je tudi Vid Kisel podpiral cesarsko vlado, je čisto naravna stvar, a on je storil še več, nego je moral, s tem, da je povsod zatiral svoboščine hrvaškega naroda, posebno v Senju, kar dokažemo kesneje. Glavna skrb vojaških zapovednikov na Krajini je bila, da dobijo dovolj pomoči za svojo vojsko, pa so se zato prav pogostoma obračali za pomoč v Gradec in na Dunaj. Ravno vsled Bočkajevega upora je nastopila veča nevarnost tudi za štajersko mejo, pa se je zato posebno trudil nadvojvoda Ferdinand, ki je bil od leta 1600. v hrvaški Krajini naslednik svojemu očetu Karolu, da poskrbi za boljo uredbo vojske v notranjcavstrijskih deželah. Zato je sklical stanove teh dežel 1. rožnika leta 1606. v Gradec na posvetovanje. Kranjska je poslala tjakaj Vajkarda barona Turjaškega in Jurja Andrda Kacijanarja. Za glavne zastopnike so bili določeni Žiga Friderik baron Herberstein, deželni glavar Štajerske, Ivan Jakob baron Kisel, predsednik bojnega sveta in Žiga Friderik Trautmansdorf, oberstar slavonske (varaždinske) Krajine (1603—1630). Prvi je bil predsednik ter je vodil razprave. Nadvojvoda Ferdinand je priposlal svetovavcem pismeno poročilo o potrebah vojske, toda osnove pa ni predložil, kako bi se moglo zadovoljiti tej zahtevi, nego je iskal od poslancev, da se o tem izjavijo.*) 5. rožnika so izročili svefovavci nadvojvodu Ferdinandu svoje mnenje. V svojem odgovoru omenjajo že poprejšnjega obrambnega reda dunajskega iz leta 1572. in bruškega iz leta 1578., ki se pa nista izvrševala, pa se je morala zato vojska najemati za plačo in pošiljati na mejo. Pa ko bi zdaj tudi hotel nadvojvoda Ferdinand izvesti te obrambne osnove, ne bi uspel, ker ni dovolj časa za to in pa ker niso deželni stanovi voljni dati za vojsko več, nego je bilo sklenjeno na ') Tade Smičiklas, Poviest hrvatska. I!., str. 92. •) Dimitz. Ocschichte Krains, 11!.. sir. 387. zadnjih zasedanjih; a če se bo nabirala vojska iznovič, se bo moralo od deželnih zborov tudi iznovič zahtevati, da določijo nove izdatke v to svrho. A če bo morala kranjska in koroška vojska oditi na nevarna mesta Štajerske naproti Ogrski, in če bo morala vslcd tega dati tudi Štajerska vsakega desetega moža, )olem je treba dobro uvažiti, koliko bo ostalo vojske za obrambo irvaške in morske meje, in kaj bo na Štajerskem z užitninskim davkom, če se potroši za vojsko. Ker pa pri vsem tem ta vojska vedno ne bo kos jakemu sovražniku, a v vsakem pogledu iztrošene dežele niso v stanu več žrtvovati, je neobhodno potrebno, da se nadvojvoda obrne za pomoč na svoje prijateljske sosede, a cesarja poprosi, da poskrbi za varnost meje od Donave do Drave, kakor se to zahteva po pogodbi, ko je nadvojvoda Karol prevzel Krajino. Pred vsem pa naj poskrbi nadvojvoda, da se štajerska pomejna mesta Radgona, Fürstenfeld, Feldbach in Hartberg, ki so vsied zadnjega napada mnogo trpela, zopet uredijo in preskrbijo s strelivom. Ker so v zadnjem uporiJ ostali nekateri Ogri vendarle verni svojemu kralju, a Hrvati se celo z vojsko vzdignili proti upornikom, zato naj nadvojvoda Ferdinand povabi v uradec hrvaškega bana in hrvaške stanove ter grofa Zrinskega, pa jih sam nagovori, da ostanejo cesarju še dalje verni ter Štajerski dobri sosedje. Se-čenija in Jurja Banfija pa naj za to pridobi kateri izmed njegovih odličnih svetnikov. Obenem naj se naprosijo, da bi sprejeli v slučaju potrebe v svoje trdnjave Čakovec, Kisek, Limbach in Olšnico nemške posadke na korist vsega krščanstva. Že 12. rožnika je na to odgovoril nadvojvoda Ferdinand, da on ni govoril o kakšnem pooblastilu deželnih stanov glede dovolitve novih stroškov, nego je hotel stanove le opozoriti, kako naj se porabijo že dovoljeni stroški; sicer se pa ne more natanko določiti, koliki bodo stroški, kajti sovražnik more napasti vsak čas deželo, in potem stroški iznovič narastejo. Zares prav žalostno je, da se v vseh teh burnih časih ni storilo na Štajerskem za domačo vojsko prav nič, nego so se najemali tujci, škodljivi in nevarni vojaki, ki so posebno kmetskemu ljudstvu storili veliko zla. Bana hrvaškega in kneza Zrinskega ter drugih velikašev se pa nadvojvoda ne upa poklicati v Gradec, kajti le ti bi gotovo porabili priložnost ter zahtevali svoje pravice in vojaške pomoči, česar jim pa nadvojvoda ne bi möge izpolniti. Bolje bo, ako se tudi njim sporoči isto in na isti način, kakor se je zgodilo s Sečenijem in Jurjem Banfijem. Za vojaško plačo je trebalo poskrbeti najprej doma, potem pa tudi na hrvaški in pomorski Krajini, in posebno ü za Uskoke.') Potem je trebalo tudi preiskati, ni li potrebno, da se od Radgone do Legrada meja učvrsti, prelazi zapro ter v nje po- •) DJniitz, Geschichte Kralns, 11!.. str. 388—3i9. stavi 100 do 200 haramij (lahka hrvaška pehota). Omenilo se je tudi, da bi bilo koristno utrditi opatijo sv. Gotharda radi veče varnosti. Razume se, da nadvojvoda Ferdinand v tem poslu ni pozabil, da opomni nadvojvoda Matija in cesarja Rudolfa II. na točno izvrSitev dogovorov glede vzdrževanja Krajine. V trgu Feldbachu je bil določen prostor za tabor kot pribežališče za konjike.') Tudi je trebalo preskrbeti orodja in delavcev za utrjevanje mest. Poklicati bi se morali v službo vsak trideseti, dvajseti, deseti in peti mož ter jim imenovati stotnike in druge zapo-vednike, Vaje naj bi se začele §e pred koncem meseca, posebno na Štajerskem. Vsi vojaki naj bi se točno popisali. Orožje in bojna oprava naj bi se naročila na dolg iz nemške države ter hitro poslala semkaj. Od kmetov naj bi se sklical za sedaj vsak deseti in peti mož ter uporabil za posadke. Za zapoved-nika črne vojske naj bi se izbral spreten in sposoben vojak. Črna vojska bi se morala razdeliti na dva polka, vsak z oberst-lajtnantom na čelu; en polk bi bil za četrt Borovo, Judenburg in dolino Aniže, drugi pa za četrt med Muro in Dravo ter Celje. Nadvojvoda sprejme z veseljem ponudbo kranjske in koroške vojske, zato naj bi se za slučaj potrebe sklicala vsa črna vojska ter poslala na štajersko mejo, kakor so tudi zares iz grofije Celjske prosili za eno stotnijo v pomoč za nekoliko mesecev. Za tabor bi bila sicer Radgona najbolj pripravna, toda mesto za tabor se izbira po potrebi, kakor sovražnik napreduje. Ker se premirje končuje z mesecem rožnikom, zato naj bi se štiri čete štajerskih vojakov urile v borovski četrti že I. malega srpana, v drugih pa 15. istega meseca. A ker slednjič nemška konjiča ni sposobna za preganjanje sovražnika, za to naj bi se najela v to svrho Četa lahkih hrvaških konjikov.^) Na to poročilo nadvojvoda Ferdinanda so odgovorili stanovi že 21. rožnika ter prosili nadvojvoda še enkrat, da sena vsak način snide s hrvaškim banom Zrinjskim in drugimi veli-kaši, da skličejo hr\'aški deželni zbor, na kateri naj bi tudi )rišla zapovednika slavonske in hrvaške Krajine, grof Žiga 'riderik Trautmansdorf in baron Vid Kisel. Ban naj bi na tem zboru nagovarjal hrvaške stanove na vernost in vztrajnost, kakor so bili v zadnjem boju proti Štefanu Bočkaju, ko so toliko žrtvovali za svojega kralja. Na dovoljene zneske za vojsko naj se točno pazi, da se oni zares porabijo v to svrho; če bi pa zmanjkalo denarja za hrvaško vojsko, potem naj se posodi denar na dva meseca. Stanovi so se strinjali z nazori nadvojvoda glede utrjevanja pomejnih mest, le glede Sv, Gotharda ') Dimitz, Geschichte Krains, Ui., str. 389, ») ibid., str. 390, SO bili različnega mnenja, ker to mesto stoji na ogrskih tleh, pa bi mogle nastati neugodne posledice, ko bi se v to trdnjavo poslala tudi še štajerska posadka. Sicer pa naj bi se poprosil gospod Bačani kot okrožni zapovednik ter gospa. Poplin kot posestnica Sv. Gotharda, da se sme utrditi to mesto, a za delo pri utrjevanju naj se dado spretni ljudje.') Utrditi bi se moral tudi na vsak način Fering in Hohen-bnick. Glede vojaških vaj pa naj bi ostalo vse pri starem, ker se črna vojska ne di v tako kratkem času zbrati, a glede kranjske in koroške vojske naj bi nadvojvoda popustil, ker bi sicer mogla nastati nevarnost za hrvaško Krajino. Novih stroškov dežele ne bi mogle zmagati, ker so se že dosedaj docela iz-trošile, sicer pa nadvojvoda ni zahteval po svoji lastni izjavi novih davščin, a stanovi se nadjajo, da jih bo znal v sili drugod poiskati. 21. rožnika so se razprave končale s temi le sklepi samega nadvojvoda Ferdinanda: Glede povabila hrvaškega bana in drugih velikašev bi se moralo še počakati, ker se niso še dokončale mirovne razprave. Glede bojnih stroškov se je že poskrbelo za štajersko, za hrvaško vojsko pa se bo moral posoditi večji znesek na dva meseca, pa se je glede tega določilo tudi že vse potrebno. Kranjski in koroški poslanci naj samo poskrbe, da se zaostala dovoljena denarna pripomoč čimprej pošlje na- določeno mesto. V vseh drugih predlogih se je nadvojvoda ujemal s predlogi zbranih stanov, pa je tako ostalo pri stari obrambeni osnovi.^ Sreča je bila za Hrvaško in sosedne dežele, da je Turška tako oslabela in da se je držala mira žitvadoroškega, četudi so imeli lepo priložnost napasti krščatiske zemlje, ker je med bratoma Matijem in Rudolfom 11. nastal hud prepir. Videli smo, da je cesar Rudolf II. prav nerad podpisal dunajski mir I. 1606. Matija je celo skleni vzeti svojemu bratu vlado avstrijskih dežel ter je nato zbral okoli sebe avstrijske, moravske, ogrske in hrvaške stanove. Hrvatom je pisal, naj se združijo ž njim in s sosednimi narodi, .da skupno žive in umirajo", Hrvati so se zares oklenili Matija, ker so čvrsto verovali, da si bodo na ta način izvojevali svobode, katere jim je odvzel cesar. Matija zbere na to zares vojsko, udari na brata Rudolfa v Pragi ter ga prisili, da je leta 1608. pridržal samo nemško cesarsko krono in kraljestvo Češko. Nadvojvoda Matija je postal na to od regenta kralj ogrski in hrvaški ter vladar na Avstrijskem in Moravskem. Od tega časa je vladal Matija samostalno v svojih zemljah, a prvi svetovavec mu je bil škof Melhior ■) DlmiUt, Geschichtc Kralns. 11!.. str. 390-391. •) Ibid.. str. 391. fwff' Kles!, ki je postal pozneje tudi kardinal. KlesI je v marsičem odločeval na dvoru Matijevem, posebno še v verskih stvareh. Matija je bil pravzaprav odvisen od njega. Matija je sklical državni zbor na 29. kimavca leta 1608.; na tem zboru se je imelo obaviti tudi svečano kronanje. Hrvati so poslali na ta zbor v Požun svoje poslance, kajti nadjali so se od svojega novega kralja, da bo povrnil Hrvatom pravice, ki so se gazile ie zdavnaj pred mirom žitvadoroSkim. Nadvojvoda Ferdinand, naslednik nadvojvoda Karola na hrvaški Krajini, je gledal pri vsaki priliki prezreti vlast hrvaškega bana. Razen tega so bile opravičene tožbe hrvaških stanov tudi radi selitve Vlahov na hrvaška zemljišča. Posebno mnogo naroda je prešlo v zadnji vojni čez mejo v slavonsko Krajino iz Bosne in Slavonije. Ta narod se je naselil po navadi okoli pustih gradov. Ravnotako je prešlo iz Bosne prek Une v hrvaške zemlje sila naroda, ki je ostal naseljen po raznih posestvih tostran Une. Vodil jih je vladika Simon Vratanja. Temu narodu je podelil cesar Rudolf II. leta 1604. neke pravice, da ne plačajo nobenega davka in da svobodno uživajo naseljeno zemljo, toda v sili morajo vojevati proti Turkom. En oddelek teh novih naseljencev se je razširil od Gomirja na Vrbovsko, Ravno goro, Mrkopalj in dalje po gorskem kotaru hrvaškega Primorja. Ves ta narod je zdaj prebival na posestvih one gospode, ki je zdaj bila svobodneja in mirneja pred Turki, a nasejend niso bili v nobenem pogledu odvisni od vlastnikov teh gradov, nego so morali biti pokorni le krajiškim stotnikom. V utrjenih mestih pa so zapovedovali zapovedniki, imenovani od graškega nadvojvoda, večjidel sinovi plemičev štajerskih, kranjskih in koroških, z lepimi plačami in dohodki od posestev na Krajini. Tako vemo, da je imel kar-lovški general do 12.000 goldinarjev letnih dohodkov. Zemlje njihove okoli mest so jim obdelovali po navadi ljudje, ki so bili sicer določeni za popravila trdnjav. Ta gospoda niso bili vedno na svojem mestu, nego so živeli na svojih posestvih v svoji domovini, mesto sebe pa so po navadi pustili v službi namestnika, upravitelja. Le kadar je bilo neobhodno potrebno, so dohajali v svojo službo. Dogajalo se je, da so dobivali te mastne službe pogostoma po protekciji nevredni ali po rodu poznati plemiški razvajenci, samo da si popravijo svoje slabo gmotno stanje.') Hrvati so seveda nejevoljno gledali, kako zdaj na mestih njih prednikov sed^ tujci, a okoli njih narod, ki samo tujcu služi in samo njega posluša. Mnogi odlični tujci so iskali pri kralju celo indigenat, samo da zadobc takoj vse pravice veli-kašev na Ogrskem in Hrvaškem. Zato so se Ogri in Hrvati •) Tade Srnlčlklas. Poviest hrvatska. 11.. str. 115—116. združevali, da bi se laže upirali tem tujim pohlcpnežem za službami. V neki poslanici pravijo Hrvati: .Sklenili smo rajši umreti, nego da nam tujec v deželi gospodari in da opravlja najmanjo službo na škodo naših svoboščin." Tudi.nadvojvoda Ferdinand se je silno polakomnil za hrvaško zemljo. Resnobno se je trudil, da vzame Hrvatom počasi celo Primorje, o katerem je sicer priznaval, da je del hr\'aškega kraljestva. Zrinjske in Frankapane je potisnil od morja, vzemši jim Baker, Kraljevico in Novi, kakor jim je bil že prej vzel Senj, samo da pride vsa morska obal v roke samega nadvojvoda. Sam cesar Rudolf II. in nadvojvoda Ferdinand sta se neprenehoma trudila, da iztrgata banu vrhovno vojaško zapovedništvo, a da mu ostane samo sodnijska oblast.') S temi pritožbami so prišli hrvaški poslanci na državni zbor v Požun. še pred kronanjem so zahtevali Ogri, da se izvoli palatin, in Matija je moral popustiti, ker so proti njemu rovarili na zboru Rudolfovi glasniki. Da ne uspejo privrženci Rudolfovi, je odobril Matija vse zakonske članke še pred kronanjem. Med temi Članki so bile tudi hrvaške pritožbe. Ogrska je dobila versko svobodo, a na Hrvaškem je veljal zakon, ki tega ni dopuščal. Kralj je moral precej namestiti bana s .starinsko oblastjo od Drave do Jadranskega morja". Po vzgledu drugih narodov, ki so svobodni, ne smejo tujci v zemlji za-povedati; zato morajo na Ogrskem in Hrvaškem vse časti dobivati le domači sinovi in v službah na Krajini biti nameščeni le sami Hrvati, a vrhovni zapovednik vse vojske na Hrvaškem more biti le ban s popolno in najobsežnejšo oblastjo. Zato naj mu dä kralj po stari navadi banderij in naj ga tudi plača. Kralj naj pošlje radi tega svoje poslance k nadvojvodu, da se o vsem tem sporazumeta. Senj naj se ne trga od Hrvaške. Tako so Hrvati v slogi z Ogri zmagali, da jim je kralj slednjič vendarle izpolnil želje. Po kronanju je imenoval kralj za bana Tomaža Erdeda (1608—1615), katerega je predlagal tudi Ogrom za palatina, toda oni niso hoteli imeti katoličana, nego so si izvolili protestanta Štefana llleshazya, ki se je sedaj kazal kralju bolj veren. Kralj Matija je Hrvatom potrdil vse pravice, toda oni so se morali zdaj zanje šele pravzaprav boriti. Kranjska, Štajerska in Koroška so se silno vznemirile, ko so jim sporočili glasniki, da bodo morali izročiti vsa mesta na Krajini Hrvatom in da se bodo vse višje službe popolnile le s Hrvati. Štajerci so sicer o teh zahtevah trezno sodili, pa je bilo med njimi dosti odličnih mož, ki so se izjavili: zemlja je hrvaška, nevarnost za- ') Tade Smiflklas, Povlest hr%'abka, U.. sir. 1I&-117. •) Ibid., str. 117. jedniške obrambe je prenehala, pa je prav, da se izro^e mesta Hrvatom. Raznesel se je bil celo glas, da Štajerci v vsem popuščajo, in da se že mesta Hrvatom izročajo.') Kranjski stanovi pa so bili vsled takih poročil silno vznemirjeni in ko jim je predložil (21. svečana 1608.) nadvojvoda Ferdinand hrvaške zahteve ter jih vprašal za svet, so se čule prav ostre besede proti tem predlogom. Deželni upravitelj Herbart Turjaški (1608—1618) se je nepovoljno izrazil o sosednih Hrvatih (zove jih seveda Ogre), da so Kranjcem že od narave sovražni in protivni, a da je Kranjska imela vedno dosti sposobnih mož za službe na Krajini. Tudi se po njegovem mnenju proti vi ta zahteva ugledu in dostojanstvu deželnega kneza. Vuk Paradeiser pa je izgovoril že za takrat značilne besede ošabnih Nemcev, ,da se ne smejo vdati barbarskim narodom*. In to je še dandanes znana stara pesem nemškega naroda nasproti Slovanom. Sklenili so nato, da se posvetujejo s štajerskimi in koroškimi stanovi, a tudi s samim nadvojvodom, da mu iz a-vijo svoje nazore o tem vprašanju. Za poslanca so izvo ili Herbarta Turjaškega in Herbarta Lamberga. V Gradcu sta poslanca izvedela, da so zares štajerski stanovi v tem vprašanju Hrvatom popustili. Zato sta se pa zdaj onadva najodločneje uprla vsem hr\'aškim zahtevam. Na drugem zboru se je iznovič oglasil upravitelj Kranjske ter rekel odločno: »Ogrska in Hrvaška zahtevata trdnjave. Ako jim jih ne damo, potem smo gotovi »Sclavi*, ker se bodo na nas vzdignili. Toliko pa tudi ne moremo popustiti kakor Štajerci, Bog jim odpusti! Bati se je, da udarijo na našo deželo še Uskoki, ako jim ne izpolnimo zahteve. Trebalo bi vso stvar priporočiti cesarskemu Veličanstvu, toda od tega se ne moremo nadjati mnogo pomoči." Nekateri so bili za to, da se obrne zbor na nemško carstvo, da se Kranjska od njega ne odtrga. Tudi pri tej napravi je prav razžaljivo govoril Andrej Paradeiser o Ogrih in Hrvatih, češ da so bili vselej nasproti njim nezaupni kakor tudi proti svojim kraljem. Slednjič pa so sprejeli ta-le predlog: »Krajina je last Njegove sijajnosti nadvojvoda Ferdinand?. Brez njegovega dovoljenja ne sme o njej nobeden odločevati*. Za dogovore s Korošci so izvolili kranjski stanovi deželnega upravitelja in Andreja Paradeiserja.^ Meseca velikega travna leta 1609. so se sešli poslanci kranjskih, koroških in štajerskih stanov v Gradcu ter so odločno zavrnili hrvaško zahtevo o predaji trdnjav na Krajini. Vendar pa še s tem dogovarjanja niso prenehala, nego so se nadaljevala. Tako je imel stanovski odbor vseh treh dežel sestanek «) Tade Smiflklaa, Poviest hrvatska, II.. str. 117. ») Dimitz. Ocschichte Kraitis. 11!.. str. 392—394. 20. sušca leta 1609. v Gradcu, kjer se je Andrej Kadjanar izjavil, da imajo Hrvati za svoje zahteve dober temelj, kajti Krajina je del hrvaškega kraljestva, a pravice so jim zagotovljene z dunajskim mirom leta 1606. Vendar pa naj, bi se pozvali stanovi na sveto rimsko carstvo, da si zagotovijo Krajino za sebe, dasi ni mnogo nade od vlade slabega cesarja Rudolfa II. Ob istem času je pisal (21. sušca leta 1609.) grof Ambrož Turn, bivši kranjski deželni glavar, z Dunaja nadvojvodu Ferdinandu, kateremu je bil najvemejši svetovavec, takole: .Hrvati hočejo Nemce iztisniti iz pomejnih trdnjav in obrambo trdnjav sami prevzeti, stroške pa naj bi Nemci plačevali. Proti sovražniku naj bi se tudi Nemci borili, toda pri tem tudi sami sebe vzdrževali ter stali kot tlačani Hrvatov in Ogrov v službi." Tum je zategadelj svetoviil nadvojvodu Ferdinandu, da naj utrjuje pomejne trdnjave proti Turkom, kakor tudi proti nezvestim Ogrom in Hrvatom na svoji lastni zemlji. Saj je ravno zadnji Bočkajev upor pokazal, koliko se more kdo zanesti na njihovo sosedstvo. Vidi se, da je Tum v tem poročilu čisto krivo sodil o Hrvatih, saj so vendar ravno oni pomagali zadušiti Bočkajev upor. Krivo so sodili tudi stanovi sploh, ko so govorili o nezvestobi Ogrov, ker niso razločevali hrvaških pravic od ogrskih.') Vendar pa je sklenil kranjski zbor (10. kimavca 1. 1609.), da se hoče sporazumeti s Hr\'ati, ako bo ravno sila, samo da si ohranijo nekaj trdnjav kot Karlovec, Senj in še nekoliko drugih. Razpravljalo se je o tem vprašanju še dalje, toda brez uspeha, ker je nadvojvoda Ferdinand poslušal svete Ambroža Turna in Vida Kisla ter odbil vse hrvaške zahteve. Prav porogljivo piše nadvojvoda hrvaškim stanovom, .naj le Hr\'ati najprej gledajo, da osvoje zopet one zemlje, katere so jim Turki vzeli, in šele potem se bo dalo misliti o tem, kaj se ima zgoditi z njegovimi zemljami.' Zahteval je celo, naj mu Hrvati povmejo ono, kar je njegov oče potrošil za poprave trdnjav, pa bo potem odpeljal iz trdnjav vse bojne priprave, kar se jih je nakupilo stroškom njegovih dežel. Ko so mu pa Hrvati odgovorili, da so s svojo krvjo obranili njegove zemlje, a da je Kra ina zemlja hrvaška, jim je odgovoril predrzno, da bo odzdaj držal vsa ona mesta za svojo last, a ne samo kot upravitelj, kakor je bilo dozdaj. Hrvati so se vsied tega razjarili, pa se je sam trmoglavi Ferdinand zbal silovitih prepirov, zato je gledal, da nima opraviti na dveh krajih, ter je poprosil cesarja Rudolfa II. v Pragi, da on sam s svojim cesarskim ugledom poravna ta prepir s Hrvati. Dogovori so se zares začeli. Toda Hrvatom je bilo že preveč tega potovanja na >) DimiU, Geschichte Krains. lil, str. 395. f Ivan Steklasa; Vid Kisel, katlovSki general. S.") dogovore v Gradec, pa so zahtevali 1. 1610. od svojega kralja, naj vendar že enkrat izpolni one članke, na katere je prisegel. Sami pravijo v svojem poročilu, da bi kralj hotel to storiti, ali nekdo tega ne dä in kralja od tega odgovarja. Tako so ostala njihova poslanstva v Požun in Gradec brezuspešna. Zato so soglasno sklenili in prisegli, da se bodo v javnem zboru vsega kraljestva vzdignile vse pesti proti takemu ruši-telju svoboščin celokupne domovine, če ga le najdejo. Kdo e pa to bil, to je ostalo tajno. Po naši poprejšnji trditvi je bil )ržkone Primož Tum in ž njim v zvezi Vid Kisel, ki sta oba nagovarjala nadvojvoda Ferdinanda na odpor. Hrvaški stanovi so še dalje vztrajno spominjali kralja njegove prisege, toda Krajina je ostala takšna, kakršna je bila poprej.') II. Vid Kisel In Senjanl. Po smrti generala Josipa Rabata (31. grudna leta 1601.) so se bili Senjani malo pomirili; posebno so bili zadovoljni z novim stotnikom Danijelom Frankolom, ki je bil glavni pro-tivnik generala Rabata. Razume se, da je moral ta novi stotnik lepo ravnati s Senjani, in zares je dal samo enega Senjana usmrtiti, ki je prvi streljal na Rabata. Vsi iz Senja pregnani in izseljeni Uskoki so se zopet svobodno povrnili v mesto. Senjani so se pomirili tudi s svojim vladarjem in z benečanskim za-povednikom Paskvaligom, dasi le-ta ni verjel njihovim obljubam o miru. A da niso mogli mirovati, so poskrbeli sami Benečani, ki so jim s svojim brodovjem zapirali pot na morje. Še celo v bojih proti Turkom so jih ovirali, zato so se Senjani Benečanom večkrat osvetili ter napadali tudi njihove trgovske ladje. Nastopili so zopet časi, kakršni so bili pred prihodom generala Rabata. Benečani so se iznova potožili v Gradcu na Uskoke. Obenem so se potožili pa tudi Dubrovčani po svojem poslancu Francu Mariji Sagriju na Dunaju radi četovanja Uskokov po njihovih krajih, posebno po Popovem polju in po Neretvi, koder so Uskoki preganjali le Turke.^ Nadvojvoda Ferdinand je poslal na te pritožbe za komisarja v Senj tedanjega kariov-škega zapovednika Vida Kisla z na ogom, da natančno razvidi vse in izpraša o storjenih uskoških zločinstvih. Zapovedal mu je tudi, da odvzame ves plen, kar ga najde, pa da o vsem točno sporoči v Gradec. Vid Kisel je poslal po dokončani preiskavi nadvojvodu Ferdinandu o svojem uspehu obsežno poročilo iz Ljubljane že 13. svečana leta 1604.^) V tem poročilu trdi Vid Kisel, da pri tem napadu niso Uskoki nič krivi, marveč ■) Tadc Smieiklas, Povicsl hrvatska, IL, str. 118—119. •) R. LopaSlč, Spomenici hrvatske Krajine, 1., str. 31»-321. •) Ibid., sir. 321. Dubrovčani. Senjani so se bili namreč spoprijeli s Turi) R. I^ipaSlč, Spomenici hrvatske Krajine, I., 310. ») Ibid., str. 313. «) Oali so imeli v posesti KneJji pot na Gorenjskem in Podpeč na Dolenjskem. (Valvasor XI. str. 168-169 in 221-222.) Ivan Gall Je bil stotnik v Ogulinu leta 1581., 1593. in 1609.—1611. prek meje s Turškega. V pismu, pisanem 6. kimavca leta 1603. v Gradcu pri Metliki,') vpraša za odlok pri nadvojvodu Ferdinandu v Gradcu. Toži se na Kranjsko in Koroško, da se branita vzdrževati Vlahe, a ker tudi nadvojvoda nima sredstev zanje, bi se morali povrniti nazaj na Turško, kjer se jim gotovo ne bi dobro godilo. Dva njihova kneza sta t)ila pri Vidu Ktslu že 4 mesece ter sta neprenehoma zahtevala zemlje za svoje ljudi. Vid Kisel je slednjič predložil nadvojvodu, naj bi se jim dal Lič, ki leži med hrvaško in primorsko Krajino in je bil že več časa pust. Po Kislovem opisu bi tukaj naseljeni ^ahi ne bili samo čvrsta obramba za hrvaško in primorsko Krajino, marveč tudi za prelaz na Kras in na Pivko. Vid Kisel predlaga v svojem poročilu naselitev za spomlad, ker bodo mogli Vlahi lahko precej obdelovati zemljo. Črez zimo pa bi se morala dobiti za nje podpora, bodisi Že v denarjih ali pa v hrani, kar bi se pa tudi izplačalo, ko bi se hoteli ravno precej izseliti; saj bi dobila ž njimi Krajina zopet precejšnje število bramlwvcev. Zanimivo je, kako je Vid Kisel vkljub vsemu znanemu protivju kranjskih in koroških stanov, še kaj več trošiti na Krajino, nego so dovolili dozdaj, vendarle predlagal nadvojvodu Ferdinandu. kako bi se dalo dobiti žita za Vlahe, a da omenjeni dve deželi ne bi mnogo pri tem trpeli. Predložil je zato tudi načrt, kako bi se dalo vse to izvesti, ko bi dalo vsako celo zemljišče četrtinko prosa, ki je obrodilo ravno isto leto prav obilno, ali pa toliko v denarjih, kolikor je ta mera prosa vredna. Žito ali pa denar bi morala zbrati deželna vlada ali pa dotične graščine, odkoder bi se poslalo na Hrvaško. Pritožbe Zrinjskih proti naseljevanju Vlahov v Gomirju in na nekaterih drugih mestih so bile odbite, češ da ta posestva niso njihova nego knezov Frankapanov. Toda zdaj se vzdignejo knezi Frankapani, da branijo svoje pravice proti Vlahom, ki so se hoteli naseliti na onih zemljiščih. Tako se e pritožil knez Nikolaj Frankapan v obsežnem poročilu iz Josiljeva 28. velikega travna leta 1604. nadvojvodu Ferdinandu v ime svoje in svojega mlajšega brata radi klevete, češ da ona preganjata Vlahe'O v Gomirju, katere je bil naselil Juri Lenkovič v tem kraju le za nekaj časa. Zemljišča pa je podelil mlajši brat Nikolaj Frankapan le s posredovanjem Viljema Slovenje-grajskega, tedanjega predsednika bojnega sveta, in Josipa Rabata, tedanjega vicedoma vojvodine Kranjske, ko sta bila v Kariovcu na komisiji. Frankapani so nato privolili le iz privrženosti do nadvojvoda, toda pod to pogodbo, da dobi mlajši Frankapan ravno toliko zemljišča na Kranjskem, kolikor ga je odstopil >) R. LopaSič, Spomenici hrvatske Krajine, I., str. 317. ') Ibid., str. 326—329. Vlahom, ali pa da se Vlahi priznajo po deželnih postavah za vlastelinske podložnike. In dasi se je ta pogodba sklenila pred omenjenima komisarjema, se je vendar Vlahi niso držali, nego so posegli po svoji stari, prirojeni jim navadi precej po Len-■ kovičevi smrti pod tedanjim karlovškim generalom Vidom Kislom še za drugimi zemljami tostran reke Dobre, dasi bi jih moglo na prejšnjem zemljišču živeti še dvakrat toliko. Teh krajev pa Frankapani niso bili voljni odstopiti na noben način, posebno ne Doljnih Moravic, kjer se je bilo naselilo že 14 hiš Vlahov, niti Vrbovskega in sicer radi lepih travnikov ob Dobri, katere so Frankapani potrebovali za svoj grad Severin. Vlahi pa niso samo tako predrzno trgali Frankapanske zemlje, nego so napadali tudi njihove podložnike ter jih preganjali podnevi in ponoči, a nekatere pobili celo do smrti. Ti podložniki so se pritoževali, da niso toliko trpeli celo pod Turki, in da se bodo izselili iz teh krajev, če se kdo za nje ne zavzame. Frankapani so dolgo molčali glede teh krivic, četudi so imeli pravico se pritožili, le iz spoštovanja do nadvojvoda. Ker pa ni nič koristila pritožba pri kariovškem zapovedniku Vidu Kislu, so se obrnili Frankapani po njegovem svetu na samega nadvojvoda. Pritožbo proti Frankapanom so napisali Vlahi sami, ali pa njihovi branitelji, ki so seveda na vsa usta legäli o krivicah, katere baje trpe od Frankapanov; le ti pa so se javno rotili, da niso nikdar nič žalega storili novim naseljencem. Zato so pa tudi Frankapani odločno zahtevali od nadvojvoda Ferdinanda, da se jim izpolni pogodba glede zemljišča, kakor je bila sklenjena z omenjenima komisarjema, ali pa da postanejo Vlahi njihovi podložniki, a deloma kot vojaki vendar v službi nadvojvoda. Saj je tako nekako bilo sklenjeno tudi na zadnjem državnem zboru v Požunu, da se morajo vsi Vlahi, ki so naseljeni po posestvih vlastelinov, če nočejo biti podložniki in nočejo plačati dohodkov od posestev, kar po pravu in pravici odstraniti iz svojih dosedanjih naselišč. Ali ker so Frankapani Vlahe dobro poznali, da so objestni in da ne bodo tako hitro popustili, so se izjavili prav odločno, da se bodo borili za svoje pravice z vsemi sredstvi, ki so jim dovoljena po ustavi, ker bi se sicer morali sčasoma sami izseliti, kajti na ta način ne bodo kmalu sami imeli nobenih podložnikov. Tudi v slavonski Krajini so nastali isti odnošaji glede naseljevanja Vlahov po pustih zemljiščih, na katerih so mislili svobodno živeti brez vsakih davščin. Tako so računali tudi vojaški zapovedniki, a zato so ravno oni najbolj pospeševali taka naseljevanja. Ko so se pa javljali posestniki takih pustih zemljišč ter zahtevali od naseljencev davščine, so nastali hudi prepiri in tožbe. Tako so zahtevali nazaj svoja zemljišča viastelini Držič, Pogan in zagrebški škof. To se pa ni moglo nemudoma zgoditi, ker so Vlahi bili sprejeti na ta zemljišča po vojaši) R. LopaSič, spomenici hrvatske Krajine, I., str. 323—329. •) Ibid., str. 330-331. prelazu. Takrat ga je pa hitro Fran Barilovič sam malo po-iravil ter ga izročil siromašnemu kmetu, ker so mislili Bari-oviči, da jim bo Vid Kisel izročil tjakaj poslane haramije. Ko so pa opazili, da Kisel ni hotel tega storiti iz vrlo važnih razlogov, so siromašnega kmeta odpravili in grad zapustili. Potem šele je Vid Kisel ta grad zasedel z dovoljenjem nadvojvoda Ferdinanda ter tjakaj namestil stare haramije, ki so poprej bili v Drežniku, ne pa Vlahe. Ta grad so na ta način izgubili Bariloviči za vselej. Vse prošnje, da se jim grad povrne, so bile odbite. In ko je Fran Barilovič leta 1615. iznovič prosil za službo in za grad, ga je nadvojvoda Ferdinand odbil na temel u poročila Vida Kisla o predobitvi grada Bariloviča po krajiški vojski.') Bariloviči so se morali preseliti na svoja posestva oko i Ozlja in Ribnika.^ V istem poročilu je odbil Vid Kisel tudi prav odločno tožbo nekih vlastelinov iz slavonske zemlje (varaždinske župa-nije), češ da so njegovi krajišniki napali in porobili nekoliko hiš v teh krajih. Po trditvi Kislovi niso njegovi krajišniki nikogar napali, niti odgnali konj, niti silili podložnikov, da gredo ž njimi v hrvaško Krajino, kajti to je vendar tudi vse predaleč. Radi teh prepirov je nastala huda mržnja med Vidom Kislom in Nikolajem Frankapanom, pa se je Vid Kisel osvetil Frankapanu s tem, da mu je vzel zapovedništvo nad konjiško stotnijo. Seveda se je Nikolaj Frankapan potožil pri nadvojvodu Ferdinandu radi tega progonstva od generala hrvaške Krajine ter ga prosil, da ga spet vzpostavi, ker gotovo ni nič zakrivil vedoma. Če je pa branil svoje pravice, mu je to gotovo tudi po postavah dovoljeno. Ni nam znano, je li Frankapan zmagal proti Vidu Kislu, in ali je dobil zopet zapovedništvo nad konjiki.*) Vid Kisel se je prav odločno boril proti temu, da se sploh naseljeni Vlahi predadö bodisi že Zrinjskim ali pa Frankapanom. Za to misel je pridobil tudi nadvojvoda Ferdinanda. Zato se je nadvojvoda izjavil v svojem odgovoru na nove pritožbe Zrinjskih glede naselitve,^) da on ne odstopi na noben način od poprejšnjih svojih sklepov, a da se naroga Zrinjskemu bržkone po nasvetu samega Kisla, se je slednjič izjavil nadvojvoda, da je pripravljen izroäti naseljene Vlahe, če mu Zrinjsici povrnejo vse stroške za hrano, strelivo in plače, kar iznaša gotovo •) R. Lx>pašič. Spomcnid hrvatske Krajine, II., str. 62—63. ') R. Lo^Sič, Oko Kupe I Korane Mjestoplsne i povjestne cräce. Izdala Matica Hrvatska. Zagreb. 189S. Str, 41. •) R. Lt^t Spomenici hrvateke Krajine, 1.. str. 330-331. Pritožba je pisana v gradu Bosiljcvcm. ♦) Ibid., str. 333. Odgovor je iz Gradca od 6. grudna leta 1604. Prispodobi Se poročilo nadvojvoda Ferdinanda Rudolfu H. od 30. suSca leU 1607., kako se Vid Kisel protivi izročiti Vlahe. (R. Lopašič, Spomcnid hr\'atske Krajine, I., str. 351.) do 80.000 goldinarjev, in če se Zrinjski zavežejo, da bodo sami vzdrževali v Gomirju vojaško stražo. Znala sta dobro nadvojvoda Ferdinand in Vid Kisel, da Zrinjski take ponudbe ne bi nikdar sprejeli; toda iz tega slučaja se vidi, kako prežimo se je ravnalo takrat s hrvaškimi velikaši, ko je bil ravno z druge strani cesar Rudolf II. v hudih denarnih stiskah radi Krajine, ker je bil dolžan Nikolaju Zrinjskemu za nakup grada Dubovca, ki ga je potreboval pri zidavi karlovške trdnjave. Cesar Rudolf 11. je izdal zato v Pragi 4. vdikega srpana leta 1604. dolžno pismo na 93.495 goldinarjev Zrinjskim, da jim bo plačal po 57„ obresti, če ne bo mpgel v dveh letih izplačati vse vsote.') S tem večo pravico je zahteval Zrinjski iznovič od nadvojvoda Ferdinanda gomirske Vlahe za svoje podloinike, češ da mu je pravica na nje po sklepu požunskega državnega zbora zagotovljena; vrhutega se je zavezal, da je pripravljen te Vlahe poslati na pomoč pod svojim stotnikom, kadarkoli jih bo potreboval nadvojvoda. Razume se, da je Vid Kisel iznovič odbil tako ponudbo. Tudi ni dobil Zrinjski povrnjenih dveh topov in 700 krogel, kar je bil poslal njegov oče nadvojvodu v pomoč pri obsedanju Kaniže. Nadvojvoda je sicer naročil zapovedniku topništva, da se to stori čim prej, pa vendar le ni povrnil niti topov niti krogel, četudi jih je Nikolaj silno potreboval za obrambo Čakovca.^ Nikolaj Zrinjski se je moral pa tudi odločno boriti proti nasilju nemške soldateske, katero je seveda branil Vid Kisel. Vi se, da je bila nemška soldateska silno objestna pa je od n e posebno trpel narod v karlovški okolici, kjer so živeli večjidel podložniki Zrinjskih. Karlovška soldateska se ni ozirala niti najmanje na pravice samega kneza, a še manje je marila za siromašne prebivavce. Tako so skozi celo leto pasli konje na najboljših travnikih Nikolaja Zrinjskega, dasi se je bil Zrinjski pogodil s poprejšnjim generalom, da smejo pasti le od Velike noči do konca maja, kesneje pa ne. Pa še hujše je prišlo. Vojaki so pokošeno seno s silo jemali ljudem ter ga vozili v Karlovec, a od onih, ki so ga spravili, so zahtevali nekakšno odškodbo v denarjih. Po pravici je tožil Zrinjski, da njega oče ni prodal Dubovca zato, da mu trgajo zdaj po svoji volji sosedna zemljišča, nego zato, da ga branijo turških napadov, kar je bil obljubil nadvojvoda Karol po svojih komisarjih, a še posebej po Kobenclju, Če pojde pa tako naprej, potem ne kaže nič drugega, nego izseliti se, ter tako ne bo mogel pomagati niti cesarju niti nadvojvodu, kakor tudi ne sebi niti Karlovčanom. Na koncu pritožbe je sicer izrazil nado, da se ne bo treba dalje pritoževati, toda ta nada se ni izpolnila.') ') R. Lopaiič, Spomenici hnatskc Krajine, 1., str. 332. ») Ibid., str. 336. •) Ibid., str. 335, Zrinjski so imeli v Pritnorju blizu Reke svoja posestva, na katerih so bili njihovi podložniki od davnih časov prosti vsake mutnine in tridesetine; zato so jim morali vsi trgovci, ki so dohajali iz Benetek ali iz Dalmacije žita kupovat, plačati mutnino in tridesetino. Te pravice je potrdil Zrinjskim tudi nadvojvoda Karol. Toda Rcčani, lakomni teh dohodkov, so zahtevali, podpihovani od protivnikov Zrinjskih in podpirani bržkone od Vida Kisla, da se zabrani prodajati žito v Bakru. Tej zahtevi se je seveda Zrinjski najodločneje upri ter zahteval od nadvojvoda, da se spoštujejo njegove pravice. Zrinjski so se ravno takrat prav hudo sprli z Vidom Kislom radi nasilstev, ki jih je uganjala njegova nemška soldateska v karlovški okolici ter dražila tamošnje prebivavce. Na nekem pohodu se je sprla nemška četa v gostilni s sosednimi prebivavci. Razsrjeni kmetje so napali vojsko, jo razgnali ter celo ubili dva vojaka. Vid Kisel se je seveda radi tega potožil )ri upravitelju graščine Ozaljske ter zahteval zadovoljščino. ) R. Lopaiič, Spomenici hnatske Krajine. I., str. 333 - 337. Pritožba je pisana v Oziju meseca prosinca leta J 605. grofom Zrinjskim, katerim so tudi prisegli vernost v cerkvi sv. Jurja v Hreljinu 16. rožnika leta 1605. Kot priče so bili Damjan Krmpočanin, njihov vojvoda, potem Tomaž Skora-jovič, Tomaž Makovič, Marko Balinovič in Mile 8udorčič. 'risegli so pa Juliju Čikulinu, stotniku in upravitelju grofov Vlikolaja in Jurja Zrinjskega v Vinodolu.') Mir med liškimi Vlahi pa ni dolgo trajal. Že drugo leto so tožili Vlahi upravitelja primorskih posestev grofov Zrinjskih, Julija Čikulina, da jih preganja. Čikulin je seveda nadvojvodu Ferdinandu dokazal, da ni storil Vlahom nič hudega.^ Vendar pa so se Vlahi kmalu potem iznovič potožili ter prosili nadvojvoda po posebnem poslanstvu za svojega stotnika v osebi Antona Mikulaniča, ki je bil poprej zapovednik v Otočcu (1600—1606). To poslanstvo se je potožilo tudi pred nadvojvodom, da jih silijo Zrinjski v njihovo sužnost, kar pa oni odločno odbijajo, češ da hočejo biti svobodni ter služiti cesarju in nadvojvodu le kot vojaki proti Turkom. Oni nočejo biti kmetje, nego le svobodni, kakor so drugi vojaki na Krajini. Oni so zato pripravljeni, boriti se vedno za Hrvaško in druge sosedne dežele, zato naj se jim postavi trdnjavski stolp ter dä dober zapovednik.*). Vlahi so kmalu potem še enkrat prosili nadvojvoda Ferdinanda pomoči ter mu razložili v poslanici važnost položaja Liča in trdnjavskega stolpa, ki bi ae prav lahko sezidal, ker je v Liču dosti kamenja in apna, a vrhu-tega se nahaja v bližini še rudnik železa in srebra, kar bi se dalo uporabiti.^) Razume se, da je tudi Vid Kisel v tej stvari posredoval ter ravnokar omenjeno poslanstvo do nadvojvoda priporočil in nadvojvodu svetoval, da vendarle vzame liške Vlahe Zrinjskim. Zato je nadvojvoda že 7. velikega travna opomnil Nikolaja ') Prisegli so ti Vlahi, da bodo verni in pokorni gospodom grofom, ki so Jih sprejeli, ko so pribelali izpod turSkega Jarma, ter jim izrofiii zemlje v Lifti, ki spada pod vlasiclinstvo Vinodol na mejah Hreljina. Oni so obljubili, da bodo vedno verno služili po zapovedi grofov, da ne bodo nobenega napadali, niti si prilastovali sosedne zemlje, niti hodili na čctovanje na Turke brez dovoljenja samih grofov ali njihovega stotnika niti po suhem niti po vodi, in da ne bodo zatajili plena, čc ga dobe, nego ga razdelili po pravici. Tudi tatov in razbojnikov ne lx>do skrivali, marveč jih Izro^evali vlastelinski oblasti, da jih more kazniti. Prisego so sklenili takole: .če nc bomo držali te prisege, naj nam vzemö naSe glave ter kaznijo tudi naic otroke in potomcc, kakor jin Je volja*. Ta prisega se je ohranila pod naslovom: Abschrifft des juraments, so die Wallachen zu Lytsch dem Qraffen von Serin in der Kirche St. Georgen den 16. juny des 1605. jahrs gelaUt haben. (R. LopaSit Spomenici hr^•atske Krajine, I., str. 443.) ') R. Lopaii^ Spomcnici hrvatske Krajine, L, str. 347. Poroeilo iz Čakovca od 29. suSca leta 1606. ») Ibid., str. 348-^9. *) Ibid., str. 350. Zrinjskega ,dass sy Wallachen vnbetruebt lassen',') a 6. rožnika je general Vid Kisel iznovič sporočil nadvojvodu Ferdinandu, da je tožba upravitelja Čikulina proti Vlahom neosno-vana, češ da so se samo nekateri pregrešili proti Vinodolcem, da so pa leti že ujeti. Sicer se pa ve, da je Čikulin zares prav nasilen človek. A ker so ti liški Vlahi prav dobri vojaki, in ker je Lič na važnem prelazu v Kranjsko, naj se postavi tukaj trdnjavica in Vlahom dä vojaški zapovednik. Zato je nadvojvoda Ferdinand naložil Vidu Kislu, da predloži spretno osebo za liškega stotnika.^) Ravno takrat se je vnel hud prepir iz nam že znanega vzroka med stotnikom Antonom Mikulaničem in Vidom Kislom. Anton Mikulanič je izgubil svojo službo v Otočcu, a mesto njega je bil postavljen za stotnika baron Juri Aichelburg (16Ö6—1608). Tega Mikulaniča so zahtevali zdaj Vlahi za svojega zapovednika v Liču, kar pa seveda Vidu Kislu ni bilo po volji. Stotnik Mikulanič se je zdaj radi nasilstva generala Vida Kisla, ki je očitno preganjal domače ljudi ter nameščal tujce, pritožil nadvojvodu Ferdinandu v obsežnem poročilu*), v katerem je omenil vseh zaslug, ki si jih je stekel njegov rod za Krajino, a še posebej za Otočec. Kar je storil ž njim Vid Kisel, je bilo gotovo nepošteno, kajti na Krajini se ni smel noben vojak brez dokazane krivde odstraniti. Zatorej je zahteval tudi Anton Mikulanič, da se njegova stvar preišče, in če je kriv, naj ga kaznujejo. Sicer pa se je podal Anton Mikulanič tudi sam k nadvojvodu Ferdinandu, da pred njim samim dokaže svojo nedolžnost. S to prvo tožbo pa Anton Mikulanič ni bržkone nič opravil, ker je spet sledečega leta 1608. prosil nadvojvoda, da ga brani pred preganjanjem generala Vida Kisla, ki ga je hotel ujeti, ko se je vračal iz ogrskega državnega zbora, kjer je zastopal mesto Senj. Na tem zboru se je )otožil Anton Mikulanič javno na generala karlovškega Vida ld., str. 353. Porofilo je li Senja iz leta 1607. •) Ibid., 360-361. sredstva, da pobuni cclo vojsko proti Vidu Kislu. Tako jc vsaj sporočil Vidu Kislu senjski stotnik Žiga GuSič (1606—1613) o Mikulaniču, da uganja svoje zdražbe še nadalje .schelmischer weiss".') Nato so Antona Mikulaniča izročili polkovniški sodniji v Karlovcu, kjer so ga zaprli, češ da ni mogel dokazati svojih trditev proti Vidu Kislu. Po tedanjih vojaških postavah je zadela take zločince smrt, Mikulaniču pa so smrtno kazen oprostili iz usmiljenja. Zato je moral preklicati, kar je govoril in pisal proti Vidu Kislu, in podpisati revers ter dati poroštvo, da je pripravljen priti vsak čas, kadar bi ga poklicali, pred nadvojvoda, da tudi tam prekliče obrekovanje proti Vidu Kislu. Sodnik ga je nato udaril trikrat po ustih. Po tedanjih postavah bi mu bili morali kot obrekovavcu užgati na čelo znamenje, toda Vid Kisel mu je odpustil tudi to kazen.^ Istih zločinov so obdolžili tudi kneza Franca Posedar-skega, vendar pa mu niso mogli dokazati nobene krivde ter so ga morali pustiti v miru. Radi tega nasilja Vida Kisla in preganjanja v samem Senju po stotniku Žigu Gušiču se je potožil Franc Posedarski nadvojvodu Ferdinandu v obsežnem pismu, v katerem je razložil na široko o zaslugah svoje rodo-vine za domovino in da si je zaslužil celo naslov grofa Krbavskega In Posedarskega.^) Ko je pa zahteval pravico pri sodniji, so mu odgovorili, da bo dobil vrvico okoli vrata. Tako nasilno so nekdaj ravnali z možmi, ki so branili svoje in svojega naroda pravice.^) Ko je prispelo to pismo v roke nadvovodu Ferdinandu, je bil Vid Kisel že umrl. To je bilo koncem meseca malega travna leta 1609. Anton Mikulanič pa tudi še zdaj ni miroval. Koj ko je prišel iz temnice, se je potožil na ranjkega Vida Kisla, na sodnijo, ki ga je obsodila, in na grozno ječo, v kateri je bil uklenjen ves v železju. .Huje nego s poganom ali s Turkom so ravnali z menoj" pravi Mikulanič v svoji pritožbi .in vendar sem toliko let zvesto služil habsburški hiši ') R. Lopašič, Spomcnici hrvatske Krajine. !., str. 361 -363. Poročilo iz Senja od 5. svečana leta 1609. ') Ibid., str. 36-1—365. Poroälo iz Karlovca od 3. malega travna leta 1609. Sodniki so bili Ukrat pri vojaSkl sodniji v Karlovcu (Kaiserlich Kriegs-stutKnrccht) vojaki in nekaj hrvaikih plemiccv iz okolicc karlov$kc. Predsednik je bil Klement Harder (der Zeit Stabhalter allhie zu Carlstadt); potcm Kriitoi Obrifan, stotnik nemških pcScev; Juri Guiič, stotnik strciccv; Mihel Mihalovič. GaSpcr Čolnič, KriStof Tadiiovic in GaSpar Jankovic. vsi hr\-aiki stotniki; Peter Naglič, lajtnant; Ivan Friderik Raubar, zastavnik pe$cev; Fxncst Paradeiser In Jeronim Sara, zastavnika konjikov; Kozma Raubar, Lenart Pappa, stražmcstra strcleev: Oal Harder in Tomat Kc.w, naddcsetnika; Mihel Streichcr. (unir; Stefan Tvrdislovič, orožar; Boštjan Priel, frajtar; Franc ScverSičIn, Martin Hrastoväki, Miloä Vukovac in sodnik Harder, ^sclniki. ») Podpisoval sc jc Franciscus Torquatus comcs (kirtMiviae et Possedariae. «) R. Lx)paäic. Spomenici hrvatske Krajine, L. str. 369-^370. Pismo jc pisano v Senju mcscca ro2nika leta 1609. in domovini". V svoji pritožbi se je izjavil, da je Vid Kisel priznal, kako ga je dal po nedolžnem obsoditi, in da mu jc žal, ker je to storil zapeljan po krivih pričah proti njemu. Konja, ki so mu ga bili njegovi ljudje vzeli, je Vid Kisel povrnil, druge škode pa ne. Vid Kisel mu je nato predložil nekak revers, ki ga je podpisal, dasi ga ni prebral, ker je mislil, da se bo na ta način prej osvobodil strašne ječe. A težko da bi bil kdaj rešen, da ni umrl Vid Kisel, ki mu je sicer rekel, da naj ne toži dalje pri nadvojvodu, on pa je vendar to storil, samo da se vsa ta stvar razjasni. Obenem je Mikulanič zahteval, da se izroče nadvojvodu vsi spisi polkovniške sodnije v Karlovcu in ravno tako tudi spisi in svoboščine senjske, posebno glede onih 2000 turških vasi, katere so morale plačevati Senjanom davek. Vse te spise naj potem prevzame cesarska sodnija ter razsodi o tem pravično, je-li Anton Mikulanič res kaj zakrivil, in je Ii dolžan plačati 40 goldinarjev .sodniku, ki ga je po nedolžnem obsodil.') Kmalu potem se je začela nova tožba proti Antonu Miku-laniču radi raznih njegovih izjav glede pripadnosti Sonja in glede izpremembe v kariovškem generalatu in v stotništvu v Senju. Anton Mikulanič je namreč govoril javno po Senju, da ima mesto Senj priti neposredno pod kralja Matija in potem bo iznesel iznovič vso pravdo pred samega kralja. Govoril je tudi o pokojnem generalu Vidu Kislu, da ga je prosil odpuščanja, in da je čisto pošteno odšel iz Kariovca. V Vinodolu pa je ^voril Mikulanič, da bo odpuščen iz službe senjski stotnik Žiga Gušič.-O Vse te izjave so bile potrjene pri senjski sodniji, ki je morala bržkone po zapovedi samega nadvojvoda Ferdinanda vso stvar hitro preiskati. Tudi polkovniška sodnija v Kariovcu je morala sporočiti nadvojvodu o dogodku z Miku-laničem. Iz tega izročila se vidi,') da je Mikulanič pred sodnijo preklical, kar je govoril proti Vidu Kislu, da je podpisal revers in da mu je general vrnil konja, ki so mu ga bi i vzeli po krivici. Za oproščenje pa Vid Kisel ni prosil Mikulaniča, kakor je on sporočil samemu cesarju. Nadvojvoda Ferdinand je nato še enkrat zahteval točno poročilo na tožbo Franca Posedarskega od senjskega stotnika Žiga Gušiča, da mu razjasni, kaj je vzrok tem pritožbam. Žiga Gušič je seveda očrnil iznovič Mikulaniča in Posedarskega, kar se je dalo, češ da sta oba velika nemimeža, kar je tudi «) R. LopaSič, Spomcnld hrvatske Krajine. I.. str. 371. PriložtM Iz Scnja mescca roinika leta 1609. ') Ibid., str. 373—376. Purofilo senjske sodnije od 3.-5. malega srpana leta 1609. •) Ibid., str. 376. Poročilo poikovnlJke sodnije iz Kariovca od 6. malega srpana leta 1609. že poprej trdil Vid Kisel. Zato je svetoval Žiga Gušič, da bi bilo najbolje, da se ujameta obadva ter iznovič zapreta za svarilen zgled drugim nemimjakom v teh nemirnih časih. To se pa ni zgodilo, ker se je med tem začela druga benečanska vojna, pa ni bilo časa, da bi se bavili s takimi stvarmi.») Kakor smo videli, gomirski Vlahi niso hoteli na noben način biti pokorni in podložni niti Zrinjskim niti Frankapanom, nego so zahtevali iste svobode, kakrSne so uživali stareji Vlahi. Zato so iznovič prosili nadvojvoda Ferdinanda v obsežnem pismu, da jim podeli obljubljene svobode in 200 goldinarjev od kranjskega vicedoma za njihovega zapovednika. .Mi se nismo preselili iz turške sužnosti (aus derselben Türggischen vihischen dinstbarhkeit)", poročajo oni nadvojvodu, .da živimo na novem posestvu mimo, marveč da ga tudi branimo ter dosežemo svobodo." Obenem so točno določili svoje naselitve, in sicer gore, šume in livade med Malim Klekom do Ustanke ali do izliva Vitunjščice v Dobro, potem dalje do Vrbice, Kamenskega, Vrbovskega, Plešivice, Moščenice, Bileka, Pečo-vode, Topolovice, Okruglika, Radgonje in Gornjih lazi.*) Glede izplačevanja letnih 200 goldinarjev od kranjskega vicedoma za gomirske Vlahe je zapovedal nadvojvoda Ferdinand dvorski komori, da se ta denar vsako leto točno pošlje generalu Vidu Kislu v Karlovec, odkoder jih pošlje zopet general na določeno mesto.') Ob istem času je pripeljal Vid Kisel iz Ostroškega polja, kjer je pobil Turke, kakor smo že zgoraj omenili, več stotin uglednih Vlahov z ženami in z deco ter jim je moral preskrbeti naselišče. Obrnil se je radi tega na nadvojvoda Ferdinanda, da on posreduje pri Nikolaju Zrinjskem glede izročitve praznih zemljišč pri Moravicah in Delnicah za naselitev teh Vlahov. Ob enem je prosil Nikolaja Zrinjskega, da pusti Vlahe v miru tamkaj stanovati.*) Določilo se pa seveda ni, pod kakšnimi pogodbami jih hoče Zrinjski sprejeti. Potem seveda ni nič čudnega, da se je Vid Kisel kmalu ^ naselitvi teh Vlahov pritožil nadvojvodu, da jih preganjajo Frankapani in da jih hočejo odstraniti s tega zemljišča, dasi ga dozdaj ni nobeden obdeloval. Vid Kisel je te Vlahe silno cenil, češ da se nahaja med njimi do 200 spretnih strelcev, pa se ne sme na noben način dovoliti, da se preženo. Vid Kisel je zategadelj prosil nadvojvoda Ferdinanda, naj posreduje pri Zrinjskih, >) R. LopaSif, Spomcnid hrvatske Krajine, 1., str. 377. Poročilo iz Senja od 9. malen srpana leta 1609. .») Hrfd., str. 344. Prošnja Je pisana v Oomirju meseca velikega srpana leta Ifins. •) IWd.. str. 346. Zapoved nadvojvoda Ferdinanda iz Gradca od 28. vi-llkega srpana leta 1605. «) Ibid., str. 345. Pismo U Gradca od 25. velikega srpana leta 1605. da ne bi nadlegovali teh ljudi vsaj zdaj spomladi, ko je Irjba zemljo obdelati, da dobe kaj hrane, potem se bo itak moralo misliti, da se najde za nje drugo mesto. Ker pa je zvedel, da Frankapani vznemirjajo tudi gomirske Vlahe, zato je opozoril nadvojvoda Ferdinanda, da pošlje nemudoma na Krajino komisarje, ki bodo to stvar preiskali. Nadvojvoda Ferdinand je vsled tega poročila zares poslal kot komisarja Herbarta IX. Turjaškega in Andreja Paradeiserja.') Vid Kisel se radi teh razmer ni trpel niti z Zrinjskimi niti s Frankapani. Videli smo že, kako se je maščeval nad Nikolajem Zrinjskim, a tudi Frankapana je preganjal kot vojnika, kjer ga je le mogel. Nikolaj Frankapan Trsatski je bil zapovednik ali stotnik četi 50 huzarjev in je imel dve vojvodstvi na Krajini. Opravljal je to službo prav vestno celih sedem let, odkar mu jo je izročil nadvojvoda Ferdinand. Ker ga je pa Vid Kisel le preveč preziral in preganjal, se je zahvalil na časti ter prosil nadvojvoda, da izroči zapovedniStvo izkušenemu namestniku, a njega da nagradi za dosedanjo verno službo.*) Juri in Nikolaj Frankapan nista bila naklonjena Vlahom ter sta prosvedovala, da so se oni širili dalje z onih zemljišč, katera so bili dobili od Jurja Lenkoviča, proti Moravicam in Vrbovskemu. Čvrsto sta oba Frankapana zanikala, da so bila ta zemljišča pusta, kakor je bil sporočil nadvojvodu Ferdinandu Vid Kisel, nego sta dokazala s pričama Štefanom Oušičem in Ivanom Galom, ki sta bila poslana kot komisarja v te kraje, da so Frankapani te zemlje obdelovali, zato ni prav, da se veruje vse le Vlahom, protivnim odgovorom pa ne. Pa še huje je prišlo. Vlahi so postali tako predrzni, da so napali I. 1605. oba kneza, ko sta se vračala iz Severina; njima se sicer ni zgodilo nič hudega, pač pa so jima ubili dva človeka. A ker se na pritožbo Vid Kisel ni niti potrudil, da se ta stvar preišče, so postali Vlahi še bolj objestni. Zato so zahtevali Frankapani, da pridejo ti Vlahi pod njihovo oblast, če jih pa nadvojvoda Ferdinand želi imeti pod kariovškim generalom, potem naj odkupi od Frankapanov omenjeno zemljišče, katero so zasedli.') Frankapani pa so zahtevali od nadvojvoda Ferdinanda tudi preiskavo o vseh nasilstvih, kar so jih storili Vlahi, naseljeni na njihovih posestvih v Bosiljevem in Severinu, in sicer še posebno proti onim Vlahom, katere je pripeljal Vid Kisel z Ostroškega polja, in so bili zdaj naseljeni v vasi Jadrču. Na ') R. LopaSii, Spomenici hrvatske Krajine, 1., str. 346 — 347. Porofik) Vida Kisla U Gradca pd Metliki od 16. svečana leta 1606. •) Ibid.. str, 354. ProSnja je pisana v Bosiljevem 16. svečana leta 1606. «) Ibid., str. 355 ~35S. Tožba iz Bosiljeva meseca včlikega srpana 1.1605. te tožbe je naložila višja vojaška sodnija Vidu Kislu, da se vse strogo preišče in krivci postavijo pred vojaško sodnijo v Karlovcu. Za komisarje so bili imenovani Ivan Gal, Anton Pečovič in tedanji zagrebški prošt. Ti sodniki so imeli soditi o 72 zločinstvih, ki so jih storili Vlahi od leta 1601. do 1608.') Tudi liški Vlahi niso živeli v miru s svojimi sosedi Bribird, dasi so bili prisegli Nikolaju Zrinjskemu vernost. Zrinjskega upravitelj Julij Čikulin se je neprenehoma tožil na njihova nasilja. Senjski stotnik Žiga Gušič je v svojih poročilih o teh prepirih krivil seveda le Bribirce, češ da ne bi bilo nobenih tožb, ko bi bili liški Vlahi popolnoma podložni Zrinj-skim.>) Na te tožbe je Vid Kisel predložil nadvojvodu Ferdinandu prošnjo teh Vlahov, da jih preselijo v Gušičpolje, eno miljo od Senia proti Brinju. Tukaj naj se popravi trdnjavski stolp, ki je bil deloma podrt. S to naselitvijo bi se po mnenju Vida Kisla meje učvrstile, ker je bilo teh Ličanov do 250 dobrih vojakov. A ker stoji med Senjem in Brinjem tudi CMočec, bi bili prelazi na Pivko in Kras tako zaprti, da ne bi mogel priti noben martolos v Vinodol, ker bi se mogla vojska jako hitro zbrati ter braniti meje. Na ta način bi prenehali tudi prepiri s podložnimi Zrinjskega. To preselitev v Gušičpolje je zahteval Vid Kisel nemudoma, ker je bila že blizu spomlad in čas za obdelovanje polja.') Nadvojvoda Ferdinand je nato predložil kralju Matiju, da se Vlahi iz Liča zares preselijo v Brlog in Gušičpolje pri Otočcu, ker ni bilo nobene nade, da bi se mogli kdaj sporazumeti z Zrinjskimi.^) Naseljevanje Vlahov v hrvaško Krajino pa je trajalo neprenehoma. Tako je sporočil Žiga Gušič nadvojvodu Ferdinandu iz Senja 4. malega travna leta 1609., da je prišlo iz Ribnika v Liki 33 hiš Vlahov na krščansko stran, ker jih je tamošnji beg tlačil vkup s Turki tako hudo, da so se mu uprli in razdjali njegov grad. Ker se jim je pa isti beg zagrozil s pašo iz Banjaluke, so se preplašili ter pobegnili. Leti begunci so tudi pripovedovali, da se je namenil preseliti iz teh krajev tudi še knez Devčič v Prigorju blizu Karlobaga; mnogi drugi pa so pobegnili že poprej pod benečansko oblast radi prevelikih davkov, ki jih je zahteval od njih turški beg. Žiga Gušič je )redložil nadvojvodu Ferdinandu, da se ti Vlahi naselijo okoli irioga nedaleč od Otočca, a prosil je obenem, da se jim pošlje 200 četrtnic prosa, da bodo imeli kaj sejati.*) Isto je sporočil •) R. UpaSič, Spomenici lirvatske Krajine. I., str. 358. «) Ibid.. str. 361-363. Poročilo Iz Senja od 5. aveiana leta 1609. •) Ibid., str. 363- 364. Poročilo iz Ljubljane od 10. svečana leta 1609. •) Ibid., str. 389. Poročilo iz Oradca od 8. grudna leta 1609. >) Ibid., str. 365. Poročilo iz Senja od 4. malega traviia leta 1609. Žiga Gušič tudi namestniku generala Vida Kisla, ki je bil med tem umrl, Krištofu Obričanu, glede naselitve teh Vlahov, katerih je bilo do 550 duš, ter zahteval, da se jim postavi Čim prej zapovednik.') Zanimivo je, kako so se kranjski stanovi branili plačati doneske za vzdrževanje Vlahov in kako so sploh sodili o teh Vlahih. .Kranjski stanovi morajo priznati", pravijo oni v svojem poročilu nadvojvodu Ferdinandu, ,če se zmislijo na Vlahe v Gomirju, Liču in sosednih krajih, da so bili Kranjski več na škodo nego na korist. Da ni mogel karlovški general pri svojih napadih na Turško uspevati, je očividno dokazano, da so bili zopet Vlahi krivi, ki so poročali o napadih Turkom, pa so mogli zato Turki prej napadati, nego so se mogli naši zbrati. Pa tudi na Kranjsko so prodirali, napadali tabore okoli cerkev ter tukaj plenili, kar so imeli ljudje shranjenega, ljudi pa, ki so svoje branili, so z golimi sabljami razganjali. A če se ne bi bilo o pravem času poskrbelo za obrambo, bi bili celo tudi hiše duhovnikov in drugih poglavarjev napadali in robili. Tudi pastirji na paši niso bili varni, ker je vsak čas kateri izginil, a Vlahi so jih prodajali Turkom. A ker vedo ti Vlahi za vsa pota in za vse prelaze na Kranjsko, se morejo lahko vzdigniti tudi nanjo, a za njimi Turki, s katerimi se lahko zedinijo ter vse poplenijo. Ker se tedaj kranjski stanovi ne nadejajo od teh Vlahov nobene pomoči proti Turkom, marveč je od njih pričakovati le napadov in razbojstev, zato naj se ne sprejemajo ti novi Vlahi, nego naj se tudi oni iz Gomirja in Liča ter sosednih krajev' izselijo daleč od meje slovenskega kraja in hrvaške meje.' ^ Da pomiri kranjske stanove, ki so se glede Vlahov ujemali z nazori hrvaških velikašev, in da dobi za nje podpore vsaj še za to pot, je moral nadvojvoda Ferdinand Žigu Gušiču zabra-niti nadaljnje naseljevanje Vlahov ter sporočiti, da je ranjki Vid Kisel kaznil vse one Vlahe, ki so se kaj pregrešili in zaradi katerih so se toliko tožili kranjski stanovi. O kakšni preselitvi Vlahov iz omenjenih krajev pa ni bilo niti govora, ker jih je bila tudi slavonska Krajina polna.') Ker se je pa naselilo navzlic prepovedi iznovič okoli Ogulina, Oštarij in Modruš do 500 duš Vlahov, od katerih je bilo 190 dobrih vojakov, so prosili nadvojvoda Ferdinanda, da se smejo preseliti pod Kapelo pri Plaškem okoli potokov Dretulje in Jesenice. A ker bi bili tamkaj radi postavili stolp, ') R. LopaSič, Spomenici hrvatske Krajine, !., str. 367. Porofilo Iz Senja od 1. včlikega travna leta 1609. ») Ibid., str. 368—369. rWilo iz Ljubljane od 28. rožnika leta 1609. •) Ibid., str. 378. Odgovor Iz Gradca od 20. malega srpana leta 1609. kakršen je bil oni pri Vinici ali pri PrilišCu, so iskali pomoči pri kmetih iz Kočevja, Kostela in Poljan, da jim pomorejo vsaj 14 dni pri delu. A ko bi hotel žrtvovati nadvojvoda Ferdinand še dve do tri tisoč goldinarjev za zid okoli stolpa, bi bila potem to jaka trdnjava, in meja bi se tako ^e bolj učvrstila. Nad posadko bi se moral postaviti lajtnant, ki bi nadziral ob enem tudi posadko v Vinici, kjer je bilo do 60 hrvaških strelcev iz Ogulina in Gomirja. Tako bi potem branilo mejo proti Kranjski od Senja, Slunja, Tounja in Ogulina več tisoč strelcev. To prošnjo so podpisali štirje vlaški zapovedniki v Ogulinu meseca velikega srpana leta 1609.') Nadvojvoda Ferdinand je seveda podpiral naselitev Vlahov ter jim po možnosti dajal podpore in službe. Tako je namestil tri kneze novih Vlahov pri gomirskih Vlahih po Ivanu Galu, ogulinskem stotniku, ter jih je ta vzel v službo za plačo. Da se pa ne povečajo stroški za vojsko, je odredil nadvojvoda Ferdinand, da dobi vsak knez v Gomirju le dve mesti, a kateri jih je imel poprej več, jih je moral zdaj odstopiti drugim. Tako je znal nadvojvoda tem ljudem ugoditi.'') Dolgo je trajal prepir zaradi zemljišč, na katera so se naselili Vlahi okoli Modruš, Ogulina, Tounja in Skrada. Vojaška oblast si jih je prisvajala sama, a potem seveda tudi ^ahe tukaj naseljene. Pravi posestniki Frankapani pa so vedno odločno branili svojo zemljo ter zahtevali slednjič celo od bana, da jim potrdi njihove pravice radi laglje obrambe proti vojaškim oblastim. Ban je tudi zares naložil, da se po cesarski zapovedi izvede dokaz po podžupanih zagrebške županije, Luku Cmkovačkem in Tomažu Severšiču. Oba podžupana sta izdala pismo, kako sta izročila Nikolaju in Vuku Frankapanu ta posestva kot rodbinsko dedovino, dasi je prosvedovala vojaška oblast. In celo Vlahi so se izjavili, da hočejo biti pokorni onemu, čigar posestvo so Modruše.®) Vendar se pa na vse to vojaška oblast ni ozirala, nego je vedno dalje posegala na hrvaško zemljo, katero si je hotela popolnoma prisvojiti. Borba je postajala vedno huja, dokler ni vojaška oblast zmagala, ko je cesar Ferdinand II. (1619—1637) zasnoval posebni teritorij v hrvaški kraljevini, ki se je zval Krajina varaž-dinska, a prek Kolpe Krajina hrvaška. Tako je razdelil Ferdinand II. ostanke hrvaške kraljevine na dvoje brez vsakega obzira na velike zasluge hrvaškega naroda, ki si jih je ta stekel ■) R. Lopašič, Spomenici linatskc Krajine, I., 5tr. 380. ■) Ibid., str. 381—082. Proinja za namejčenje je bila predana v Gradcu 18. velikega srpana, a rešena že (frugi dan. •) Ibid., str. 383—384. Izjava je napisana v Bosiljcvem 19. kimavca leta 16<^. V borbi proti Turkom. Ta delitev je bila vzrok stoletnih zmešnjav v hrvaški kraljevini, kjer se je od zdaj en narod pod enim kraljem v svoji zemlji moral boriti za edinstvo zemlje. Kje in kateri dan je umrl Vid Kisel, ni znano. Toda sodeč po pismenih poročilih, ki so se ohranila, je umrl koncem meseca malega travna v Karlovcu. Zadnje pismeno poročilo Vida Kisla je bilo od 9. svečana leta 1609.'), a v nekem poročilu Žiga GuSiča nadvojvodu Ferdinandu od 4. velikega travna^ se omenja že o ravnokar umrlem karlovškem generalu Vidu Kislu. Pokopali so ga tudi bržkone v Karlovcu, kakor mnoge druge karlovške generale. ■) R. Lopaiič. Spomenici hrvatske Krajine. II., str. 16. •) llrfd.. I.. str. 367. Pavel Ritter Vitezovič. (1652—1713.) Spisal Ivan Steklasa. Poleg Jurja Križaniča je v 17. veku gotovo eden najznamenitejših mož Pavel Ritter Vitezovič, ki se je proslavil kot hrvaški pisatelj in kot navdušen hrvaški in sploh slovanski rodoljub. O Jurju Križaniču se je pisalo do zdaj že mnogo v ruskem, hr\'aškem in tudi v slovenskem jeziku, o Pavlu Vitezo-viču pa je sestavil prvi življenjepis Radoslav Lopašič,') a pred kratkim se je ozrl na delovanje tega znamenitega Hr\'ata tudi profesor dr. Šišič.') Ker je bil Pavel Vitezovič vrstnik našega znamenitega zgodovinarja Valvasorja ter je ž njim sodeloval pri velikem delu ,Die Ehre des Herzogthums Krain", je vredno, da sc ga spomnimo ter ga v kratkem opišemo po zgoraj omenjenih podatkih in njegovih spisih. Ritterjeva rodovina je bila nemškega porekla toda kmalu pohr\'ačena na hrvaški zemlji. Z urejevanjem Krajine se je namreč naselilo mnogo nemških rodovin po kraiiških mestih, pa tako tudi Senj in hrvaško Primorje ni ostalo brez njih. Med temi nemškimi rodovinami so se nahajali tudi Ritteri. Prišli so pa v senjski okraj kmalu po umoru generala Rabata (I, 1601.) Že leta 1615. se omenja Anton Ritter kot zapovednik v Ledenicah, Ko je bil Senj v uskoški vojni premagan ter se je moralo vsied madridskega mira (I. 1617.) iz njega izseliti mnogo hrvaških rodovin, so prišli z nemško četo tudi Ritterji v Senj. Ker so se ti Nemci ženili s Hrvaticami, so se kmalu pohrvatili, pa so bili sčasoma hujši branitelji senjskih pravic nego sami hr\'aški prebivavci. Vojaška oblast je to kmalu spa-zila ter hotela ženitve celo zabraniti, vendar pa tega ni storila, ker bi bila s tem narod preveč razburila.«) ») Življenjepis je priobeen 1. 1897. v knjigi: .Cirada za povjcst kAUev-nostl hrvatske. Na svict izdaje jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosU. Kiilga 1. Uredlo Milivoj Srepel. Ü Zagrebu 1897. str. 39-55. «) Narodne Novlnc 1. 1902. Slev. 250. in 252. Podlistek: .Pavao Ritter Vitezovič. (Prigodom 250 godlSnjice njegova rodjenja.)* •) Vltezoviti so starTnom iz HIsasa. kjer so se z\-ali Ritter \'on Urndorf. (Priloži za 2lvol 1 književni rad Pavla Rittera Vitezoviča. Priopčio dr. Artur Schneider v .Vjčstniku kr. hrvatsko-slavonsko-dalmatinskog zema jskog arklva.* Uredjuje dr. Ivan pl. Bojnifič Kninski. Oodina VI. Zagreb 1904. str. 121-122. Oče Pavlov, Anton, je bil že pravi Hrvat ter je pisal samo hrvaški. V Senju jc bil prav imeniten, pa tudi v ostalem Pri-morju; ravno tako sta bila cenjena tudi njegova dva brata Juri in Ivan. Leta 1652. je dobil Anton ogrskohrvaško plemstvo od kralja Ferdinanda III. zase in za svojo rodovino. Tisto leto se mu je rodil sin Pavel. Prve nauke je dovršil Pavel brez dvoma v Senju, v svojem rojstnem mestu. Kesneje pa ga je poslal oče na nauke v Belgijo, kjer se je temeljito naobrazil; in že tukaj se je odločil mladi Vitezovič, da bo gojil lepo književnost in znanost tudi v svoji domovini. Ko se je Vitezovič povrnil v domovino, je zahajal leta 1676. in 1677. pogostoma k baronu Vajkardu Valvasorju na grad Wagensperg kot gost. Valvasor') pravi o njem, da je vrlo učen in posebno spreten v vseh svobodnih in vojaških znanostih, katere je posebno negoval kot plemič in vitez, ki se je odločil služiti svoji domovini tudi na bojnem polju. Po Valvasorjevi trditvi je bil Vitezovič tudi spreten risar in celo bakrorezec. Od njega se je ohranila posebno lepo izdelana slika grada Dubice. Valvasor pa je imel tudi za kaj hvaliti Vitezoviča, saj je največji del onega, kar se nahaja v njegovem glasovitem delu ,Die Ehre des Herzogthums Krain* o Hrvaški, ravno delo Vitezovičevo. S kolikim trudom in s kakšno gorečnostjo je delal vse, kar se je dotikalo Hrvaške, pokazuje tudi to, da je pod vsemi hr\'aškiiiii spisi izpremenil svoje pristno ime v Vitezovič. Še mlad je posvetil vse svoje duševne sposobnosti javnim deželnim poslom in književnosti. S posebnim veseljem se je lotil izučavanja domače zgodovine ter je pridno zbiral gradivo zanjo. Da pride laže do obiteljskih arhivov, ki so bili takrat vsakemu nepristopni, je posvečeval posameznim znamenitim rodovinam anagrame in pohvalne pesmi ter se začel baviti s heraldiko in genealogijo. Iz tega časa imamo tiskano knjižico o krbavskih knezovih^ in rokopis o rodu grofov Keglevičev. Najvažnejša knjiga te vrste pa je .Stemmatographia* ilirskih rodovin in dežel.") V tej knjigi so opisani grbi vseh slovanskih dežel in držav, katere je Vitezovič poznal v svojem času in iz prošlosti. Tukaj se nahajajo sledeči grbi: ilirski, države Nema-njičev, Arbanije, stare Avstrije, modeme Avstrije, Besarabije, Češke, Pru.ske, Bosne, Bolgarske, Koroške, Celtije, Krete, Hrvaške, Hunske zemlje, Kutnanije, Dacije, Dalmacije, Dar-danije, Epira, Grške, Hercegovine, Japodije, Istre, Libumije, Lodomerije, Macedonije, Mezije, Moldavske, Moravske, Mo- «) Valvasor XII. 90. ') Apographon dc comilibus Cort>avlae in 4'o Labaci. Anno 1681. ') Stcmmatographla stve Armorum lllyricorum Delineatio, Descriptio Et Restitutio. Viennse 1701. Drug« Izdanje v Zagrebu 1702. Do zdaj se ni Se naiel not>en komad tega Izdanja. skovije, Panonije, Poljske, Dubrovnika, Rame, Raše, Rumunjske, Skitije, Srbije, šleske, Srijema, podonavske Slavonije, baltiške Slavonije, moderne Slavonije, štajerske, Tesalije, Turške, Tracije, Erdelja, Tribalije, Vlaške, Venecije in Ogrske. Seveda je v^ji del teh grbov izmislil Vilezovič sam, kajti nekatere teh držav so bile že poprej, nego se je sploh znalo za grbe, kot Kreta, Mezija, Macedonija, druge pa so pale pod Turka prej, nego so se grbi sploh rabili, n. pr. Bolgarija, Srbija, Vlaška. Pod vsakim grbom so tiskani štirje verzi, ki ga opisujejo ter alegorično tolmačijo. To delo je izdal I. 1741. v slavenskosrbskem prevodu Hristofor Žefarovič ter tako poznavanje teh grbov razširil po Balkanu.') V mladosti se je bavil Vitezovič tudi z latinskim pesništvom. Valvasor (XII. 90.) pripoveduje, da je Vitezovič sestavil že leta 1676. veliko zbirko pesmi pod naslovom .Exercitiuni poeticum", a od leta 1681. dalje je izdal vrlo mnogo svojih pesniških proizvodov na Dunaju in v Zagrebu; mnogo pesmi pa je ostalo v rokopisih, od katerih so se nekateri ohranili, drugi pa so propali. Kot hrvaški pesnik se je pojavil Vitezovič 1, 1684. s svojim eposom .Odilenje (oblega) Sigetsko".'') Akademik dr. Milivoj Šrepel trdi v nedavno izišlem Radu jugosla-venske akademije,*) da je Vitezoviča spodbudila na pisanje te pesmi ravno demokratska težnja njegove književne delavnosti, <) Tudi Vitezovič! so dobili s plemstvom grb. Bil je takole sestavljen: V Sfltu se nahaja polje, katero je zddaj zeleno in po katerem jezdi vitez na belem konju. Vitez je oblečen v modre hlače, rdečo haljo, zlate črevije z zlatimi ostrogami ter maha z robccm. Nad konjsko elavo, zgoraj v Sčltu, je u\T$čcna zlata zvezda in polumesec. Na kaclgi se nanaja oklopljena desnica, ki drži meč, v sredini je zvezda na desno, a na levo so črne orlove perutnice. Nad tem se vije modrožolti in rdečkastobeli plaSč. PlemiSka donacija Vltezovičev je razglašena v hrvaSkem saboru 25. avgusta I. 1653., a izvirna listina se zdaj nahaja v arhivu jugoslovanske akademije v Zagrebu. Vitezovič je izdal tiskan oglas v latinskem jeziku na vse velikaie In plemiče HrvaŠke, Slavonije, Dalmacije in vseh ilirskih dežel, kjer prosi gmotne podpore za izdanje svoje .Stematocrafije*. Obenem pozivlje vse plemiče, mesta in razne korporacije, da mu poSfjeio \'5C potrebne spise o grbih in rodoslovju v Zagreb, kjer se bo delo tiskalo. Zahteval pa je od plemičev za uvrSčenje grba Sest cesarskih tolarjev, za uvrSčenje rodoslovja pa dvanajst tolarjev, za mesta je zahteval petnajst tolarjev. Pred nedavnim je naSel Mirko Breyer v Kriievdh na Hr\aikem ta Viteiovičev oglas v iz>'lmiku na platnicah knjige .Szlusba Marialzka od MihayU Simunicha, u Zagrebu, Letta M.DC.XCVII. (1697.)*, ki je bila tiskana v Vitezovičevi tiskarni. Ta oglas je opisal Mirko Brever v 1. štev. XI. letnika .Prosvjete* (str. 27—30), a v 3. ätev. (str. 100) ga je' priobčil v Izvirniku. •) Odilenje Sigetsko, hrvatske ritme listom spravljeno po plemen, i hrabrenomu gospodinu Pavlu Vitezovič aliter Ritter, hr\-atskomu i scnjskomu vlastelinu, slavnoga vtMvodstva Ricardianskoga kapitanu. Prvo izdanje u Beču 1684, a dnigo 1m5. m'o izdanje obsega samo prvi del; drugo izdanje pa vse äUri. Rad ju^lavenske akademije znanosti i umjetnosti Knjiga 148. U Zagrebu 191)2. Razprava: Sigetski junak u povjesti hr\'atskoga pjesniStva. IV. del. Konac XVlL stolječa: Vitezovič, str. 103—117. da se spis razširi vsestransko protivno načinu Petra Zrinjskega, ki je izdal v Benetkah 1. 1660. poznato svojo pesem .Adrian-skoga mora sirena* samo za naobražene stanove. Tudi začenja Vitezovič svoje .Odilenje" po sigetski katastrofi, ker katastrofo samo je opisal natanko Zrinjski. Da se razlikuje njegova pesem od .Sirene", je upotrebil on apostrofe, govore, pisma, razgovore in epitafije. Pesem se deli na štiri dele. I. del prinaša najprej govor Sigeta hrvaškim gospem, v katerem je ob kratkem opisana borba in smrt banova, in potem sledi razgovor med banom in njegovim sinom Jurjem. V II. delu piše pred vsem ban kralju, ki mu potem odgovarja; za tem sledi pismo banovo orsagu t. j. Hr\'aški, ki mu zopet odgovarja. Potem se nadaljujejo razna pisma in govori, a na koncu dialog med Zofijo in Orlom. III. del obsega dialoge med popotnikom in jeko, dočim so v IV, delu stfme nadgrobnice: sultanu in Zrinjskemu ter mnogim junakom iz družbe obeh zapovednikov. Prve tri dele je napisal Vitezovič v dvanajstercu z dvostroko rimo, kakor je to bila navada pri dalmatinskih pesnikih, v IV. delu pa so različni stihi. Glavni značaj .Odilenja" je lirski; epski predmet se obdeluje v obliki lirike.^ To krasno pesem je izdal iznovič leta 1836. v Zagrebu pokojni škof Štefan Moyses, dokler je bil še profesor na zagrebški akademiji. Prišla je na svetlo o pravem času, ko se je začel hrvaški narod buditi iz dolgotrajnega spanja, a ta pesem je prav pripravna, da probudi pri bravcih pravo domoljubno čuvstvo. Kot rojen Senjanin je pomagal svojemu rojstnemu mestu prav pogostoma v važnih zadevah. V Senju je trajala neprestana borba za mestne pravice proti vojaškim zapovednikom senjskim ter proti vrhovnim vojaškim poglavarjem, kariovškim generalom, ki so hoteli z vso silo spraviti to mesto pod vojaško zapovedništvo brez vsakih pravic. Senjani so se vedno odločno upirali takemu nasilstvu ter branili svoje pravice pri kraljevskem dvoru, ali pa na državnih zborih, kamor so pošiljali svoje poslance. To čast je obnašal tudi Vitezovič prvikrat 1. 1681. na državnem zboru v Požunu, kjer se je potožil na tedanjega kariovškega generala grofa Josipa Herbersteina radi raznih nasilstev. Zbor se je res pritožil radi tega pri kralju Leopoldu I. ter zahteval, da se general kazni radi take samovolje. Toda general Herberstein se za to ni zmenil, marveč je še huje tlačil Senjane, preziral in preganjal meščane, sekal mestno hosto in pobiral nepravične davke. V tej sili pošljejo Senjani svojega meščana Vitezoviča na Dunaj in od todi je bilo kmalu izdano pismo od 19. aprila 1683. vsem javnim oblastim na Hrvaškem, da morajo braniti Senjane in njihove <) Rad jugoslaveiuke akademije znanosti i umjelnosti. Knjiga 148.. str. 116. potrjene pravice.') Pravijo, da je znal Vilezovič pridobiti za se z lepimi pesmami ne samo ministre in mogočnega kardinala, grofa Leopolda Koloniča, nego celo samega kralja. Te pesme so izdane pod naslovom: „Nova musa, Viennae 1682.in 4'® " Delo je posvečeno banu Nikolaju Erdedu, Martinu Borkoviču, škofu zagrebškemu in vsem hrvaškim stanovom. Jako so slavili Vitezoviča radi teh pesmi, tako da so mu Ivan Pongrac, svetomikloški, Kabijan Glavinič, kanonik senjski, Juri Matija Vischar, Julij Mihael de Marinis, Dubrovčan, prorokovali večno slavo. V prvi pesmi, ki je posvečena kralju Leopoldu I., stopajo Ogrska, Dalmacija, Hrvaška in Slavonija kot vile pred prestol ter dokazujejo .svojo vernost na temelju prošlosti. Dalmacija omenja tudi mesta Senja ter prosi, da se uslišijo njegove prošnje. Dniga pesem je posvečena njegovemu godu, t. j, 7. januarja 1. 1652.; a izza tega se vrste razni hvalospevi posameznim državnim velikašem. Vse pesme so spisane ali v distihu ali samo v heksametru. Poleg te zbirke nam je omeniti še ene druge v dveh delih; to je: .Laiirus auxiliatoribus Hungariae Anagrammaton Viennae 1686 in 12®". Tukaj poje Vitezovič slavo na enak način posameznim tedanjim vladarjem, kot Ivanu Sobeskemu, doždu Giustinianu in papežu, ki so pomagali Leopoldu v tej vojni. Drugi del ima naslov .Germania laureata*. Tukaj se opevajo razne evropske države, a v oddelku .Illyricum laureatum* se omenjajo hrvaški kraji in mesta, kot Bosna, Croatia, Dal-matia, Ragusina republica in Zagrabia. Senjani so se vsaj malo oddehnili. Od tega časa se je mudil Vitezovič kot agent v javnih in zasebnih stvareh včasi na Dunaju in v Lincu, včasi pa v Zagrebu, Senju in po raznih gradeh hrvaških velikašev. Leta 1688. se je oženil Vitezovič s Katarino, hčerjo ogu-linskega stotnika barona Štefana Vojnoviča, ki je padel v boju s Turki pred Kostajnico 1. 1687. Priženil ni mnogo, ker je rodovina Vojnovičev izgubila večji del svojih posestev pod Petrovo goro, kamor so prodrii Turki. Ostala so jim samo neka imenja okoli Karlovca, kamor je kesneje zahajal prav rad sam Vitezovič, kjer se je družil s svojimi sorodniki, ki so imeli tudi v teh krajih svoja posestva. Stanoval je pa po navadi v Zagrebu, kjer si je bil kupil tudi hišo. Vitezovič se je udeležil kot junak tudi raznih bojev proti Turkom, ko so jih krščanske čete gnale iz Slavonije in Hr\'aške po porazu pred Dunajem I. 1683. To leto je bil sprejet kot stotnik v konjiški polk grofa Ricardija, Ličanina; kesneje se je ■) Topografija i povicst grada Senja. Napisao Mile Magdič. U Scnju 1877, str. 144 143. pridružil četam junaškega bana Nikolaja Erdcda ter se ž njim vred bojeval po mnogih krajih Hrvaške. Kot proslavljen junak se je podal leta 1687. h kronanju maloletnega Josipa, sina Leopoldovega, v Rezno (Regensburg), kjer je postal zlati vitez (Eques Auratus). Ta naslov je od zdaj vedno rabil. Prisotstvoval je tudi z mnogo hr\'aško gospodo 1. 1687. kronanju Josipa za ogrsko-hrvaškega kralja. Vitezovič je želel postati popoln kavalir ter hotel biti uvrščen med viteze križarskega reda sv, Jurja (angelicae auratae Constantinianae militiae s. Georgii cques crucifer), pa je zategadelj opravil 1. 1689. poskušnjo pri tem redu. Ko so bili Turki izgnani iz Slavonije in Hrvaške ter so te dežele prišle zopet pod Habsburgovce, so cenili Vitezoviča tudi na dvoru, saj je bil on takrat edini, ki je proučil prošlost teh dežel. Zato mu je poveril kralj Leopold I. zbiranje spomenikov o pravu ogrske in hrvaške krone na te kraje. Po.sebno mu je bilo še zapovedano, naj zbira zgodovinske spomenike, po katerih bi se dale dokazati pravice hrvaške krone na Dalmacijo, da se tako odbijejo pohlepne zahteve Benečanov na to zemljo in še celo na Liko in Krbavo. Njemu so bili v to svrho odprti državni in javni arhivi ter je mogel tako svoje zgodovinsko znanje jako razširiti.') Veselje svoje, da se je velik del hr\'aške zemlje rešil turškega jarma, je Vitezovič izražal v vseh svojih spisih na mnogih mestih, a posebno še v pesmi, tiskani na čelu Valvasorjevega velikega dela »Die Ehre des Herzogthums Krain", kjer pozdravlja vila Hrvatica omenjeno delo.^) Vse dogodke pa, pri katerih je tudi sam sodeloval, je wpisal s pravim domoljubnim oduševljenjem v .Hrvaški Croniki".^) Ta knjiga je razdeljena na dobo pred Kristusom ■) Vjestnik kr. hrvatsko - slavonsko - dalmatinskog zcmaljskog arkiva. Uredjujc dr. Ivan pl. Bojniči«; Kninski. Oodina VI. Zagreb 1904, str. 117—119 in 120- 121. Tukaj poroča zlx>r scnjskc stolne ccrkvc, kako jc Pavel Vitezovič zbiral po raznih, mestih hrvaškega Primorja zgodovinske podatke. ») Valvasor, 1., str. XX—XXII. Wsiov tej pesmi sc glasi: .Knvigam Krjinyszki Orszag izpisujuchim, PreszvitJoga Ooszpodina Gosz. Ivana Bajk-harda Valvazora Szlobodnoga Cioszpodina od mudjc i novoga dvora, Ooszp. Ü Bogcnspergu i Szvitloj goriczi, doinyoga Kraja orszaga iuanyszkoga Pis-sacskoga Kapitana, 1 Kralyevc ü Angly Drushbc uda, HCrsatklnga'. Podpis: Paval Ritter aliti Vitczovich. zlati Vifez. V drugi pesmi je pozdrav Dalmacije Varhu Kgnieg od spisanja Rursaga KragnsKoga, Prisvitloga Gospodina, Gosp. Ivanna Baikarda Valvazora, Siobodnoga Gospodina od Galneka i Nova dvora, Gosp. u' Bogcnspcrgu I svitloj gorici doligne strane od Rnrsaga Kragnskoga nad piscima glavara i Kralyevskoga društva ii Anglii uda Dolmacia ») Kronika aliU szpomen vszega szveta vikov, ti dva dela razredyen, koterih per\'i dershi od pocsetka szvieta do Kristiisevoga porojcnja; dniggi od Kristu-sevoga porojenja do izpunvenja letta 1690., szlofhen i nafvltlo dan po Pavlu Vitezovichu, Zlatnomu Vitezu. U Zagrebu Letta Gofp. 1696., a kcsncic Se dvakrat izdana v Zagrebu, in sicer I. 1744. z dodatkom Štefana Raffayja od I. 1690—1744 ter 1. 1761. s pomnoženjem od I. 1744 — 1761 o zunanjih dogodkih od Nikolaja Lovrenčiča, a o domafih od B. Krfeliča. in po Kristusu. Do XV!. veka posnema Vitezovič popolnoma Vramca, katerega je na nekaterih mestih kar naravnost prepisal v kajkavSčini. Drugi del pa je sestavil po Bonfiniju, Istvanfiju, po kroniki Tomaševičevi, po Rattkaju, Timonu, Valvasorju, Ivanu Tomku Monaviču ter po nekih taiijanskih kronikah. Zapiski, ki se tičejo XVli. veka, so izvirni in največ vredni, tako da jih more rabiti hr\'aški zgodovinar Se dandanes, kadar piše o turških navalih na Krajino. Tudi v krajših spisih se je rad spominjal domačih dogodkov. Tako opisuje v .Novljančici" bo s Turki pri Novem na Uni (I. 1689.); v .Senjčici" pa je opisa v verzih senjsko junaštvo na morju 1. 1704. »Novjančica" ni bil kak poseben časopis, kakor se je nekaj časa mislilo, nego je bila to le prigodna pesem. Zanimiva je tudi njegova pesem v slavo Petru Velikemu; ostala je v rokopisu ohranjena v arhivu jugoslavenske akademije. V tej pesmi se zrcali smer in duh Vitezovičevega književnega delovanja, ki je imelo vedno pravi slovanski značaj. L. 1687. so si izvolili hrvaški stanovi Vitezoviča kot naj-točnejšega poznavatelja hrvaške zgodovine za svojega kraljevskega agenta ter mu namenili 150 goldinarjev letne plače.') Še večjo čast pa je dosegel 1. 1691., ko je bil imenovan za podžupana nove liške županije.^ Toda te Časti ni dolgo imel, ker je cesarska komora kmalu za tem prodala to županijo grofu Sinzendorfu. Vojaška oblast namreč ni hotela na noben način dovoliti, da se Lika in Krbava, ravnokar osvobojeni turškega gospodstva, zedinita s Hrvaško ter da se v njima uvede žu-panijska uprava. Več let se je trudil Vitezovič, da se osnuje v Zagrebu za književne potrebe posebna deželna tiskarna. Brez dvoma je vsied njegovega posredovanja mesto Zagreb že 1. 1682. določilo potrebni prostor za tako tiskamo. Hrvaški deželni zbor je nato odredil 1. 1694., da zagrebški škof izroči pri njem spravljeno tipografijo Pavlu Vitezoviču, ki se je zavezdi, da bo zanaprej tiskal knjige v Zagrebu in da ne bo prenesel tiskarne nikamor iz Zagreba, a to je mogel tem lažie storiti, ker si je bil naročil tiskarski stroj že poprej z Dunaja.») Bržkone je bi a prva knjiga, ki je izišla iz te tiskarne .Kalendarium iliti misečnik horvatski za leto 1695. od Lju-bimira Zelenlugoviča (drugač Vitezoviča) pritiskan vu Zagrebu 1695*. Kmalu potem je izišla zgoraj opisana .Kronika*. Ta knjiga je bila za tedanje čase precej obsežna, pa se ne bi bila mogla tiskati, da je ni založil poznati mecen in prijatelj umet- >) Vjestnik kr. hrvatsko - slavonsko • dalmatlnskog zemaljskog arkiva. Uredjuje dr. Ivan pl. Bojni«č Kninski. Godina VI. Zagreb 1904, str. 115. >) Ilrid., str. 114—115. ') It>id., str. 116. Ivan Stcklasa: Pavel Ritter Vitczovič. 65 nosti, tedanji zagrebški kanonik čuvar, Ivan Znika, o katerem pravi sam Vitczovič v tej knjigi, da je .velik cirkve odičitelj i ovih knjig osebujni pomočnik i darovnik". Pomogel pa je za tiskanje le knjige tudi hrvaški deželni zbor s tem, da je določil 1. 1695. letnih 200 goldinarjev, a hrvaški stanovi so iznovič dovolili 1. 1702. letne denarne podpore 250 goldinarjev.') Iz te tiskarne je izišlo prav mnogo Vitezovičevih del v vezani in nevezani besedi, od katerih nam niso niti vsa poznata. Važnejša dela so ta-le: »Croatia rediviva regnante Leo-poldo magno caesare deducta. Zagrabiae 1700." Po sklepu karlovškega mira 1. 1699. se je povečala Hrvaška z osvojenimi zemljami ter so hrvaški stanovi mislili, da se bo Hrvaška vzpostavila v svojem starem obsegu. Dunajski dvor se je tudi trudil, da pridobi zase ves sevemozapadni del balkanskega polotoka, odkoder se je ravno takrat (za cesarja Leopolda I.) selilo toliko prebivavstva pod oblast Leopoldovo. Zato je hotel cesar, da dokaže svoje pravo na te kraje z državnopravnimi razlogi. Vitezovič je imel gotovo pred vsemi drugimi književniki tedanjega Časa največ smisla in sposobnosti za tako delo, pa se ga je zato tudi lotil. Delo je majhno, toda vrlo zanimivo, pa se misli, da je bil le poskus ali uvod za večje delo. To njegovo večje delo je imela biti hrvaška zgodovina, katero ie kesneje napisal po želji Marije Terezije zagrebški kanonik Bait. Ad. Krčelič. V »Croatia rediviva" dokazuje Vitezovič, da je Hrvaška obsegala v starem času Koroško, Kranjsko, Štajersko, Hn'aško, Slavonijo, Dalmacijo, Bosno, Hercegovino, Črno goro in Srbijo. Glede različnosti v dialektih hr\'aškega jezika se drži Vitezovič mnenja zaderskega kanonika Ivana Zanotta, ki pravi: ,Ne marim svetovne pohvale (namreč za njegov hrvaški prevod Eneide) radi čistoče besedi, kajti kolikor mest se nahaja v tej krajini, morem reči, da je tudi toliko vrst jezika in govorjenja, in vsaki po svojem zakonu posebno govori, tako da smo vsi Hrvati, a drug drugemu ne razumimo vsake besede." Temu zrelemu razumevanju v XVII. veku, pa še od Zadrana, ki je bil bržkone italijanskega rodu, se moramo zares še dandanes čuditi. Koroško, Štajersko in Kranjsko imenuje Vitezovič v tem spisu »Croatia alpestris", tedaj alpska (planinska) Hrvaška. V duhu kronike toda v vezani besedi je napisal Vitezovič delo: »Plorantis Croatiae saecula duo CarMIne DesCrIpta ab equite Pavlo Ritter, S. C. R. Maj. Consiliario. Graecomonti (Grič-Zagreb) 1702". V heksametrih je opisal v tej knjigi Vitezovič dogodke na Hrvaškem, posebno turške boje na Krajini v XVI. in XVII. veku. Posebno so poročila iz XVII. veka za') Vjestnik kr. hnatsko - slavonsko - dalmatinskog zemaljskog arkiva. Urcdjujc dr. Ivan pl. Bojničič Kninski. Godina VI. Zagreb 1904, str. 116. nesljiva, a ker jih drugje ne nahajamo, imajo tudi zgodovinsko izvirno važnost. Knjiga obsega dva dela namreč XVI. in XVII. vek. Vitezovič pa je bil na književnem polju tako delaven, da ni dajal dosti dela samo lastni zagrebški tiskarni, nego tudi dunajskim, kjer je dal tiskati poleg »Stematografije' še druge proizvode. Tako je izdal knjižico: .Natales D. Ladi.slavo regi Sclavoniae apostolo restituti. Vienna 1701.', s katero je hotel dokazati, da je sv. Ladislav, kralj ogrski, bil rodom iz Hrvaške, in sicer iz goriškega arhidiakonata, tedaj od nekod tam okoli Topuskega. V «Vita et martyrium beati Vladimiri, Croatiae regis, fido calamo piis patriotis relata . .. Viennae 1701." pripoveduje Vitezovič po Rattkaju o tem izmišljenem kralju, nazvanem tudi Budimir, ki je užival takrat na Hrvaškem kot narodni svetnik veliko češčenje. Prav pogostoma so mu postavljali sohe po hrvaških cerkvah in pri krstu so prav radi dajali ime Budimir. Važnejše je delo, ki pa ni tiskano, nego je ostalo v rokopisu: »Banalogia sive de banatu Croatiae cum continua banorum chronologia ab an. Chr. 576..", ker se na temelju mnogoštevilnih listin ž njim izpopolnuje delo Rattkajevo o istem predmetu. Etimologijo besede ,ban" izvaja Vitezovič od ,bojan", a čast samo smatra za vrlo znamenito. Vendar pa so njegovi podatki do XVI. veka v glavnem ocenjeni kot nekritični. Rokopis se nahaja v vseučiliščni knjižnici. Vitezovičeva tiskarna je bila postavljena nekje v dolnjem Zagrebu, bliže Kaptola, bržkone v Vlaški ulici, kjer je dal zagrebški škof baron Aleksander Mikulič Vitezoviču na uživanje hišo z gospodarskimi poslopji; 1. 1703. pa je premestil Vitezovič to tiskarno v gornje mesto, na Grič, kjer je sam stanoval in od koder je pisal razne poslanice .ex museo meo Graeco-niontano". Sicer pa se je bavil Vitezovič tudi z gospodarstvom na posestvu Ščitarju, ki ga je imel v najemu od kanonika grofa Ivana Ivanoviča. Cesar Josip I. je odredil leta 1708. na )rošnjo nekaterih velikašev, da dobi po smrti grofa Ivana vanoviča, kanonika zagrebškega, ki je bil zadnji član te rodo-vine, posestvi Ščitarjevo in Čanje Pavel Vitezovič in njegovi nasledniki. Toda ta nada se Vitezoviču ni izpolnila.') Vitezovič je bil vedno pripravljen za obrambo pravic svoje domovine Hrvaške. Priložnosti za to ni nikdar manjkalo, saj je imela Hr\'aška vedno dosti neprijateljev. Tako je bilo tudi po dokončani voj.ski s Turki, ko je bilo treba zediniti osvojene dele te starodavne kraljevine z materjo zemljo. Liko in Krbavo so bili sovražniki že vzeli; isto so hoteli storiti tudi z bansko ') Vjestnik kr. hrvatsko-slavonsko-dal matinskog zemaljskog arkiva. Uredjujc Ur. Ivan pl. Bojnifič Kninskl. Ciodina VI. Zagreb 1904, str. 119. Ivan Steklasa: Pavel Ritter Vitezovič. 67 Krajino, z delom med Uno in Kolpo. Vitezovič je branil pravice hrvaškega naroda odločno ter se potožil v pismu iz leta 1695. v Ljubljani zagrebškemu škofu Štefanu Seliščeviču na Štajerce, ki pohlepno iztegajo roke čez Hrvaško, kako bi jo zarobili. Tu svetuje škofu in stanovom hr\'aškim, da naj si izposodijo večjo svoto denarja pri Genovežanih ter plačajo vse zahteve Štajercev, a ostanek naj upotrebijo za urejenje zemlje.') Iznovič je iskalo pri njem pomoči rojstno mesto, ki se je bilo zaplelo v hude borbe s samim dvorom in karlovškim generalom grofom Fr. Karlom Turjaškim (1694—1701) radi davka od soli. Slaba bi se bila godila Senju, da ni pohitel Vitezovič leta 1698. kot kraljevski agent na Dunaj, kjer je s pomočjo na dvom vrlo ug ednega bana Adama Bačana in zagrebškega škofa Štefana Seliščeviča izposloval, da se Sen-janom niso odvzele vse pravice.^ Leta 1697. je bil Vitezovič izvoljen na konferenciji v Kere-stincu za tajnika upravnega odbora (konzistorija), ki je imel voditi vsa gospodarska, a tudi mnoga vojaška in politična opravila. Za (o je dobival letne plače 250 goldinarjev iz deželnih dohodkov.■') Ko je pa prosil Vitezovič samega kralja, da mu podeli kot nagrado za njegovo domoljubno delovanje pri-godoni urejevanja Slavonije kakšno večje posestvo, ki so se takrat delila mnogim tujcem brez imena in zaslug, mu je odgovoril tedanji general Slavonije, grof Caprari, ki je imel kralju predložiti prošnjo, da on ne pozna nobenih Vitezovičevih zaslug. Tujci so tedaj tudi že takrat gospodarili tako ošabno po slovanskih deželah, da v resnici zaslužni možje niso mogli nič doseči, nego so morali poleg bogatih tujcev ostati praznih rok. Tudi pri urejevanju meje med Hrvaško in Turško po karlov-škem miru 1. 1699. je sodeloval Vitezovič. Hr\'ati so izvolili v poverjenstvo ravno njega, ker so znali, da bo on s svojim znanjem in poznavanjem deželnih odnošajev v marsičem vplival na člane poverjenstva, kar je tudi v resnici storil. Predsednik poverjenstva grof Marsigli, sicer sirov in oster mož, je cenil vitezoviča, a grof Ferdinand Herberstein ga je še posebno za-volil; toda navzlic temu se vendar niso meje uredile tako, kakor je predlagal Vitezovič; zato se je radi tega v svoji pesmi, posvečeni Marsigliju, bridko potožil na krivico, da so Turki pridržali Jasenovec, grad Dubico in Novi. Tudi sicer je bil Vitezovič veren svetovavec deželnim stanovom in raznim poglavarjem, posebno grofu Ferdinandu Herbersteinu glede uprave na Krajini.') ') Zbornik znanstvenih In poufnih spisov. Zv. IV., str. 100 101. «) Ibid., str. 103-108. ') Vjcstnik kr. hrvatsko • slavonsko - dalmatinskog zemaljskog arkiva. Urcdjuje dr. Ivan pl. Bojničič Kninski. Oodina VI. Zagreb 1904, str. 116—117. •) R. LopaJie, Spomcnici hr\8tskc Krajine, Ul. str. 144—149. Ko je nastopila izza tega mima doba, se je posvetil Vite-zovič popolnoina književnetnu delovanju ter izdal v tem času mnogo svojih že poprej omenjenih del. Živel je pa na Griču, ali na Mirogoju, kjer je imel letovišče, ono isto, kjer-je prebival 150 let kesneje njegov naslednik dr. Ljudevit Gaj. Glas o učenosti Vitezovičevi se je od tega časa razširil posebno daleč, tako da so ga smatrali za edinega resnega tolmača pro-šlosti na slovanskem jugu. Niso ga poznali samo v Zagrebu in na slovanskem jugu, nego so zna i zanj tudi v Gradcu in na Dunaju. Celo v Rim je prodrl glas o Vitezovičevi učenosti ter so ga večkrat povpraševali o raznih dogodkih, posebno še o genealogiji znamenitih rodovin. Tudi Pavel Puczl, cistercijan v Stični na Kranjskem, je izročil leta 1705. Vitezoviču kot najučenejšemu kronologu in genealogu do 50 prevažnih pisem raznih hrvaških velikašev, jisanih generalu Kacijanarju. Ta pisma se zdaj nahajajo v irvaškem deželnem arhivu v Skrinji deželnih pooblastic. Sploh so zasluge Vitezovičeve za zbiranje zgodovinskih virov prav velike; v njegovi rokopisni zapuščini se zato nahajajo cele zbirke povelj, li.stin in zapiskov. Vitezovič je imel med hrvaškimi velikaši mnogo privržencev, ali še več nasprotnikov, posebno radi svoje tiskarne. Mnogi so ga preganjali, a zagrebški jezuitje so ga celo tožili zagrebškemu škofu radi njegovih tiskanih del. Vse to je spravilo Vitezoviča v zlo voljo, a vrhutega je prišel še v denarne zadrege, kajti potreboval je mnogo denarja za potovanja, za nakup znanstvenih del ter za občevanje z učenimi in znamenitimi ljudmi. Zato je poskusil Vitezovič še enkrat, da dobi v svoji domovini službo, ki bi odgovarjala njegovi naobrazbi in v kateri bi mogel tudi narodu koristiti. Prosil je za liško stot-nijo, katera mu je tudi pripadala po postavi kot bivšemu zakonitemu liškemu podžupanu. Toda prošnje mu niso uslišali; na Dunaju niso verjeli Častitemu Hrvatu, nego so postavili za stotnika barona Oberburga, katerega je narod pregnal iz Like radi zatiranja in oderuštva, ter se predal rajši vojaški oblasti, samo da se reši takšnih komorskih zatiravcev. Poslednja leta svojega življenja je preživel Vitezovič večji-del na Dunaju ter je nadaljeval tukaj svoje književno delovanje. Začel je iznovič izdajati svoje knjige. Pisal je v tem času večjidel v latinskem jeziku in sicer v vezani besedi; te knjige za nas niso nobene važnosti razen razpravice o propasti bosanskega kraljestva (Bosna captiva). Bržkone Vitezovič ni imel pri sebi svojih zbirk za hrvaški jezik in hrvaško zgodovino, zato so njegova dela po navadi splošne vsebine, večjidel prigodne pesmi in slavospevi, katere so zalagali po navadi posamezni velikaši. Vitezovičevih del je ostalo vet v rokopisih, nego jih je (iskanih. Ta dela so vefjidel pisana v njegovih mlajših letih. Tičejo se po navadi jezika in hrvaške zgodovine. Nekateri rokopisi so nam poznati samo po popisu Valvasorjevem,') a dandanes se ne ve nič več zanje. Vitezovič je jako želel, da se tiska njegova banologija in razprava o zedinjenju Hr\'aške z Ogrsko (.Tractatus, qualiter Croatia ad jus Hungariae deve-nerit"), dokler je bil še on živ, kajti smatral je to delo za vrlo važno. L. 1711. je pisal Vitezovič zagrebškemu škofu Mirku Esterhaziju ter ga prosil, da mu izplača zaostanke na plači v znesku 1050 for., ker je nakanil s to svoto izdati omenjeno delo. Med važnejše rokopise Vitezovičeve spada njegov latinsko-hrvaški besednjak in njegova hrvaška ^amatika; poslednji rokopis se je izgubil, besednjak pa se nahaja v nadškofijski knjižnjici v Zagrebu. Besednjak ima vrlo mnogo hrvaških besedi, ki niso še nikjer zapisane, a nabrane so med čakavci. Zapisal je še celo naglasek po.sameznim besedam. Tudi za pravopis hrvaški se je Vitezovič zanimal ter se je trudil, da se iz hrvaške knjige iztisne mažarski pravopis. Posebno zanimiva je knjižica: .Lado horvatzki illiti Si-billa zverhu mnenya dojducheh pripecheny, na devet vil raz-luchena, napravlyena za krachenye vremena y dugoga chafzi*. Knjiga je tiskana bržkone še pred I. 1702., toda dozdaj se od tega prvotiska ni našel še noben komad. Od 1. 1781. pa je bila ta knjiga večkrat tiskana v Zagrebu in v Karlovcu. Hrvaškemu narodu je bilo tudi namenjeno delo: «Razlike mudrosti cvitje',») ki je bilo tiskano pa šele 1. 1835 in 1838 v „Danici Ilirskoj". Drugi Vitezovičevi rokopisi se hranijo v arhivu nadškofije zagrebške in jugoslavenske akademije, v peštanskem muzeju in v zasebni knjižnici pokojnega Ljudevita Gaja, zdaj v knjižnici zagrebškega vseučilišča. Z Dunaja je pisal Vitezovič vrlo mnogo pisem v Hrvaško svojim prijateljem in nekaterim velikašem ter se je zval po navadi ,exul* (prognanec). Mož pa je zares trpel na Dunaju veliko pomanjkanje. Tarnal je, da je moral zapustiti domovino, ter se tožil na svoje rojake, da so ga pozabili. Vitezovič se e spočetka nadjal, da dobi na dunajskem dvoru podpore, toda tudi tukaj je ni našel, dasi ga je cesar Josip I. povzdignil 1. 1708. v baronski stan. On pa od tega ni imel nobene koristi ter je navzlic svojim sijajnim naslovom le životaril. Še leto dni pred svojo smrtjo je prosil cesarja, da bi mu podelil ') Valvasor XII. 90—91. Valvasor naSteva 13 tiskanih in 16 roltopisnih del Viteiovičevlh. ■) Popolni naslov temu spisn je: .Priri6iik aliti razlike mudrosti oltje spravljeno po Pavlu Vitezoviču, zlatnomu vitezu, c. kr. svetlosti vičniku*. nekdaj Frankapanski grad Novi v hrvaškem Primorju, pa ga ni dobil, dasi v svoji prošnji omenja velikih zaslug, ki si jih je stekla njegova rodovina za državo in cesarsko hišo.') Spominjali so se ga samo še nekateri verni prijatelji, posebno grof Peter Kegljevič in polkovnik Adam Damjanič, oa katerih je dobival tudi podpore. Vitezovič je umrl v siromaštvu, popolnoma pozab jen od svojih rojakov, 20. januarja 1. 1713 okoli 7. ure zjutraj v _ gostilni ,Zum goldenen Bähr" v ulici „Alter Fleischmarkt". Čudno je in značilno za tedanje odnošaje na Hrvaškem, da se ne nahaja v nobenem tedanjem spisu kakšno poročilo o njegovi smrti,*) Pozabili so tega znamenitega moža v njegovi domovini prehitro, in prav ima prof. dr, Šišič, ko pravi, da se je tudi o njem izpolnila ona stara poslovica: ,nemo propheta in patria". Tedanji Hrvati Vitezoviča niso razumeli, saj je bil kakor njegovi predniki (Ivan Gundulič, Ivan Segmarda in posebno še Juri Križanič) panslavist, kakršnega si zainore zaželeti vroče slovansko srce. V svojem spisu o narodu slovinskem in o jeziku, v katerem je pisal, pravi Vitezovič (Kronika str. 221, Pridavak): ,Vzeh ü szpomenu ovom na vech meftih Szlovin i Szlovencev ime, nemoj züto stimatti, d?ibi pö tom imenu famo onu ftran Szlovenfkoga Naroda razuiiiil, käfe m^j Dravom i Szavom ali takoj i Dunajem zaderfhava i ofe-bujno jos danasnyi Dan ime Szlovin zahranya; neg i vfe drugge Orfage, kife pod „Illyriae* imenom pri Gerkih i La-tinih razumiju: ä navlaftito .Pannoniu", kotera je mej Dravom i Dunajem, zovuchife oni lyudi i danasnyi dan Szlovenci i jezik fvoj od ftarine flovenfki, däfu prem od nikuliko vremen f Ugri zmisani i nyim veksim delom podolfhni. Od te imena i zapovidnistva Szlovinfkoga velicfine i širine da bolye uputyen budes, ovo näkratkom pridatti hoteh" (tukaj navaja vse slovanske narode, plemena in zemlje tja do Nove zemlje i do Ledenoga morja). Pripovedovaje nadalje o obsežnosti Slovanstva omenja s ponosom, da se slovanski jezik rabi na turškem dvoru, in da je že cesar Karol IV. odredil v svoji zlati buli, da se morajo njegovi nasledniki naučiti slovanskega jezika, ter sklepa: ,Zato vfi moja Gofpodo, Bratyo i Priatelyi Szlovinci, kim je Bog dal tako dicfan Jezik i flavnu Domovinu, f vašimi kri-poftjami i Jezik proflavite, i Domovinu prodicfite: koju Bog vfemoguchi premilloftivni, i vaf s nyum i vasse nakon vaf na vfe vike vikov priglyedaj, ofkerbi, blagoflovi." ') Vjcstnik kr. hr\'atsko - slavonsko - dalmalinskog zemaljskog arkiva. Urcdjuje dr. Ivan pl. Bojniflč Knlnskl. Godina VI. Zagreb 1904, str. 121-123. •) V vscuiilišfni knjižnici v Za^ebu se nahaja v izvirniku inventar siromašne zapuSflne Vilezovičeve, sestavljen na Dunaju 21. januarja 1713. (Vjestnik kr. hr\'atsko • slavonsko - dalmatinxkog zcmaljskog arkiva. Uredjuje dr. Ivan pl. Bojničič Kninski. Oodina VI. Zagreb 19(M. str. 122-126.) Macedonija. Etnografska skica. Spisal dr. Niko Zupanie. Literatura o narodnem sestoju Macedonije se odlikuje bolj po mnogobrojnosti nego po vrednosti in zanesljivosti. Mešano prebivavstvo dežele je namreč krivo, da se je o temnem poglavju macedonskih plemen več pisalo, nego o katerikoli drugi evropski deželi: veselo znamenje za to, da si je pridobil narodno-jezikovni moment splošno veljavo pri ustvarjanju držav. Vsak narod ima namreč pravico delovati na lo, da se zedini in združi. Ker žive v Macedoniji plemena, katerih bratje prebivajo združeni v samostojnih državah 2unaj mej turškega cesarstva, potem se ni čuditi, če skuša vsako izmed njih pritisniti Macedoniji svoj etniški pečat, samo da bi moglo pri bližnji likvidaciji Turčije zahtevati zase lepo Macedonijo. Zato toliko publikacij in četudi so opremljene s kritičnim aparatom, ki naj bi zakril njih neutemeljeno tendencijoznost, vendar spozna bistro oko njih prevarljivo luč in jih mora z objektivnega stališča zavreči. Za klasičen vzgled navajam samo knjigo Grka dr. Cl. Nikolaidesa.') Zgodovina. Geografski pregled. Oficijalna turška uprava ne pozna imena Macedonije; to ime je bolj nekak zgodovinski pojem različnega obsega in vsebine v različnih časih. Dandanes se je Macedonija skrčila do svojih naravnih mej in obsega približno vilajete Solun (Saloniki), Bitolj (Monastir) in Kosovo, zadnjega le južno od srbsko-macedonskega razvodja. To ozemlje obsega približno vardarsko in strumino porečje, macedonsko pogorje in gričevje z mnogimi pogorji, ki se vlečejo nepravilno, vendar vzporedno s pritoki omenjenih dveh glavnih vodnih žil (do 2000 m višine) in tvorijo številne kotline. Čimbolj se bližamo periferiji macedonske zemlje, tem višja so gorska slemena, ki delajo s tem i mejo: na vzhodu Dospat Dag (2183 m)\ na severo-vzhodu Rila (2713 m) in Osogov-planina (2250 m); ') Dr. a. Nikolaides, Maccdonicn. Berlin 1899. na severu Črna gora (1552 m) in Šar-planina (2510 m); na zapadu greben albanskega mejnega gorovja (Dešat-planina, Ja-blanica (2282 m), Mokranjska planina (1790 m)] in gramoskega pogorja (1450); na jugu strmo k bistriški dolini padajoča Kam-bunija (1534) ter mogočni gorski sklop Olimp (2^85'm). Od tu do izliva mejne reke Meste oblivajo Macedonijo valovi Belega (Egejskega) morja. Ker je lahek dohod iz ene kotline v drugo pospeševal medsebojno občevanje, stopila so se razna macedonska plemena srednjega veka v eno slovansko državo, dočim je visoki vzhodni rob gorä zadrževal in slabil tesnejšo vez s pravo Bulgarijo. Geografsko je Macedonija pravzaprav direktno podaljšanje srbskega pogorja') in to skupnost izraža še posebno določno mo-ravskc^ardarska tektonična zareza in po njej tekoča železniška proga od Belega grada do Soluna. Rude in raznovrstnih deželnih pridelkov bogata Macedonija tvori težišče osmanskega cesarstva v Evropi in ima površine okrog 65.000 km\ torej je tolika kakor Gornja ali Nižja Avstrija, Štajerska in Koroška skupaj. Po V. Kančova računu 1. 1900 je bilo vsega prebivavstva 2,258.000 in približno toliko jih je naštel tudi G. Weigand») 1. 1898, namreč 2,275.000. Na 1 Ä«' pride tedaj 34 ljudi. Macedonija leži mej 40. in 42. stopinjo zemljepisne širine, tako da leži Skoplje (Uesküb), eno najsevernejših mest, na istem vzporedniku kakor Rim, Bitolj (Monastir) na istem kakor Neapelj (41®) in gora Athos (Sveta gora) kakor rt S. Maria di Leuca v Apuliji. Kar se tiče podnebja, omenim na kratko, da leži večji del dežele južno od januarske izoterme (-1-2® C), ki pride od Burgasa ob Črnem morju v zapadnojužni smeri preko Jedrena (Adrianopla), pusti dolino seresko na jugu in tu zavije proti severu in se dotakne Skoptja, dalje Sarajeva in Gospiča v Liki. Četudi tvorita človek in zemlja nerazdružljivo enoto, četudi je človek dostikrat samo produkt svojih tal in je torej za razumevanje etnografskih pojavov potrebno tudi najnatančnejše znanje reliefa zemlje, naj navedeno zadostuje, tembolj ker razprava ni namenjena ravno strokovnjakom. Kakor živ6 na Ogrskem skoraj vsi narodi, na katere meji dežela, tako so tudi v Macedoniji skoraj vsi balkanski narodi zastopani, ki tvorijo grafično na razmeroma ne velikem prostoru najbolj pisan mozaik, ki se sploh nahaja na svetu. Kar se je dogodilo v starem veku v Italiji, v srednjem veku na Francoskem in kar se dogaja sedaj na Ruskem, da se •J v. Kančov. Makedonija. Sofija, 1900. *) G. Weisrand. Die nationalen Bestrebungen der Balkanvölker. Leipzig 1898, Str. 18. namreč vsa plemena jezikovno in kulturno asimilirajo, tega ni najmanj ne opazujemo na balkanskem polotoku. Temu je vzrok v marsikaterem oziru posebna geografska lega in raznovrstna plastika te dežele. Toda modernim, kulturnim in prometnim sredstvom se disimilacijski proces pa^ ne bo mogel trajno upirati in nemogoče je strinjati se z geografi, ki trdijo, da ostane balkanski polotok vsled orografskega obličja i v bodoče raztrgan. Kako se naj spoznamo v tem ljudskem kaosu, in če hočemo izreči sodbo, kaj naj nam služi za merilo? Dve sta poti, po katerih se dd dospeti do umevanja stvari, dve občno veljavni smeri: sintetična in analitična pot, pot razvoja in pot detajliranega razmotrivanja razmer. Pravec, po katerem se je do danes vršil razvoj, je začrtan v zgodovini; dolga, trudapolna pot je v štirih mejnikih, razdeljena v štiri neenake dele. Imenujemo Ii te časovne daljice periode, dobe, potem imamo: 1. arhajično, 2. grško-rimsko, 3. slovansko in 4. turško dobo. I. Arhajska doba. V prastarem času so bivali v južnovzhodnem delu balkanskega polotoka Armenci, ki so se morali umakniti v Malo Azijo. Naselili so se v 7. stoletju pr. Kr. ob jezeru Vanu. Za Armenci med Dunavom in Egejskim morjem so stanovala frigijska plemena,'ki so imela visoko razvito kulturo in segala daleč proti zapadu. Umakniti so se morala istotako v Malo Azijo pred Iračani, ki so prodirali od severa, ohranilo se je samo nekaj ostankov med Dunavom in Balkanom, v Miziji. Na Grškem so domovali prvotno Pelasgi in Lelegi; podjarmili so jih Heleni, ki so se spojili ž njimi v slavni narod Grkov. 2. Grško-rimska doba. V zgodovinskem času so si delila tri plemena veliki vzhodnoevropski polotok: južno od Haliakmona (zdaj Bistrice) in Olimpa so gospodovali Grki: vzhodni del do tektonske moravsko-vardarske doline je bila domovina Tračanov; zahodno od gorskega slemena Pinda so prebivali llirci, ki so segali na severu do Dunava pri Dunaju, na jugu do korintskega zaliva. Do višje naobrazbe in kulture so se povzpeli samo Grki, ki so se naselili tudi v posameznih macedonskih ozkih obmorskih pokrajinah. Glavno prebivavstvo dežele je ostalo za-padno od Vardara ilirsko, na vzhodu traško, samo vladajoče pleme s kraljevo rodovino, iz katere se je rodil Napoleon starega veka, Aleksander Veliki, je vdrio z mečem v roki najbrže iz grške Tesalije. Drugačne uspehe so dosegli Rimljani, jedrnati, bojeviti in ponosni kmetski narod, ki je znal s svojo državniško bistroumnostjo in razumno kolonizacijo jezikovno in kulturno nive-lirati svet. Čudovito naglo so romanizirali Tračane in večji del Ilircev, samo Heleni so ohranili svoje. Ilirski Peoni so'izginili, obdržala so se pa zato do danes njih sorodna plemena, Albanci (Škipetari, Arbanasi, Ama\ii) v ilirskem pogorju, vsekakor jako pomešani s staroromanskimi in slovanskimi elementi. Da se niso poizgubili, se imajo zahvaliti samo divjosti in neugodnosti svojega ozemlja. Iz traško-rimsko-slovanske krvne in jezikovne mešanice so se razvili Rumuni. 3. Slovanska doba. Preseljevanje narodov je razrušilo rimsko svetovno državo, in Evropa je dobila novo etniško lice, ki se je v glavnem obdržalo do danes. Severu in zapadu so vtisnili Grmani svoj značaj, vzhodu Slovani. Ti se omenjajo pr\'ič začetkom 6. stoletja po Kr. (525) ob dolnjem Dunavu kot I*>.x'Jiv« = Sloveni. Od tod so skoraj sto let vodili krvave vojske z vzhodnim cesarstvom, ki je končno podleglo, in balkanski polotok je bil odprt prišelcem s severa.') V pr\'ih dveh desetletjih 7. veka, za vladanja cesarja Foka (6Ö2—610) in Heraklija, razlile so se mase slovenske kakor veletok od srednjega in spodnjega Dunava. torej tik od Unca in Dunaja'') do Matapana, najjužnejšega rta pehponeškega, od Tagliamenta v Benečiji do Carigrada. Staro prebivavstvo je bežalo pred njimi v težko pristopno gorovje in na otoke; meščani so zapirali mestna vrata in branili obmestno zidovje, da se je krščanstvu naposled posrečilo ukrotiti divje čete in omogočiti zopet miren promet. Bila so mesta: Carigrad, Jedrene (Adrianopel), Seres, Solun, Larisa, Patras, od koder se je razširjalo med Slovene krščanstvo in s tem grški jezik in kultura. Kak narod so bili ti Sloveni? Že rimski zgodovinar Jor-danis'') (551) je razlikoval Slovene od drugih Slovanov. Brezštevilen slovanski narod je (Venetiarum natio populosa), piše ') Koncem 6. stoletja piše Ivan, Jkof efeSki: .Prokletl narod Slovenov je vdrl v Tracijo, Macedonijo in na Orüko; osvojil si mnogo mest ter sc tam naselil In udomačil; in tam domujcjo do danaSnjega dne, ti preprosti ljudje, ki so si prej komaj upali ostaviti svoje {{ozdovc; zdaj so sc priučili vojskovanju, bolje kakor Rimljani, so ot)ogateli in imajo zlata in dragotinja, konj In orožja. (Gl. W. Tomaschek. Die heutigen Bewohner Makcdpolnoma podjarmili. Kmalu nato upropasti ista ■) Samo .Matica Hrvatska* v Zagrebu je zbrala v dobrem desetletju iet 3,000.000 stihov narodnih pesmi, od katerih je objavljen samo izbor; zanimive so junaške pesmi moluimedanskih Srlwv v Bosni. usoda tudi srbske zemlje Bosno (1463) in Hercegovino (1482). Samo skalnato gnezdo Zeta (Črna gora) je ostalo svobodno ves čas turške nasilne vlade, neprenehoma ie gorel tam stražarski ogenj svobode in čuval srbstvo pogina.') 4. Turška doba. Osmanski Turki, velebojevit narod, so se vgnezdili sredi 14. stoletja v Traciji, ko so jih bili pozvali Grki, ter so od tu napadali Macedonijo in si jo tudi podjarmili. Začetkoma so se naselili samo v utrjenih mestih, pozneje tudi v vaseh. Murat /. in Bajazit Uderim (1339—1403) so odkazali Turkmenom veliko zemlje v Traciji, Bulgariji in Maccdoniji, kakor tudi mesta Solun, Skoplje, Jenidže, Vardar i. dr. Celo 15. stoletje je trajalo izseljevanje turško iz Azije v najoddaljeneje kraje balkanske, tako da so že v 16. stoletju tvori i v južnovzhodni polovici večino prebivavstva. Razmeroma najmanj Turkov je bilo v pindskem pogorju in v rezki, zapuščeni Albaniji. Prvi turški naselniki so dobili velika posestva. Poturčevati kristjane se spočetka niti ni poskušalo, samo da se privežejo brezpravni delavci, .raja", na zemljišče, potem pa, da se izognejo konkurenci prestopivših. Viharna turška doba je vzbudila velike preobrate med Arnaxli in Cincari; prvi so se v celih gručah izselili v Italijo, v Peloponez, bežali na visoki Balkan, zadnji so se umaknili tja v Dalmacijo in Istro. Dne 29. majnika 1453 je pal v roke nevernikov Carigrad, »mati sveta", kakor so ga nazivali vzhodni pesniki; s tem je izgubilo človeštvo važno kulturno ognjišče, ali grštvo se je obdržalo. Brez Ttirkav bi ne bilo danes ne Grkov ne Arnavtov (Albancev). Iz zgodovine je znano, da so vladali v 14. in 15. stoletju v Tesaliji, Epiru, v Macedoniji in Albaniji knezi srbski, torej je prevladoval tudi srbski jezik in srbsko pismo. Ko je n. pr. cesar Sigismund f>oslal nekoč v Albanijo list, so mu odgovorili, da se tam čila samo slovensko pismo (drilica). Na Kosovem je podlegel tudi srbski jezik, prevlado je dobila zopet grška liturgija, jezik in pisava. Turška državna uprava je namreč sklenila kompromis z grško hierarhijo in obe sta tekmovali v zatiranju slovanske raje. Vse duhovniške službe, od patriarha do popa, so se kupovale, največ so pri tem zaslužili seveda kramarski Grki in Cincari. >) H. Gelzcr. op. c., sU. 1054: .Svctovnozgodovinska ialost je, da jc nesrečni dan na Kosovem polju temu di\-nemu narodu iztrgal iz rok gosjxid-slvo na balkanskem polotoku in odprl pot turškemu barbarstvu, kateremu ni Grki nI Benečani niso vedeli kaj". S padcem Carigrada je sicer imenoma prenehalo bizantinsko gospodstvo, ali njega duh je vladal dalje v obliki hierarhije pod pokroviteljstvom sultanov. Dostojanstvo patriarhovo je veljalo (1573) 6000 cekinov, in ta vsota se je sčasoma po-petindvajseterila;') zato je pa patriarh podražil ceno inetro-politstvu, metropolit škofijstvu i. t. d. Vse to je morala plačevati slovanska raja, iz njene srede so se zbirali v visokem gorovju oni strašni maščevavci osramočene časti, hajduki, ki so si stavili za glavno nalogo preganjati Turke in fanariote.'O Vedno žalostnejši časi so prihajali za macedonske Slovane, in zatiranje je dospelo na vrhunec, ko je I. 1767. ekumenski patriarh odpravil samostalno cerkev v Ohridu in patriarhat peški. Kar je spominjalo na nekdanjo moč in kulturo slovansko, kakor n. pr. stari rokopisi in knjige, vrglo se je v ogenj. Oršld metropolit llarion je da! sežgati staro patriarško knjižnico v Trnovem. V škofijskih palačah je kraljevalo največje razko5je in najrafiniranejša razuzdanost. Kjer ni bilo dobiti lepih Armenk in Grkinj, tam so jih morali nadomestovati golobradi dečki dekliških lic; samostane so dajali v zakup Cincarom, slovanske menihe pa iztiravali. Za popa se je dal lahko posvetiti vsakdo, ki je imel denarja in znal nekaj molitvic na pamet, vse drugo, kakor čitanje, je bila nevažna stvar. To je bila fanariotska doba in njena ljudska vzgoja. Pri macedonskih in bulgarskih Slovanih je gineval spomin na prošlost in etniško skupnost, tako da Bulgari začetkom 19. stoletja niso bili nikak narod več, temveč samo porobljena masa. Ohranilo se je le ime Rugar ali Bugaraš skoro brez vsakega posebnega značaja in zavesti. Ob času, ko se je sistirala samostalna cerkev v Ohridu, je spisal bulgarski menih Paisij na Sv. Gori (Athos) v slovanskem samostanu Zografu bulgarsko zgodovino, ki je začetkom preteklega stoletja nekoliko mladih ljudi navduševala in vzbujala k delu. Ljudstvu so se odprle oči, vihar ogorčenja se je obrnil proti fanariotom, vedno glasneje se je zahtevala zopet samostalna cerkev. Leta 1870. je bil sultan prisiljen, posebno vsied diplomatskega pritiska Rusije, v tem smislu vplivati na ekumenski patriarhat; in Bulgari so zopet dobili cer^eno avtonomijo v obliki eksarhata, pa samo za podunavsko Bulgarijo. Grška zaslepljenost je gnala patriarha, da je izobčil iz cerkve bul-garskega eksarha, s tem je pa sebi odvzel moč in vpliv na izobčence. Eksarh je dobro računal, ko si je izvolil sedež v «) K. J. Jirciek: Geschiclite der Bulgaren, str. 505—516, Prag 1876. ') Imenovani po grSkcm mestnem okraju carigrajskem Fanar, kjer ima patriarh svoj scdei. Carigradu, pridobil si e vedno več škofij pod svojo oblast, slednjič tudi macedonske; po osvoboditvi Bulgarske dobiva tudi oporo od tod. Na ta način je pojasnjeno probujenje narodnega čuvstva Jugoslovanov in propast grškega vpliva. In tako je imel prav prejšnji patriarh, ko je rekel bizantologu Gelzerju, njegovi rojaki, Grki, da so vse izgubili, samo nadutosti in prevzetnosti ne. Z bulgarsko-eksarhično cerkvijo je došla tudi bulgarska misel v Macedonijo, dočim so se Srbi kakor očarani zbali nevarnosti. Bulgari, pridno, trezno, vztrajno ljudstvo, so namreč skrbeli za bodočnost svojo, srbska inteligenca pa, razkosana vsled medsebojnih bojev, lahkomiselna, brezznačajna, samopašna, spočetka ni ničesar storila za Macedonijo, dasi bi se bilo dalo iz vseh Slovanov, ki se zdaj zovejo Bulgari, vzgojiti najzvestejše Srbe. Natančneje govoriti o turški dobi, se mi ne zdi potrebno, ker so glavne poteze iz turške zgodovine itak znane. Z obleganjem Dunaja je dosegla Turčija vrhunec svoje moči. Od tega Časa je propadala do današnjega dne vedno bolj in bolj. Izmed balkanskih Slovanov so se osvobodili prvi Srbi, in sicer z lastno roko v vojskah 1. 1804—1813 in 1815, na kar so ostali pod vrhovno vlado sultanovo do 1877, tega leta je vstala tudi nova Bulgarska. Črna gora je bila, kot znano, vedno svobodna; Bosno in Hercegovino je okupirala (1878) Avstro-Ogrska, tako da morajo nositi turški jarem izmed balkanskih deiel samo še Stara Srbija, Macedonija in Tracija. Kultura In prebivavstvo. Po Balkanu potujočega raziskovavca bo iznenadila pisana raznovrstnost razmer; ako pozna zgodovino, se ne bo čudil, temveč razumeval pojave, ki se mu bodo nudili, in jih smatral za naravno posledico zgodovinskega razvoja; v nasprotnem slučaju pa bo moral vse posameznosti natanjko proučevati, da bo ume! celoto iz poedinih delov. Poleg mozaika narodnosti bo opazil kulturno razliko; našel bo špecifične kulturne sfere, ki so ostro ločene druga od druge; patriarhalno, bizantinsko, talijansko in srednjeevropsko kulturno sfero: v Macedoniji prevladuje bizantinska, le tupatam se opazi patriarhalna oaza. Dragoceno delo') za razumevanje balkanskih razmer je podal belgrajski vseučiliščni profesor in najslovitejši slovanski geograf Dr. Jovan Cvijič; od tam so po večem posneti sledeči podatki. ') J. Cvijič, Antropogeografski problemi balkanskog poluostrva. Beograd. 19Cß. Glavni nositelji bizantinske kulture, v katere sfero spadajo poleg Macedonije i pokrajine sredozemskega obnebja na balkanskem polotoku, so bili Grki in Cincari ali Vlahi; to kulturo so sprejemala tudi druga ljudstva, najmanj Turki in drugi mohamedanci, ki so se oklepali korana. Kakor omenjeno, nahajajo se v Macedoniji tudi oaze patriarhalne kulture, največje so v Prespi, Morihovu, Kičevu, Malešu in v Pijancu. Radi mešanice različnih kultur se Macedonija lahko primerja šahovski deski; prehodi so mnogokrat ostri in se vedno ostrijo, posebno če so s temi razlikami spojene tudi etniške. Najjasneje so na potu od Korče v dolino Prespo. Med tema dolinama leži pogorje Ivan, ki je ostreja kulturna meja nego planina Šar in Balkan, dasi je mejnik v istem kulturnem krogu. To pogorje tvori namreč najprvo mejo med nerodovitno in golo zemljo južnobalkanskega Epira in pa med rodovitno, širno macedonsko dolino. Tam i/W Grki, Cincari in Toski večinoma ob živinoreji, skoraj pristni nomadi; tu slovanski poljedelci. Kali cincarsko-bizantinske kulture v macedonskih Slovanih izvirajo iz časov, ko so jih Grki pokristijanovali; pogin cesarstva ohridskega in turška nasilna vlada sta ji široma odprla vrata. Bizantinska pravoslavna vera, grški škofje in popi bili so ji pijonirji, pa tudi grški in cincarski trgovci, krčmarji, rokodelci. Posebno zahodno od moravsko-vardarske doline je vladal povsod bizantinski trgovski duh, v teh krajih jim Armenec in Žid nista bila kos. Pod vplivom grškega trgovca se je razvilo trgovišče (čar-šija) tudi v severnih delih polotoka, posebno duh čaršije in način življenja in pridobivanja. Slovanski meščani so vzprejeli veliko te kulture, v južnih krajih tudi prebivavstvo na deželi. Kakor vpliva v ostali Evropi velikomestno življenje na ljudstvo degenerativno, tako se vrši isti proces celo v malih mestih z bizantinsko - cincarsko kulturo. Ti prebivavci »čar-šijski" degenerirajo brez dvoma; jasno nam to dokazujejo sključene, izžete postave, pristni tipi fizične propalosti, pravi dekadentje. Vzroki .so osobito nedostatek higijene, sedenje pri delu in razne rafiniranosti; zadnje lastnosti so jako karakteristične, smatrati se morajo za ostanke onemogle, destruktivne, trhle bizantanske kulture; razen pri Grkih; zdi se mi, so posebno v čislih pri Osmanih. Rodovitnost gineva ali vsaj oslabi v drugem in tretjem rodu; Turki in Cincari se obdržavajo samo z oživljajočim mešanjem krvi. Mesta dobivajo primernega nadomestila v slovanskem življu, ki dohaja s kmetov, s tem se dä tolmačiti slovaniziranjc bizantinsko-cincarskega kulturnega ozemlja. Razločno se opazuje ta proces v Skoplju, Štipu, Velesu, v najnovejšem času tudi v Solunu. Če se kvarni vpliv bizantinsko-cincarske kulture že fizično pojavlja v toliki razsežnosti, tembolj je to pričakovali na onern po ju, ki naj omogočuje urejeno skupno življenje in naj nudi pogoje za to: na polju morale in življenjskega naziranja. Ta kultura ne pozna zahtev dolžnosti, ne pozna pravnega čuta; združevanje v povzdigo celote je tu popolnoma neznano in nemogoče. Tu vlada morala najhujšega egoizma, ki pozna in vidi le samega sebe; vse delovanje in nehanje obstoji v malenkostnem varanju in sleparjenju; medsebojnega zaupanja ne poznajo niti po imenu. Nositelji te kulture so bili Cincari in Grki, ali v njihovo obrambo se mora pripomniti, da je tudi turški krvavi in nasilni sistem dokaj pospeševal to kugo, kakor se pod pritiskom pač marsikaj izkristalizira. Umevno je, da se tudi slovanski seljaki nalezejo te endemije, brž ko se naselijo v mestu. V obseg patriarhalnega kulturnega ozemlja spadajo razen Bosne, Hercegovine, Črne gore, severne in srednje Albanije, Srbije, Stare Srbije in severne Bulgarske tudi sevemozapadni macedonski kraji. V tej sferi živ^ fizično najmočnejša in etniško najčilejša plemena in narodi balkanskega polotoka, jedro tvorijo pa Črna gora, Hercegovina, Novi pazar in severna Albanija. Tu se je ohranil pri Srbih kakor tudi pri Amavtlh pojem plemena, bratstva, rodu in krvne osvete. Predstavljajo nam najplodnejša, najzdravejša in ekspanzivna plemena, od koder se neprenehoma vrši izseljevanje in naseljevanje v sosednje kraje; največ se pečajo z živinorejo. To so vam močni, energični ljudje; visokovzrastli, vitki, elastični; izrazovitih, inteligentnih potez na obrazu in ognjevitih sokolskih oči: najlepša evropska rasa. Vsi, tudi mohamedanski Arnavti, so zmerni, ne uživajo nikdar alkoholnih pijač, redko tobak in kavo. Še večjega pomena nego fizične lastnosti je njihova gorska morala, njihovo viteštvo, njihova požrtvovalnost in zmisel za moško družbo. To so bili bojevniki na Kosovem 1389. Čimbolj se oddaljujemo od tega jedra patriarhalnega življenja, tembolj slabevajo in bled^ njih žarki; v Macedoniji so popolnoma utrnili, zato niso Macedonci nikdar poskusili prave vstaje, prvi so prišli pod Turke in najdalje vzdihujejo pod njihovim jarmom. Macedonski Slovani. Osnovno prebivavstvo Macedonije tvorijo Slovani, med katerimi ležž raztreseni tuji jezikovni otoki, samo majhen pas Grkov južno od Bistrice (Haliakmon) se drži svoje materne zemlje. Slovani se jezikovno lahko razdele v štiri skupine: v zahodno, južno, južnovzhodno in severno-šopsko skupino.') ') Kanfov op. cit. Prvi (Brsjad, Mijaci) bivajo okolu Prilipa, Bitolja, v dolini Velike in Treske tja do Vardarja, dalje v okolici Železniške Reke, Prespe, Resna, Ohrida, Struge, Debra in Dolenjega Pologa. Njihov jezik ima člen (t, ta, to — v, va, vo — n, na, no, kakor n. pr. žena-ta, žena-va, žena-na), kar Bulgari pri svojih zahtevah pravic do Macedonije vedno poudarjajo in opozarjajo na bulgarski književni jezik, kjer je člen v navadi, ali 'pri tem pozabijo, da so ga sprejeli šele po dolgem obotavljanju: znamenje, kako malo pomemben je ta člen, posledica tujih vplivov. Sicer pa je v Macedoniji dosti redkeje v rabi nego v Bulgariji. Tudi pri planinskih Slovanih so na jezikovni meji narečja, kjer je nemški jezik povzročil nastanek člena, ki se stavi pred atribut (n. pr. ta bela roža, ta črn hudič.) Ta pojav e pa tako malenkosten, da se književni jezik niti oziral ni na-nj. ^ri jeziku odločuje najbolj obrazovanje glasnikov, in to spominja v Macedoniji (posebno pri Šopih) ravno toliko, če ne več, na srbščino, kakor na bulgarščino. Težko je sicer v enem in istem plemenu najti antropolo-gične razlike, ali pri natančnejšem zas edovanju se opazijo pač fine, od milijčja odvisne razlike. Med macedonskimi Slovani je videti često ljudi z visokim, zbočenim čelom, zoženo spodnjo čeljustjo, s temnimi, živahnimi, malimi očmi, s tenkim, ostrim, orlovskim nosom, z ozko, dolgo brado, temno kožo in temnimi lasmi. Prilipci, Kičevci, Ohridčani in Debrani so izbomi trgovci in rokodelci, doma in v tujini nevarni konkurenti Cincarom in Grkom. V Solunu so zapadni Macedonci nositelji slovanske ideje in emancipacije od helenizma. Med njimi so se ohranili znaki nekdanjega patriarhalnega življenja slovanskega, namreč velike, nedeljene zädruge; največje so med Prilipom in Bitoljem : navadno štejejo 10—15 glav, pogosto ima rodbina 20—30 članov, so pa tudi vasi, kjer so zadruge po 40—50 glav močne. Ženske nosijo nenavadno široke pase iz volne in lepo vezene, pisane rute (Debar, Ohrid), Južni Macedonci se odlikujejo po tihi, pasivni naravi, po finih potezah značaja in se hitro prilagodijo tujim lastnostim; nimajo pa špekulativnih zmožnosti, ki označujejo gori popisanega soseda. Seljaki okoli Kostura, ostrovskega jezera in Soluna, stoletja pod pritiskom spahijev, so skromni, trezni, pa razumni ljudje. Ti Slovani, pri katerih so se tudi nosniki ohranili, tvorijo ostanek one jezikovne skupine, ki se je zvala na Pelopo-nezu Milengi in Jezerci,') v Tesaliji Velegostiči (izumrii koncem 18. stoletja) in v Epiru Bajuniti; njihova naklonjenost tujinstvu, pasivni značaj, kakor tudi grška duhovščina in liturgija vtopila ■) Constantinus Porphvrogenitus, de adminlstrando impcTio, cap. 50, str. 223. Bonnac, 1840. jih je V helenizmu. V Kalkidiki je utihnil in zamrl slovenski jezik pred 100 leti. Kosturci (Kastorija), s tenkimi, zakroženimi obrvmi in pravilnimi potezami na licu, so kamnoseki in zidarji, v pogorju oglarji in se pečajo z rezljanjem lesä. Delajo po celem balkanskem polotoku, celo v dalnji Mali Aziji.' Južnovzhodna skupina: vzhodno od Kara-planine (južno od Dojrana) okoli Sereta in na dramskem polju (Drama), na Perim-planini in ob Mesti se zovejo Slovani Rodopi in govori neko traSko narečje, torej so bolj ali manj Bulgari. Planinci med Seretom, Nevrokopom, Demir-Hisarom se zovejo Mrvaci. Sopi, deloma že osvobojeni (Zofija, Vranja, Pirot, Vrača, Velbužd, Köstendil) segajo v Macedoniji do gornjega in srednjega toka reke Vardarja, južno do Belasice in Blaguš-planine (Štip, Kumanovo, Strumica, Razlog, Petrič, Rodovište, Gostivar, Tetovo). Stanujejo v primitivnih spletenih kočah, z enim samim >rostorom za stanovanje, pogostoma brez oken in dimnika, ^rebivavci Osogov-planine imajo prav divjo zunanjost: nosijo dolge, neostrižene lase in čepice iz ovčje kože. Šopska rodbina ostane skupaj do smrti roditeljev, včasih še potem. Vsled priseljevanja Arnavtav se pomika zahodna meja macedonskih Slovanov vedno bolj proti vzhodu. Arnavti se množe silno hitro, njihova gorata domovina jim daje premalo, da bi mogli brez težkega dela živiti obilno družino. Ponosni, do zob oboroženi muslim naj dela? Bilo bi sramotno za-nj, za to je gjaur tu, da se trudi in nabavlja živil; in čc ne bi hotel, se kratkomalo prisili, nevernik, ki ne sme nositi orožja. Turška vlada mora k temu molčali in niti ne more posredovati, ko bi tudi hotela. Gorjč mu, o komer se izv^, da se je pritožil pri kateri oblasti. Pripravljen mora biti, da ne umrje na postelji. Način poamavtizovanja je čisto enostaven, kakor ga nam slika J. Cvijič. Najprvo se pojavijo amavtske čete, ki odvedejo otroke ali koga drugega in zahtevajo potem visoko odkupnino. Ker prebivavstvu uropajo tudi koze in goved, tedaj stanovavci opuste živinorejo in obdelovanje od vasi oddaljenih njiv. Moški morajo v tujino, da zaslužijo kruh sebi in rodbini; med tem Časom se naselijo v vasi 3—4 amavtske družine. Amavti skrbč, da se vez sorodstva ž njihovim plemenom in z matemo zemljo ne pretrga, podpirajo se med seboj pri vsaki priliki. Tako tirajo moreč in ropajoč slovanske kmete iz vasi — in ta način naseljevanja cvete prav posebno okoli Debra, Poloda, Kičeva in Tetova. Vseh macedonskih Slovanov 1,182.000'), kristjanov in-mohamedancev; kristjani so po večini razkolniški eksarhisti, samo mali del v južni Macedoniji priznava ekumenskega (vase- ■) G- Welgand, Die luUonale Bestrebung, str. 18, jih računa pa na 1.200.000 glav. lenskega) patriarha za svojega cerkvenega vrhovnega vladarja. Patriarhistični Slovani imajo grško liturgijo in stoje pod grškim vplivom, toda njih število gine dan na dan v korist narodno-eksarhične cerkve. V zadnjih dveh stoletjih se je mnogim Slovanom vsilil izlam, v Rodopi se zovejo Pomaki: ti so obdržali veliko krščanskih običajev in žive v miru s krščanskimi brati po jeziku; v zahodni Macedoniji imenujejo take odpadnike Torbeše, ti v zvezi z Arnavti hujše divjajo proti slovanski raji nego sami Turki. V socijalnem oziru tvorijo macedonski Slovani delavski stan. na zemljišče priklenjeno rajo, ki mora muzelmanske gospodarje preskrbljevati z vsemi potrebščinami za Življenje. V prvi dobi turškega navala so bežali slovanski kmetje iz dolin v planine (na Rodopo, Rilo, Osogov, Šar-planino) in zmago-vavd, večinoma maloazijski Konijari,'^) so zasedli velika rodovitna zemljišča. Ker so bili sami le vojščaki in so poznali samo mestno življenje, pozvali so ubegle Slovane s planin na svoja veleposestva (spahiluke). Tako se je ohranil slovanski živelj ravno po najplodnejših dolinah. In tako so na Kalkidiki iznova oživele nekatere slovanske naselbine. Večina Slovanov nima svoje zemlje, temveč obdeluje polja begom in agam; le malo jih je svobodnih, toda svoboda jim je v sedanjih brezpravnih časih največkrat samo v kvar, kajti turški uradniki jih izmozgavajo do kosti, dočim odvisni delavci .šifčije* na čiflukih (veleposestvih) dobivajo vsaj hrano in obleko od gospodarjev in se jim ni bati bestijalnega postopanja in ravnanja turških uradnikov. Taka čifluška vas ima obliko paralelograma ali kvadrata, stranice tvorijo vrste siromašnih koč, tako da je cela vas podobna trdnjavi, kjer se gre lahko samo skozi ena vrata noter in ven. V enem kotu kvadrata je stanovanje begovo (selamluk in haremluk), v sredini stoji navadno lesen čardak (stolp), kjer beg puši s svojimi pazniki fine svaljčice ali čibuk in delavsko rajo razgleduje. O veliki kulturi macedonskih Slovanov seveda ne more biti ni govora, kajti „inter arma silent musae*; o njihovi zmožnosti za višjo kulturo pa jasno pričajo premnogobrojne melanholične narodne pesmi, ki se pridno zbira o in objavljajo v zofijskem „Sborniku", veliko jih je uglasbi srbski skladatelj J. Mokranjac in izdal pod imenom „Rukovet". Pred leti se je en ciklus iz njih izvajal v Lipskem in Berolinu in žel obilo priznanja pri občinstvu in tudi pri strokovnjaških kritikih. •) Iz kraja Konlje (Ikonija). Vsako leto osnavljajo v Macedoniji Srbi in Bulgari novih šol, Bulgari so imeli 1.1900 ljudsl) telesni stražnik. seboj huje, nego mohamedanci z obojimi imenovanimi. Kolikor se da sklepati iz bosenskiti razmer, je islam najmanj pristopen napredku in naobrazbi, in v Amavtih sta dve tretjini moha-medancev. Za skupen književni jezik in skupno abecedo se Arnavti še niso zedinili, do sedaj je 5 abeced in ravno toliko poskusov za književni jezik. V tem oziru se največ dela z Dunaja, samo da se nov narod izigrava proti Srbom. d) Cincari. Kakor že omenjeno, romanski Cincari (Arumuni, Vlahi, Kucovlahi) niso autohtonsko prebivavstvo v Macedoniji, temveč so se priselili s Pinda, ko so jim Turki razrušili mesta. Bivajo raztreseno po zapadni Macedoniji, kot pastirji na kmetih in kot rokodelci v mestih; najgostejše so naseljeni okoli Bitolja, v celi Macedoniji se jih računa na 80.000 duš. Od drugih narodov se vidno razlikujejo i po zunanjosti i po značaju in predstavljajo skoraj edino namešano pleme v Macedoniji, kajti oni ne pocincarujejo, temveč se naglo prilagodijo razmeram in se poslovanijo ali pogrčijo. Odlikujejo se po hitrem pojmovanju in po lokavosti. Kot špekulanti, krčmarji in trgovci, nadkriljujejo Grke in Žide. Tujih jezikov se nauče brzo in jih govore kakor svoj matemi jezik. Pred leti se je zanesla iz Rumunije nacijonalna propaganda med Cincare in s silno delavnostjo so se snovale narodne šole (55 v Macedoniji, 15 v janinskem vilajetu, 12 v Selfidžu)') v Macedoniji, Epiru, Albaniji in Tesaiiji. V Bukarešti so že sanjali o rumunskem cesarstvu s sedežem v Carigradu, naslanjajoč se na cincarske pastirje, ki pasejo črede svoje )0 zimi v Tesaiiji, Macedoniji in Albaniji, po leti na Pindu. 3rezuspešnosti in brezpomembnosti rumunske propagande mi pač ni treba dokazovati, to store praktični Cincari sami. Koje prišel G. Weigand v svrho jezikovnih študij k pindskim Cincarom, mu niso dali niti strehe, ker so ga smatrali za rumunskega ogleduha in propagatorja. e) Španjoii (ž i d i). Ko se |e porušila maverska država v Španiji (1492), začelo se je preganjanje židov, in ti so bežali večinoma na balkanski polotok. Največ se jih je naselilo v Solunu, potem v Galipolu in Carigradu, od koder so se razširjali po celem turškem cesarstvu, posebno v začetku 16. stoletja. Solun je ostal vedno središče Špan olov, ki so živeli tu v 17. stoletju v velikem blagostanju. Dvakrat so se med njimi pojavili tudi verski ') R. pl. Mach, op. C., I. c. reformatorji, njihovi pristaši so pristopili ponajveč k islamu (kovacrovci) in imajo še zdaj lastne džamije in turške šole, kjer se uče tudi francoščine. Vsied mešanih zakonov s pristnimi Turki izgubljajo vedno vei svojih narodnih posebnosti, samo to, da dosežejo pogostoma visoka mesta in da so trgovci, to je še znak njih židovske krvi. Po grških vojskah za osvobojenje (1820—1830) in po krimski vojski se je izredno povzdignilo blagostanje Španjolov na stroške Grkov. Veletržd in bankirji v Solunu so zdaj veÜ-noma židje. V Bitolju, kjer tvorijo židje 5000 duš veliko naselbino, pa spadajo med siromašnejše stanove. Po Känfovu so solunski židje srčni in nevarni ljudje, ne premišljajo se dosti, če je treba z nožem v roki braniti svoje imetje pred turško policijo. Doma govore balkanski židje špansko; v Solunu se jih sliši po čaršiji gladko govoriti tudi slovansko narečje okoliško. /J Cigani. V Macedoniji je razmeroma jako veliko ciganov (bulgarsko egjupci, turško čengele), toda ne žive kot drugje, po nomadsko, temveč so v južni in srednji Macedoniji priklenjeni na gospodarjevo zemljo in morajo delati na polju, sicer pa bivajo, kakor v Solunu, v lastnih mestnih okrajih in se preživljajo tudi kot godci, kovači in berači. Mnogo svobodnih ciganov na kmetih je bogatašev in se prav dobro razumejo z vsemi sosedi. S Turki praznujejo bajram in s Slovani Jurjev dan. Večina ciganov živi v bitoljski kotlini; pozornost vzbuja, da se ciganke dostikrat odlikujejo po nežnosti, ljubkosti, po belih in bledih licih. g) Ostalo prebivavstvo. Najmanj prostora v macedonskem mozaiku narodov zavzemajo: Rusi (4000), Čerkesi (2800), Armenci (300), Zamorci (200), Jurjevci (60), zapadni Evropci in Levantinci (9000). Pregledna štatistika. Ljudskega štetja v evropskem smislu Turčija ne pozna, in številke, ki se navajajo za prebivavce mest in pokrajin po jeziku in veri, so sestavljene največ po cenitvah, ki se vrše večinoma na podlagi oficijalnih zapiskov moških novorojencev, po .Nofuz-tefteru*. Tu se dela samo po veri razlika, da se odrastli mohamedanci pozovejo lahko k vojakom in da plačujejo kristjani davek od glave. Ker kristjani s podkupovanjem ali kakorsižebodi zakrivajo novorojence, je navadno število' kristjanov v primeri z mohamedanci prenizko. Pisec je porabil statistične podatke Vazilija Kančova, ki je bil nadzornik bulgarskih šol v Macedoniji, torej je imel priliko, da je opetovano prepotoval Macedonijo in natančneje proučil zamotane etnografske razmere. Rus Rostkovski') je rabil pri sestavi štatistike vilajetov Bitolj in Solun pofeg ofid-jalnega .Salnama" tudi matice patriarških in eksarških škofov, da izda kolikor mogoče istinite podatke. Macedonija po jeziku in veri: Po narodnosti žldje skupaj Slovan! .... 149103 1,182.036 524 Turki..... 4.240 494.964 _ 499.204 221 Orki..... 214.329 14.373 — 228.702 10-1 Amavti .... 9.510 119.201 _ 128.711 57 ancari .... 77.267 3.500 — 80.767 36 Španjoli .... Cigani .... — — 67.840 67.840 30 19.500 35.051 — 54.551 2-4 Rusi..... 4.000 _ _ 4.000 Cerkcsi .... — 2.837 — 2.837 : Armcnci . . . . { 300 — — 300 0-7 Zamorci .... — { 200 — 200 Jurjevci (Iverd) . 601 — — 60 : drugi...... 8.810' — 200 9.010 Skupaj..... 1,370.9491 819.235 I 68.040 j 2.258.224 100 Macedonska mesta: o I f I -C = s. ; -S" U U I t- S. 3 <55 t Sdim..... I Jenidže Vardar I Voden . . , ' Džcvdželija . Vcics . . . Strumica . . Dorjan . . . KukuS . . . Kavala . . . Lugadtn (LanK"«) • • • 10.000 4.000 7.000 3.000 12000| 6.200, 4.000* 7.000 26.00016.OO0I 5.100 251 4.000 — I 640i — 6.600I — 3.100 - 2.300 - 750 - 5.000 3.500 1.500 525 — 2.500iS.500118.000 30» 60 11.070 4.000 19.700 10.160 6.780 7.750 4001 200 9.500 I 250 - 2.425 OdncKi . . 54.700 54.01519.525 — 68456.50»' 4.800«.76(^193.9M •) A. Rostkovski, Rasprediicnic iltclcj solunskaeo vilajeta po nostjam i viroispovfdanijam v 1899. godu. (Živaja Starina, god X., grad 1900.) narod-Petro- MesU 2 6 s B a as Ö s f- g. S ž Prenos , Seres . . BaraktiDtumaja Kostur . . Demir Hisar I Petrif . . I Banjsko. . Drama [ Skoplje . . Tetovo . . Gostivar . Kumanovo. 1 Kratovo . . i Kofane , . IStip . . . RadoviJte . PraviSta . . NevTokop . Bitolj , . Grebena Župan . . KoianI . . Kajlar . . KruSevo Resen . . I Lerin (Florin) I Kičcvo . . iKlisura . . ; Hrupiila . ! Ohrid . . I Poligiro . . Kavadarce . ' Bcr (Vercja) , Struga . . Debar (Dibra) :Prllip . . . , Kriva Palanka 54.700 2.200 4.100 300i l.200i 2.4501 6.5001 350i 13.0001 8.500 310' 7.700 1.900 2.800 10.900 2.030 "850i 10.000 54.01519.525 — ! 11.90011.000 - ' 400 — I — 1.600 3.000 300 3.750 350 - 4.600 — — 4.950 3.200 2.820 4.750 1.100 8.000 l.»40 350 3.00» 5.500 16.900 1.500 6.350 15.030 9.000 3.100 5.800 2.500 2.600 8.700 4.000 1.250 5.000 10.500 500 3.000 3.000 30 5.000 1.50(1^ 50 634j56Ä» — 2.500 1.250 _ , - ' 750 120; -— 4.8008, 500 300 240 420; 100 760 500 100 600 — I I.IOO — 1.500 800{ 1.750 2.800 400 300 300 300, I50i 450! 800 -25' Z 501 30 i. 700 — 5.000 — 800 — 3.OO0 — 6.500 2.000' — 1.000 — ' 35Ö — — 10.500 6.200 — 2.500 — 191 110 7.000 5.500 150 - 300 — 4.000 570 84 3.400 720 460 32 300 20 SO» 480 — 20 — 2401 1.920; 1.700 200 350 100 360 500 200 1.-200 65 2.000 100 350 1.600 84 T70 600 120 850 22ft 5001 960 320! 150 500. 50 T 198.984 28.100 6.05Ö 6.190 5.840 7.190 6.500 9.040 31.900 19.700 3.735 14.530 4.500 5.910 20.900 6.-230 3.550 6.216 36.550 1.550 1.750 6.100 3.000 9.350 4.450 9.824 4.834 3.400 2.690 14.860' 3.0001 2.092 10.500 4.570 16.500 24.540 4.340 Skupaj . . .1 183.800183.5-2546.87515.80020.77667.660l21.0699.460r548.965 Ako primerjamo rezultate Bulgara in Rusa z rezultati Nemca G. Weiganda, vidimo, da se vsi trije dokaj skladajo, znak, da so cenivce vodili samo znanstveni nameni. (Glej tabelo zgoraj.) Etniško zanimiva je meniška domena Sveta Gora (Hagion oros, Athos-Berg). Menihi plačujejo sultanu samo letni davek, sicer so pa popolnoma svobodni v urejanju svojih razmer. V 20 samostanih živi: 4500 grških, 4000 ruskih, 1100 jugoslovanskih (srb. in bulg.), 250 rumunskih, 60 jurjevskih ^verskih) menihov. Menihi žive v silnem narodnostnem prepiru med seboj. Od nekdaj že so Srbi gospodarji Hilendara in Bulgari carskega samostana Zografa, kjer je spisal menih Paisij (1762) svojo bulgarsko zgodovino. Ostali deli evropske Turčije.') Ker bi delitvi Macedonije. sledila tudi delitev izvenmace-donske Turčije, podajem tu pregled vilajetov, etnografsko sestavljen : Turška Tracija (vilajet Jedrene (Adrianopell) 38.900 km\ 1,006.500 prebivavcev. Narodi II kristjanov moha-medancev skupaj Bulgari») . . . 470.000 115.000 585.000 58 1 Turki , , . , 3.000 250.000 253.000 25 Orki..... 120.000 — 120.000 12 i Armenci . . . 30.000 — 30.000 3 Oganl . . . . — 15.000 15.000 ' 1 Amavti , . , . 3.500 1 1 — 3.500 i ^ Skupaj . . 1 626.500 380.000 I 1,006.500 100 Bulgarskih ljudskih šol v jedrenskem vilajetu je leta 1898 bilo 255"), (?) otroških zabavišč s 1799«) otroki, te Številke od dnč do dnč rastejo, dočim število grških šol (baje: 289) *) pada ali vsaj ne napreduje, naravna posledica in dokaz, da gojenje druzega kakor maternega jezika v osnovnih šolah in v cerkvi greši proti naravi in pedagogiki. >) Sledeä SUUstlčnl podatki so posncU večinoma po A. Supanu (Bevölkerung der Erde, Ereänzun esheft Nr. 130 2u Petermanns Mitteilungen, Ootlia 1899) po A. A. lto»tkov.skem (op. c.) in A. KanJovu. ■) A. Supan naSteva samo 370.000 krifanskih Bulgarov; semkaj pa spada ie najmanj 100.000 Slmanov, kl so bili leda) pod griklm vplivom in so se oznaeili za Grke. Po bulgarski Statistiki je v turiki Traciji nad 600.000 Bulgarov. •) L. Niedcrle, Makedonskijat vapros (v bulgarsko prevel S. Srebrov), Sofija 1902, str. 9. •) R. pl. Mach, op. C., I. c. >) Idem, Ibidem. Stara Srbija = vilajet Kosovo (Sandžaki: Novi Pazar, Plevlje, Priština, Skoplje,') Prizren, Peč [Ipek]). Narodi mc'dtciv skupaj Srbi») . . . . Poamavčeni Srbi (AmavUii)«) . Arnavti . . . , Turki . . . . Cigani . . . . Qncari . . . . ŠpanjoSi (Židi) . tujd..... Skupa) . 461.000 (kat.) 10.000 7.430 3.130 12.240 13.000 130.000 262.000 94.000 474.000 4761 130.000 272.000 94.000 7.430 3.130 1.630 12.240 130 J 606 27-3 9^4 27 493.800 499.000 994.430 100 Te neme številke dovolj jasno govore o trpki zgodovini navedene pokrajine, zibelke srbstva, kjer spominja vsako ime, vsaka razvalina na slavno srbsko preteklost. V Djakovem, po srbski visoki šoli v srednjem veku imenovanem, v starem patri-arhatu, Srb ni varen svojega življenja, in krasno zidana cerkev v Gračanici (14. stol.) je služila pred leti Amavtom za konjušnico. Razmere so tu veliko hujše nego v Macedoniji, in se res ne more umeti potrpežljivost Srbije, kako more mirno gledati, kako ji more otroke, onečaščajo žene, kako se tepta z nogami svetinja lastnine. ') O tem južno od Šar-planinc Icie&m delu Stare Srbije sem ie govoril, ali tu ga pono\'lm, da se obdrži enotnost kosovskega vilajcta. •) Semkaj sem itel tudi onih 60.000 Sfbov. ki so beiali od 1880-1900 radi vamosU življenja v kraljevino Srbijo in (akajo mirnih fasov, da se vrnejo na sNoja imetja, katera so jim vicU Amavti. (P. Orlovič, Pitanje o Staroj Srbiji, v .Srpskem Književnem Glasniku«, str. 273, Beograd 1901.) *) ArnavtaSi so potomci onih Sdx)v, ki so v teSkih dneh turSkega nasilstva prestopili k islamu, samo da si reSljo življenje in imetje. Večina njih zna Se zdaj in tudi govori doma srbsko. Pomnijo Se dobro, da so bili pravo$la\'ni kristjani in luterega svetnika da so častili kot hiSnega patrona (srbsko .slavo*). V hudih časih bolezni hodijo v srbske ccrkve in samostane ter jih obdariajo, da bi zadobili zdravje in uteho. V svojih junaSkih pesmih, ki jih spremljajo na .la^io* ali gusle, opevajo Se zdaj srbske junake, samo da so Bogdana, Predraga ali Obillča zamenili z Alijo ali Zukanom. V pri-ste^-Skem (PriStina) sandžaku žive še zdaj pomohamcdanjeni potomci stare zetske (črnocorske) dinastije Cmojevičev, ki s svojim ugledom in bogast\'om podpirajo tudi krSčanske Srbe in jih branijo amavtskega nasilstva. (1, Ivanič, kroz Kosovo v Trgovinskem Glasniku I. XII!., št. 59.). Srbskih šol je v Stari Srbiji, severno od Šar-planine 100*), potem po en gimnazij v Prizrenu in v Plevlju, pa bogoslov-niča v Prizrenu. Albanija (vilajet Skadar jSkutari], Janina), 30.Qp0 km^ 970.000 prebivavcev. Vilajet Skadar, 11.700 km\ 322.000 preb. Narodi moha-niedancc\' pmvo-sla\'nih katolikov skupaj 1 Amavtl .... 80.000 _ 140.000 220.000 680 Srbi..... 40.000 30.000 1 — 70.000 240 Turki..... 12.000 — i 12.000 Oncari .... — 10.000 ' — 10.000 30 ŠpanjoU (ildl). . i 1 — 500 0^2 Oganl . . . .1! ! 5.000 — — I 5.000 18 Skupaj . . . 137.000 40.000 140000 322.000 1000 Srbi žive kompaktno med sevemo-albanskimi planinami in črnogorsko mejo in na Skadarskem Blatu (ob Skadarskem jezeru); kolonija v Skadru ima lastno šolo. Albanija se računa na severu samo do Drima in Bojane (prim. F. Presse', 23. febr. 1903), zato si upravičeno lasti in prisvaja ozemlje do imenovane črte. Vilajet Janina 18J250 km\ 648.000 preb. ! Narodi 1 ' molia-medancev pravo. slavnih katolikov skupaj 1 ''' Amavti . . . . 1 180.000 no.ooo 25.000 1 315.000 ' 488 Orki.....! 110.000 — 110.000 1 171 i ancari . . . . 1 1 - 1 180.000 — 180.000 27-7 : Slovani .... - , i 20.000 — 20.000 30 Turki..... lO.OOO ' — — 10.000 15 j Spanjoli (2idi) . . — — — 6.000 09 Ogni .... 7.000 — 1 — 7.000 10 Skupaj . . 197 000 ' 420.000 25.000 648.000 100-0 1 ') R. pl. Mach I. C, sandžak Debar sandžak Elbasan sandžak Korčak Južni del janinskega vilajeta je popolnoma pod vplivom Grkov, in so njihov jezik, njihovo pismo in njihove šole jako razširjene. Geografsko in etnografsko pripadajo k Albaniji še deli vilajeta Bitolj, v kolikor se ne štejejo k Macedoniji in ne leže zahodno od pogorja, raztezajočega se od juga proti severu. To so kaze: Mat....... 9.068 prebivavcev Doljni Debar . . .12.013 Elbasan..... 23.699 Pekin......14.776 Gramoš.....17.630 Korča...... 66.835 Starovo...... 23.424 Kolonija .... . 18.711 186.156 prebivavcev med njimi 8174 Slovanov, 3597 Cincarov. Turška Tesalija ima 65.642 prebivavcev. Semkaj spadajo južno od Macedonije ležeče kaze (okraji) solunskega in bitoljskega vilajeta: Selfidže (.Srbčište"), Elasona in Katerina; med temi 65.642 prebivavci je 47.818 Grkov, 9003 Turki, 7576 Cincarov in nekaj Arnavtov (225). šole so grške, samo 12 rumunskih. Carigrad s sandžakom Čataldža obsega 3000 km^ in ima 8^.000 prebivavcev. (Po Hübnerjevih geografsko-štatističnih tabelah (1901) imel bi Carigrad 1,125.000 stano-vavcev). Po narodnosti so prebivavci Turki, Armenci, Grki in zapadni Evropci. Jugoslovanov je okrog 60.000 duš. Na etnografskih kartah prestanejo Bulgari že pri Jedrenu (Adrianoplu); dalje do Carigrada med Črnim in Belim (Egej-skim) morjem označeni so samo Turki in Grki. Dejstvo pa je, da prepevajo na pravoslavne praznike tako rekoč pred durmi Carigrada ob Bosporu bulgarske pesmi in se pleše ob zvokih .gajda* jugoslovansko kolo (horo), kajti že že eznična postaja Hadum-kej, samo 25 km od Carigrada, je bulgarska.') Druga bulgarska naselišča v okolici carigrajski (kaza Čataldža, Silivri) so: Deli-Junus, Taja-Kadun, Derkos, Tarfa, Čanakča. Emrihor-ČauŠlija, Bedielere, Kestemer, Maluk-Čaltik, Golčm - Caltik, Kučuk - Sejmen, Geluere, Kulučlija, Unuirga, Dag-Enikej, Iseča, Sineklija, Kurfalija, Avren in Sultan-Čifiik. V kazi Silivri so samo tri grške vasi: Fener, Čanta in Ple-vanos, pa tudi tu umeje četrtina prebivavstva bulgarsko, samo da so grškega mišljenja; v okraju Čataldža so Grki malo šte-vilneje zastopani. Ti Bulgari se vedno bolj odtegujejo vplivu >) Ofejkov, Bulgari pred zldo\1 Carigrada (Bulgare pod strnit» na Cari-pad. PeriodUcsko spisanic knj. XXI.-XXII. str. 488-499, Srcdec (Sofija) 1887.) grške hierarhije in so imeli 1898 štiri lastne ljudske šole, nekaj otroških zabavišč') in eno bogoslovnico; Srbi so pa imeli en gimnazij (do preteklega leta 1902]), imajo dve ljudski šoli in list: »Carigradski Glasnik*.^) Od Carigrada do Jedrena (Adrianopla) bivajo Bulgari v kompaktni masi in tvorijo glavno prebivavstvo. „Povsod, kjer je rodovitne črne zemlje in hrastovja, stanuje Bulgar, in samo, če se bliža morska obal in ni več črne zemlje, srečaš trgovskega Grka," je rekel neki kmet Ofejkovu, ki je todi potoval in povpraševal po bivališčih Bulgarov pred Carigradom. Kompaktne jezikovne pokrajine. Tri narodnosti pridejo tu v poštev: Grki, Slovani in Arnavti, med katerimi životarijo osamljeni in raztreseni odlomki drugih narodov. V nekaterih krajih se pa mešajo tudi te tri velike skupine, pri delitvi bi se torej trčilo ob težkoče, in postaviti bi se bilo treba na stališče, da se imajo odlomki (jezikovni otoki) priklopiti glavni masi, da se ji sčasoma v vsakem oziru prilagodijo in se polagoma spoje v en narod, kar se dä doseči brez nasilnih sredstev. Kompaktno srbsko-bulgarsko ozemlje šteje: v Maccdoniji in Stari Srbiji .... 1,397.000 v severni Albaniji........ 70.000 Slovanov v turški Traciji in sandžaku Čataldža 605.000 I Skupaj . 2,072.000 duš [Arnavtašev.......... 130.000) V tem slovanskem ozemlju (v Stari Srbiji, Macedoniji, turški Traciji) biva na prostoru 133.000 äw'raztresenih: Turkov 722.000, Grkov 310.000, Arnavtov 371.000, Cincarov 80.000. Armencev 30.000, Ciganov 69.000, Španjolov (Židov) 68.000, tujcev 16.000. Kaj naj se zgodi s temi 8 heterogenimi jezikovnimi otoki v slovanski masi? Ali se lahko razvijejo v narode in sami določajo svoj nadaljni obstoj ? Gotovo ne. To mora priznati vsak razumen človek. Posebno pa ne Španjoli, Cigani, Armenci in Cincari, ker je njihovo Število preneznatno in nimajo niti stalnih bivališč. Prav pravi Weigand o Cincarih, da ne bi mogli ekzi-stirati kot samostalen narod, če bi jih bilo tudi pol milijona ali cel milijon, ker jim manjka drugih pogojev, t. j. ne stanujejo v kompaktni masi na večjem prostoru. Tudi Turki ne morejo priti v poštev. dasi jih je veliko več. kajti kakor so v preteklih stoletjih na žalost evropskega kulturnega sveta ') R. pl. Madi, op. C.. I. C. ») I. IvanK, Kroz Kosovo (Trgov. Glasnik, I. XI(!., Si. 80 In 81. u Beograd». 1903) pokazati absolutno nezmožnost za kulturo, tako nam hočejo še sedaj dokazati, da je treba iskati moč in vrednost le v nasprotju tega, kar mi cenimo kot najvišje ideale človeške kulture. Še manj se je ozirati na Amavte (Albance), ločene od Albanije, ki so v zadnjih desetletjih vdrli v Staro Srbijo in Macedonijo, s puško in jataganom pregnali prejšnje posestnike z zemljišč in ki bivajo zdaj razsejano na slovanski zemlji. Ti odlomki, posledica velikih viharjev in burnih časov, ki so besneli po balkanskem polotoku, bodo našli mimo bivališče — ne da bi bilo treba proti njim rabiti silo — v glavnem, osnovnem prebivavstvu in ž njim delovali na uresničenje onega kulturnega ideala, za kateri se človeštvo bori že tisočletja. Do imenovanih dežel laste si tudi Grki svoje pravice. Pač ni treba veliko besed, da se njihova smešna in nenaravna zahteva ovrže. Vpraša se samo, kako bi bilo mogoče, da bi 310.000 Grkov, raztresenih po dolgem ob obalih in od materinske zemlje ločenih, vladalo nad heterogeno, gosto maso 3,430.000 ljudi?! Razmerje je 1:13, in sicer so Grki 1, Slovani 13. Cela slovanska (srbska in bulgarska) sfera s Carigradom in Albanijo obsega okrog 5,000.000 prebivavcev. Grško jezikovno ozemlje. V vilajetu Janina.........110.000 v Tesaliji (kaze: Selfidže, Elasona, Katerina) 48.000 v Macedoniji (Grevena, Anaselič) . . . 39.000 Grkov Skupaj . 197.000 Mej njimi je: Turkov.........!......10.000 Cincarov................ 203.000 Slovanov (v Anaseliču).......... 2.000 Skupaj . 21.5.000 Celo grško jezikovno ozemlje ima torej 412.000 duš; če se semkaj prištejejo še Grki s Krete, s Sporadov in malo-azijske obali, okrog 1,200.000, tedaj priraste v slučaju likvidacije Grški 1,612.000 podložnikov. Arnavtsko jezikovno ozemlje šteje 790.000 duš in sicer: Amavtov 708.500, Turkov 20.000, Cincarov 10.000: Španjolov 11.000, Ciganov 12.000, Slovanov 28.500; skupaj 790.000. Iz navedene razdelitve se razvidi, da je mogočni trup balkanskega polotoka srbski ali bulgarski, dočim so udje: Helada, Epir, Tesalija in otoki — od Grkov naseljeni. Korespondenca dr. Jos. Muršca. PrioMU dr. Fran Ileiie. V Častiti gospod Jakob Gotnilšak, sedaj umirovljen profesor verozakona na državni realki v Trstu, mi je blagovolil izročiti korespondenco svojega ujca, 1. 1895. v Gradcu umrlega profesorja dr. Jos. Muršca. Šlavna »Slovenska Matica" je ustregla moji želji ter sprejela Muršfevo korespondenco za „Zbornik". Pa je bil tudi pokojnik skozi desetletja v življenju našega naroda važna ličnost, ki je, oplojena z idejami svojega rojaka Stanka Vraza, z vnemo posegala v razvoj slovensko - hrvatske zajednice, uspešno delovala na slovniškem in šolskem polju, vodila 1. 1848. graško »Slovenijo" in z njo ves Mali Štajer ter si postavila neminljiv spomenik v srcu svojih krajanov, Bol-fančanov v Slovenskih goricah, bogato jim obdarivši cerkev in šolo. Rodna mu župa bolfanška je po njegovi zaslugi med dosmrtnimi člani »Slov. Matice". « Pod točko A. sledi korespondenca, ki sem jo prejel iz njegove ostaline. To so pisma, pisana njemu. Pod točko B. pride nekaj listov, ki jih je pisal Muršec drugim. Nekoliko jih je objavljenih v »Domu in Svetu" iz I. 1901.; teh ne mislim ponatiskovati, pač pa jih hočem po glavni vsebini posneti. Pisma, ki jih je pisal Muršec Stanku Vrazu, se nahajajo v vseučiliški knjižnici v Zagrebu. Nekaj pisem, ki jih je pisal Macun Muršcu, je že objavljenih v istem »Domu in Svetu", a nekoliko Vrazovih v „Djelih Stanka Vraza" V. Tudi teh ne bom ponatiskoval. • « » Vsa pisma seveda niso iste vrednosti. Mnogo jih je zanimivih le radi tega, ker nam kažejo, kako si jc za Gaja in Prešerna na Štajerskem gajica utirala pot, in pa radi tega, ker se v njih vidi borba štajerskih narečij s kranjskim knjižnim jezikom in s srbohr\'aščino. Gotovo pa je, da enkrat komu prav pride vsako poročilo iz preteklosti, najsi se za prvi hip in s širšega stališča vidi še tako brezpomembno. Radi skopo odmerjenega prostora prinese »Zbornik" drugo polovico vsega gradiva šele prihodnje leto. Tam bode osobito najti korespondenco, ki se bavi z dogodki leta 1848. in sledečih let. V letošnjem .Zborniku" ob avljam starejša pisma, oziroma pisma mož, ki so že znatno pred . 1848. začeli Muršcu dopisovati. Ker je gradivo razdeljeno na dva zvezka »Zbornika", dodam komentar Šele na koncu. A. Pisma pisana Muršcu. I. Fran Polanec Muršcu. (1827.) Fran Polanec naznanja v nemško pisanem pismu Muršcu, slušatelju drugega leta filozofije v Gradcu, (torej I. 1827.) od Sv. Martina v Sulmski dolini smrt njegovega očeta in ga spominja na materino željo (pač da naj stopi v duhovski Stan), ki je bila tudi želja pokojnega očeta: „ÜDJein befter 3ofcp^! JU oUer crft SKat)! bin it^ »erbunben ben SBuni(^ bcinct lieben a)iutter bir anjucmpfcljicn, baft fie bicl& beijm fiol« ^erum faßt unb laufenb 9Kaf)( fjerjlil) tüjfcn loftt Scld^cr Šunj^ beine« fel. lieb «ater« ber größte roar; bitte btc^ nt(^t gejdjröft JU Ijabcn .. . ." (20. maj'nika so očeta pokopali). II. Ivan Klajžar Muršcu. (1830-1843.) 1. G. Jožefu Muršecu k' njegovi novi meši, na 29. den Avgusta 1830.') SllSim dncs vefelo petje Se po oelncm doli razlef, Slitim dekelce nedolžne S' fanti red Ti Ilavo pet'; Tak perpuftl naj tud' jas Dajam flabc hvale glas. Lepo jc, Ci zlata krona Glavo krala obfvcUt, Ci oWaft krez vso iivlenje Njeml v' rokah fe (fl ?) leli. Pdek bllfka zbruSen meč. In grozi krez hude fef': ■) Čestitka ohranjena v poznejšem prepisu zato v gajici; le .f Se spominja tMhoridce. LepSI mi je 'z rožic vencc, Mdtnika l(da obfvctii; Terdno pfavi: Da Zvelifar Ladal waljc vfc raoö. Smert! Kdc jc zdaj zbfuSen mci, Brumnih ncmaJ morif več. Mladeac ncki flavo dobil, Kej jc $el v' Iten-avi boj. Kej je ftrah In' ogcnj vieval Notri v" fovražnikov roj. Kdc mce blifka, miiofl spi . . ., Smert Itdc 'ma fvoje gofti. Slavo Mladenc boi zadobil, Keri Boga zvolil si, Kej pravico in" refnico Bo2jo (ei razširjati, Kej zablodnim ItalcS pot. GreSniltom nebeški hod. Kcr'ga kraia čafti taka Moč, kak NaS njo posedi; Bukve krezi vfih živienje V rokali fvo ih on dcrit. Njega peta t ači fmert. On skoz milost je pbdpcrl. Svetoft se na čeli bliska. In dobrotnod v' kril' sedi, Vscmogočnoft njega kinča Pred njim zemla te zboji; Svet zapoje Anglov zbor, Svet kriči nebeški dvor. Toti Bog, ker z' zvezdnim plajšem Se odeva. keri ma Svetov več, kak lud' na zemli, Ino njih razvračat zna: On za \i'e TI bo zaplat. Njemu v' krili Ti maš fpat*. Teb" ime v" žtvicnja bukvah ^loh se čirto "ma Tvetlit, Kak fkoz noč prelubi mesec Z' zvezdno lučjo je oblit: Zato dnešni venec Ti Večne čafe zeleni. 2. Ivan Klaj2er. Klajžerjeva Čestitka Muršcu za god (Sazhoderkano 20ga Velikotravna), v kateri je ne posebno duhovito porabljena Knobelnova pesem od ,novc krame". — 3. Vifoko pofhtuvani Gofpod Kaplan! Jel Ti nizh nevefh, kaj Koflanjovez sazhne? Al rakom shvisga, al poflufha rajfko ptizo? — Sem zelo jaf ali on ne shganje vreden. Jaf vem kej Ti rad bi kaj noviga vedel, tak ali poflufhaj — parturiunt monies — Murko namifli odsdaj zhafopif ^lovenfki vundavati, ino toto njegovo nakanenje bodo (pa kaj sa totokrat sa iftino fhe ne porefnim) Kopitar, ^lom-fhek, Jarnik, Zhop bibliotekar Lublanfki, ker vezh jesikov govori, kak ker drugi skos den njih more nafhteti ino neki drugi |vun') prečrtano] na djanje perpelati [trudili prečrtano] njemi perpomogli. Ti ker Slovenji na krili fedifh, ino is njenih perf fladko svaro matemega jesika sisafh, Si bofh s-pravo gorezhoftjo kakti kera vfakiga Slovenza praviga kopita prav shivo sashaga tak hvalitevno naprevsetje nesmeme zene s-okufki Tvoje marlivofti po Tvoji mozhi sgotoviti ne prepuftil. Al Ti bofh tudi druge korenjake biftriga vuma k-tak flavitnemi •) Kar je v tisk pa pomeni mo drobnega tiska, pomeni, da Je v pismu prečrtano; ležeči e pripombe. deli podvuftiti vedel. Saj fe fpomnifh onili Slavnih Jarnikovih bcfed: .Sarja lepa Te rasllva zhef Slovenji GoraUn, Sbiija dremanje zhaftliva, osnanujc fvcUi dan. .t^lava bode fpct dovcla, ki i' je prvikrat pai bita pisana ,sJo*, a pisec Je .s' izpremenil v .z'. ») pred časa zopet zh. no mu Tvoje naročenje pohlevno al vender zaflopno povedal, al vufte fo tak kiflo saietele čelo fe zgerbančilo, kak da ba Njih s špaikoj okadil. pregučali fo: to blo fe moglo že prije opraviti, ino ne zdaj terjati, Tvojega pifma fo pred raenoj ne hteli gorvtergati, al po befedi boš z dekanovih rok odpifek dobil. Veli, povej kaj mam dale ftoriti? Prihodno nedelo bo Leopold Priger s A(?)ihmayerovoj Paulinoj zdan. G. Matjašič je z zelega ferca vefel, naš novi lubi tovarš Fraf vefel, kratki no debel. Naloži na (korem kako opravilo Tvojemi Ptuje 12. Dec. 1840. Ivani bodi zdrav no zadovoln. 7. Jlirske Novine". Lubi perjatel! Ti maš velko zavupanje do Klajžara, da po Tvojem pismi misliš, meni bi fe ker pot za Te povnožal: jas fem zkoz rajtal, iftini perjatar ma do moje duše ino tela vso oblaft, če pa nače misliš al fe krez Klajžara drugo nagovoriti daš, zato mc nc krivi. Tvojo pravico per Dehanti fem s- gladkoj ino lehkoj prošnjoj zderžal, ino tak dobiš plačo po Tvojih kvitingah zapisano. Češ pa Ti matere Slave ponemčani Sin dobroto zkazati, tak per Gašpari zavdinjaj 2 kolara od dugofti kak je perložena {izprva pcrlos , .) nit ino ak fi na voli plačaj, jaš Ti bom istrošek naj beržej, zkoz Kanclara al drugo priliko poslal. Maš caša obilno, nam piši fladke novičc ino Če fe lehko zgodi, fpozvej ali bi fe ne bi fmela ino kelko bi fe moglo v Stem-pelom napreplačati, da bi Ilirskih novin ne trebalo po liftah pečatiti ? G. Sonekara z nj^ovoj ženicoj je ftrašno matemča prijela, da je obuh živlenje viflo na klini, al hvala Bogu dnes je bolfc ino jutri mislim bota že po hiši hodila. Kaplan G. Lešnik fe z- bolenja zkopal, al Medved boleha, Kanclar obra-suje, Kocbek poftni predgar, Ptuje Robača čaka. Tak fem Ti povedal kaj fem vedil, še tudi ti povej kaj veš posebno kaj začnejo moji školarski znanči. Z Bogom Tvoj Klzr 8. « Stanko Vrat. — Računi. — Kremptove .DogodivŠine'. Pje! Ti erjavi Sin! Jaf bom Tebi no Tvojemi Vražjemi {izprva Vras ..) Stainki že pokazal, koga bota terjala? namrezh terjajta prav golto Ivana, bo fe tvojega duga že spomnil. Zgodilo fe je relen, da mi je Stainko pisal nekak ob fmerti mojega lublenega far-mefhtra Goluba, ino da je tiftofart precej zmot mene ftiskavalo, tem tifti lift nekam zavei^el, da je do dnefhnega dneva ne več videl fvetle luči božjega fonca ino meni toti dug fe ne v pamet vrinil, dokler fe mi ove dni ne z Tvojoj čerkoj spomenil. Toti dug boš Ti ja htel poravnati, da bom Ti po nekih dneh poflal peneze z Tvojoj ftoloj vred po pokojnem majori Leuen-felt (s ?) kero po militarskem dovolenji bo nafhega Invaliden-komanda fmela plazhana biti, le fhkoda da vam je ludicium militare mixtum v Veroni zeli kondukt od 35 fl 8 k na 30 fl 32 k podbilo. Kak bote fe tedaj talali? Dale ftoji v protokoli (^ang 4. «tobtpfarrgciftlidjen 4 fl; keri možeki') fte poleg bili? po imeni je ne nobeden začoderkan, ino Peserl tudi ne Vondruška fe ne spomni več na toti fprevod. Dale ftoji ßonbucicrung . . 2 fl vender s ftrihom preresano, sakaj? v vfeh sprevodeh pred totim e sa konduciranje 1 fl; sa totim nič ne poftavleno razvun za hod. Pozvej da, kako fi Gračari kres to zagovarjajo pravičo? (Pje gril zdaj Te majo, daj rajtingo od Tvojega hišuvanja) Vzem da Lubi pcrjatel pifek v roke, či nemaš od pofta preflabih, no že mi nekaj na skorem piši na primer: kaj de ajo moji nekdašni konškolari kaj zveš al veš od milih bratov Slavjanov, kaj še za drugih novih novic? Nedugo fmo to ftaro Katinko pokopali ino nc bo lekič dugo, da bomo ftarega Adelsb|cjrgera hranil. Gofpodin Vras je poftni predgar ino kak fe dohaja občudvan pohvalen od celega mefta. Kocbek po {b ?) prihodni tjeden fe mogel na Polenfhak prefeliti; ino Krempl so mi včere )ifali, da nemška cenzura naj t>erže njihove hiftorije^ dopuftila tiskati, ino da nek glupaft čensurant rekel: kak bi Windischar ker dcno umel kaj pifat. Bodi zahvalen za Tvojo fpominbo ino rad Tvojemu Jvani Spodaj je napisal pač Muršec: «ciHtutionJflflb öom t- SI- «>• Br^fft- •) pred ž je znamenje \ o je pač prečrtan prvoten .s*. ') sigurno izpadlo: nc bo 9. (20. III. 1841.) Računi. — Kremplove ,DogodivŠine'. Lubi Prijatel! Štogod ljubav, sloga flvori To fc nikad nerazori. Salus, honor, virtus quoque, sit ct bcncdictio. Naj Ti krallia ova flova diiijo Tvojo godovno. Jalc na nledrim majd Aj prigarii i Ti DilaSce fc \T4zi. S ljubavl jih rado lako svaka k tebi Kano majka dragu .N^oja mijcl tc2i. Od serdaSca čado. Perjatar bodi da telko dober, ino od totih perloženih 10 ra nski poplačaj per Damiani Fr. dug tak Tebi oftane 4. fl plače od Knilsoovega sprevoda Ne je vsa. al veš drobiš v pismo perlagati je ne prikladno, kaj Ti več še gre bom za {Uprva s) dni Maja naj beržej sam Ti pemesel, no s Protokoli spilano specifikado ?okazal. Al ovači nemifli da bi z nize postavlenoj zumoj (e voja al kerega drugega mešnika Čaft kelko telko kvarila, ino kakega sagovora za spravičit fe treba bilo: zrok tote zmote [fte Gospon pa fvojij je Protokol, kak fe mi terdno zdi; ino meni fi [skoro ne) dopalo zumo s vefeljom vzeti, kera bi ovači zkoz pomudanje znala celo vunoftati al vfe toto bom Ti naj leži lam dopovedal. Ino kaj Te (em za konduciranja pobaral, tega ne mifli, da ba htel Tebe krivične rajtinge podužiti, temoč za potrebnega meni vedenja per toti sprevodnoj redi. Dale da Frisa pomiri, no mu trepece preženi nekaj mi je Fašenk, nekaj mertvoft, nekaj kda kda v moji službi naletezhih opravilifzj obilna vnožina odpisek zabranila, bo ga na kratkem dobil. Krempel fo fi za svoje dogodovšine precej v skerbi, da je nek nemacki censurant, kaj fem Te me zdi ze flednofart ze napre toto poterti fe grozil. Tote dni, kda bo fe vdalo bom feP) ino Peni ak bo mogoče, naznamnano knižico spelal, dale poslal po Tvoji befedi. Kocbek bo fe, či ravno ne rad prihodni tjeden na Po-lenšak felil; kaj je čuti, bo ker drugi za njim naftopil, al bojo ker Beneficiat kaplanuš; kda boš imal troško dugočasa čerkaj pifmice želčno pričakane Ivani 20. Marca 1841. 21. , , Od včeraj fo naš Dekanuš zboleli vidoma precej nevarno. Perjatar piši da hitro kda boš ove peneze v roke dobil. ') izpna: fhcl. 10. (8. VI. 1841.) Gostovanje murskopotjskih Slovencev. — Prihod škofov. Lubi perjatel! Z. Tvojim pismom (i Ti mene više nego Daniela splašil; vender Ti z serca zahvalim za Tvojo obvestenje. Kak pa, bi fe ne bi dalo, al bi RidI z fvojo besedo ne bi po nobeni viži zamogel Wisenauera na bolšo pamet obernli? al je Daniel telko falil? al je morbiti nači začoderkal, kak je v roke dobil, jas fem njegovega Duha spregledal; no nevem da ba načišni bil kak ovih drugih? Al je resen on lam tak nesrečnik, al nema celo nobenega para ? Daj da na skorem krez to kratki odpilek. Včere fem Strebelnovo čerko s Nedwedom po svojem žleženji (ni) v Zmureki školnikov Simon zdal, ino to je bilo gostuvanje po navadi Murskopolnih Slovencov, celi popolden fo fe vkup važali, ino k zarokom pelali z takim copotom, rožtanjom, da se celo mefto gibalo. Či bi kaj krez Pugšica čul, da je zatožen, zagovori ga kelko moreš, on je nedužni, kak bela ftena. Neke farmeftre, kam bojo škof prišli, pre trepetec šiple, ino neki ga čejo ze vso njegovem ftani prileinoj čaftjo sprijeti. Piši ali na-skorem, še prije kak boš v mojem imeni htel moje pajdaše pozdravit. 8. Junia 1841. Ivan. 11. (14,111. 1842.) Klajžar misli na mesto katehetsko. fiicber Jožek! Vunder da piši, al fi peneze dobil? no kak fo kaj krez (ixprva kres) nas Rujčane za obfojenje zvižali; no še pozvej če ba G. Jurkovič lift, kerega sem mu pisal, dobil no naj da mi odgovor celo na skorem spisani poš e. Al je refen kaj ba Ruedl v kako pravdo bil zamotan, kak fe tu nek tak guč tepe. [FradI na Poleniaki lifti ki.. Kaj fo za komp) Kaj fe Ti zdl, bi flo-bodno fe za kateheta noterprofil, mene na toto prošnjo precej skušnjava moti. Saj boš mi po Tvojem perjatarskem dobro-mišlenji potrebni fvat (!) dal, vender Te prosim ne mej tega, da Te tak niše ne bo pital, nikomi bres potrebe mujfli. P. 14./3. 42. J. Klalžer 12. (21. ill. 1842.) Vrazovo ,Kolo'. — Pismo Vrazu in Gaju. ,Danita'. — Ptujska župnija. Prclublena Duša! Tvojo pisinico (em dobil ino verjem, da še ne fi ponemčan, da još plamen Slovenske iskrenofti v Slovenskem Tvojem (erci jako puhti. Al glej kak daleko Gradec od Ptuja, tak močno fl moji Slovenski znanolti naprej preletel. Tvojo kolo al Frafovo kolo al či bi bil ravno potač fe do mene još ne perkotalo, kaj bo v sebi zaderžalo, trohe ne vem. Ti boš mene vem da gerde nemamofti za Slovenšino poduzil — no naj fi bo — al Čuj, jaf fem lani dvakrat na Vraza, da bi mi Danico 4|h flednih tečajov za gotove denare htel ofkerbeti, letof Ino) njemu no Gaju fe podftopil pitati, |da h) kak bi bilo napravli da bi znal Ilirfke novine čitati, ino ne vfakega lifta k ftemplanji posebno pošilati, al ne fem bil vreden le čerke odgovora dobiti; da ali po takem čejo nemi Horvati,biti ino vifoki štimoritniki Štajerce pomiluvati, naj že bojo. Češ tedaj da bi jas Slovence na prenumeratio na Kolo nagovarjal tak na skorem tifte knige zavjetek no važnoft mi dopovej no ceno knige, no či premoreš |4rch fladnih tečajev] Danico 39: 40: 41g| leta za prebiranje pošli, jaš ti njo po kratkih tjednih pošlem domo. Dal da lubi perjatel čedno zezvej, kak bojo, po Jurjovem duhovno vižanje v Ptuji sodločili, bom provizor, bojo me dol poftavli, bo kdo lučki prišel, bomo dugo na odrešenika čakali, komi mislijo temporalia komi ftiftane gorice zročiti —? Kclko veš al na fkorem zveš telko piši; ovo pa kak berž bo mogoče al piši po perjatarskem razodenji ne z zakrivanjom z. fladkimi befedami, da fe jedro zkozi [obot| fkomjo shmahnik zavitkov ne more dogledat, ne mifli kaj ba perjatarska iftina mene gda merzila, Bog da bi nje na Pluji fporedno bilo. Stari Jurman no Frasinja tkaučka fta ne davno vmerla. Naš Pukšič je pre bolehavni, Stranjšak, Munda, Kancler fe ti perporočijo. Maš ali časa obilno ali le kelčkaj, nakloni fe prošnji Tvojega 21g Sušca 1842. Ivana 13. (23. III. 1842.) Prenumeracija na „Kolo". Luba duša! Ne zameri nii, da te drugoč dražiti morem, za tega delo: Jaf fem, tak fo mi gofpodje z škofove kanclie pifali ftempel za zkazingo kres popravleno jus cajunonicum pre dužen, da e on Gofpon, kojemu fem toto plačo v roke dal, za fe poderžal, coj pak je zdaj nofil, je nobenega ne v kancliji najšel, tak zkaži mi toto darežlivoft, no še toti tjeden mi dug v kancliji poravnaj, on znefe 30 kr tu frebra, Jaf bom Ti ga prilično ak očeš z- činžom odrajtal. Zahvalim Ti s. ferca kaj fi mi pifal s Porkom ino prije? ino za volo cašopisa da glej, ak le mogoče, da natifkan poklic na prenumeračio, či je, mi v roke spraviš. Pošta leti, zato sklenem no Ti vošim naj vefelejše praznike. 23. Marža 1842. Ivan 14. (Poštni pečat: .Pettau 12. Apr., Gratz 14. Apr." — 1842.) Prenumeranti na „Kolo". — Ptujska župnija. Perjatel Prelubleni! Da neboš prevelko cagal no fe moji mudnofti jezil, ti fledeče imena pošlem. Moj lubi Jaf, Medved, Weiksel,' Serf, Strajnšak, G. plebanuš Kofi, Munda, večih nagovoriti še mi dozdaj ne perložnofti bilo, vender če bi vtegnil poklic na predbrojenje od Tuteka nazaj dobiti ga dobrotlivo na razgledanje tudi nam pošli. Bodi zahvaleno Tebi, za Danico, kda bom njo prebral bom Te že kakoj prošnjoj obložil, bodi Ti pak zahvalno pofebno za splačani dug, Munda al kak bo fe naj perle nagodlo, bo Ti nadomeftenjc i>ernesel, kak še bom Ti drugih prenumerantov imena pisal, kda bom keriga zvedil. Imaš prekobilnega časa piši, kdo bo Jurkovega cüzeka ježil, no kdo bo mu po Jurjovem jefti daval —? tudi al je refen kak fe po Slovenskih okoličah glaf jezno tepe, da bi g. Kramer rekli: Med Slovenfkih mešnikih ga zdaj \izprva s] ne nobenega prikladnega za Ptujsko dehantijo, je pač nemec tepec. P. m Jvan 8 15. (6. V. 1842.) Prenumeranti na „Kolo". Luba Duša! Trepeči Kancler jedino na Tebe naj vekšo pouzdanoft ma no fe Ti moli, da bi mu za pomoč koga naprofil, on bo z. Videkom (e perpelal, no moj dug pri Tebi plačal. Sturi fe ali vreden totiga zavupanja, kero Ti zkažc. Dale naj še bojo Majerič Maximil: Kancler Paul, no Ornig Jakob med prenume-rante za Kolo zapisani. Med nami nič ne novega; piši Ti kaj veš, naj bi ravno ne bi bil prošen al opomenjen. Ino kda boš drugoč v Hraftovec ko lüprva na| obedi prišel, še proti Ptuji zafučkaj — Si čul, Ti belolafni Višanc. Z Bogom 6. Majnika 1842. Jvan Tu je Muršec s svinčnikom pripomnil: Tote tri ino se sem pri g. Temsld prenumcrinil — po g. Macunl. Podčrtal si Je tudi imena prenume-rantov v tem pismu. 16. (10. I. 1843.) Krempl. — „Kolo". — ..Djalabije\ Na Ptuji 10. Jnra 1843. Prelubi Perjatel! Pazi, da Tvojga štimanca ne bom po herbti vergel. Da fem Te ifkal, Te nikol ne bilo doma, verhka pak verlo Tvoje žermle ženeš. Zakaj fem Ti ne po Tvoji voli hitro pisal fi Ti kriv, na-zoči Tebe fem moge(l?] knof zavezat unb fo ^ata notürlit^ einen .«nopf gehabt. Vražtva na ovi kraj napifano poglej, al razvedit fe ne fme, od koga je, tak mam naloženo Tebi povedat ino ob enem prav zvelto Te v Šrafelnovih imeni pozdravit, ferce je toti ža oftnid poskočlo, da fem Tebe v mujfleh imel, znaj tedaj z- tega, kelko valaš, Al Kloc fi naj ne bo v ftrahi, da bi bilo prepozno al zamujeno. Šrafelcka fvojo vero zaftavi, da je pomagalo takim, kerim je rak že vfo lice više 10 let do bele kofti fpojele. Samo per kuhanji fe more pazit da fe mišenca dobro zevre, naj bi potlej flina kera fe ne bi fmela požirat, če bi deno vtegnila fe v gut omekniti, človeka ne bi zagiftala. Rane režat al igat tudi ne smejo. Morbiti znaš Kloca nagovoriti da bi šel k Šrafelckinem" brati komisar vračitari per S. Križi 1. vuro zvun IWujal Krapine, on je pre že večini pomagal. Za malo povcrnilo pak bodi v Matjasičovem imeni poprošen ino naprošen, kak je naj bcrzej mogoče, v ftamparijo skočiti ino nekih pet podnov za drkevno rajtingo /ollcin loo^t gcmcrlt: ©cbrurftc Wögen für Wirdjcnret^niuifl. ahoo bcr Üloiim für bic aufiiifü^rcnbcn Ätlrd^entapitolien, weil itjrer in St. Urbon üiele finb, t)icl QtöRcr belaffen fei^n inup aie bei beu qetuöl)nlic^en ^iNec^» nungebüflcn, lojje bit bfl^)et ber uertd)iebenen Sorten jeigen unb ne^me bie ,^roerfbicnli(^ftcn ino kelko najprije po potinji nje pošli. Da nemaš dauč, pozvej da per Kvafi, al še je pri njem kaj Šafarikovih zemiovidov dobiti? Krempl bi radi 4. vzeli. Peneze keri grejo za Kolo, kam bi jih mogel poflati, Tebi v Gradec al tu ocod Frasi, samo tota je, Prenumeranti (e vekši del švarajo vsi, kaj malo al nič ne zaftopijo, ino meni fe lamemu zdi, da bi znali toti gofpodje nekaj nači, ino če očejo (i čitaocov nabirat, kaj bol zanimavega pisati. Serf ino Stranjšak prenumeracio gordata. Tak še mam Frafovih Djulabi od ovega leta čelo breme, razvun da bi le eno knigico razdal, ino deno je Fras po Tebi mene terjal rajši kak da bi pital, al fem le knižico odal. Bukve, kere si mi zadnič naznamnal, fem v Graci flednokrat videl, zato fe jih jako vefelim. Pozvej da tudi, al bo Margeta htela moja biti =? tak bi fi mogel že za kuharco zvedavati. Novega. Čuti je, da bo per burgermeiftri goftuvanje. Lieutenant Ilešic mifii Faniko vzeti. Bodi zdrav in srečen. Jvan. 111. Matjašič Muršcu. 1. Totba po Muršcu. V- Serdišču 5/4 1834 Dragi moj! Komaj enkrat fem fe predramil iz te žalosti, v- kero fem opal, kada fi Ti iz mojega fofedftva fe feliti začel. Samo eno malo predramil, reko, fem fe, kajti vsa žaloft še mi izdaj neje prejšla. Že vnogokrat fem mifiil, z- peretom Tebi mojo tužno žaluvanje popisati; ali nesem reči najfel,') mojega serdca čutenja naznamlati, ino kak pravi nemec fem mojo tugoto sam terpeti mogel. Miklaušovfke doline, od jeseni tak lepe v- ') uprva pač najfhcl. mojem spomini, fo mi zdaj neznane grabe; blaženi tiüi hribi z-tersjom tak lepo obvenčeni, jas neznam, jeli Se fo, ali ne. Od tifte kleti, kde fmo v-jefen na trati sedeči, vu vugodnem južnem hladi kupice na stalno prijatelitvo in zdravje praznili, od ravno tifte kleti mi fdaj fem dol mrazeni fever puše. Pa ravno zdaj, da sem Ti še naj to velkšo povedati hotel, je posel že po pifmo došel. Pozdravi mi prav ferčno naj perle Sebe famoga, potlam mojega lublenega Josheka S. V- štirnajstih dnevih imam vupanje, Vaf vfe viditi. Že davno bi jas vu Ruji bil, da nebi moj nevolen fajmešter tak jako betežni bili. Za ozdravlenje je malo vupanja. Vfim vkup Vam želim veselo Allelujal!! J. M. Tudi slovenski naslov: Scrdliče. Visoko\Tediiomu vifokopoStuvanomu Gospodu Gofpodu Jožefu MurSecu vu Ptuju. 2. V- Maribori 17. den Sušca 1838. Da se vsaku protuletjc Tvoja jakost pomladi, Kano prerojeno cvetje Milokrasne naravi; Da Te zdravje ne zapuSa Cele Tvoje žive dni: To, o draga moja duša! To Iz serca TI želi vef Tvoj Juri Matjašič Od Kostanjovza Jos. vala tudi od tvojega ftarega Mathjasha Koroshaka m/p jpa« z lastno roko oba.J J 3. Ilirske knjige. — „Koto" in Vraz. Lembah 16./5. 1842 Dragi Moj! Ako še pred ne fi znal, tak zdaj znaš, kako mudcn sem jas v-pisanju. Vsak den sem mislil, de bom Tebi odgovor pisal; olje e zgorelo, pisal pa vender nesem. Tvoj sieden dopis s' knj gami ilirs. pak fe je v- Marburgu dugo zaležal; Še le tote dni je do me dospel. Zahvaljujem fe Ti za Tvojo dobrotivno potrudenje. Ovdi to tudi penezi za tifte knige, kere jas vzemem, narare: 5 igrokazah 1 f 40 kr 1 gias iz dubr — 40 1 tamburaš — 20 ino kaj sem pred dužen za igrokaze . . . . 2 . — vfe vkup 4 , 40 Jezgro imam več oddavna v- rokah, i Kajnih njo ima, tak še neznam, kdo bo njo vzel. Ako pak kaj penes dobim, očem nje pa Tebi hitro poflati. Na Stankovo Kolo predbrojiti za sdaj nečem: meni fe terdno zdeva, de (e on, flavnoga spomina, na totem Koli dalje dopelati neče, neg od ljubavi do objimanja ino celovanja, i od ovoga opet k' onima. Ako pak le varam, i ako oče 'z-njega kaj druga biti, ne bom gledal na 2 ali 4 dvajšice. Moj župnik so več krez tjeden dni v kobači. NekSa skula /ali kak bi vragu rekel/ se njim je na pravoj čelufti nabrala, ino od tega fo precej javkali, malo ne vriskali, pak zdaj je začelo bolje bivati. Kaj kde predloga za Ruje de)a? Si znaš miniti, kako naf vedoželičnoft lamle. Ako Ti je kaj znano, objavi da Tvojemu Tebi vsegdar uzdanomu Jureku Matjašiču. Sem dobil 5 fl srebra 21/4 1842 4. (18. I. 1844.) Priprave za Kočevarjev slovar. Vnogo poštuvani prijatel! Po Tebi že ljuta jeza poka, kaj od mene tak dolgo od-govara ne dobiš. Razumim, lehko le jeziš. Ali dragi moj! odprofti; jas fem pervi den, kak fem tvojo pifmo prejel, sem odpisek začel, potem pa od poflov preprečen, do denef nefem mogel pifma doveršiti, nekaj tudi zato, ker mi tak različne mifli krez Tvoj predlog po glavi terejo. Očem li Tvojo naročenje na fe vzeti, ali ne, to me jako muči. Od ene ftrane dobro vidim, da mi, ako čemo kda velelo žetvo meti, moramo orati, vlačiti, sejati; pečeni vtiči nam ne bojo v-gutane letali. Po drugoj ftrani pak občutim, kak fem za takšo delo neverften. Razvun kaj mi časa') menka, nimam druga nič v-rokah, neg •) izprva £a(a. farno Murka i Mažuraniča, i neznam (udi kde kaj dobiti. La-nika fem Vrazu oblubil, jedno ali drugo čerku k-namenjenemu flovaru izdelati. On pak jc meni obljubil, vfe kaj k-tomu treba, poflati. Da on meni nič ne poflal, fem tudi moji oblubi ne privezan, in ako ravno bi htel, nje nemorem izpolniti. Polek toga še me to lamle: naš nevtrudliv Caf že dolgo flovara spi-šuje, i prez dvojmbe bode njegovo delo verftnejšo, kak ga od koga drugoga fe nadjati moremo. Jel je ne škoda, njemu njegovo delo pogubiti? Še dofti bi Ti rad pisal, pak vreme me že pa sili. Daj mi na to dobrovoljno odgovor, ino dopufti, kaj fe mam za Tvojega prijatela, 18 I. 1844. J. Matjašič. 5. (16. IV. 1846.) Slovar. — Hirščina^ — Novice. — Drobtinice. Dragi prijatelj! Jeli fe jeziš krez mojo lenost? Jezi fe alj fe ne jezi; jas oflaj'am ipak kaj sem bih — lenuh. Pak kako modroljubnik, miflim, da fe neti neznaš jeziti ili ne moreš. Misliti ali izrečti pak znaš, kaj ti je drago; ako ravno fi misliš ali rečeš: Ta mertva para bode bode od fame lenofti kosmat; niše Te neče laži potvarati, naj manje pak jas. — Ob Tvojem godu fo moje i Tvojih znancov želje za Tvojo blagoftanje proti nebu puhtele: pogofto fmo fe najmre proti nebu oglejuvali i rekali: Bog živi Jožefa N.; Bog živi J. N.; tudi na Te fc nesmo pozabili. — S-tim očitovanjem naše prijaznosti boš moral za zdaj zadovoljen biti, kako jas s-Tvojim, ki fe me za moj god tako dolgo napred pokaral. Če očeš kaj opraviti, tak boš moral to večkrat, ja doftikrat učiniti ino pa ojftro, drugač če biti vse zahman. Jpak nekaj fi opravil; gosp. KoČevaru fem pisal, i za tem več odgovor dobil: on mi nalaže, da ja .lenština" moram fada doftaviti, što sem dofad zanemaril. Neka fi dakle bude; oču po malem fe naloženoga pofla lotiti, pak ne bojte fe, ka bi fe jas prenaglil. Ako ravno mojo delo za nikoga nebude, meni bude koriftilo: ja fe v Ilirskem vešbal budem. — Novice po Tvoji veledušnofti dobivam, i lanjski tečaj je ves skupaj, i naskorem ga oču u našu knigamico uručiti. Slomšekovih Drobtinc fe več odpreda veselimo, pošli nje dakle, kak naj preje budo gotove. Poläk te prošnje pak imam još jedno: Mi potrebujemo za naše škole šestero raz- >etje, da fe u vsakoj Skoli po-jedno navf-si kao znanilje, de mo kriftjani. Ovdi fe take vešči težko dobivajo, ali (o bez vrednolti drage; pozvedi da Ti u Gradcu — kod Koha, ali gd^gdč. alj tam nebi jevtinije dobivale. Dobro bi bilo ako bi vse bile jednakolične, blizu na en laket dolge, i primerno široke, cčna nesmi tri for. nadilaziti,- jer naši džepi lo prazni. Ako kaj prispodobnoga najdeš, piši mi koliko bi ftale, ja oču Ti onda novce poflati s' molbom da je Ti izabereš, jer ne ufam fi komugoder ovoga naručiti, boječi fe, da nam nebi kaj takšega pribavil, nad kom bi fe i živina (plašila. — Naš novi moft je blizu golov, votlino (Tunnel) sem več pred tremi nedelami prelazil, pa ipak voda brani, da nje ne-morejo tako naskorem sgotoviti. Ipak fe nadjam da bomo v-kratkem fe fem i ta derzali. Juhe! Tvoj iskren brat ' 16 4 46. Juri Matjašič. 6. Ilirske knjige. — Slovar. Dragi prijatelju! Evo Ti kiiige, koje več odprije imam, natrag šaljem, Zadšržim dakle famo: 1. Početak Štulioveg flovara. 2. Voltiggia. 3. Vuk ŠtefanoviČa 4. Počimak od Habdeliča. 5. Od Tvojih pisem devet zvezkov. Ob jednom dobivaš platjo za one nove knige, kojih dofad nescm imao: a. Dramatična pokušenja, dio II. . . 1 f — fr. b. Različita d^la J. Kukuljeviča, k. III. — 45 C. Ljubice, od M. Bogovica .... 20 d. Basne od J. Čiviča............30 e. Kolo, k. III....... . ._4^ Vse skupa 3 fl 20 kr. Sad mi jošč mefika: Kolo, k II. Različita dčla J. Kukuljeviča. K. i. i II. Ako nje imaš, volji mi nje poflati. Hiršerov ^IbloR oču Ti s' hvaloj natrag poflati, kad ga pročitam. Iz Tvojih spisov fem uvidio, da fi marlivo radio; i jas fem započeo, neg znaš fe nadjati, da moja marlivoft nebude Tvojoj lična. Meni nebude mogučno (talno, svaki dan nekoje vure pri torn doprineti; ipak oču fe potruditi, da s'čem beržej napredujem. Za izraditi oftale litcre filologija! h hude mi treba čitati sve, [o (?) si Ti več ätao, ili ne. Istina, dela je ynogo I Da bi mu bilo lamo uspeha! — — Vidiš, što iz Tebe sve biti nemože? I Vikar bi dobar bio! I ja tako miflim, da bi dobar bio, pak Tebi fad ove pe-čarije ni treba, i Ti fi učinio, što bi svak razuman u Tvoji okolnofti učinio. Serčno napred u Tvoji nakani, nedaj fe motiti! Bog Ti daj zdravje i frečo na vnoge vnoge leta! J. Matjašlč. IV. Frančiškan Turban iz Varaždina Muršcu /. 1836. o Jos. Lubcu. Multum Rcvcrcndc Domine. Domine colcndissimc! Acstimati&simas Ptll"» D'nationis Vestr« debita pcrcepi revercnU« Litteras, qulbus perlectis mirabar sanc multum super co, quod inclylum Dominium Pctoviense denuo prstcndat Testimonium Susceplionis ad Ordinem Nostrum Josephi Lubctz, Etcnim Testimonium talc, quam primum susccptus fuissct, cidem usilata formula cxpeditum, et immanuatum fuerat, ea cum Cautcia, et declarationc. ut nisi iuxta Aitissimas Rcgias Ordinationcs a' Re-^ctivis Jurisdidionibus ceu ab Ordinariatu, a Qrculo, et Dominlo produxerit Dimtssorias Legitimas, ncc inducndus vcnict Qui acccpto Testimonio Sus-ceptionis dicebat illico iturum ad Patriam pro exopcratione Dimissorialium, reversiis subin me assecurabat, ouod Gcntlor ejus curam sit habitunis, unaquc dicebat, Parentcm ejus cum eo Varasdinum venisse, voluisseque Taxam pecu-niariam deponerc, ast me domi non invenlssc. Quare juste timeo ne fors Iraus aiiqua. aut dolus subversetur e parte Juvenis, fortasis nec fuerat apud Parentem aut non dedit Dominio Testimonium suscepUonis. Euntl quidcm ad Novitiatum aliud extradedi Testimonium, cum ajelwt. prius resignasse cum sua Instantia Dominlo. Quidquid dcmum in rc sit, cum ego cundem susce-perim e commissione P. Provincialls, ad ordinem. ideo ad petitionem Parentis submitto sicut prima vice hicce adjacens Testimonium Susceptionis ad No-stram Provinciam. Testimonium vero Semestrale mittetur Ivanichio, nam P. Ma gistcr Novitiorum paucis ante dicbus, his formalibus mihi scribit .Pr. Vilibaldus his diebus accepit Petovio a Cancellaria Ordines, ut mox absque ulterioribuo processibiis mitteret littcras Tcstimoniales, quid cum istls velint, et de ills cogitent? ignoramus, aiioquin vlx manet, quia in moribus non se recom-mendat, et ut medicus dixit Stnimam habet in gutture, vlx loqui potest, maxime vcro noscltur, dum altiori tono loquitur vel canit.* E quibus verbis liquet non esse bona inditia pro ejusdem in Relidone permanslonc. Taxa autem seu subsldium pro primo Vestiario Rcligioso orjefixi sunt 65 f 16 X VN. quos proin Pater ejus deponendos habet Hocque subsidium non ita exigit Provlncia stricte, ut si quorum paupertas non admitteret, ideo non susciperentur, sed cum cl ipsa Provincia nullis sit provisa Tixis provenUtHis xquum et justum est, ut vet primum ad minus exolvatur vcstiarlum. Qui in reliquo piis ad jram precibus recomcndatus omni cum cuitu M. Rdae D natlonis Vestrae Humills in Xto Prater Varasdini 8> Pebniarii 1836. P. Nepomucenus Turban ExMinister immediatus V. Murko Muršcu. 1. (19. II. 1838.) MurŠ<^ev konkurz. — Glaser, beneficijat. — Ptujski dekan. :^iebcc! Mommft uur lauter unb lanj nic^t «t^ern, ober boft J^u f^on bie grie^if($c Jaftcn angcfonflen, weil ^u fo gor iiidjtS oon Uir ^ören loffeft? möchte our VtUcm nur ttjjffen, ob Xu meinen etrooe treuherzigen Stief unb ben erften Sianb ber Itogmatif erhalten ^oft, ober ob ba« ganje %atet^en, ba4 ic^ S)crm 8<^if)ogg aufgegeben, gar in unrechte ^änbe getommen ift V J^iefe ©ei'orgni» ift nic^t ungegrünbet, jeit bei euc^ mancherlei i^Hriefe ein^^ulaufen, unb fofort ben ^iSeg nach ©ra^ in bie Drbinariat^fanjtei iju nehme» pflegen.-- Jann, ift eS roohl (Srnft, bafe Du 3)ich jur (Soncuröprüfung ftellen loirft V SJiad) nur; wenn c8 io fort geht, roie jeftt eine ba6 bie Pfarrer unb IDe^ante nachcinanber bo8 (Sroigen oertoufchen, fo wirb bie Steihe be« '^forrerroetben« batb auf !Cich fomtnen. ßigen ^erb ift Wölbe« loerth. — ^Iber auf mich barfft Dich P öerlaffen; e« ift gut, baß Xu niemanb nötijig höbe" roirft- — Xel)en, load bad (fonfiftorium ober Orbinariat mirb baben »Döllen. Sr ift in «erUßen^eit: er fiird)tet Xi(^, unb muR Xid> loben, ma« er out^ t^ut — bod) loffen toir bie SBelt rollen; (\iott wirb babei) bafi S^efte t[)un. Unb nun, Öieber! barf id) hoffen, mit ettoa 50 fl CM Xein St^ulbner roerben ju !önnen ? reift fid) tjiel nil)i3er, «oenn man fo me^r gefit^ert ift. sichre ic^ gefunb jurücf, fo werbe ic^ Xir» ft^on bi« jum eintritt einer ^crr . . . noch feinem !£utd)folle, ncuerbing« ein ©cnieftteid) be« Orbinariates geiDöhnlii^en Äa« Uber«? i.'ebc rec^t roohl unb reibe mir fe^r balb, unb genehmige bei biefer (Gelegenheit bie toieberholte li^crfidhctung, baft ic^ Tic!h pon ^er/^en liebe unb erftrebe. Xein nnöcränberUtI)cr ivreunb «ra^ 1. Jan. 1839. JMiirko. VI. Krempl Muršcu. 1838—1844, 1. Kollar. — Češko-ilirski pravopis. — „Dogodivšine". 22} Juny 1838. Hochwürdiger Herr! Wenn es mich auch sehr erfreut, von dem eifrigen Pan-slavisten Frafs, meinem einstigen Schüler auf der Pettauer-Universität, ein so schätzbares Praesent, als es Kollar's goldnes Buch ist, zu erhalten; so freuet es mich noch viel mehr, solches aus Ihren Händen empfangen zu haben. Indem ich Ihnen für die gütige Übersendung höflichst danke, nehme ich mir bei dieser Gelegenheit die Freiheit, Sie zu bitten, dafs Sie als ein bekannter vortrefflicher Mann, und geschickter Slavist in unsere Sloga slovanska, deren unbedeutendes Mitglied ich erst seit einiger Zeit zu seyn mir einbilde, einzutretten, und auch dort Mitglieder anzuwerben. Kollar's Ansichten sind herrlich und geben uns Arbeit genug. Die Annahme des čecho-ilirischen Alphabets hat in vier Königreichen unseres Kaiserstaates den Anfang, und auch an uns Inner-österreicher die unabweisliche Aufforderung gemacht, dem Beyspiele der Böhmen, Kroaten, Dalmatiner, Slavonier etc. zu folgen. So lange wir, |nichu besseres, als] des Dainko Schreib- und Sprechabsurdum als erwünschte Reformatien wohl nicht ansehend, unser separirtes Bochorizhisches Alphabet hatten, bediente auch ich mich defselben und schrieb mit dem germanisirenden Alphabet auch ein germanisirend Slowenisch. Da sich nun aber eine Aussicht auf eine grofse Vereinigung zeigt, so bin ich alsogleich bei dem, was viele, besonders jüngere Slavisten so heiss wünschen, und was guten Erfolg verheisst. Ich rücke zwar schon mehr dem Alter näher, kann aber, wenn ich immer so gesund und ruhig bin, als bis jetzt, an dieser Stazion doch noch Etwas zu dieser guten Sache beitragen, und könnte mit Lorenzen's Revenüen, die mir geraubt wurden, auch so manches Pecunialopfer bringen, das sich hier nicht thun läfst. Gehen wir also recht emstlich an die Sache, Kollar's Wechselseitigkeit beobachtend, schreiben wir in Zukunft čecho-ilirisch, suchen wir im Style soviel als möglich rein slovenisch zu werden, und schliefsen wir uns an einander an. Schauen Sie daher sich aus der Pettauer discordia zu entwinden, und die arroganten Ignoranten dort zu lassen, wo sie ringsumher herzzernagendes Unheil verbreiten, Sie aber trachten nur, wozu Sie Herz und Geist haben, recht viele Anhänger und Theiinehmer des Sla- vismus zu erhalten. Doch ich brauche einem Manne, dessen Fähigkeiten die meinigen weit übertreffen, nicht zuzureden, Sie wissen es ohnehin, was sich nun thun lässt. Ich habe an die hochw. Schulenoberaufsicht und an einige Schuldistrictsaufsichten die bittliche, aber vermuthlich erfolglose Vorstellung gemacht, dals dieselbe auf die Einführung des besagten ilirischen Schreibsistems Einfluss zu haben bemüht seyn möchten. Eine solche Zuschrift schliesse ich auch an die Schuldistrictsaufsicht Sauritsch und Pettau hier bei und bitte, sie gefälligst zustellen zu wollen. Könnten diese Herren doch Vermittlungen treffen, dafs die Studienhofcommission, die uns ein Alphabet vorzuschreiben vorhat, uns dieses zweckmässige und schon von so Vielen angenommene vorschriebe! Ich habe neulich den zum 12'. Abschnitt meiner slove-nischen Geschichte Steyermarks angehängten Epilog: ,Pozvon na Pfemisl Otokara II.* den jungen Panslavisten nach Gratz geschickt, und habe die Ehre, auch Ihnen, vielgeliebter Freund! damit ein kleines Präsent zu machen. Indem ich alle geistlichen Herren, die Sie besuchen, zu grüßen bitte, verbleibe ich mit besonderer Hochachtung Ihr ergebner Diener Anton Krempl Parochus. 2. Hirski pravopis in Kopitar. — „Dogodivšine" 9tcga Sušca 1839. Visokopoštuvani Gospod! Ena prehitreča prilika me primora. Njim samo nekaj malega, pa še to ne kaj takšega pisati, kai želijo. Z' Kopitarom je ne nič, on ilirske pismenosti ne terpi. On mi je kratko odpisa! z'tem: Fiat experimentum in anima vili, backte bfr ^^rebigcr in "š^eft, unb öieileidjt ein anbfrcv 'ißroteftant in ^^Jrng, unb ber Mroatc Ljudevit loarb 9ciüöl)lt. — 3Kan braudjt fjd) bod) nidjt ju übereilen, ionbcrn inon' njorte^ ob cv e» auc^ nur bet) beui 9Jat^-fomen onprie«. — St^on bo» Don Mandich i)t bf))fr. — Äcnnt 3l)t Ljudevifs erften ®er)ud) 1830? — etc. Namesto oliiincšega odpiska mi je poslal en zvesek, ke-rega Njim na preštenje priložim. — Ali jaz mislim, da nebo ravno vse na to prišlo, kak se naskrižnemi Kopitari vidi. Dr. Gotweiss je našemi Gul)erneri za ilirskega pismenstva volo pisal, pa tam beržčas tudi nič nebo. Jaz bom enkrat z' mojimi Štajerske zemle historiami skusil, bo pa morebiti še prejd gdo začetek naredil. T posebnim poštuvanjom Njihov odpcrtoserčen prijatel Anton Krempi. 3. (20. 111. 1844.) „Dogodivšine" četrtič predelane in potrjene. Klajžar in Muršec korektorja. Visokopoštuvani posebno čestivredni Gospod! Z' veseljom sem po mojem školniki poslano prijatelno pozdravlenje prijel, ino Vam serčno zahvalim za Vašo na me nepozablenje. Ali jaz prosim za odpušenje, kaj se pred pod-stopim, iz Vašega prijatelstva hasek vzeti. Moje .Dogodivšine štajerske zemle i. t. d.* (štertokrat predelane) so od c. k. vik-šega policajskega ino knigosodničkega dvorskega oblastničtva popunoma dopušenje natiskanja dobile. Tote bi jaz ali rad kak najprejd na svetlo dal. Da bi pa snažne ino prez natis-karskih pregreških se natiskale, mi treba dobre korekture. Do-bremi g. Klajžari sem zato pisal, ino njih pile za toto dobroto prosil. Da pa vem, ka oni imajo preveliko drugih opravil ino poslov, tak ponižno prosim, da bi Vi njim pri toti korekturi hteli na pomoč biti, ino bi tak ali toto natiskanje pod Vaji, dobrih gospodov, ravnanjom poželiti naprejdek ino vunspelanje imelo. Za narodne dobre reči volo Vas ali prosim za toto dobroto, ker Vas posebno poštuvajoč ostanem Vaš pripraven prijatel Na 20. den Sušca 1844. Anton Kremp! Farmeštr. 4. Med korespondenco Murščevo je ohranjena tudi nastopna pesem, sigurno Kremplova, pisana lastnoročno od Krempla samega: Pesem od sv. Kirila no Metuda. 1.) O ves zrak irapuni sc 2.) Hvalo vama bratoma Zdaj od moje pesmiee, Vsa sloveti&ka lemla di, V' keroj teie hvšla, Hval no sliv stotine, Kaj Klril no brat Metud Kaj sU Evangelsko luč Za Slovcncc lelkl trud K' nam pcmcsla, no i" njo kluf Sebi sta zavdila. Rajske do viSine. 3.) Krez SJovence ravno je Nekaj že razlila se Svet'ga Kersta gnada, Ali da so skri\-nosti Vere ne zastöpili, Nej' pemesla sada. 4.) Vidva nje vučila sta Rčči pisma svetega Po slovensko ravno. Tak kak so v' gorečnosti Vsi icJeli slišati Že Slovend davno. 5.) Zdaj Slovcnci čujejo. Da v' to Cast pozvani so, V kero vsi Kristjani. O kak pojejo na glas. Kak je blažen toti (as. Ker je njim zdaj dani. 6.) Vse per njih sc premeni Od dozdajne žitnosti Na čedniSo djanjc: Misli njihove le so Zdaj obemjene na to. Kaj je njih pozvanje. 7.) Svoje krive zdaj Bog«, Kak verjeli so na nje. Radi zapustijo. No le pravega Bogi, Neba, zemle Stvarnika Združeno fastijo. 8.) Njihov ofer nej' živid. Kak nje prejden $11 so klat V njih bolvanskem lögi; Svoje scrca pred altar Ta jwrnesejo za dar Zdaj nebeškem Bogi. 9.) Da bi v' mirni zložnosti Le pravico lublli, Jc zdaj njih iclinje; Po živlenji totem pa Da bi priSli v- ono ti Veftio zvellččnje. 10.) O Kiril no brat Metud! Bod' za vajnl sveti trud Hvala vama vefna; Vsa slovenska zemla je Le skuz vajne navuke Tak postala sreäia. 11.) No če ravno nemSki jiil Ne terpi nič totili hvil Od slovenske sreče. Pa, kaj Raj nam je odpert. On na nas 'ma velki s«rd. To nas naj ne peče. 12.) To pač serce nas boli, Da te svete včrtdnosti Nemec dolzavdiri, No slovensko krilestvo Mu razdrčt' pomagajo Hunoski Madjiri. 13.) Duge Ičta ah za to Serce nas bolelo bo. Kaj smo priäli v' suinost; Naj pa tx) piitožena Vama svet'ma bratoma Na$a tu nedužnost. 14.) Prosta vidva tam za nas. Da k' nam pride tisti čas. Kerega želimo: Da se vsi zjedinli bi V veri no pismenosti, Kak od vaj' se včimo. 15.) Prosta, da Slovend vsi Si za lepe znanosti Oster trud zavdijo. Da modröst bi njihova Sama njim odkrivala. Kaj Slovenci znajo. 16.) Prosta, da bi svoje le VučeniSstl narodne Zbudili Slovend. No se nebi gledalo Samo ti, kak storijo DuSmanl no Nemci. 17.) Prosta, da Slovence vse, Da so ene matere. Veže ena vola; Naj rod roda ne čertl, Temuč zloge se derži, Tak kak rozge kola. 18.) To izprosta v" neW tam Slavna sveta brata nam: Sprosta nam pobožnost, Sprosta dar jedinosti NaScm velkem narodi. No na vsigdar zložnost. A. Krempl. Vil. (Nastopno pismo bi lahko na prvi hip na tem mestu koga zavzelo. Izprva sem ga tudi v istini hotel izpustiti, a brž sem se odločil, da ga priobčim, ko sem spoznal, da je v zvezi z Murščevim odgojiteljstvom ter nam kaže, kakšne „afere" je moral Muršec gladiti kot odgojitelj plemenite dece. Papir tega pisma nosi na prvi strani vsakega lista monogram „Henriette". Čez pa je krona. Podpis je podan le z začetnicama, ki sta jedva čitni, najbrž je „H. K.") Xen 12, 3 842 Uin lieber iitrr Murschetz, ^u bciwifcn wie ^erjlitf), mic^ Sriei freute, u. Sie auf juniuntern oud) in 3"funft, ""f inandjina^l ein |)oat Seilen, «utommen ju laičen, mill ich i^n, noe^ ^ute b««ntn»tten — ©ie iuc^n niic^ i^u bcni^igen, mir Hoffnung ijii neben — ad)! mein guter Murschctz, tc^ fann u. roitt e« nit^t oer^^len, baß ber Webanfe on V., mir bie Seele, mit unenblic^ tiefem äiimmer erf&Qt! Xie wenigen d«ilen, welc^ ^eute in ®rief, al« «ntroort ouf mein Sdjreiben ooin 7»; etngejd)loffcn fanb, mad)ten mid)-neuecbin(ti!, unenblic^ traurig, ba fie mir leiber, ein neuer ^tmid, i^red gänjIiA unjugänglit^en üorotter« finb. — Sie fogen felbf»: „^art^it, u. «eiblidifeit fehlen." ^n itjrcm ««er! Wlauben 6ie, ba6 man i^r, biefe beqbcn CHgentd^aften geben tann ? — ffiie fann man ber öojfnung Saum geben, ein 9Beien au beficm, ba« nic^t on feine geiler Slloubt V olle« nnr für Ungered^tigteit, Verfolgung etc. ^ftlt. — SSie ift auf ein Dlrf»e« ®efen ju «irten? «uf tljriierj». — J^di mödite beij «Ott! fragen: ^at fie benn ein Som'- V. liebt nur ficft felbft! u. Cgoiflen finb ?nir für^terlit^. — lud) bören Sie lieber Murscheü, id) reiQ ^^finen alle« fc^rei^n, bamit Sie u. Sri- B. fo oiel ol« mOgli<^ flar übet biejeu — berjei^en Sie — ab-f<^uli(^«n Äoroücr fefien; bod) barf V. nid)t erfahren, baft ic^ Sie babon in JTmntnij; fehr, bo fie um StiOfdirorigen bat^ - id) ei aber fär meine tfS^ti^t ^olte, e« Jonen ft^iben. — 'Jim 61"; erhielt ic^ pon V. einen SPrief,'bie, loeldje irf) frö^er erhielt, enthielten nur ungeheure "^Ijrafen, ootl :äiebe u. .Sßrtlic^teit, jebod) jebe« ©ort, ba« liebeboU feinen foHte, biet unterftric^en; ic^ füllte HDO^l, bog oU ba« nidit bom ^terjen tam, bod) fd)ien id) ti i^u fliouben, u. bad)te: jept fpielt fie i\roar nur Äomübie, bod) enblirf) wirb e« bod) t)ielleid)t SJa^^eit"/ OOH »lagen, über na^menlofe« Unglfld, «erfolgung, aOein — Sremben /ein t^il baoon fftOt ou(^ auf Sie/ überloffen j^u fe^n cte. etc. enfin »logen, bie iidDe auf Srben ^u ^aben, u. bo« «De« nur au« bem C^runbe, weil man fie nidit tterfielK. benn e« ^anble fiA nur um leitete Serfc^wn — leidite Regler — u. jebennonn ^abe jo ^^ler. Tarnnter, luoren ein paar impertinente ?lu«brü(fe, (Iber Sri. B., u. afleriet) über Z's. gemift^t. Cnblid) wenbet fie fid) nn mit^, oon meinem „i^r betonnten guten Jierijen*' mit (Hcwiß^eit, bie C^ewit^rung i()rer bitten ^offenb. l'iüf in Schcuchcts ffaften' prebigten ge^en {(u börfen, u. 2'"'* bafe Bcmh. olle ®od)en 2—3 ^u i^r, u. fie jebe« Wonat^ 1 ma^l )u S.'sr. get)cn bftrfe. - ^urc^ »Vrl. B.s u. no«^ einen onbern !Brief, war idi ft^on oon i^tem obfr^eulidien, ^interliftigen (Betrogen benad)riditigt! Jt^ war tn tieffier Seele betrübt! um fo mc^r, m idi e« nur ju gut ffi^Ie, bafi ein großer t^eil ber «c^ulb, auf mir^ jurüef föUt. — überlegte nid^t lange, fe^^te mid) |E)in, u. badjte, oielleid)t gelingt e« mir i^r Settrauen ju gewinnen! fi^rieb i^r fo toeidi, u. gemüttjlidj al« e« mir, mein bewegte« ^erj« eingab I — ()di mad)te it)r gor teinen SSomurf, bati) fie nur, 91Ue« wa« man iqr fage, au« einem onbern (Skfic^tdpuntt onjufe^enl Sie fe^e 'XOe« in falfdjem l'idit, e« gef4ef)e fa nur für iqr @of)l, für i^r (Hlüd! etc. etc. ^n 'iBr/^iig auf i^re bet)ben IBitten, Cönne id) nur tagen, bog jept ill aui fte, "itljt« mefir «ii rrlaubeii, obev su oerbiet^tn ^abt; boft oDe meine «erffte in ^rl. Bar. s mit bcr ÜbctjcuBiina, twu K«r i^r )u Jorqen. geflebeii fwbe. Übriqen« roürben fie i^r geioift ßerne ou« trflenb einem ®nrt)e ber «rt, oorle^en, ober i^t ju lefen neben I laäielbe flelte audj in »etreR ber S. Sie njftnjdie fie fo oft i^u ie^eii, weil fie Jidj iin-alütflir^ ffltjle, um i^t ooQe« iierj au«f{f)ütten ^u fönnen. fo(|te i^r, bafi fo oft ne looDe u. tOnne, ftatt au S. au geljen miSfle fie mir (djreiben, «He« >0Q« in i^rem ^rjen, u. Äopf oorge^t — fie roürb« beftimmt oerßeben«, eine treuere itio^lmeinenbere iVreunbtn ludien! — flntroort auf btefen 9rief, erhielt ^eute jenen, in ®rief einfleft^lofeenen fönflt bnmit on, mir ju fagen: fie müfie mir roiberfprerfKn, in »e^ufl meiner «ntroort, ouf i^re beijbcii glitten; Sie läfen i^r ^roar alle laoe ouž Hir. »or, bodj mntiK eine '^rebigt weit ntcfjr öinbrud, befonber« ba |ic mit biefer, roie fie faflt: .forte persuasion' Ijin ginqe. 3n betreff ber S. foUe id) nur i^r fllauben, fte fprdrfie nid^t« loa« nidjt bic ganje SIBelt f)örcn Mnne! — «ic^t ein ge» müt^ltdjc« ®ort oufter ein <)aar unterflrid»enen bien aimfee Henr. I üerfidjere «ie, e« fc^nitt mir burd» bie Seele! SJie ift auf fie ju roirfen? roie ift ti mög(id) fo gan,; oi)ne Wemütl), o^ne l^rA au f^t)» V - Sie glaubt niiAt an i^re ^^ler, ^ölt Sae« nur für Ungcre^tigteit, Cuälere^ — roie ift fie mit biefem Wlouben au beffern? — Tann fd^etut mir, oW nä^me fte fo einen beftimmten Xon an; loä^renb bem fie mir Stögen Aber ftla^en fdirieb fpiette fie vis-ä-vls üon ^rl. B. u. Zs bie j^örtlic^ — roie abf4eulK^ — roiefolfdi! — fdireibe i^r nic^t, bi^ in einiger j^eit, bid id) roieber ru^ig biu! 3i* IVO» QUd) — fie fc^reibt bot^ nie offetr nur immer bo4 road fie roiO, u. roa« fie ffir meine ^nbioibuolitAt fßr paffenb qAlt — u. flUed rood id) i^r fagen tönnte, gleitet fpurlos an i^r ab — mithin rou^n? ^od), (Hott mOge ibr bie oielen lummerooOen Stunben berAeitien, weldie id) ibr »erbonte! loufenb iJant mein guter Murschetz, boft Sie ber armen Bar. treu beifte^en; fogen Sie i^r bon biefem Dcief, mai Sic rooUen; id) rottrbe es ibr felbfi fc^reibeu, allein Aroe>)mal fold)e Sollen nieberfc^reiben — ea ift einmn^l ft^on gu biel! — S^reiben Sie mit rer^t balb roieber, bitte — bitte. — kleinen guten SrftnAi tiiffe idj taufenb« mai)l! 4Uen bie fid) meiner erinnern, biet Sc^Oned. SoQten Sie ben D. Kott-mayer oor feiner Slbrcife feben, fagen Sie i^m u. feiner Rrou oiele ^erAlidie (»rüne. Sticht roa()r Sie fd)reiben mir balb, u. Diele details. H. K. VIII. Vukotinovič Muršcu. (31. okt. 1842 iz Mosla\'ine.) Ustoličenje bana Hallerja. — škof Haulik. — Dvor in narodna prava hrvatska. — „Kolo". — Vukotinovičeve „Pripovedke". Ljubezni domorodče! Dugo je, šlo sam se od Vas, "i od ugodnoga Gradca odčlio, i dugo je zaista, što sam šutio, prčmda sam obreko, da ču Vam pisati ... Ali Vi čete sami znati, kolikemu na-paftovanju su čov«anska preduzetja podvžržena, čeftoputa ne-možemo ono učiniti, što želimo; to Vam bez svakoga usilcnja kazati mogu, da se radostno smišljavam na one čase, koje sam u Vašem družtvu u krafnih okolicah Gradca sproveo; ako Bog dade, videt čemo so na godinu opet, i to na dulje vrSme. Mi imadosmo ovih danah veliku svečanost, inštallaciu bana Grofa Hallera. Mogu Vam re<^i, da ovakove fvečanofti kod nas nikad nije bilo, sila biaše ljudih fvake värfti, to če Vam i novine naše bolje i obširnie opisati; toliko je iftina, da se je u velikom množtvu fvžta duh narodni eclatant ujavio; ova in-stallacia je novi triumph za našu narodnoft, nova demonftrada, koja strahom puni antinationaliste naše. Jafno se je uvidilo, da samo ono puk i narod zavnjima, Sta je narodno, da se nad onim samo ljudi raduju, što je domorodno. Ofobite za-fluge si je kod ovc prilike naš Episkop Haulik načinio; on se je fafvime za narodnu partiu ilirsku javno u Sefsii regni-colarskoj izrazio, i krčpkim i izvärstnim govorom banu novomu izručio präva naša municipalna, i fvetinju narodnofti naše . -vefela mu majka! ... Od bana ništa još neznamo . . Narodnoft i prava naša niorat če braniti, jer to sam dvor hoče. Toliko o narodnoj ftvari, koju bog da čuva! Jeli ste ,Kolo* dobili, ali ne, jošte neznam; koliko mo-žete, molim Vas opravdajte nas pred pronumeranti, da mi nifmo krivi, što lak kasno dobiju knjige fvoje. Ja ču sad na skoro izdavati historičke pripovedke, molim Vas kano prijatelja literature naše, da kad oglas čitali budete, nekoliko mi predbrojnikah priskžrbite. Oftajte zdravo, i vžrujte da sam ja Vas počitujuči priatelj Vaš Ljudevtt Vukotinovič. U Moflavini 31? Liftopada 1842 IX. Mariborski prof. Rigler Muršcu. (13. VIII. 1843.) Fefilerjeva dela. Marburg den 13. Äugst 1843. Euer Hochwürden ! aKefjcr unb öclb liep Costanjovetz bur<^ grau bon SBiber-^ofer beforflcn, bic crfu(^t ronrbe ba« Öanjc bcm Söofon in (£illi cinju^änbiflen. C|ne Bmeifcl roirb š^nen bet fleroölinlit^c Scmmcfbot^c ®eib«e fdjon ücicrbrod)t l)abcn. JJie ^cBlcrift^en S^crfc bctreffenb rocnbctc id) mit^ fogtcii^ an ^räfctten Spctfmoiet. ?lllcin et beboucrtc mir nid^t gefällig jeqn üu föniien, rocil er J^Btet» SBcrfe einem »etonnten in örö^ abtratt. )cfbft befi^e nic^t« öon J^cftler. 30(^toftrt>cn 1 erhielt t^r S(i)reibcn uoin 2. ^untj in bem Wommte, ali} irf) in b«n Sa^cn ftiefl um bf« jungen Filafeno für bie iSfingftferin not^ 'Mnfrnficin «u begleiten. (Heftern f»»ät obtnb« jurfldflete^rt, ^obe it^ ^eute teinc bringcnbere Ipflictjt ^u crfilOeu, aU bie ©eontroortung «d)ietben«, bie id) ft>flleirf) mit b i^i im berftogeneii Sa^re no(4 lieber, inbent in unferem (»ejprfid^ fo mand)ei (c^Onc ^ufl feine« (Deifle« unb ^rjen« liebcniroarbin ^eroortratt. In^u fom noc^ ^re @nipfe^lunfl, Sob, unb ti t()ut mir ungemein n>e^, einen fo foliben K^rott«, einen fo bilbungsfö^igen »opf einer eöJen fiaufbo^n fo frü^^eitig entrigen ju fe^en! (Sd bürfte bem Don Webenburg teine leidite Sac^ ton, einen gleidj geioonbten unb gleidjgefinnten ttrjie^er für feine SiJ^ne ju ftnbcn! Norberte er nirfjtd loeiter ali einen geilblen Informator, bet mit freunblit^em ^ene^men (HebuJb unb Cifer Oerbinbet, nä^me er ferner nn Wängeln ber äußeren ^orm nid)t oU^u groben 'Snfio^, fonbem roartete ru^ig ben umbilbenben Sinflun ber ^tit unb Conversation ab — fo loAre in aOen biefen 9e,ve^ungen WurfdK^ mit gutem (Hemiffen ju em)>fe^Ien. Wurf(^c( ^ot «ü<>f genug, um fidi in bic ®clt fügen ju lernen; er ift ol« 3nfiruttor burd) midi Dielfältig geübt unb befd)dfti^t, unb unterzog fid) erft ()CUct ber 3n(ttultoren.Prüfung für bic Wrommatiraiflaffen, roo er ein approbatur erhielt. Seine $)ofmeif}crei roilrbe i^m aud) ben uufc^ät^baren Sort^etl ge* loö^rcn, bog er bun^ einen feficn ^Senif an ein folibe« .^ue gefeffelt, ni^t yeit fönbe, Ieid)tfinnigem Umgänge fid) anjufc^licBcn, unb fr^on ou« C^rgeij unb Surest oor iöefdidmung ben eigenen Stubien mit jureidienbem SIeifte obliegen würbe. — Sollten Ifuer i^od)müib«n finben, bo6 SRebcnburg feine ^orberungen nii^t afliu^oä) fpannt, unb bifligertocifc auf oamäti(id)e Sinübung ünb "Ruibilbung be« £iofmeifter» Stüdfid)! nimmt — fo bin i^ fe^r b«reit, für SKurfc^tii'S Ifmpfc^lung jene Schritte au ti)un, bie fie bafür als geeignet ertennen werben, unb erwarte ftierüber freunbfdjaftlif^ JBinle. ^nbeffcu t^'ile td^ bem 9»urf(^cB ötwr 3^re uorforgcnben ¥(one unb bem tfiknigen, roa« ic^ felbfl hierin aOenfall« j^u t^un im Stanbe bin, (eine Sqlbe mit, um nic^t linvartungen ju wetten, bie o^ne unfere Sd)ulb in bcr pfo^e getäufr^t werben tOnnten. Stele« unb ^rjilidjc« miWite idj mit i« oertrauter TOitt^eiluug beft>rcd)en unb burti^laubern: nur auf bem 'kopiere will e« mit nid)t ganj X. Kočevar Muršcu. (1843-1849.) 1. (16. XI. 1843.) Markee v Dobrni. — Priprave za izdanje slovarja. Cestiti gospodine! Dragi prijatelju! Dobio sam vaš pervi i drugi list, i s' veseljem vu njih čitao sam, da se jest Vaš telovni stališ usled potrcbovanja do-bemskih toplicah veoma pobolšao. Što nišam na Vaš pervi list odgovorio, jest uzrok toniu moje čckanje na Jambrešičov i Štuliov rečnik, koje mi Vraz poslati če. Odmah kako te rejnike dobit Ču, moramo naš posel početi. Nego ne tako, kako smo se u Celu divanili. Mi ne potrebujemo drugih nego Stajercov za spisanje rečnika, i vas posel nadžliti če se medju sledeče osobe: Muršec, Ulaga, Drobnič, Pirš, Orožen, Wolf, Kočevar, a služiti se čemo sledečih rečnikov: Stefanovič, Belostenec, Jambrešič, Štuli, Voltiggi, Murko. Na Vas smo odlučili izdilanje sledečih slovah: a. b, c. d, e. f, g, h. Vi imat čete nekoliko posla z' ovimi slovami, a ne odviš, jer ovc slove malo rečih imadu. Svaka reč se mora u našom rečniku osobito početkom verstc pisati, bila ona rčč korčnita, ili imala ona kordn u drugoj reči; na primčr: Glava, f. ^aupt Glavno adj-- Glavač m.-- Glavar m. -- U ovom obziru imat če naš rfčnik razlučak od Murkp-voga rččnika. Koja reč jest samo kod Slovencah običajna, onoj nori) ©uitW) flelingeii. Xic ^bcr läuft mir iiidjt Wjiiell unb fltwonbt flf"««. ba« i»apicr tft mir xu iiiifirt>er u. wrrftt^riid). So behalte itt» bo« gdtünft« nitb »erilidiftc ie«er 3««' »"t/ ""> unbelflftiflt burd) «nibo živalam , .I^icve.-,' se pristavlaju, koliko se može, takodjer latinska imena — naj bolje po Linei. — 9. Svi pristavki, ..prislovki, ^^citoorter;/ koji se u onih slovarah, kojimi se služimo, nalaziju, se moraju u azbučni red uzčti. Ako bi nčkoje prislovke, koji od drugih rččih izhadjaju, izpustili, misleči, da si one svaki čitaoc iz gramatike sam tvoriti može, onda bi slovar nedovžršen bio. 10. To isto valja takodjer od prilogah. 11. Diminitiva se moraju siaviti polag Jungmanna. 12. Pristavki se imaju staviti s' onimi izhodi, koji se nalaze u drugih slovarah.* (Ja poznadem samo bolestan, a ne bolesten.) Ako pristavak ima više izhodah, tad se svi izhodi imaju naznačiti, v. i. dobar, dober, — i to po redu azbučnom. 13. Reciproca verba se post activa stavljati imaju. 14. Najviše se imamo Mažuraničevog Slovara däriati. Zato nam ni trSba Mo pisati, buduč da Mo, kako u Mažuraniču stoji, to isto znači. Ja ni sam toga mnenja, da bi mi Mo na mfcto belo, b/lo, b^lo, tyrfo, b/ydo stavljali. Gdo bi mislio, da b^o sve to znači? ako pak izjasnjenje od toga u slovar metnete, onda toliko truda imate, kak da ovako pišete: beli, a, o, adj.: rociß belo, adv. roeiß bčli, a, o, vide beli bčlo, vide belo bjeli, a, o, vide beli bjelo, — bijeli, a, o, vide beli — bili, a, o, vide beli — 1 u takovom redu se ima ova rW po mojom mnenju u Slovar staviti. _ Ja se i u tom s' vama ne slažem, da bi mi s'rce etc. pisali. Mi moramo sve u našom slovaru imati. Sto je u drugfih jugoslav: slovarah, daklc: särce, n. bad j£>ctji Sirce, vide särce s'rce, vide sÄrce Pišite mi, |ak| ä ste u svemu tomu moje misli, i onda pri-priobčit ču ove pravila drugim sudčlavcom. 18} 44 Vaš brat Kotty^r. Još jenput: Sve rfči, bile one substantiva, adjectiva, adverbia, verba etc., koje se u drugih jugoflavjanskih ričnikah nalaze, moraju u naš slovar stavljene biti, i to u azbučnom rčdu sa turškimi i drugimi tudjimi rčči. Samo se čuvajmo, koliko je moguče, nčmačkih rWih. Mi niSta novoga tvoriti nesmemo, nego naša zadača na lo smčra, da flovar, koj pišemo, sve imade, što jest u drugih slovarah. Naš slovar mora dakle imati särce, Sirce, s'rce, — l>elo, bijelo, bčlo, bilo itd. posle dobar, dober, bolestan, a ne bolesten. * U nikojcm riziku ni je najti bolesten, ma bolestan, crgo qualis exitiis est diligendus? 5. (25. V. 1844.) Kočevar išče StuUija pri Slomšeku in drugod. Čestiti Gospodine! Dragi prijatelju! Ni sam na Vas zaboravio, kako Vi mislite, nego ja Vam ne hotjah pric pisati, dok ne dobiah odgovora od G. Slomšeka, kojemu radi Štullia pisah. Žalibožc Slomšek posla mi nekoliko ržčnikah, a Štullia nima, kako on kaže, Kuda se sad uteči n 12? 33ogen ^obc ic^ nur folgcnbe bemerti: «m :£itelb(att Uvalinski — {oUe beibcn Uvantin . 2e »lattc ,'^rifbrid) . , gribritl» ,3. , Oon «nten dcliod , . dellvd. pag. 9. 13. , , „ obrano , , vbrano . 15 & , oon oben vsUla , „ ostala. 13 , üon unten pesluJa , , posluša. l^očj r«nb biefe Iirucffe^ler nic^t ©inn»ftörcnb, unb ber erfte ®ogen ift fe^r gut aufgefallen. Öott gebe feinen Segen ouc3^ i^u ben folflenben, 3^nen ober auc^ bie liebe ©ebulb, bie iÄ öon 3^rcr Vorliebe ju unferm iöülfe u. ju unfrer SWutterfprot^ erroorte. Äuc^ mit ber 3lu»ftottung bin id^ tjollfommen jufriebcn. Um ?ßofl= porto unb 8d^reiberci)en ju erfporreu, tooUen mir fünfrig Euer Hoch würden nur ju 4 Sögen i^ufomen uberfenben; betreiben ©ie inbetien bie Irucferet), boft ber X»nicf nic^t unterbroc^n wirb, unb bie 9(ufIoge möglid^ft balb uolleubet werbe, ^ud^ werben jule^t Umfc^logSbögen in einem farbigen Rapier erforberlic^; woju c3 ober noc^ Seit ift- lO« «O roic bic SBiebcrgcnefunci unteres lieben Košar red)! ^er.Uicf) freut fo Idjroer fällt mir ber 58etluft tneinea fluten Jreunbe« Jodl. Bog da, da bi'za nas Boga prosil! ?(ud) unfer J^urftbifdjof Iwfinbet fid) in tftioa^ beffer. . Zdaj pa sebe ino Drobtince Vaši prijazni skerbi priporočim Vaš ®t. Stnbrö am 10. II. 1846. Anton Slomšek. 5. (8. III. 1846.) Drobtinice. — Košar. — Lav. škof. ^o^roürbtget ^evv 3)hirf(^e^! Siere^rtefter J^reunb! ■sMuf vltjr liebe« ždjreiben oom 26./2. folflt bie ?lnttoort etioa» fpiitt, toeil folc^e burd) bie trourigen (Jrgebniffc unferer Xiöjefc t>cr^inbert. ®te liorrertur ber 4 (eljt mir eingefc^irften 3?ni£fbi>gen ift rec^t brotj ouigefallen. fonnte nur folgenbe unbebeutenbc Menda ouffinben: Pag. 46. 3eile tjon unten . . 9 ftatt kitro 51 52 54 57 60 62 76 77 88 92 95 oben unten oben n unten oben unten oben unten 1 13 8 10 12 17 19 7 5 3 11 aji norača sedi fapreti rahle dofhteli rezi Biš so bratama dp._ lefe hitro „ ali „ noroča „ seji „ sapreti „ rahlo = dofhteti „ reži « Piš » sto „ bratrama - do «UÄ biejem wollen (Suet .'öof^roürben criehcn, boß foft feine Sinn-ftörenben Je^ler tjorlommen, unb wenn einige Schreibfehler Stott finben, fo Ijoben fid) folrfje burc^ ben Seljcr eingefd^lid^en. "jen Untcrfd^ieb jioifc^en ali ? etroa, als J^i^aflew« — unb alj ali ,syinbC' bitte id) nod) meinem ©egriffe ju unterf(^ciben, unb bflS'j?ragetoort mit I — ba» öinberoort mit j ju be;ieid)ncn, ttja« ber «bf^reibcr öfter üenoed^felt ^aben mag. «ut^ bie ?lpüffropl)en bei k' — s' u. v' belieben Sic ou«-julüifen, unb bie ®ortpörter nur k s, v bod) üom näd^ften ©orte obgefonbert ju fe^cn, roeil mon biefe Sd)nirfel nid)t me^r ju gebrauchen pflegt. lUbriflcnž »ooHcii fic alle lJtcnfl[tlitf)!cit bet Seite legen, unb nuv nacf) MenntniR unb (£inft(f)t corrigiren; id) fte^c für bei Manuscriptes ÜHic^tigfeit nic^t — üerlaffe mic^ ober gauj auf 3^rc einfid)t. T^er Umfc^tag loirb ouf gefärbte^ ''Rapier mit bem litel unb einer (šiufoffung ju brurfen feijn; bod) ^at biefe« norl) .«^eit; öiel» leicht fomme it^ üur Öeenbiguug be« TnideS nac^ Wraii. Weinen (4ruB unb (rmpfeljlung an meinen lieben Košar; beffen öenefung mid) überaus freuet. Unfern gute" ,'vnr)tbi)ri)of Ijoben mia* Ijente mit ben 1)1). Sterbe-fofromenten uerfel)en. ift faft feine Hoffnung jb einem l?lufJommen; mir be-^ fürd)ten in wenigen Jogcn uermoift su loerben unb empfehlen un« inogefomt C^t)rem frommen Memento! ÜKit 'fld)tung unb Üiebe 3t. ?lnbtä am 8, 3. 1846- ^reunb um e. lUjr i«benb«. Slorafdjck. 6. (22.1. 1847.) Drobtinice. ;püri)n)ürbiger .'oerr! 5ikrcl)rteftcr ^reunb! Sterben über mein odireiben me[)r er|d)rürfen atä fic^ erfreuen, unb tourbe id) mid)') getrauen Sie obcrmal)li mit einer Seitraubenben Ulrbeit su belüftigen, toenn mir nid)t i^rc Vorliebe für unfere ftöio. Literatur ^i^ürge feqn mürbe, baft Sie mir meine ®ttte »cr,^eil)en — abermal« bie Surreetur bed 2"," ^flljrgangei unferer Drobtince beforgen ju mollen, unb jene tkrbienfte ju nerbuppeln, bie Sie fid) bei bem erften C^a^rgange erioorben. l)obe biefen 2"„'' 3fll)rgang bereits ol« 31 bt t)on Gilli t^eilioeife jufammengcfett. SWeine Meifen unb übrigen öefc^äfte üerjögerten bie 4<üllcnbung fo longe. 9?un mufi id) mein 4fien md) Olli morfc^ieren, unb üon ber lior^ tiflcn ©eifllici^leit bejorgt werben; toai eben fo jjcitroubenb ol^ foftfpielig wäre. _ ^abe Guer ^oc^ioürben im Septber ü. 3. in öra^ be-fut^en wollen, aber ju meinem Seibmefen nit^t getroffen; bofür wollen mid) @uer .^oc^würben im jdjönen ^aDanttf)a(e bejuc^en. ' 3um neuen 3a^re überfenbe ic^ einen neuen Sooontcr Sd^e^ moti^mui, wieber^ole meine ®ittc, unb bin mit Serel^rung (hier .^»oc^würben St. ?lnbrä nm 22. planner 1847. ergebener X^iener ^Xntdn 31otnrdjrk «Rac^ic^rift. 25qS üJJanuifript lieft ic^ burc^ iJaifoni an ,^etrn @ub. 5Hatl) jatau» beförbern. 7. (31.1. 1847.) Drobtinice. — Slomškov latinski pastirski list. ^iot^witrbiger ,^err! iKere^rtefter J^reunb! beeile jnic^ 3^neu auf 3^re 'Jtnfragen bt*. 28*^ b. 9)J. meine ^nfiditen mit^ut^eilen; unb gwar ad 1.) Der Jlužgang in om — orna — orni ift mit am — ama — ami glei^ üblich unb fti)rt bie ^^erftönblic^Ieit ni(^t; barum möge man ben einen ober ben onbcrn in ber Schrift laffen. ©ramrnatitolifctjer ift om — gelinbcr für bie am — unb Sefttere« tjon mir mej^r geliebt. Ad 2.) 2)cr CDenitio nac^ bem Supinum ift wol)l nur in jenen SIebenSarten überall gebräuc^ltd^, wo man ftc^ einen l^eil t)om ®onjen benten fann. .^ier entfc^eibct bei mir mcljr ber So^llaut, aid eine gramm. Skrupulosität Vorauf id) Sie jiu fe^en bitte, ift bie ®erminbening be« Ij. pd^ pflege nur in ben feltenften fällen bor e unb i bad Ij ju braud^en, unb fd^reibe zemle — krali ftatt zemlje, kralji. — 'Jludj ma^e ben Unterfiftieb jwifc^en ali ? an ? ali si doma — unb ft^reibe alj sed; — jiskal sim ga, alj ni ga doma; bamit ba« ali mit 3^rem Jeli? glcid)bcbeutcnb in ben ©rauc^ fommt. — Uibrlßcn« möge un« bobe^ bcr fc^önc ©runbfö^ bc« Äuguftin leiten: «In necessariis unitas, in dubiis libertas, in omnibus Caritas." Äommt ba« ÜJianuifript in 3^re ^nbc, fo wollen Sic 9Ü= tiflft Jorgen, baß bie Ordinariatsapprobation üon Seite be» La-vanler Ordinariats nid)t öorgebrurft njerbe, ouf bad ic^ nit^t alž ^etaužgebet unb at» Approbator äu gleich erfd^eine. 2)ie ®ctunglücfung meine« lot. gefc^riebenen ^aftoralbriefc« fällt S^nen ni^t jur Saft, fonbcm einer Uibereilung, unb iem Slbfc^reiber in Solüburg, bcr e» mit ;^l)lern abjc^rieb. 9iun ift öbetmolÄ «llc« ouÄgeglicfyrn: «oir füllen botouf gar nid)t benfen. wiebcr^ole noc^moi)l« meine 3crr Director Robič tonnte uni bajn üexhilflift) fei)n. 9)iid) 3htem roerthen Slnbenfen empfehtenb bin id) mit 9(d)tung (fner ^iod)Uiürbcn 3t. ^Inbrö nm ergebenfter Liener 24.3nm)I847. Slo«rd,rll. 10. (20. VII. 1847.) Drobtinice. — Vabilo na poset. ©odjücreljrter .^crr ^vofeffor! a)iit bei- mir unter 12,7. 1847 mitflet^eiUcn 'Jlnfic^t unjrer oatertönb. '3tabt ''{^rttau bin ganj jufricben. (id fte^t nur nod) ^ur «uÄfüljnntg 1.1 btcie Änfirfjt für ba« Jonnot Meiner ju fopieren; 2.1 bem 1). Victorin eine anpafjenbc StcUunfl unb 3ufignicn i^u geben; 3.) eine flcnüflcnbe ®efd)xcibunfl "^ettau« unb feiner @efd)i(f)tc oei-faffen, bie bod) nic^t über 1—2 Xrudbögen geben foUe. t'ie Morl^mi^er ftunftarbeiten finb für unfern ^^itoerf ju tljeucr; ed tomint unž ber 3ta^lftic^ beS i). ÜWaj. über 200 fl CM. 2LMr werben un« mit .Wupferftic^en, über mit Steinbrud begnügen muffen. ^.^ieUeic^t tijnnte unb looUte und ber braue Sampel burd) ^iljrc 4ieruicnbung ben l). 4?iftorin mit einigen 30 0 ^Ibbrüden beforgcn? ^d) mill trotzten, baft bie Drobtince pro 1848 mit HJiiite Cctober ;^um Xnidc fommen; barum bitte id) um müglid;ft bal' bige Uibcrmittlung bei oben gebat^ten Ükitrage«. Si^crbe id) in biefem ^aljrc boö iicrgnügen l)abcn, Sie in unferm Il)alc ju fe[)en? bin »um 10. ^uguft bi« 10. 3ep. in ber il^ifitotion abrocfenb, unb l)altc mit meinen Diöjefoncn com IS"," bid 17. Sept. bie Exerdtien; bemnad) more mir ein JHefuc^ im Spätt)erbftc angene()m. Valc faveque Tuo Vtm 20/7. 1847. Antonio. 11. (6. VIII. 1847.) Drobtinice. — Njih izdajatelj Vodušek. — Cerkvena vizi tacija. .^^od)JDürbiger, .'pot^gee^rter .'^•»err unb 'Jluf bfl« liebe Sdjreiben üom 27./T. 1847 gebe id) Guer ^odjroürben ju loiffen, bafi mir für bie folgenboi Drobtince für jeben iyall ben onempfoblenen Äünfticr Möglich mit ber Vlnfer^ tigung eine« Stal)lftic^cd brauchen werben, barum, um einen t)otcrlänbif(^en .ttiinftler ^u untcrftü^en. Gngel mürben inbeffen mol)I ermünfc^t um bem ^j^tlbe me[)r Ifeben ju geben, rocnit bet Sta^lftic^ oiid) urn 10 fl mcftr foftet. ^atic bte ^to* jffte bem '^errn ?lbten Vodušek jugcfcnbct, bcr für bic ^'iufunft qI« .Herausgeber crfc^cint, mit ber SSciiung 3^nen ben Jflejc^lufe mitjut^eilen, unb ju bitten bie »eitere ©eftellung überne^meo ju jooüen. — «ut^ bitte um bic furje OJefd^i^te ^ttoU'S unb St Sictorin»; mit ßnbe September toirb ber Öa^rgang 1848 ge« fc^lofien, u. jobolb ber Censur öorgelegt. ?lm 10. b. ÜK. reife id^ öom |>auie, melbe mi(^ in Cilli furj an, unb übernachte am 11^ Äbenbä }u iüffer. Grft am 9. Sept. t.3. l)oftc abermals in ®t. ?(nbrä einzutreffen; toornodj an» 13?™ unfere Exercitien beginnen. münfc^e, baß bcr Soucrbrunn bic bcften Sirfungen ptte, unb bin mit Siebe ergebener Liener ^m 6. ^ug. 847. :Xnlon 3lomrd)rk. 12. (28. XI. 1850.) Nave Šolske knjige; rokopis „Malega katekizma": ozir na jezik Slovenskih goric. $)od)öere^rtcr :^err unb ! Unterrid^tÄminifterium ^at mir bte SJeüifion ber floroenif^en Sc^ulbüdticr übertragen. Sc^ ^abc Sic jum iHcpröfen« tonten bcr Sloroencn bc8 SRarburgcr .«reife« in Siorfc^lag gebracht, bamit bei .^>erau«gabe ber neuen floro. S^ulbüc^er oUc ©egenben ber aUgem. ^Bcrftänblic^feit roegen berücffi^tigct toürben. Oc^ bc« rcegc mie^ om oflcrtuenigften in bcr ÜRunbart bcr SSinbifc^büc^ler, unb überfenbe 3^nen •/. ongefd)loffcne« Manuscript be® crgöinten Mali Katehizem mit ber iöittc eS burdjsufc^en, unb mic^ auf« merffam madjen ju rooUen an melden Stellen eine ^lenberung be» Äusbrude« ober ber Sprad^fonn not^roenbig ober mflft^na^ roert^ märe, um oud) ben Sinbifc^büc^let ju bcfricbigen. ^aS rcüibirte Manuscript roollen Sie mir in mögli^fter ^eit^flrSf bie ^oft rürffenben. Mieles ptte ic^ noc^ ju fragen, j^ü berat^en, bodj roirb folc^e« beffer münblit^ gefc^c^cn. Jiarum Z Bogom! alter Jreunb St. «nbrä am 28.11. 1850. dlomfdjrk ia. 13. (8. III. 1851.) ..Mali katekizem". — „Malo Berilo". — „Bogočastje". — Slovenski izpit, slovenske propovedi v St. Andreju. — Slov. be-sedništvo v Gradcu (dr. Robič). Prečestit g. Doktor! Predragi Prijatcl! Bili ste mi toliko dobri moj Mali Katehiam pregledati, kojega sim po VaSi sodbi popravil; in ravno bo v drugo natiskan •/.. Tudi Malo Berilo Vam rokopisano •/< pošlem, in lepo prosem, prctresite ga, in najdene pomote odkrito serčno naznanite mi, da ga popravim, poprej ko v Beč pojde visokemu Ministerstvu v presoj. Da bi pa do ne vtegnili rokopis ovi pretresti, pošlite ga meni nazaj, in ne zamerite, da Vas, ki ste z delom obloženi, nadlezvam. Rad bi našim šolam kaj občji koristniga dal, ali moje želje so vekše ko moja moč. Tudi se Vam še nisim za Vašo krasno Bogočastje zahvalil, ne pohvalil Vašega hvalevrednega dela. Bog daj, naj bi se naša gimn. mladeš toliko v slovenščini izurila, da bi Vaše Bogočastje rabiti mogla. Pošlite mi 12 Vaših zvezanih knjig za bogoslovnike moje, |pa piiitc cenol hvaležno Vam piočem) znesek gotovo [poslati] pošlem.'/. Perva skušnja Katehetika je bila v st. Andražu I«' Sušca v slovenskem jeziku. Nadučitelj Jožef Rozman in^ pa učenci so se toljko jako obnašali, da je vsakemu Slovencu jih poslušati serce jigralo. Vsako nedeljo in svetek predigva eden bogo-slovcov slovenski družini v škofijski kapeli po slovenje. Veselo se tudi od Graških bogoslovcov bere, da jih g. D? Robič besedništva v slovenskem jeziku učč. Bog nam le tudi zlogo — zlogo daj, ki nam je serce dal slavno delo začeti. — Vaši prijaznosti priporočivši se ostanem Vaš star prijatel 8. Sušca 1851. Slomšek Anton. u 14. {Na Jurjevo 1858.) Bratovščina sv. Cirila in Metoda. Priserčni Prijatel 1 Prav veseliga serca Vara pošlem 400 kipov naše bratov-šine sv. sv, Cirila in Metoda, ter Vas prosim de nam mnogo mnogo vojšakov molitve pridobiljati blagovoljite, pa tudi zapisek pridobljenih pošljete. Več ko nas bo, mogo^ej lioče naša vojska prihajati, in nesrečno razkolništvo premagovati. Z Boga m! Vaš Na Jurjevo 1858 Slomšek 15. (14. IV. 1861.) Slomškovo hrepenenje po miru. Theuerster Jugendfreund! «erc^vtefter 3ofcf! floi^cii fl«)nnc id) ^ir hie Wö^löerbicnfc beionbcrS in »njcrn fo unnil)iflcn ^^cit, luu man gegen JHeligion, Äirc^e »nb Mterus mit allen "möglichen ißjoffen anftürmt, unb fe (Mrunbe ju ritzten fid) t3er|d)toiircn ^at. {yreimaurer, ^IbUDtaten, ^ubeu unb 'ißrotcitanten Ijaben fid) gegen und bie .öänbc gcteid)t in (Suropa, unb Satan tH-rfolgt bie SBraut Christi auf bev ganjen aSelt. SiMe gerne niöd)te id) nut Dir bie ahil}e tl)eilen, unb mit 3^ir in einem einjamen Söinfel bie Psalmen betfjen, roie öor 43 ^a^ren ju Cilli; borf) id)eint meine 9^u^eieit nod) nidjt getommen ju fein; ttod) tnufs id^ auf bem .«ampfpia(ie bleiben. Unterftü^c inid) mit deinem (lebete, bomit i^ nidjt unterliege. Jaji Tu Tir eine ISinfiebelei geiDäl)lt unb angefauft, ift ju toben; tuarum Tu ober bei Teiner MränHidjfeit ouf bie Pension völlig öerjic^tet ju tjnben fdjeinft, wirft Tu iDot)l Teine Urfadje I)aben. SJiit 250 fl j^u leben, bie oielleit^l gar nid)t gefid)ctt finb, wäre febr geioagt; ein '^ritjatöcrmögen uon Ii3ebeutung »oirft Tu Tir fd)ioer eriuorben haben. Toc^ fei biefe« nur meine einfältige äemerfung; Tu bift flüger al« id). bin feit Anfange biefed Itjonatbe« im l'anbtage ju i^rag, unb muß gegen (žnbe b. ÜJ{. j^um iHeidjÄtage nad^ SBien, ftatt bic fo notfjttJenbigen ^^aftoralreifen mad)en. SBie unangenel)m ed ift, i^joifdien Atheisten unb Democraten ju fijien, unb ihnen ein Tont im ?luge §u fein, fannft Tu Tir lei(^t üorftellen; ollein alle bie Cpfer wollte man gerne bringen, loenn man nur einen Grfolg jum Wüten hoffen fönnte. ©Ott wirb inbeft unfern SJillen für bo« SJerf annehmen, unb unfent f^l)ler gut mod)en. Unjer Mollege iHei^ altert MjUit^, ift aber jiemlic^ gefunb; irf) hoffe im iJaiife b. bei i^m bie l)L Jvivtnung ju fpenben. Feichtinger ift in Äämten geblieben, unb enblid^ in feinem greifen Hilter Pfarrer p ©utenftem geworben. Öerlitfdj ift aid Quiescent bei hen Franciscanern in Nazareih, itnb erfliebt fid) ruliifl feinem (Mefdjirfe. Sic unus post alterum metham properamus ad unam. 3nbem ic^ 3?id[) Ijer^lid) grüöe, unb j^u teineni Siu^effonbc 0[fict lüünjdje, ücrbleibe id) T^ein alter liebcnber 3ugenbfminb aNarburfl am 14. «pril 1861, :Äiilon Sldinfdjfk. XIII. Vodušek Muršcu. 1.0 (28. IX. 1847.) Drobtinice. Visoko prečestiti Gospod Dohtor! Na Vaše lubesnivo pismece še le zdaj zamorem odgovor dati fkoz mojga Vikarja gospoda Orožen, ki taki v Gradec ino povedati, de fim životopis od S. Viktorina v obojnimu jeziku prerad bral, jno ga z Vašim listam vred une dni Gnad-livimu vredniku v Šnt Andrez poslal. Hitro fte ga bli (kovali ino prejali, kar kaže, de jim slovenšina gre- dobro od rok; po takim fe nadjamo de bo luba flovnica Ipod Vaše urne roke izlezila. Gnadlovi knes SI,, mislijo berš ob novimu letu Ivoj letnik na (vetlo dati, zato nas tak gonijo za priprave. Podpis ') Med korespondenco Muršfevo sem našel tudi to-le pismo: Sofilflcbomcr löert! lie neuen Drobtlnce für bo« ^a^r 1847 fiiib bereitd unter ber 'treffe, unb öon bet ölten Slufloge befinben (ic^ not^ in Surnwrtuna bei 3bnen...........3U ist. beim ^un frofeüor SWurit^ei 5» St, roeldje DieOeirfit nodi DoOitA^lig Dor^onben finb, rod^renb bie 9tad)!raae ()iei fortbauemb bc^e^, o^ne ^cmon^ >nei)r befriebi^en tönnen. Sollen (Sie ba^r bie (Uate (»aben oDe bei ^^nen uorl^nbenen bccmplarc t>et Drobtlncc 1846 iamt jenen, bie ^lerr "ßrofeffor USuticljeA »on feiner flnjnljl obfleben tonn, mir mit nädtfiei (fiien&aljnflelegenf^lt $amt ber '^Infjobe ber iolie Sert^frf)ä(ung gonj ergebeniter Cilli am 19. ^br. 1847 Watliia« %}obuf(i|cr Zdi sr. da je aäresat bit voditelj ali lastnik kake knjigoveznice v Gradcu. Ker se je vsebina pisma likala tudi MurSca, ga je dotitnik izrodil MurScu, in pri njem je ostalo. S. Viktorina bo kol velal. V prihodno bom jes jemel fker1b?| drobtine poberati sostavke jiskati ino jih vberati, ino vbrane še le pred feofa poslati, verh še pa podpisati fe za izdatela Drobtinč: tak bo vrana z ludfkim perjam lipsana fe štinTala. Omnia ad majorem Dei gloriam et populi flavici salutem. Obžalivši Vašo žalost pri nag i (merti Jvojga dragiga znanca, fe izročim Vaši lubezni ves ponižen Vaši V Celi 28. Kim. 1847 prijatel Vodušek. 2. (20. XII. 1847.) Murščeva Slovnica. — Drobtinice. Visokovredni Prečestiti gospod Dohtor! Dva natisa S. Viktorina fim danes prejel, kakor uni dan 16. t. m. 500 komadov Vaših lepo lepo fpisanih Slovnic v dveh bremenih.') Lepi je kip — in dober kup; Za Drobtince fmo fi zbrali natisov 2000 od flabejga papira, od katere forte jih 3000 43 fl vilja. 500 natisov naj dene na močnejši papir pa veči, de bodo veljali za tabelco; in zadnih 500 pa le na flabej papir — ino vfeh naročenih 3000 natisov z kiporezam vred pred ko bo mogoče fem v Celje poslati. Al gre kiporez v gorno ceno zravno, al ima fvojo lasno ceno; če je predrag, naj si kiporezar fam z njim pomaga. Va^ Slovnica dopade — razposlal fim jo že na vfe kraje okol 200 kom. in tud podarane našimu gn. fkofu, proštu in D? Bleiweisu odposlal; in vfakimu kako bremce za razdajo ') V ostalim' MurOevi je ofuvan listič s temi-le beležkami: .91« Stovnica »erfenbet: «bt Vodušek in Olli 500 «tfld . Prof. MatjaSie in DtarbuT« 100 + 25 . «ut^^. Ferlinc . 100 . . Waltzinger = Wobter«b0 100 Špritzaj = ^ettau 100 . Mayer Somtopf. in filaaft. 100 . Macun in Iriefi 100 . Kremier in Ujbach [ ^200 . &apl. Kainich in ^ribau 100 . Bud|b. Wolfliardt in *ftt. 50 + 50 + 100 1800 Prof. GomilSak je pod te MurUeoe beleihe pripomnil: .tiskati je dal 2000 in vsc razprodal.* Nekoliko jih je podaril znancem, n.pr. SlomSku itd. zravno podal. Bog daj zdravje in frečo Vam, ki greste v praznike : fkusite po fvetu ostanke pri Slov. rodolubah pobrati za moje Drobtince in jih pošlite fvoj čas v natis. Srečno Celje 20. Grud. 1847. Vaš Matija. 3. (4. III. 1848.) Drobtinice. — Murščeva „Slovnica". Visokorodni gospod Dohtor! Vašo prilogo za Drobtince »Venec cerkvenoletnih obhajil" ' fim rad prejel, vesel prebral in ga bom dal za 1849" letnik pod kopitarn: ftare resnice v novi obleki natisniti, če ki knezo-skof tisti odftavek že prenadevaniga nimajo. Lc pripravite novo sledilo za 1850^ letnik, ki ga mislimo obenim z letošnim osnovati ino ga presoji ino tiskanji prav rano fporočiti, de bomo vonder enkrat z novim letnikam ob novim letu na fvetlo ftopli. Za lice letnika 1849 je zvolen fv. Skof Modestus od Gospe Svete 9Raria Saal in ftorntcn, životopis bo obdelal D?? Stepišnek, naris oskerbel Spiritual Pikel ino kipo- res Ipelati (e fporočil Gradckimu umetalniku, ki je lanskiga Sv. Viktorina tak lepo bil vrezal. Če mu je lubo, naj kar piše do gosp. Pikelna, de se med fabo pomenita. De ne bo list zapstojn po pošti tekel, perložim tukaj le 5 fl BN za oddane Slovnice, Vošim Vam lubi dragi mir, za kateriga vlaki dan pri fv. Maši pro Pace, ino po maši 5 Očenašov na glas molimo, in se priporočim Vaši predragi prijaznosti Prav lepo Vam vdani Cele 4. Brezna 1848. Matija Vodušek. 4. (29. 111. 1848.) Politični pokret. — Drobtinice. Predragi ino prelubi moj Muršec! Prezlo fte mi vftregli in me potolažili z fvojo povestjo de Austriansko, kateriga se Slovensko ferčno derži, napreduje ino nemški nevarni zavez omaguje. Tudi po Celskimu krogu mu vstavlajo roge naprot, in se mu vstavlajo, ker njegov namen ne umijo; v Celju pak so nas čisto poderli, prevrešali ino premagali, ino zadnič de nisim fam ostal, fe tud podkrižal, ter mislil, kar vbraniti ne moram, (aj vtoniti se ne fmejem. Saj lokazali fmo de naša vola ni Cesarja zapustiti, pa (transkim '4emcam se kakor h .., podpisati. Nam za zdaj obstojnost Austrianske države veliko više velja ko Slovensko, če ovo obstoji, bo tudi toto živelo. Zato Vas lepo prosim, či bote ki tako veselo novice imeli za me, ko je nešna: le povete jo berš, mi sila vstrezete. Kar plačilo za jeklorez zadene, se lehkama ftori Ludviku Möglih gre za jeklorez .......60 f Augustu Kismanu za 3000 natisov......57 ( zavseni......*..........117 f Mze Tukaj pošlem po pošti.....100 ( Mze Unih 17 f bodo g. direktor Sorčič pred ko pred poslali ino podpis si izprosili.') Bog Vas ovari zdrave ino vesele pa v božimu miru Celje 39. Brezna 1848. Vaš ves vdan Matija 2öcr ift bentt bcr V(utl)or nortrcffliegen 'Jtufia&ea über bie ilouenifc^en 3uf*önbe lit bcr (Mrafter .'icitung ? 5. (19. II. 1849.) Drobtinice, — „Slovanska Upa". Novi graški škof Nemec; združitev celjskega in mariborskega okrožja v eno škofijo. Prečestiti gospod Doktor! Jes Vas ne morem zadost lepo zahvaliti za pridno pe-čanje pri izdavi Naših Drobtinc, in komaj bi že dobil debi Vam poslal nekaj iztisov za malo vračilo. V prihodno fi bomo pa to reč polajšali, ker smo namejeni predajo Drobtinc iz rok dati, bodi si Leonu v Celovcu ki nam 200 f sr dobička ponuja, al Jeretinu v Celi, ki nas tud nagovarja za prejembo. Samo to Vas prosim de mi bote hteli za prihodni tečaj 1850fkoraj fvoj priložek poslati, ker gnadlovi fkof A. SI. že pobirajo ino nabe-rajo od vsiga kraja, in mene naganjajo, Pretesniku Kismanu znajo povedati, naj pretiskuje kolkor rad, farno de pošle naj berš fvojih 2000 mejih pre-tisov, de bomo vstan knige povezati in rasposlati Velkši pretisi so lamo za pozamezno predajo, če hoče kovih 200 poslati, ta bolši čas je že zamujen. >) Tu je s svinčnikom pripisano; Resen ostalih 17 fl sr. dobio od g. kaplana Orožna. Dr. J. jMuricc. Vašo potczanjc Graških Novin fmo radi brali, ino popolnoma fpoznamo zaželeno prepotendo Nemčije, aij tolaži nas de Slovanska Lipa se že tako obrastla ino obredila de jo druge drevesa zadušit ne bodo zamogle, in če drugač Bog frečo da bo rastla pod milom Bogom zmiram močnejša in lepša: quoniam Dominus judicat populos in aequitate et gentes in terra dirigit. Ste brali milo tožuvanje Slovencov graške škofije zavol zvoleniga terdiga nemca za Sekavskiga škofa v unudanšni Slovenii ? Grenke so, pa resnične besede! Kdo ve za kaj je to dobro; fein 2d)aben, oljne iKit^en, morebit nas ravno to pod Eniga flovenskiga škofa fpravi nas Celane in Vas Marburžane; ino jes mislim de so Solnigradski Nadškof naleš v to namerli Nemca za škofa, de bo ločitev ležej hodila; dokler sim jes fam Jih slišal tak le soditi: Jpeut p lagc roo bic bcjonbfic Wabe ucrfdiiebene «prodjeit jpredjen bem 'ißricftcrftonbe ni(^t uon Cben l)crob oerlie^en roirb, roorc e« eiite iierrn Kafteliz u. an&cre fjoffitungÄ uollc StODcnen. SMeinc ShJohnunfl ^^Joftfloffc 319" — in pa, da v postskriptu stoji: „S^er ift biejer .0. Smolet |ne Smolcll. ber in boš 3 SHänbdjen bic jdjönen 4^olif«licbcr cintilden lieB?" Zdaj pa bodi natisneno še tretje pismo Čelakovskega do Prešerna, ki je je 1. 1841 kot priporočilo prinesel s seboj Sreznewsky — in naposled tudi ono Čopovo, ki je je Bleiweis pod št. 8 (str. 159) samo na kratko omenil, z eodovnico čudaka Jak. Zupana na pastoralnega profesorja Jož. Pokljukarja. Čop Ramovšu. 1. iWicn tKrii 131Ü1 iKoociiibcv 1810. H. t. priüil. Iljcalcr oil Iwr ^iBicii: ^oui't — ^uti, l)cittc hal bcr Zhop einen l»errli(t»cn "Wbcnb — fo bcnft jcßt mein Ifjeiierftcr »"^rcunb Sianiouid). — iöeneibcii 3ie mid) nic^t ieljr. fomme fo eben ou« bem Iljeater, n>o id) einen »(^auberboft=idjöiien {^auft fa^, aber nic^t ben »"^aiift uoii (Hötlje, fonbern ben ;^ouft ooii .Wlingemonn, unb bieiev ift e«, ber fo oft nefleben iwivb. (i« ift eine talentooUe ftarf cr(d)fitlernbc «rbeit, unb id) bin nod) flai^ erftarrt »or Si^recfen, bo it^ fo eben ben lebenbifjen »"^auft won bem leibl)oftcn 5oton won bcr 5^iibne liol)lcn fo^. Wut iJiodjt. ben IS'ü! SL^eit id) neulidj bci)in Idealer geblieben bin, jo mill it^ O^nen iofjleit^ nod) foflen, bofi id) neulid) am ,Vlärntl)ner>H)ore ^ofepl) unb feine ^rilber, ba« eine wirtliche, fc^ormotue Cpcr ift, im 5Burfltl)coter l£abole unb üiebe unb bie 5d)ulb ouffü^ren flefel)«! l)abe, unb bafj bo« olle meine I^oterbefuj^e finb, feit bem ic^ in aSJien bin. Tie Urfac^eV — lSinntal)l bin id) in üöien foft fd^on ein flon^er Wei&bal« fleioorben, unb bann — tjabc id) fe^r loenig üuft, bie l)iefifleii I^eater ju bffud)cn; nidit boR fic mir nid^t flcfielen: e« flibl bo, roie Sie loiffeii, fd)önc I^eoter, prä(i^tifle XiccorotioncH, redjte ^^oubermoft^inerien, rei^e Öarberübeu, flute Sönflcr (inculid^ mar ic^ flon) ent^ücft über einiflc Stellen im 3ofep^ u. f. TO. befonbere über Sk*njamin« iHomoiMC, über ein Tuett öon SHenjamin ii. 3acob etc.:) nute Sc^aufpieler, loenn Sic mollcn (:jpr. Heurteur u. Md. Schröder, jener oli gauft, biefe ol« feine Jrou Ätätl)e, machen einen bie .^wore tBerpc ftciflen, (Sabalc unb i'iebc flcficl mir treffli(^, befonber« Mad. Sloberroein olä bie Wei^ flerÄto^ter, ^r. Moberrocin ole j^erbinonb, ^r. .Siegler olö SBalter etc. ÖJeioiffenebiffe foiiii nid)t leid)t irgenb ein S^oufpieler fo ou«* bnirfm alÄ .£>r. Wuttbanf in bcr iHollc be« Simeon:) ober ic^ bod)te mir bod) nod) ganji anbcre l'eutc. Die Sd)ulb I)ot mir iieulid) f(^on tjollenb« cjor nic^t gefoUen, unb mon fpiclt fic in üaiba«^ fid^erlid) um nid)t» fd)lec^ter, mit einem SÖortc id) bin ins l'oi b0c^cr=ll)c(itcr üicl lieber flcflaiiflcn; bo loar'« wie .^u f>Qufe. uitb eure «(^inifpicler fiiib boc^ iiit^l flar fo id)lcc^t. Xic C'^roßer mit ihrem ournel)mcn aiVfen mochten mir ebeniallö iinfleoc^tet il)red i(i)öncii Weiotifles (:beiiii bn ful) id) bic iinb bie Sän- flerin auf bem i'anbe, aud^ eine tleine Cper:) entfe|}(id) (anflr löcilc. ^um löeft^lufje merfe id) nur iiüd) an, baß bie SJäuticr auf SJiaria (£utm mirfltd^ flröfttcnll)eil« in ^^irofa (\ef^rieben finb; id) habe fie fo eben flelefen, roic aud) SJerner« Il)eater, baä trefflidie jjutocilen etiooe qar ju poctifd)e Stiicfe entl)äU. 9iuii cttua« uou meiner !Hcife. Sie mar fein '3d)atten uon bei 3l)rigen. habe mich ben flanken Scfl üortrertlic^ ennuniert. 3n bem plumpen ^oftmaflen mit ben projaijd)ften Sieni'dien »on ber iiVlt einflcferfert, raupte id) fount, ob id) /^u ^Äiffer ober ju ifonbe nad) töien gefomnien bin. Wlücflidjer Steife h't'ltf" 'f"' ^ Vi lag in auf. 3o reife id) mein iltebtag nid)t mel)r, lieber i^u Uiberhoupt, um mit 9iu|jcn unb HenuB ^u reifen, müRte id) allein fet)n, ober Sie i'unb fonft feinen 4Menid)cn dou ber S?elt) an meiner 5cite hoben, .^d) fom hier am 30"" October 5?lbcnb« fpät an unb fanb wegen ber ^l}/artt«^eit mit 'äKühc eine Mac^t herberge. Tie erften löge mar e« mir hier gonji unerträglid). 3ie. mein ihcwcrfter. «"b «">il) einige söclannte one iJoibad) unb meine Umgebungen in meinem Weburtijorte ftonben mir unter ben fremben t5}erid)tern hier immer üor ben klugen. iBie id) bainahl« iHriefe pon 3hne" oerft^lungen hätte ! 3iun V^e id) mid) hier i^mar etroo» mehr angewöhnt; ober ba^' Öefühl unter fo Wielen fremben t'cuten, bic fid» et»?" fu wif' tSjriftcnü finer bei anbern befümmem, wie bic 4<äume in einem SKolbe lange bleiben ^u müffen, ift mir nod) gan^ erbärmlid). Ctd) weifi noc^ ni^t, ob fic^ unter meinen ®litfd)ülern Veute finben werben, on bie id) mich mehr anfd)licpen tonn; aber ft^werlid); e« ift fein einziger ^luSlönber, t:id) meine: nid)i öfterr. Unterthon:) unter ihnen. lebe not^ meiftcn« für midö unb für bie iBüd)cr, boron id) feinen üMongel höbe, ba id) in 2 üeihbibliothcfen obonniert bin unb bic beiDen öffcnt liefen ©iblioth- befud)c. 1?ie Schulen finb hier gerobe fo wie in l'oibat^. Uiberhoupt wirb mir föien noc^ nid)t fo bolb Döllig ge fallen, unb eä f(^int mir immer mehr, ed wirb für mich fein hcrrli^ere« ijeben-geben, oli boö ftille ifeben eined Vanbfaptan«. Vin Unterfunft wirb mir hier fehlen. 3d) ha^Je bid je^t nur nod) eine fleine Csnftruction, aber e« ift fein ^Wongel boron, .«oft unb Duortier gibt mir hier ein gute« olteS frainifd)e« läWütter^en um monothlid)e 37 fl Schein. Die Stobt unb ihre 3)ierfwürbigfciten fcjine id) nod) nid)t genug, um 3hnen wo« iVeuc« borüber fogcn üu fönnen. iRflchften« fd)rcibe id) Ohnen weitlöufiger. 3d) erwortc mit Sehnfucht 'iWefe t)on fioibad) unb befonberä uon Ohnen. Sicuigfeiten uon hier weif) ouch feine bcbeutenbe. lie .{-»etirotl) bc» ttaifer mad)tc foft gor fein «uffehen. Kfidht einmohl bic Dichter, unjern 'iprof. Stein aufgenommen, l)abcn uiel SJiti^e gegeben fie su befingcn. Jür bieß ÜKaljI alfo leben Sie rooljl iinb fd)reibcn Sie mir re^t Diel. 3l)v iunl)rer ^reunb Zhop - Ps. ^b« ®ricfc biUe idj in meinem oUen Ciiavtier objugeben. ®Jcine 'Jlbreffe ift übrigen«: 3n ber l?llleegaffe bei) ber (Sarolu« Siirt^e N" r»4r). Stiege redjtd, Stod 1. — Zunaj: ^crm Professor Ramousch in Laibach. 2. Fiume, 1. iNuguft 1822. Ciebfter ^reunb! C\d) joürbe mir gar nit^t me^r getrouen Xir ju fdjreiben, nod)bem ic^ T'cine be«i>cn lieben iBriefe uom 27. 9''" u. 27. fo tonge unbeantwortet gelaffen Ijabe, menn Ju nidjt onÄ eigener Erfahrung loü^tcft, mie eS ge$c^el)en fönne, baH man oft eine (£orre glei^gültig ift — iium It)eil root)! eben barum, toeil man gern mo^ ®cfon bered fd^reiben mödjte, too^u mandjmaljl 'üJiufec, mandjmoW Stoff fe^lt. 'äKir menigftens ging ei bctjldufig fo, aber obgleid) oud) jc^t an feinem oon betjben Uiberfluft Ijabe, fo barf id) bod) J-eine ,"Vrc"nl>id)aft auf feine längere Webulb^lJrobe ftellen, fonbem Oer fut^en, ob id) nod) ^erjei^ung meiner bi«t)erigen iJiadjläBigfeit erbaltcn fann, bie Jiu mir geiuift geniäl)rcn mürbeft, menn lunftteft, )oie oft id) fünft an Xic^ gebod)t babe. lo id) mi(^ not^ erinnere, mit »oeldn-m ikrgnügen id) bie in I^einen be»)bcn Sd)reibcn mir mitgetl)eilten Siodiric^ten gelefen t)abe, fo muf{ id) ^Tir uor allem für biefelben banfen abgleid) ein fo fpäter Xanf fel)r an Unbanfbarfeit ju gränjen ft^einen bürfte, loa« aber ^ier tnirflic^ nid)t ber ift. ^iion l)ier muH i«^ ^^uerft ba» melben, ma« nun in ^iume nnfer aller t^efpräd) ift. nöt)mlid» bie Slbtretung be« Fiumaner u. Äarlftäbter'Älreifed an Ungorn, unb bie ,"folgen berfelben, l»efonber« in Skürtfidjt ber ©eomten. JJic ungarif^e JHegierung foU mit erftem 7«"' eintreten, unb bi» baljin roerben allen iWngeftellten bet)m Mreidamt, bei) ben bei)ben C^ufti^=^el)örben, unb äud) bet) ben Sd)ulen tt)re neuen ^eftimmungdorter ongemiefen werben, roae lici) ben "Jlppelation^' unb iJanb Slät^en bereit« gefd)cl)en ift. Wit und (Mi)mnafiaM'e^rem mirb man natürlid) bie nod) uafanten ^jljlajie in Capod'istria, Carlstadt (:roeld)e« önmnafium militärifd), folglid) beutfd) organifiert bleibt:) etc befe^n, unb leiber bürfte auc^ mand)en ba« Sd)idial treffen, nad) T'olmatien befretiert ju werben, ma^ wir oUe, unb nid)t obne Wninb, ffird)ten, wenn wir boe (Jlenb bcr borfigcn 3d}iiten, bie tro^iqc iHo^ljcit bcr balmatinijrficii Ouflctib, bie flrufje (Snlfcnmnfl oon bcr gcbilbctcn iWclt, uiib bic fonftiflcn 5Ji'rtrt)tt)cile u. UnM«ci"lic^ti'iteit inJRudlidjt be« ficl)en^unterl}alteö"etc bebenfcii. C^d) muR Tir flcftcl)fn, bafi id» nudi Tir bci) Jciiicm (iuncurjc für Zara (nwcnn Xu il)ii pciundit Ijnft:) fein OJclinflcu tüüitid)cii fann. it)cnifjftcn<> ncl)inc fein Tefrct für Tnlmaticn an, tDcnn id) mid) and) nod) fo fcl)r bnburd) ucnneffcn lunrbc. 9Iad) Capodistria, roo nod) l)ct)be .Ipnmanitntalctirftcllcn bfiejjcn finb, flel)c id) [icbcr, fd)on rochen ber i»ial)c »on trieft, Italien, Mroin — unb l)abe and) ionfliflc il^ortUcilc. iWbcr uicUcid)t tocrbc id) eine ^lnftcllunfl er[)aUen, bie fonft für inidt febr oicl iau^I)crrn:), bcr üon SSJicn fom»nt. — 3)Jeinc tSoUegen bcfinben fid) olle gut — bcr Hribar, bcr red)t folib gcioorbcn ift, lebt rcd)t fc^ön mit feinet Eva — unb bcfriebigt oud) bcn '^röfcftcn. Tic große f)at mic^ ;^icmlid) l)crgcnommen — mein SMogcn »uoUte nid^t oerboucn — id) fonnte nid)t fd)lafcn etc — bod) nun roirb e» et»oa9 beffer. iJJimm bicft-mal)l oorlieb mit bicicm eiligen «ctri^el Teince treuen Jrcunbe« Zhöp. S^reibe mir ja bolb, fonft muß id) fürchten, Tu fcl)ft red)t böfe ouf mid), roai» id) fre»)lid) ücrbicne, ober id) l)offe, Tu tocrbcft mir (^nobe für ^ec^t ergeben loffcn. Teiner ,"yrau mein (iotnpliment. Ramovš Čopu. I'aitMrii brit 27. Kugiifi IH-^. Wehl tliciircr, l|0(1)uci'i-(irtrr ^vcunb! Xcincui an(tciict|incn Briefe uoin l'r» birfc« 'JNuiiati)«), nii« bcm bie rcinfte inifle^uriitltftc Svmnbfrt)aft uiib 'Cifbcrteit at^mct, erial) id) ipo^l l«incn ®unfft), fobolb ol« möfllicti eine jintroort bnrauf j|u erhalten; — unb bod) mu6trfi In, liebflrr ftrfunb, 1o lotiflc ,Scit wrflebcn« borouf warten! Xu ^(ift micf) bucc^ Xcinc jo liebcVoUc unb in brr Xt)at ^u bc|(t)cibrnf ^ntfd)ul' biflunfl Xeintt Mvmcintlirf)«« Sttrnndjlftififluun orbcutlid» beidifimt. Q« bf burftc gctoin oon Xetncr Seite gar feiner ttiitidiulbiflunn ben mir; benn ic^ ielbj) RMr einer nrofien ÜHadifidit benbt^iget. Ii« tft roaftr, bag id) »üm Wärit nn alle Xagr bnran bad)tc Xir fdjreiben, Dbnr jebod) meinen litorfa^ ine ®erf jU fe^cn, loctl id) immer tljeil« burdj l)du«ltc^e iper^ältniffe unb unon-{tcnetjmc, etroo« i^u t)AufiHe ti)eild burdi tör))erlidK llnoAft' lidjfeit, nm allermeiftcn aber baburd) baran »erljiubert würbe, bflft idj immer üBiUen« nxir, Xiir etwa einen IAn()eren ooetifdien ittrief ^u fdtreibeu, tuo^u idi ober leibet immer au nxenig ^^it unb innere fttajt unb Äefl(omfeit ^atte. Xurd) tör))erlidK ed]ivad)f)«it unb äußere i{!erl)Altnifie barniebernebrarft, fpftre id) ijbtr^oujrt ^u tpenig (»eiftee^aufflufl in mir, um be») Xeinem ren«« Weifte ein tAd)tifler Sorrefponbent fitr Xid) au feQn. flber id) liebe Xid) ttxi^rlid) be«^oIb e^ fo tnnifl, «l» irqenb ein anberer leiner JVretiubc. — öoe nun Xeinen letzten ^rief betrifft, fo ^dtte id) felben ßetvift flietd) ben erften nac^ feinem Gmpfanoe beontivortet, loenn i(b nid)t feit ^nfauq biefe« IKonntiK'? bii jej^t bcfiAnbio IrAntlid), unb über bieft mit (Uefd)Äftcn yt febr überlaben geme^ roArt. Ijatte genaue SJott), bie 3d)ulfiefd)Afte io — {o — nod) hU oerridjten ^fonber« tbot mir biefen,flauten iHonat^ ^inburd) eben ber rcrf)te 4rm in ^Ifle eine« r(|«umotifd)en ÜbeU fe^r roe^e, unb Xu tnnnft Xir )vot)l benten, bag id) ba nur mit fdjreiben tunnte. Xod) ßcgenniArtig bin Wott lob! üoUfommen loieber ^rjicfJellt, unb gebenle ben 81« ober September pun ^ier nod) Xrieft abi(urei)e)i, um mid) bonn nod) iBenebig, i^bua, Sirenjo, !6erono unb enblid) nac^ Xirol ju begeben. Moiinft ober )piUfl X)i mitreifen, fü (Annen mir in Xriefi Auiommentrr^cn; fflr biefen ^oll aber mfirbe ic^ um einen tiivjen '^rief porlAufig bitten. '{Sie fietit e« fd)on in iDädfid)t ber üon Xir mitgettieilten ^rAnberungen in iViume au fonnt roor, in itolienift^er @prod)e gemocht n>erben mu^e. iHber om 14. 'Ho-pember br« loufenben t)oben mir ^ier in ^oibod) eineM ipid)tigen Sonrur», unb ^mar für bie [)iefige !üc^rtan.;el ber SiatlKniotif an bie SteDe be» fei. OiuiM. bie immer nod) unbefe^t ifi, ipeld)en Uonrurs id) 6öd)fl toat)r fdjeinlid) aud) mitmad)en werbe. fogor ouf lueine ^ofanj'Äeife mot()ematifc^r i.'el)rbttd)er mit^uneljmen, unb über bieg Aicmli^ fd)nen $u reiten. Wad) meiner J^urüdfunft fd)reibc Xir wieber, »penn mir Xein Auf' ent^alt', z imenom Heloise. Fulbert je vzel slovitega mladeea učenjaka Abetarda ukoželjni Heloisi za učitelja in — med učiteljem in učenko sc jc vnela iarovita ljul)czcn, ki jc poslala usodna za oba. Po mnogih čudnih na nuzal ker fem jeh rajtal, tam na Plaz she velte ke, brat, in ker fe je sdej vfe sderlo tok mam to mujo perfhparano. Ke fvo (e s mojo Materjo sglihala, tok fem potlej sajno fnubil. Ker me nifo hotle kuj oblubit, in fo snieram govorli koker de be mogel fhe ene dva leta koker v fprafhvanje hodet, deb vidli koker fo rekli zhe bom ftanoviten, in ker fo fhe druge fitnoft &c pozhel, tok fem jeft saftopei de me jo nezhjo dati, ker pa vi dober vefte kok fem jeft fhteman keder na ponishanje pride, in ker nimam poterplenje deb fc ljudje norza s' mene d^lal, tok fmo vfe ftergali in jeft fem odftopil. Koker fe me sdi, jeh she grosen greva de me jo nifo dali. Jeft, ino moj sadershanje nem je bil ufhezh, koker fo mi rekli — pa sakaj me jo nifo dali, tift bog faftopi. — Kaj je to sa en fhum po mefti bil, fe ne morete mifiiti, in na kolk zhepin fo ljudje te giasharje rasbil e grosen, tolk fo ljudje sabavlali de fe je ta knefka familja (omej vupala fe na zefto pokasat. — Jesil me je grosen, de fe je ta rezh tok zhuden konzhala. — Martinak vam pufti vedet, de je v Istrio concuriral, in vupa de bo to slushbo sadobil. Porteiii fe je ta puft oshenuv. s' Kalistram nezh ne govarim in tud nezh k' nemo ne pridem, me jesi kader ga videm. Posčbenga novga fe v nafhi desheli ino v nafhmo meftu nezh ne godi. — En nov Kerfhanfk navk ali Katekism je puftil Shkof natifnet. Suppan tud smeram prav de bo kej pifal, pa fem sdi de je slo pre komod. Shtedentje smeram Kranfke pesem kujejo pa fem sdi de nezh pravga vkupej ne fpravjo. Zhe jeft sdej to velko grafhino Ernsdorf dobom tok pridem k vam v vaf, potlej grevo na rajshe, se bovo kej navuzhla, in ke dam pridevo hozhvo mi dva kej pozhet. — mene jesi de fo Kranzi tak fafpanzi. — Zhe me bote vezhkrat pifali me bo grosen vefelilo — ne fmete tok .Ooffclitctifd) bit', deb nafmel pifat predem de [antwi odgovara ne dobote. Kaj kej pozhnete v vafhi merfli desheli. Aj fte she sazheli kej Kranfkiga pifat. Na samerte zhe vam flab, in zel rizhet fkupej pifhem. Pifhem pres vorenge, koker me eden sa drugem vglavo pade. — Vaf lepo posdravim ino oftanem vafh sveft Perjatel v Lublani 24. dan Febr. 1823. And. Smole m p dogodkih se }e Abclard naposled pomenUil, Heloise ponunita, on v samostanu St. Denj's. ona v opatiji Paraklet. Tedaj $e jc razpletla med njima ona kofespondenca, od katere so se ohranila tri njena in $tiri njegova pisma. Ta pisma je ixdal Rich. Rawlinson (London 171«) in Jak. Gervais (ParU 1723); porabljala so se pa v raznih prestavah In obdelavah v romanih in drugih pesnitvah (Pope 1717, Ms. de Beauchamps 1721). Soditi bi se dalo, da ima Smole tukaj v mislih angleSko delo .The History of AbcMlard and Helolseby 7.fiw^o/i* (London 1787,4'). ki je je na nem$ko prevel Sam. Hahnemann (Leipzig 1789, 8"). 3. V Ljublani I. Aug. 1824. Ljubi perjatel! Tok molzheva koker de bi fe bla bog ve kok morhno skregala. Vftane praflianje kdo je bel len pa sanikern, Vi al jeft. Pa raifiem fe ne bovo dolg kregala fe bovo raifh po ftarim v dobrimu fpravla. Kaj kej she pozhnete pa sazhnete, sdrav fte, to fe ve, drusga Vam tud nezh ne manka. Al fte she kej Krajnfkiga pifal pa sazhel. Sej mende faj ne bote koker drug vuzhen veizh dejl (poftavem nafh Supan) fe koker en zherv med bukle sakopal veizhen noter jedel jen grisel jen vertal pa nekol nezh od febe na dal. — Per naf majo sdej f tem novim zherkam saopravit, T tiftem e, o, sh fh, &c &c. Metelko ma novo pifmenoft pifano in jo bo fdej puftil natifnit. — En Mufeum fo nafhtimali, jen je she prezej lepeh rezhi noter, Zojfove kamna fo kuplene jen )ridejo tud noter, bukle pa fhleva Kalifter sdej zhef jemle. »lafh meft fe od dneva do dneva polepfhuje, toko de keder nasaj pridete, ga she vezh ne bote posnali (fe prav fkorej). No kdaj bote fpet kej k nam perfhli; pa zhe glih na pridete nam faj pofhlijte kej vafhga. — Pofebenga novga Vam ne vem pifat koker de nam Moroft fefhe. — Zhe fo Vam gune goldinarji odvezh, tok prolim jeh pofhlijte on ^t. Blas Chrovat, Jurist in Wien ab,zugeben bcijm ©(^ulbicner ber Juristen. — Zhe jeh pa fhe nuzate, jeh pa le obderfhijte dokler fe vam poljubi, ker vefte de zhe fe jih Vam glih vezh poljubi, vaf f vefeljam pofhlushim. — . Profim zhe fe vam na fershmaga pifhte kej. — Vaf po-fdravim f želim telefam jen dufho jen oftanem smeram vafh sveft perjatel And. Smole m p Naslov: a Monsieur Matli: Zhop Profcfscur a Lemberg. Prešeren Čelakovskemu. Gofpodu Frenzetu Ladislavu Zhelakovfkimu. Blagorojeni Gofpod, dragi perjatel! Vafhe pifmo in njegova perloshba') me je tolkajn bolj rasvefelilo, ker bi ne bil nikoli miflil, de bodo moje pefmize, ') To pismo je odmvor na Čelakovskega pismo z dne 24 dec. 1832 (gl. Letopis Mat. Sloo. 1875 str. 160}. Pisano je v slovenskem jeziku na izrecno ieljo Četakovskega: ,»ann nuf ein wt^rctbcn oon ©onb L. P.: Različne korespondence. 179 katerim je tukaj tolikanj nafprotnikov vftalo, med Zhehi tako gorkiga (aiarinen) sagovarjovza najdle. Vem Izer, de hvala, ki fte me s' njo tako bogato obdarovali ni safiushena, vunder nam ni bla perjatlam flovenfke literature sa to neperjetna, ker nam je porok vafhe ljubesni do nafhiga rodu, in nima drujiga namena, ki nam pevze isbuditi, kateri bi jo saflufhiti vtegnili. Sard je treba draniilov mo im Kranjzam. — V zhetertih bukvah buzhelize bote vidili de e fhtevilo nafhih tovarfhov manjfha, in de tih nekaj, kar naf je oftalo, fmo pefhati sazheli. — Poesija je do sdaj per naf vezhidel neobdelana ledina, s' proso fe fami duhovni okvarjajo. Od mojiga in drugih pifarjov po-zhenjanja Vam to vem povedati: Jest imam she davno eno novelo ofnovano, pa fi zhafa ne vsamem, de bi jo sapifal. Ka-fteliz she dva leta Vodnikove pefmi, vfe kar jih je rajnki sloshil, med n imi tudi ljudfke od njega sbrane, kar jih ni prekofmatih na fvitlobo dati obeta, kdaj pa obljubo fpolnil bo, fe ne — Morebiti de Linhartovi dve komediji po nashiva, in do drujga leta obforej natifkvati dava. Korofhki Slovenzi bodo s' enim svesikam ljudfkih pefem na noge ftopili, katere vam shč morebiti bomo s' perhodnjo buzhelizo poflati saniogli. Meni ni nobena, kar fim jih bral dopadla. Napif ljudfke pefmi (:®oIfžltebcr:) fe mi sdi je lash, ker nifo pefmi med ljudftvam pete, ampak neflane puzhe, ki bi farji in terzjali (iöet^brööer) radi s' njimi prave ljudfke pefmi odrinili. — Žhe v' prihodnji buzhelizi ljudfke pefmi is -Smoletove bere pogrefhili bote, mifiite de jih je ftrahopesdlivi (:sit venia verbo:) Zensor Zhop saterel. — §molž, sa kateriga fte prafhali,') je premoshen kupez, sa Kranj-fhino pofebno vnet, in sraven dovolj poduzhen (snä lafhko, franzofko in englendarfko do verhä) vunder bres pofebnih pi-farfkih daröv, — De naf Kopitar morebiti fhe bolj, ko saflu-shimo sanizhuje, vemo is njegovih pisem Zhopu pifanih. V rokopifmih (;^aiibftt|iift) sadnje buzhelize je sa tega voljo nafle-di ozhi ?onet ftal, v' katerimu fim ga hotel Plinjove pravljize od zhevlarja, kateri per naf vfelej tudi kopitarftvo ofkerbljuje, fponiniti: Ap^l podobo na oclid (Sdqo id) in bicjcr ^^cjioljunn inflo, erjcljcii, baft bicB »id)f übcrflüffig roar. Unicrer ifirüfetentbeil janfeniftHrfj'en) (Mciftlidjfcit, bie bud) ba8 iior,viftlicf))tc trainifdje yefcvublitum aii^jnad)t, id)eiiit jebc ?lrt öon 2d)riftftdlcrci), bic nid)t oiif bic sPebürfjiijfc be^ i'anbmniince (unb ^iDor uor allem auf bie geil'tlidjcn) licrcd)nct ift, roenigftcnä überflüRifl, crotijd)c ^iocfic aber l)öd)ft fünb^oft.') Xieje l'eutc (itaubcn, eine žprad)e fei) l)inläng(i(^ gcbilbet, roenn man Matcd)iömuS> unb Wcbet^buc^ in bcrfelbcn fctjreibcn fann: nnb toenn Hc uollcnbe ein J^upenb (^rammatifen bcfitu, bann bleibe ni(^tž ^n it)ünid)en übrig. 3lernc^mc fogar (frei)lici^ aus nic^t fctjr juocr' löftiger Cuclle), einer ober einige uon bcn erftern [)äücn anonljmc Briefe uoll «ottifcn befttialb an Sie geri(^tet. Sollte bicfea »oabr fcqn, fo bitte ic^, berglci^en rol)c ÄuBcrungen bcs iyerbrujie«! uon Ücutcu, bie feinen 4*cgriff oon titterari)d)cr .Vlritif l)obcn, nid)t für bic allgemeine Stimme be^ ^iefigen ^^^ublifum« 5U nel)mcn, bic Csl)ncn cntfd)iebcn günftig ift. Tic ungcfd)idtc xHpologie bcÄ aRctelfo'fc^en ?Upl)abet« in N» 10 be« Sllqr. ÖL werben Sie felbft lefen. Vtn fic^ wäre fie too^l fautn einer SJiberlegung nicrtlj; aber um bcn öJegcnftanb ber ^■ntid)cibung nö^er ju bringen, 'd) Dcronloftt, benfelben au^fü^rli^ i^u befprcc^en unb gehörig ju beteuerten, felbft auf bie ©efflt}v l)tn, mic^ bei Kopitar ücrntcffcn, bcnn Ic&terer l)öt, loie ■i bdrfte txn "groben unfercr iBolUpoefk, bie Sic im w^! i^^rer Sttroml. mitgeteilt ^abcti, fonbcrbnr Dortommcn. Sie wiffcn roerbeii, ^a^»urc^, ba& er iti f. Wratttm. bic Sicform mifcw 31tpt)Qbctž nlž' tjö^ft nottjmeubifl barfteUte, bic iiäd)ftc ikranlaffunfl baju gcflcben itnb nal)in aiid) unmittelbar (mit 3f)rcm Dobrowsky) an bcr (Sieftolluiig beö neuen ABC I^eil. (f^reijlid) roolltc fpii^fr bo« unförmtid)C Hinb nicmanb au« bcr laufe ^eben!) (^egen Kopitar atfo, al« ben eiflentlid)cn Url)ebcr bcr Wrunbfäüe, nad^ bencn biefeö ^Upbabet gcftaUet lourbe, unb bie id) » o r alle »i bcftrcitc, «oirb mein Äampt Äunäd)ft gerichtet jet)n, ittenn aud) nic^t unmittelbar. Jiefe ^^eleud)tung, bic ungefäljr 1 ^^ogen bc> tragen bürfte, benfc ic^ ol^ au&rrorbentlidje iBeplage ^um 31U)r. ^Bl. üom 23. b. eridjcincn ji^u laflen. 'Jlbbrüde bouon locrbcn mir C*bitcn mit bev 4"r Zhbeliza fenben Wnnen, tücnn fid) früher feine Wc legenljeit ereignen follte. D', Prefh^rn crfud)t mid), Oöncn an feiner atott etroaS über bie neuere troatifdje u. bolmat. üiterotur ju melben. ^Iber baüon meif? idj telbft faum ettoa«. föir finb in biefer .!pinfid)t mit unjern Sfa^barn in gar feiner i^erbinbung. Turc^ einen J^reunb in iJalmatien erhielt id) bie bei Martecchini in üRagufa erf(^ienenen 8(^riften »un Gundulich (Gondola), näinlid): Osman, spjevagne vitcscko (mit biftor. ^nmert. u. einem i . Glossar ber beralteten SSörter, 3 SUbe. 8". ^ufllcid) 'S 5 eine .versione libera dell' Osmanide, poema illirico di G. Fr," Gondola — eine in jeber ^ ti .^>infid)t mijerable Bearbeitung — 1 'M. c ^ Sufe sina rafmetnofja, sedam pjesni pokornich etc. l 8 Ariadna, polufcialostivo-prikalagne (tragicomedia). — Sie rcerben ba» iJllle» ma^rft^einlid) fennen. Martecchini ücrfpri^t einen „C^tlijrifd^cn '^.^ornoB" l)crau5jugeben, i A roeifl ober nic^t, ob etrooä borau« roerben roirb. lir f^cint i~ia} nid)t auf öfonomifc^en Xrutf oerfteben, loa« ()ier rocfentlic^ toäre. UibrigenÄ more allerbing« fc^r ju toünfc^en, bafj nol)mcntlid) ber bebeutenbe Ijanbfdjriftli^e ißorratl) uon altern bromatifd)en Ulr-beiten bcr jRaguf. Tic^ter eiumal)l gcbructt loerben mijd^te, loenn fie aud) im Wrunbc nur ft^tiiad)e Öopien bcr Stationer fei)n mögen. 3öic mir Kopitar fdjreibt, bemil^t Gaj, ba« ^rit»ilegium für eine frootifd^c A" enoirten, bftrfte ei ober jd^wcrlic^ erl)alten. über Croalica u. Dalmatica roerben sie üom C">rn. Schaffarik Diel genögenbcrc ^lu^fünfte erholten fönnen. od) f^licftc alfo biefc« eilige Wefritiel mit bcr ^8crfid)crung bcr auf-ric^tigften .^^od)ac^tung,' mit ber bin C^^r ergebenfter «aiba^ 14. mth 1833. Mathlas Zhöp m. p. 3d) bitte, mic^ Jfir. v. Palacky beftena ju empfehlen. Palacky Čopu. Prag den 26. Januar ia33. Verehrter Herr und Freund! Ihr Schreiben vom 14. Jan. war mir nicht allein in perfön-licher Rücklicht, fondern auch durch feinen Inhalt fehr angenehm. Dafs Sie mich nicht vergeisen hatten, freute mich eben fo fehr, als dafs ich Sie der guten Sache Ihrer Nationalliteratur ergeben finde. Langst war es und ift noch mein Wunfeh, dahin zu wirken, dafs wenigftens die Gebildeten unter den flawifchen Völkern der öftreich. Monarchie von einander Kenntnifs nahmen, fich för einander interefsirten. Darum forderte ich auch Hrn. Če-lakowsky zu jenem Artikel auf, der den Zweck hatte, oder doch bei mir haben follte, unfer böhmifches Publicum mit dem literar. Streben unterer Stamm- und Staatsgenofsen in Krain bekannt zu machen. Er fteht im (d. i. letzten) Hefte der von mir redigirten |Zeitschrift) .Časopis Českeho Museum" aufs Jahr 1832, also im sechsten Jahrgange derfelben, Seite 443—454 (in 8«). Der einzelne Jahrgang diefer Quartaifchrift kostet im Pranumerationspreife blofs 2 fl CM, Der Jahrgang 1833 wird unter andern auch eine Überficht des neueften Zuftandes der kroatifchen, ferbifchen, dalmatinifchen und flowenifchen Literatur (von Schaffarik) enthalten. Daher dürfte diefe Zeitfchrift, die Sie durch jede folide Buchhandlung beziehen können (in Prag am beften durch Kronberger & Weber), auch für Ihre Landsleute einiges Interefse haben. Dafs ich fie Ihnen empfehle, gefchieht um des schon angegebenen Zweckes willen. Der Misere unferer Wörterbücher wird durch Prof. Jungmann's 35 jahriges jetzt der Vollendung nahes Werk ä la Linde, das eben auf Pränumeration angekündigt werden foil, bald gründlich abgeholfen werden. Wenn Č'* Auffatz im lllyr. Blatt abgedruckt feyn wird, fo bitte ich mir einen Abdruck davon gefälligst fenden zu wollen. Leben Sie wohl und genehmigen Sie die Verficherung meiner ausgezeichneten Hochachtung Palacky m/p Čeiakowsky Čopu. i")i>cfi5m)erehrenbet .'öetr! SDiit 4i)lt tommcnV ^ft ber ^^Jton, öoii beut loir l)ier fprodjen, bei 3l)ncn nod) nic^t jur JHcife gctoinmen, nämlid) eine fleinc ^citfc^^if* i" ya»)bnd^ ju begrünben; bie Mrainer, bereu 3prod)e meiner ^(ufid)! nod) bod) mel)r 'Jlutnut^ bcfi^t, füllten fidi bot^ uid)t uon ben Kroaten beft^rtmen loffen. ^Jluf einen fjnlben sjiogen mödjcntlid) liefen fi(^ oljnc alljugroüe Änftrcngung SJiateriolien fomtneln, loenn e« nur einmal an,^ufangen belieben müd)te, unb bie Moften ließen fid) auc^, bäc^t' ic^, bccfen. ©a« mQd)en bie .öerrcn Prefhcrn nnb Kafteliz ? &crn mürbe id^ i^ncn fd^reiben, olleiu für ben iJlugenblicf bin id) JU fe^r mit <>k'id)flften übcrl)üuft, u. ipcnn id) uic^t irre, fd)ulbcn ic mir beibe eine 5Mnttoort. Wrüfecn 3ic beibe l)cr^lid) »on mir. D' Prefhern foil bid)tcu, bann bidjtcn nnb enblid) abermals biegten =- kraginsky, to se rozumj. ^Hei un^ tjot lid) bie id)öne ijiteratur feit einigen .^aliren faft floiiA in ^eitfc^riftcn fiberfiebclt; bafnr ift e« aber ein gutcä-^cic^en, baft in neuerer ^f't '"chr für iDiffcnfc^a^lid)C föcrfe geforgt loirb, olÄ früf)er. 3unptnaitue SBörterbudi fdireitet rafd) öoniuirt«, 'öatbi's 0eoflrapl)ic crfd)eint l)eftn)eife, '^refl gibt feine m)emie (2 It)eil ''.pflani^enreid)! l)erau«, unb J^vennb Šafafjk gebeult audi Ijcuer nod) mit feiner ®orgefd)icl^tc bet «lomen ouSjiurütfen, ein ŠJerf, tt)eld)eö jn groften (Srroortungen bered)tigt u. fid)er «cnfation machen tüirb. ?lud) crfd)eint eine yicber^-ieitfdjrift, WSnec, boüon l)abcn Sie in Söeiloge bie erften .^luci Siutnmeru. Sic »waren fo gütig mir einen bic^jo^r. Catalogum Cleri für meine iWomenfammlung ^u ücrfpved)eu; id) fel)c mit Ungcbulb biefem ^Beitrage, fo mie jeber läRitt^eilung aus 3l)rcr ."veber entgegen. !üüiit bollfommener .{')oc^ad)tung C\t)r 3^cret)ter Čelakovskega prevod sv. Augastina .De civitate Dei' z naslovom: Sw. Augustina o mfstf Boijm knfh äwameejtma. Z latinskeho f azyka poäU Maarinsk^ho wvddnj pMolil Fr. Lad. CetakowskS'. V Praze S29~m3. Celakowsky Kastelcu. .{lütftflccljttcv A>rr ii. i^rcunb I 'JDiein »"yvcunb .{r ''^nlach) ucrc^rt bciliecicttbc ^^»»ci cd)riftcn itjrer ^Wliliotbcf ii> i'aubarfi, iporoit icf) oucl) ^tuci meiner neucftcn (ivjeufiniflc aitjdjlicfjc, uiib ein Jnvlitol fiiv ^l)re 5Jirf)aftlirf)en thinucruiifl antiaiifie. Unjerc ölteftcu Sprach» benfnttücv bütfteii 3ic tuolil rcd)t intcrcincrci'- C^^ve ^rtjt^jcit Ijat ber &}iencr 3trcitl){il)u, bei un^ fc^ledituicfl äJicfiftofclc« gcnonnt, cift unlöngH loiebcr in ieineni Hesychius') anflf0ritfen, unb babutdi einen nenen tBeroei« geliefert, »oie idjlcdjt e« mit feiner Mritif oiij fie^t, fdlla man nidu an,5unel)n>cn ge^iounflen ift, bd^ eÄ um fein Wetiuffcn nocft fdjledjier nli um fein ©iffen beftellt ift. (Sine gute ■Jlbfcrtiflung biefe^ groben unb unf(ätl)iflen ^Inti'cloioiftcn luerben 3ie fd)on am gehörigen fuiben. Uiber fein nieberträd»fige« Ireiben unb .fielen braudit ei«, bei un« tuenigften«, feiner SBemeife mcl)r. Dabit Deus et huic finem! ti^k und Stanko Vraz berid)tet, ift in Saibod) eine Sammlung ii^olfjlieber crtd)ienen, nieift ani bes ^ ju Wefidite befoninten ti)nnen. Ssiollten 5ie o. iv Prešem bie l^üte haben mir einen ober .^mei ^Jlbbriide fo balb aU müglid) ,Vt iiberfdjirfen, idi werbe gerne meine Sdjulb abtrageit. iVuit, unb ma« modien ben ^l)re «tubien? Oll)rc literärifc^en Vtrbeiten? Sie werben je|>t bei C^ljrer Stnftellung, loo^u id) oom .{wrjen grotuliere, um fo weniger feiern, al*> Sie fi-ü[)cr oiclleid)t in minber günftigen llmftiinben ijkwcife einee riil)mlid)en Streben^ on ben lag gelegt haben. ÜKogen Sie in Willem, nur ni^t in beut frühen lahinfdjeiben, unferee unoergefUidjen Zhop 9iad)folgcr fei)n! 3oUtc in le^tcrer 3eil etwa'} >8cbcutenberes in C^h'^'fr ^^^aterftobt ober iH'ähc in Slavids erfd)ienen feijn, auc^ bamit bitte idj mid) ju bebenfen, c«-win> fein 2oame fci)n, ber onf unfrui-!)H)aren SHoben fällt; über[)aupt werben mir alle 'iO^ittheilungen uon S^nen Werth unb theuer fet)n. lllicber? erfreuen Sic mit^ balb mit einigen feilen Cit)rcr ^onb Ci^r ^rag bcn 15. planner 184). J^rcunb u. 4 geben. iöon ber Zhebeliza fönnen roir iCir I)eute noc^ ni(^t« fdjicfen ; bcr crftc ®üflcn rcirb erft Vlbcnb« fertig; mit ber '^Joft Dom tom-mcnben Samftog aber fd^irfen iDir Dir bic bcijbcn erftcu ii^ogcn ju, ober no(^ mefjr, roenn Deine Sachen mc^r einnefjmen füllten. ') To Čopovo pismo Je v zvezi s Prešernovim, ki ga je ta pisal iz Celovca 7. marca 1832 (Ljubi/. Zvon Vili, 572). •) 1832. !•) Zdaj bistroumja vsak motiko primi Ter študiraj in se trudi in se ostroumil ler Turjazhan') lieflt für iTid) bereit; ober i^n aUein mit betu '^ofttuaqcii ju fd^icfctt ift ivul}l ni(^t ber 'Jt)jüt)e ivertli; bie yeutc miiffen i{)it jo bodi oudj bort ^obcii. ^irnuc^ft Tu it)n in< beffen beunod), fu |d)i(te id) itjn mit bem '^uftroaoen uum näd^fteii Tienftofl. ^ür bcit Schaffarik brnudje id) Jamik'« Sber lepih naukov, u. bf«iiclbcu Sadje-reja. Sei) jo put, »on jebcn l Gf. miii^ubriitflcn. Teilt Jrcunb Vcrtc Zhöp. m, p ßaibo^ 24 SWärii 1832. Tie iiculid)c '^^oft l)abe ic^ uerfäumt; ic^ fa^re nlfo Ijeute fort, ^üiitleib mit Gurer Uniwiffenfjeit in Slo-venicis Ijobenb, loill id) Gut^ bod) »orfte^nbc^ ©ratulation^gebic^t ein erflären. tjerftonb jjiuor jelbft feinen einiiflcn ^Ker«^ baooit, ober L'auteur lui-memc .enfin m'ayant endoctrin^, Je vais dire ä-peu-prte ce que j'ai devin^":^ ^jezhi bolj nige flados^ drug mili! shup lade uzhitel I — Iftine prtftol netlen; himb krufhijo shesel Bodonl, Veli Gersön, Lambertin, Van-Sviteni, doba Klemenov: Bujih kon bafni grosil, ftud včka kohčmlenih ver bab: ■ösipa nedorotč mam ljuda papertje — mostirl. — ifluka povrčdnim Kcrfnik; fhzhit Inigo Heriodiadam: l'^lbljud Kerfniku rokljör; roj Iniga brojnik tifuzhov: Iva p^zh muzhenizhi; dvor Iniga kali fledill. — Oh! oh! negudnolt vremen! oh! emiru (luga rafpelo! Nliitje fakirov lahnö, frejn biägofti n^nafit lupesh! Inoki tem savihäl, mnosh bäju, liz m^rni kardell. — I*irih dez rüdoft fharän, a radoft foprüga proft poflop: Oklamovati komun vre biva gladünam bremdno. — Celba prepröftim kerköm tajn Bogouzhenih oglafnicr') E.uka vrazh, mitnik Matej, Jan Bögoflov, Peter i Pavel, luda ter shenfu Jaköp: KIH, Bärnaba, Pölikarp, Nuri: Todji poböshni zheljäd podlunih novakov, jezhvavzhov; Cvara dershävi paftiih, ftad umodar^nih priltavnic! Aboto J;>paf mar veli grajänam nebefniga zarftva? Häbote mar povifhnik obefhzhani nifhzhim flobodar? — ■rhi zhern jäme zhverftö pravd prirodnih dafke umčtl! — Vrelo kanil, prevarll, kadilnik hom^rjen Demetrov! Sidina kinfka Vangelj vrash, nesnaboshnifhkih korön vesl niplomatila Anshe Rifhzhänov ifkrenofti sapad! Rövcnza fkarzhi fhumrätl ofnashi uhänize slatar! Arabjan shivez puftin, vlaft l^redorezhjanov ravnota; Vitija, knfe, poflanik — Jad vlädikov, arhimandritov! Inigizhije trubazh v' kalifov rafkola ftolnizil Ej! Ej! naftavnik pajdafh! kvar Krifta Demttrove knige! 1 1 i^i t)eilt ^en Scftmeri ber ..'iartliiiifcit SiiBe, tljeurcr Jyreunb, bcr 'i^^farrcit'J.'cituafl ^cljrcr! j. e. Professor der Pastoral Tci' 3lia{)rlHMt Itjron i|t nnocvmcšlid^; bcr t>CHd}cI«) Srcptcr bi'ed)cn bic Bodonis (i. e. bic ^Hiidjbrucfcr i. e. bic iWfii^cr i. e. bie SBificnidioften i I'cr flroftc Gerson, Lambertini i^^cnebift XIV.), bic Ü'ciii 2ii)., bie ^cit bcv AKcmcnfc (i. e. gcfdictbtcii *^{äbftc") (re bro^ctc tai trnbc bcr ^bcl bcr linitmlinflc; cž idiomt fidj boc ^f'tfll'cf ttod)cmincrtcn Wlaiibciw bcr Si^cibcr: Jcii 3ofcp^ l)abeii nidjt flumrbommt bcr ^icrbcn bcr untcrmonbigen iVculingc, ber Žcufjenbcn; «träfe bem Sonbc (aber ift) ein fd)tcd)fcr i^irt, ein Sd)crge Mcr niinftbegobter .'C>erbcn! ') PreSeren je pisal: .Selencovih sprctiodov nisim doWI* (to so Anastazija Oräna „Spaziergänge eines Wiener Poeten". Hamburg lS3t.). Na to opombo se nanaSa Čopov odgovor: ,1er Turjazhan (i. e. Auersperg j. e. An. Grün) liegt fflr lid) bereit." — ») Od avtorja se samega naposled poučivii Povedati približno hočem to, kar sem uganil. — ■) V dosego akrostihide in hronograma je rabit Jak. Zupan na Moncu tega. kakor tudi na zaMku in koncu 18. stiha znamenje ,x" namesto .Jf; tedaj treba čitati „oglasnitr -oglasnik, „rvara" kvara in „priftavnie" = pristavnik. Črke-končnice. ki se z začetnicami vjemajo in tudi tvorijo akrostihido in hronogram. so samo z debelejšim tiskom markirane: velikih črk na koncu ni kazalo staviti. — ^Hefiel)lt ctroa bcr (Svlofcr X u m m 1) c i t bcH iöiirflcvn bcS l)iniuilifd)cn an V 3lt bcr JHübüt örtjü^er ber bcn iJtrmen öcrljctHiie ^Hefrii)er? (Šož) bfin ^^^erfloincntc (i. e. jene, bie bcm '^lerflamcnlc (i. e. bcm 'JtbcU ^libel izhern rttftrigcr zhemj lici^cn), bc= flinnt fiaftifl bcr Äaturgefcfte lafel ju öcrfte^cn! Ginc CucUc bcr ©ctrilgercDcn, bcr Ičujc^ungcn ift bo^ l}omeri« fierte !iHau(^fafi be4 De Maistre (be« jeiuitiidjcn '^erfaff. bcr Soirčes de S. Petcrsbourg &ci (Sine cliincfjjdjc SRauer ift boš doong. gcflcti bcn iMbcrglaiiben, bcr obgöttifd^cn Jlroncn J^cffcl. lier Xiploinotit .^cu^lcr (de M. war |orb. t^cfanbtcr in ^ bie (Ebene: It* ffle^rwl«, Sürft, «efonbter |«iintiu«, diplomat] — ein ^om («ift) ber «itAdfe, ber «Irrf^imanbritenl le« ^eiuitUmu» Jrompeter iXrommeten', $oiounen-«Wfer, ^tet=9(eor-tionir, Staatiintrißont??) in ber «efibett» ber Äolifen be* S^idma (ber JHrtftenipnltimfl)! (fi! ei! fflleifter «omerob! ein Stftabrn (»oc^il) be« tt^ripentfium« Hmb) bie Sdiriflen be« De Maistre I Slovenska bibliografija za 1. 1903. Sestavil dr. Janko Slebinger. Kratice: Dom. — Domovina; D S. —Dom in Svet; Ed. — Edinost; IMKr. — Uvestja mux. druMva za Kranjsko; Knj. ml. — Knjižnica za mladino; KO — Katoliäkl Obzornik; Kol. C M. — Koledar družbe sv. Cirila in Metoda; Kol Moil. — Koledar družbe sv. Mohorja; L Z. - Ljubljanski Zvon; P V. — Planinski Vestnik; Pop. — Popotnik; SN. — Slovenski Narod; Slov. — Slovenec; S U. — Slovenski Ufltcij; U T. — Učiteljski TovariS; ZSM,—Zbornik Slovenske Matice. I. Časopisi in časniki. Angelček, otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. (Mesečnik.) Uredil Anton Kržič. Izdalo društvo .Pripravniški dom". »Vrtčevi* naročniki ga dobivajo brezplačno. Natisnila Katoliška Uskarna v Lj. 1903. 8». Let. XI. Cvetje z vertov sv. Frančiška. Časopis za vemo katoliško ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška. S privoljenjem cerkvenih in redovnih oblasti vrejuje in izdaja P. Stanislav Š k r a b e C, mašnik frančiškanskega reda na Kostanjevici. Izhaja v nedoločenih obrokih. V Gorici. Hilarijanska tisk. 1903. v. 8". Let. XX. zv. 4—12. Čebelar. Slovenski —. Glasilo »Slovenskega čebelarskega društva* za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko se sedeiem v Ljubljani. (Mesečnik.) Uredil Frančišek R o -j i n a , nadučitelj v Šmartnem pri Kranji. Založilo .Slov. čebelarsko društvo*. Tisek J. B Ijani. 1903. v. 8». Let. VI. Danica. Cerkven časopis za slovenske pokrajine. (Tednik.) Vrednik, lastnik in založnik Tomo Zupan. Ljubljana. Natisnil Dragotin Hribar. 1903. 4". Let. I. (LVI.) Detoljub. Krščanski —. List za krščansko vzgojo in rešitev mladine. Izhaja štirikrat na leto. Ureduje Mih. Bulovec. V Lj. Založila »Katoliška društva detoljubov". Tisk Katoliške tiskarne. 1903. m. 8". Let. XIII. asnika naslednikov v Ljub- Dom in Svet. List s podobami za leposlovje in znanstvo. (Mesečnik.) Uredila dr. Mihael Opeka in dr. Evgen Lampe. V Lj. Založilo lastništvo. Tisk Katoliške tiskarne. 1903. 4", Let. XVL ^ Dom. Naš —. Izhaja vsak drugi četrtek. Odgovorni urednik Edv. Jonas. Naročniki »Slovenskega Gospodarja" ga dobivajo brezplačno. V Mariboru. Izdaja „Katoliško tiskovno društvo«. Tisk tiskarne sv. Cirila. 1903. 4». Let. III. Domoljub. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Izhaja zvečer vsak prvi in tretji četrtek meseca. Izdajatelj in odgovorni urednik dr. Ignadj Žitnik. V Lj. Tiska Katoliška tiskarna. 1903. 4". Let. XVI. Domovina. Izhaja dvakrat na teden in sicer v torek in petek. Odgovorni urednik in izdajatelj Rudolf Libensky. Lastnina in tisk D. Hribarja v Celju. 1903. fol. Let. XIII. Domovina. Nova —. Katoliški list za slovensko ljudstvo v Združenih državah ameriških. Izhaja vsak torek, četrtek in soboto. Izdaja tiskovna družba .Nova Domovina*. Cleveland. Ohio. 1903. fol. Let. V. Edinost. Glasilo političnega društva .Edinost" za Primorsko. (Dnevnik.) Izdajatelj in odgovorni urednik Fran G o d n i k. Lastnik konsordj lista .Edinost" v Trstu. Tiska tiskarna kons, lista .Edinost«. 1903. fol. Let. XXVIII. Gasilec. Izhaja poljubno po potrebi v nedoločnem času, vendar štirikrat na leto. Izdaja odbor deželne zveze kranjskih gasilnih dfuštev. Urejuje tajnik Fran Ks. T r oš t na Igu pri Ljubljani. Založil odbor. Tiskala Kleinmayr & Bamberg. 1903. 4". Let. VII. Glas Naroda. List slovenskih delavcev v Ameriki. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Urednik Zmagoslav Valjavec, lastnik F-rank Sakser. New York. 1903, fol. Let. X. Glas Svobode. Slovenci-bratje združimo se! V slogi je moč! Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. Izide vsaki petek. Chicago. Illinois. 1903. fol. Let. II. Glasbenik. Cerkveni —. Organ Cecilijinega društva v Ljubljani. (Mesečnik.) Vrednik lista: Janez G n j e z d a, kn. šk. konz. svetnik in c. kr. profesor, vrednik prilog: Anton F o e r s t e r, vodja glasbe v stolnicK V Lj. Založilo Cecilijino društvo. Tisek Zadružne tiskarne. 1903. v. 8". Let. XXVI. Glasnik. List za Slovence v severozapadu Zjeditijenih držav. Izhaja vsak petek. Izdaja .Slovensko tiskovno društvo" v Calumetu, Mich. 1903. fol. Let. HI. Glasnik. Gospodarski — za Štajersko. List za gospodarstvo in umno kmetijstvo. (Polniesečnik.) Urejuje tajnik Franc J u v a n; prevaja na sloven.sko F. Janžekovič. Izdaja in zalaga c. kr. kmetijska družba na Štajerskem. Tiska .Leykam" v Gradcu. 1903. fol. Let. I.lll. Glasnik najsvetejših Src. Izhaja enkrat na mesec. Urejujeta in izdajeta Ivan Krst. Trpin, župnik, Mošnje p. Radovljica, Jakob Pa lir, kapelan, p. Ptujska gora. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 190;}. m. 8". Let. II. Gorenjec. Političen in gospodarski list. Izhaja vsako soboto zvečer. Izdaja in zalaga konsorcij .Gorenjca*. Odgovorni urednik Gašper Eržen. V Kranju. Tiska Iv. Pr. Lampret. 1903. v. 4". Let. IV. Gorica. Izhaja vsak torek in .soboto. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Maruš i č. Tiska .Narodna tiskarna* (odgov. J. Marušič) v Gorici. 1903. fol. Let. V. Gospodar. Narodni —. Glasilo Gospodarske zveze. Izhaja 10. in 25. vsiakega meseca. Izdajatelj: Gospodarska zveza v Ljubljani. Odgovorni urednik dr. Viljem Schweitzer, odbornik Gospodarske zveze. Tisek Zadružne tiskarne v Lj. 1903. 4". Let. IV. Gospodar. Slovenski —. List ljudstvu v pouk in zabavo. Izba a vsak četrtek. Izdajatelj in založnik Kat. tisk. društvo. Odgovorni urednik Ferdo Leskova r. V Mariboru. Tisk tiskarne sv. Cirila. 1903. fol. Let. XXXVII. Gospodar. Vzorni —. Izdajatelj Matej Stergar. Odgovorni urednik Fran Nedelj k o. Tiskal Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1903. 4*. Let. I. (Izšla .samo 1 štev.) Izvestja društva v pospeševanje obdelovanja ljubljanskega barja za leto 1M3. Sestavil dr. E. Kramer, ravnatelj kmetijsko-kemijskega preizkušališča za Kranjsko v Ljubljani. Z 12 podobami in eno karto ljubli. barja. Založilo društvo. Tiskali J. Blasnikovi nasledniki. 1903. 4". 1 štev. (34 str.) Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. Uredil Ant. Koblar, društveni tajnik. Izdalo in založilo „Muzejsko društvo za Kranjsko". Lj. Natisnila J. Blasnikova tiskarna. 1903. 8®. Let. XIII. (6 zvezkov). Jež. Polmesečnik za šalo in satiro. Uredil Srečko M a go I i č. Lastnina in tisek Dragotina Hribarja v Ljubljani. 1903. 4", Let. L Kmetovalec. Gospodarski list s podobami. Uradno glasilo C. kr. kmetijske drtižbe vojvodstva kranjskega. (Polmeseinik.) Uredil Gustav Pire, ravnatelj družbe. V Lj. Založba c. kr. kmetijske družbe kranjske. Tisek J. Blasnikovih naslednikov. 1903. 4". Let. XX. Knjigarna. Slovenska —. Priloga .Ljubljanskemu Zvonu". Izdaje in urejuje L. Schwentner v Ljubljani. Tiska Narodna tiskarna. 1903. v. 8«. Let. IV. (2. štev.) Kozel. Divji —. Vstaja vsak dan ob solnčnem vzhodu. Pase ga .Hudomušni Janko" po raznih planinah. (Izšel 1. svečana 1. 1903, ob priliki ,Pr\'ega planinskega plesa"). Izdaja, zalaga in oblastem odgovarja, ako je treba, .Slov. plan. društvo*. V Lj. Tisk J. Blasnika naslednikov. 1903. v, 8*. 1 (edina) štev. (16 str.) List. Letoviški — zdravišča Bled na Gorenjskem. Slov. nem. Izhaja vsaki torek. Izdano od zdraviške komisije na Bledu. Tiskal Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1903. 4". 12 štev. (98 str.) List. Ljubljanski škofijski —, Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Šiška. Tiskala Katoliška Tiskarna v Ljubljani. 1903. 4*. Let. XXXVIII. 10 štev. (108 str.) List. Novi —. Izhaja vsako soboto s prilogo Mali Novičar. Izdavatelj in odgovorni urednik Anton Svara. Tiskarna Dolenc (Fran Polič) v Trstu. 1903. fol. Let. V. List. Primorski —. Poučljiv list za slovensko ljudstvo na Primorskem. Izhaja vsaki četrtek. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska .Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič) v Gorici. 1903. fol. Let. XI. List. Slovenski —. Neodvisno slovensko krščansko-socijalno glasilo. Izhaja v sobotah dopoludne. Izdajatelj: Konzorcij .Slovenskega Lista*. Odgovorni urednik: Ivan Štefž. Tisek Zadružne tiskarne v Ljubljani. 1903. fol. Let. VIII. (neha). List. Uradni — c. kr. okrajnega glavarstva celjskega. (Tednik.) Slov, in nem. Urejuje glavarstvo. Tiska D. Hribar v Celju. 1903. 4". Let. VI. List. Uradni — c. kr. okrajnega glavarstva v Brežicah. Izhaja 1. in 15. vsakega meseca. (Slov. in nem.) Urejuje glavarstvo. 1903. 4«. List. Uradni — c. kr. okrajnega poglavarstva v Ptuju. Izhaja vsak četrtek. (Slov.-nem.) Tiska W, Blanke v Ptuju. 1903. 4". Let. VI. Mir. Izhaja vsak četrtek v Celovcu. Lastnik in izdajatelj Gregor Ein spieler, župnik v Podkloštni. Odgovorni urednik Josip Stergar. Tiskarna družbe sv. Mohorja. 1903. fol. Let. XXII. Naprej! Izhaja dvakrat mesečno in sicer 4. in 18. Lastnik lista: .Idrijska okrajna organizacija*. OdTOVorni urednik Anton Kristan. Izdajatelj Fr. Rinaldo. Tiskal R. Šeber v Postojni. 1903. 4« Let. I. (Prva številka v Idriji. 4. julija 1903.) Narod. Slovenski —. (Dnevnik.) Izdajatelj in odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne* v Ljubljani. 1903. fol. Let. XXXVI. Novice. Dolenjske —. Izhajajo 1. in 15. vsakega meseca. Novo mesto. Odgovorni urednik Fr. Sal. Watzl. Izdajatelj in založnik Urban Horvat. Tisk J. Krajec nasi. 1903. 4". Let. XIX. Novice gospodarske obrtniške in narodne. (Prenehale koncem leta 1902.) Obzornik. Katoliški —. (Četrtletnik.) Uredil in izdal dr. Aleš USeničnik. V Lj. Tiskala Katoliška tiskarna. 1903. v. 8". Let. VII. Pastir. Duhovni —. (Mesečnik.) S sodelovanjem več duhovnov uredil Alojzij Stroj. V Lj. Založba Katoliške bukvame. Tisek Katoliške tiskarne. 1903. v. 8". Let. XX. Pisarna. Slovenska —. Izdaje .Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov". (Četrtletnik.) V Celju. Tiska Drag. Hribar. 1903. 4«. Let. 11. Popotnik. Pedagoški in znanstveni list. (Mesečnik.) Uredil M. J. Nerat, ravnatelj v Mariboru. Last in založba .Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev*. Tisk tiskarne Drag. Hribar v Celju. 1903. v. 8«. Let. XXIV. Prapor. Rdeči —. Dclavec. Glasilo jugoslovanske socijalne demokracije. Izhaja v Trstu vsaki petek. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač. Tipo-Litografia Emilio Sambo. 1903. fol. Let. VI. Pravnik. Slovenski —. (Mesečnik.) Izdaja društvo .Pravnik" v Ljubljani. Odgovorni urednik dr. Danilo Majaron. Natisnila .Narodna tiskarna*. 1903. v. 8. Let. XIX. Dr. Janko Šlebinger: Slovenska bibliografija. lüö Primorcc. Izhaja vsaki petek. Izdajatelj in odgovorni urednik Ivan Kavčič. V Gorici. Tiska in zalaga »Goriška tiskarna" A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec.) 1903. fol. Let. XI. Rodoljub. (Politični list. Polmesečnik.) Odgovorni urednik Valentin Kopitar. Lastnina in tisek .Narodne tiskarne* v Ljubljani. 1903. fol. Let. XIII. Slovan. Mesečnik za književnost, umetnost in prosveto. Uredil Fran Go vek ar. Lastnina in tisk Dragotina Hribarja v Ljubljani. 1902-3. 4". Let. I. Slovenec. Političen list za slovenski narod. (Dnevnik.) Izda-jatel in odgovorni urednik dr. Ignacij Žitnik. Tisk Katoliške tiskarne v Ljubljani. 1903. fol. Let. XXXI. Slovenec. Amerikanski —. List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Izide v.saki petek. Izdaja Slovensko-amerikansko tiskovno društvo v Jolietu, Illinois. 1903. fol. Let. XII. Soöa. .Vse za omiko, svobodo in napredek!" Izhaja dvakrat na teden in sicer v sredo in soboto. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tiska in zalaga .Goriška tiskarna" A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec). 1903. fol. Let. XXXIII. Škrat. (Humoristični list s slikami.) Izhaja vsako soboto. Odgovorni urednik Ludvik Geržina. Izdaja in tiska tiskarna .Edinost" v Trstu. 1903. 4». Let I. Štajerc. Izhaja vsaki drugi petik v Ptuju. Izdajatelj in odgovorni urednik: Michael Bayer. Tiska W. Blanke v Ptuju. 1903. 4". Let. IV. Tovariš. Učiteljski —. Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva. Izhaja 1., 10. in 20. dne vsakega meseca v Ljubljani. Izdajatelj in odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in založba .Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev". Tiska .Narodna tiskarna* v Ljubljani. 1903. 4". Let. XLIII. Učitelj. Slovenski —. Glasilo krščansko mislečih učiteljev in vzgojiteljev. (Polmesečnik.) Uredil in izdal Fran Jaklič, učitelj. V Lj. Natisnila Katoliška tiskarna. 1903. 4«. Let. IV. Vestnik. Narodnogospodarski —. Glasilo slovenskega trgovskega društva .Merkur*. (Mesečnik.) Uredil dr. Viktor M urnik. V Lj. Izdalo in založilo slovensko trgovsko društvo .Merkur*. Tisk .Narodne tiskarne*. 1903. 4". Let. II. (št. 10-12; prenehal z 12. štev. 15. marca 1903.) Vestnik. Planinski —. Glasilo .Slovenskega planinskega društva*. (Mesečnik.) Uredil Anton MikuS. V Lj. Izdalo in založilo .Slovensko planinsko društvo". Tisk J. Blasnika naslednikov. 1903. v. 8». Let. IX. Voditelj v bogoslovnih vedah. (Četrtletnik). Izdali profesorji kn. šk. bogoslovnega učilišča v Mariboru. Uredil Frančišek Kovačič. Tiskala tiskarna sv, Cirila v Mariboru. 1903. 4». Let. VI. Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. (Me.sečnik.) Uredil Anton Kržič. V Lj. Založilo društvo .Pripravniški dom". Natisnila .Katoliška tiskarna". 1903. Let. XXXIII. Zadruga. Slovenska —. Mesečnik. Urejuje in izdaja Ivan La-)ajne, šolski ravnatelj v Krškem. Odgovorni urednik Ludolf Libensky. Tiska Drag. Hribar v Celju. 1903. 8". Let. V. Zakonik. Deželni — in ukazni list za vojvodino Štajersko. (Izhaja v nedoločenih obrokih, slov. in nem.) Tiska Leykam v Gradcu. 1903. 4*. Zakonik. Deželni — za vojvodino Kranjsko. Izhaja v nedoločenih obrokih (slov.-nem.) V Lj. Natisnil A. Klein & Comp. 1903. 4». Zakonik. Državni — za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. (Izhaja v nedoločenih obrokih. — V slovenščino prevaja dr, Fran Vi die.) Iz c. kr. dvome tiskarne na Dunaju. 1903. 4*. Zakonik in ukaznik za avstrijsko Primorje. (Izhaja v nedoločenih obrokih nem., ital., slov. in hrvatski). Tiskarna avstrijskega Lloyda. 1903. 4*. Zapiski. Naši —, Socialna revija. Izhajajo enkrat na mesec. Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Breskvar, Ljubljana. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. 1903. v, 8". Let. I. (IV) 4- 192 str. (Začeli izhajati meseca julija 1902.) Zora, Glasilo slovenskega katoliškega dijaštva. Uredil Ivan Grafenauer. Na Dunaju. Tiskala tiskarna oo. Mehita-ristov. 1903. v, 8. Let. IX. (5 štev.) Zvon. Ljubljanski —, Mesečnik za književnost in prosveto. Uredil dr. Fr, Zbašnik. V Lj. Tisk .Narodne tiskarne". 1903. v. 8«. Let. XXIII. Zvonček. List s podobami za slovensko mladino. (Mesečnik.) Uredil Engeberf Gangl. V Lj. Last in založba .Zaveze avstrijskih učiteljskih društev". Natisnila .Narodna tiskarna". 1903. v. 8». Let. IV. II. Zborniki. Dejanje svetega Detinstva. V poduk malim in odraščenim. Sestavlja Andrej Zamejic, stolni dekan in vodja sv. Detinstva za slovenske pokrajine. V Ljubljani. Samozaložba. Natisnila Katoliška tiskarna. 1903. m. 8». Zvezek XXIII. (72 str.) Knjižnica .slovenske krščansko-socijalne zveze". V Ljubljani. Tisek Katoliške tiskarne. 1903. v. 8». — lil. Kal an J., Početek protialkoholnega gibanja na Slovenskem. Poročilo o I. slov. protialkoholnem shodu z namečkom. 45 4- II sir. (1902).— V. Kralj Anton, Obrtni red. Zbirka in razlaga najvažnejših obrtnih zakonov, ukazov in razsodb upravnega sodišča. 222 + XII str. Knjižnica. Anton Knezova —. Zbirka zabavnih in poučnih' spisov. Izdaja .Slovenska Matica". Uredil Franc Leveč. V Lj. Tisk .Narodne tiskarne". 1903. 8®. 157 str. (DS. XVII, >»>8 - 369; Slovan H. 250—251; LZ. XXIV 630 - 632 dr. Jo«. TomlnSek.) X. zvezek. Vsebina: Ivan Cankar, Življenie in smrt Petra Novljana. 1 —72. — Jos. Kos t a n jevec: Ella. 72—157 str. Knjižnica. Ljudska —. Ljubljana. Založili .Naši zapiski* (Jos. Brcskvar in tov.). Tisk J. Blasnika naslednikov. Zvezek I. J. S. M a char, Magdalena. S pesnikovim dovoljenjem prevel Ant. Der mota. 1903. 8®. 291 str. (2 K). (Slovan l. 2KJ: SN. St. 1% dr. J. Robida; LZ 760 dr. J. Mcrhar. D S 500 503 dr. E. Lampc.) Zvezek II. A b d i t u S: Občina in socializem. Kaj zahtevamo od občine. 1903. 8*. III + 56 str. (70 v). (DS XVII 371—372.) Knjižnica. Mala — .Naših zapiskov". Ljubljana. Zalaga Josip Breskvar in tov. Tisk J. Blasnikovi nasledniki. Št. 2. Vun enako volilno pravico! Proč s carino na živila! Tako kriče sedaj vsi rdečkarji. Zakaj pa neki? 1903. m. 8". 16 str. Knjižnica. Realna —. Zbirka učne snovi za pouk v realijah v ljudskih šolah. Pomožne knjige za ljudskošolske učite je. Urejuje prof. V. Bežek. 1. del. Zgodovinska učna snov za ljudske šole. Spisuje prof. J. Apih. Drugi snopič. V Ljubljani. Izdala Slovenska Šolska Matica. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. 1903. 8". str. 97—212. (Slovan I. .m SU 153-154.) Knjižnica. Slovanska —. Izhaja v mesefnih snopičih. Ureja in izdaja Andrej Oabršček. V Gorici. Tiska in zalaga .Goriška .tiskarna" A. Gabršček. 8". Snop. 121 — 131. — 121 — 127. Križarji. Zgodovinski roman v štirih delih. Spisal H. S i e n -kiewicz. Poslovenil Podravski (= Peter Miklavec). III. in IV. del. 497—1038 str. — 128—131. Pripovesti o Petru Velikem. Po petem izdanju A. Petruševskega poslovenil Ivan Steklasa. 318 str. Knjiinica. Zabavna —. Založila in na svetlo dala Slove^ska Matica. Ljubljana, Tiskala Katoliška tiskarna. 1903. 8o. XVI. zvezek: Pri Jugoslovanih. Spisal Josip Lavtižar. 329 str. (DS. XVII. 306 - 307. Fr.S LckSe; Slovan II 314.) Knjižnica. Zabavna — za slovensko mladino. Urejuje in izdaje Anton Kosi, učitelj v Središču. V zalogi izdajateljevi. Natisnila Katoliška tiskarna v Ljubljani. 1903. m. 8^ Zvezek XI. 48 str, (Pop 283 dr. Fr. llcSič.) Letopis Slovenske Matice za leto 1903. Uredil Evgen Lah. Založila in izdala Slovenska Matica. V Lj. Natisnila J, Blasnikova tiskarna. 1903. 8». 68 + (5) str. (Slovan II 219.) Letopis. Pedagoški —. Na svetlo daje Slovenska Šolska Matica v Ljubljani. Uredila H. Schreiner in V, Bežek. Natisnila Katoliška tiskarna. 190}. v. 8». 189 str. (Slovan I. 262 - 263; 11.93; SU. 153.) — lil. zvezek. Vsebina: I. Pedagoško slovstvo. A. Računstvo (L. La v ta r.) B. Telovadba (dr. Jos. Tominšek). II. Razpravi. A Kernova teorija o predmetu in prislovju (dr. Janko Bezjak). B. O šolskih izprehodih, izletih in potovanjih (J. Koprivnik). III. Teme in teze pedagoških poročil pri društvenih in uradnih učiteljskih skupščinah leta 1903. (Sestavil Jakob Dimnik.) IV. Poročilo o delovanju .Slov. Šolske Matice* leta 1903. (Priobčil tajnik Fr. Gabršek.) V. .Slov. Šolske Matice* upravni odbor in imenik društvenikov. Talija. Zbirka gledaliških iger. Ureja Fr. Go ve kar. Tiskala in založila »Goriška tiskarna" A. Gabršček v Gorici. 1903. m.8^ Cena iztisu 40 h. Snop. 5—12. —5. Doktor Hribar. Vesela igra v enem dejanju. Poljski spisal grof J. A. Fredro. 68 str. — 6. Dobrodošli! Kdaj pojdete domii? Veseloigra v enem dejaniu. 29 str. — 7. Putifarka. Burka v enem dejanju. Spisal A. Görner. 47 str. — 8. Čitalnica pri Branjevki. Predpustna burka v enem dejanju. Spisal Aleksander Bergen. 41 str. — 9. Idealna tašča. Veseloigra v enem dejanju. Spisal Pavel Perron. Priredil F.G. 38 str. — 10. Eno uro doktor. Burka v enem dejanju. Priredil Jakob Alešovec. 39 str. — 11. Dve tašči. Veseloigra v enem dejanju. Spisal dr. Fastenrath; poslovenil Vekoslav Benkovič. 55. str. — 12. Mesalina. Veseloigra v enem dejanju. Poslovenil A. Benkovič. 28. str. Veöernice. Slovenske — za pouk in kratek čas. Izdala in založila Družba sv. Mohorja v Celovcu. 55. zvezek. 1903. 8®. 160 str. Zakoni in ukazi za vojvodino Kranjsko. Ročna izdaja. Izdal Jožef Pfeifer, deželni tajnik. V Lj. Natisnil in založil A. Klein & Comp. 1903. 8". (Slov. in nemško besedilo.) 7. zvez. drugi natis: Ribarski zakon. Ribarska• polici sko izvršitvena določila. Naprava ribarskih okrajev. — 88 + V str. Zapisnik. Ročni — z imenikom ljudskih šol in učiteljskega osobja na Kranjskem, Južnem Štajerskem in Primorskem in z osebnim staležem kranjskega Ijudskošolskega učitelj-stva za šolsko leto 1903—1904. Sestavil Stefan Primožič, vodja kranjskega ustanovnega zavoda za gluhoneme v Lj. V Postojni. Tiskal in založil R. Šeber. 1903. 8". 140 str. -h ročni zapisnik razrednega učitelja. Letnik X. Zbornik znanstvenih in poučnih spisov. Na svetlo daje Slovenska Matica v Ljubljani. V. zvezek. Uredil L. Pintar, V Lj. Natisnila ,Narodna tiskarna*. 1093. v. 8®. 238 str. III. Bogoslovna dela. Bleiweis Frančišek. Pouk krščanskim starišem. Po nemški knjigi obdelal--, župnik v Lešah. Daruje svojim vernikom za novo leto Anton Bonaventura, Škof. Ljubljana. Založil škof ljubljanski. Tiskala .Zadružna tiskarna' 1903. 8". V + 148 str. (D S. XVII 55. dr. M. Opeka ) Bogoznanje. Detinsko —. Katekizem za prvence. Za uporabo katehetom in učiteljicam otroških vrtcev. Sestavil A. Kova čič, kapelan. V Mariboru. V lastni založbi. Tiskala tiskarna sv. Cirila. 1903. m. 8". 141 str, (C. I K). (VodHel) Vil •251—25.1 Jan. Vogrin) Bratovščina. Karmelska — sv. škapulirja za Slovence po knjigah Serapion in Celinšek posnel P. Ladislav. Z dovoljenjem ljublj. v. č. knezoškofijstva. Samozaložba. Tiskal J. Krajec v Novem mestu. 1903. 16". 46 str. (14 v). Četrt ure pred sv, ReŠnjim Telesom. Ti.sk J, Krajec nasi. Ru-dolfovo. 16". 8 str. Didon. Jezus Kristus. Tretji zvezek. Iz francoskega prevel P. Bohinjec. Izdal dr. Anton Jeglič, knez in škof ljubljanski. Tiskala Katoliška tiskarna. 1903. 8*. 821 — 1049 str. C. broš. 1-20 K. (DS. XVII. 5S--56. «fr. Fr. UScnifnik; VodHelj VII. 244 245. Fr Spindler.) Jezus na križu, moja ljubezen! Molitvenik, obsegajoč mašne, spovedne, obhajilne in druge molitve, sveti križev pot, litanije in pesmi. Deveti natis. Sestavil A. M. V Ljubljani. Založilo Katoliško tiskovno društvo. Tisek Kato iške tiskarne. 1093. m. 8". 448 str. Jurkovič Martin. Vrtec sv. devištva, ali nauki za mladenke. Sestavil--, kn. šk. duh. svetov, in župnik pri sv. Petru blizu Maribora. Lastna založba. Tiskala tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 1903. 8", 280 str. Cena 3 K- (Voditelj vil. 371.) Kako ti je ime? ali vzorno življenje naših svetih priprošnjikov v nebesih za mladino. VL Sv, Neža. Spisal J. L. V Lj. Založilo .Katoliško društvo detoljubov". Tiskala .Katoliška tiskarna", 1903. m. 8^ 20 str. Katekizem za Slovence videmske nadškofije na Beneškem, Udine. Tipografia pontif, del patronato. 1903. Kriič Anton. Boj zoper lažnivost. (Ponatis iz Angelčka.) V Lj. izdalo .Katoliško društvo detoljubov*. Tisek Katoliške tiskarne. 1903. m. 8. 48 str. (Priloga Kršč. detoljubu. 1903. XII. št. 3.) Marija dobra mati pobožnim kristjanom. Za deveti natis pripravil in pomnožil P. Hrisogon Majär, mašnik iz reda sv. Frančiška. Enajsti natis. V Lj. Založil in prodaja Janez Giontini, knjigotržec. Tiskala Katoliška tiskarna. 1903. m. 8«. 272 str. Molitev. Večna — pred Jezusom v Zakramentu ljubezni. Po tretjem natisu nemške knjige P. J. Wal se rja O. S. B. priredili za slovensko ljudstvo ljubljanski bogo.slovci. Šesti natis. VLj. Založil J. Fl i s. Tisek Katoliške tiskarne. 1903. 8*. 616 str. Molitve in obredi pri slovesnem sprejemu v Marijino družbo. Založila Marijina družba v Zatičini. Tisk J. Krajec nasi, v Rudolfovera. Novomesto 1903. 16». 13 str. Cena 8 v. Napotnik Mihael. Pastor bonus. Govor, s katerim so premi- lostljivi, prečastiti gospod dr.--, knez in škof Lavan- tinski na god sv. Zefirina pap. rnuč. dne 26. avgusta 1903 v drugi javni seji četrte škofijske sinode Lavantinske v cerkvi sv. Alojzija v Mariboru pozdravili 218 zbranih Cč. sinodalcev. Izdal Jernej Voh. Tiskala tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 1903. 8". 28 str. Otrok. Marijin —. Vodilo za ude Marijine družbe. Priredil in založil maSnik cistercijanskega reda v Zatičini. Tiskal J. Krajec nasi, v Rudolfovem. Novomesto 1903. m. 8". 237 str. Cena 1 K 60 v. (Voditelj VII 390 391. dr. Ani. Medved.) Pajek Josip Sv. apostola Pavla Ust Hebrejcem. Preložil in razložil t dr,--, stolni kanonik, prof. bogoslovja itd. v Mariboru. Izdalo in založilo uredništvo «Voditelja*. Tiskala tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 1903. v. 8*. 34 str, Pavel, Sveti —, apostol narodov. Spevoigra z deklaniadjo in živimi podobami. (Zložila s. Melanija Ploder.) V Mariboru. Samozaložba. Tiskala tiskarna sv, Cirila. 1903. v. 8". 51 str. (Voditelj vn. 121 — 122. dr. Anton Medved.) Pot. Sveti križevi — za Marijine družbe. Izdal Fr. Blei weis. Ponatisnila iz druge izdaje družbenega molitvenika .Najboljša mati", ki ga je potrdil veleč, knezoškofijski Ordinariat ljubljanski, ,Zadružna tiskarna" v Lj. 19a3. m. 8'. 48 str. Prijatelj otroški, ali darilo pobožnim otrokom. Izdal in založil dr. Josip So m rek, kaplan v Šmarju pri Jelšah. Natisnila Katoliška tiskarna v Lj. m. 8. 27 str. Red sv, družine. Spisal Matej Stergär. Ljubljana. Založil M. Stergär. Natisnil Iv. Pr, Lampret v Kranju. 1903. 16". 18 str. Red. Tretji —. Izdali celjski kapucinarji. Natisnil Dragotin Hribar v Celju. 1903. 16«, 32 str. Seigerschmied J, M. Pamet in vera. Slovenskemu narodu v potrditev njegove vere. Spisal--, duhovnik ljubljanske škofije. II. zvezek: 5, Največja nesmisel, 6. Otrokova dolžnost. 7. Očetov nauk. 8. Njiva brez ljulike? 9. Najdražji zaklad. Izdala in založila Družba sv. Mohorja v Celovcu. 1903. v. 8*. 190 -f (11) str, (Voditelj Vll. 115—117. dr. Fr. Kovafli.) Studenec. Duhovni — ali molitev pri sv, maši in druge vsakemu kristjanu potrebne molitve. Z dovoljenjem vis. čast, ljubljanskega knezoškofijstva. Ljubljana. Lastnik in založnik M. Gerber. Tiskala Katoliška tisk. 1903. m, 8». 316 + (IV) str, Vrhovnik Ivan. Sv, Ahacij s tovariši mučeniki, kranjske dežele pomočnik. V prid družbi sv, Cirila in Metoda spisal--, (Ponatis iz .Danice* 1. 1903.) V Lj, Založila družba sv, Cirila in Metoda. Natisnil Dragotin Hribar, 1903. 8", 35 str. (D S. XVII. 499; Slovan II. 250.) Zgodbe svetega pisma. Slovencem pričel razlagati t dr. Fran-tišek Lampe. II. del: Zgodbe novega zakona. Spisal dr. Janez Ev. Krek. Izdala in založila družba sv. Mohorja v Celovcu. 1903. 4*. 128 str. (s slikami) 4- zemljevid Palestine. (DS. xvn 171. dr. F.. Lamp«; Voditelj VII. 113—fl5 dr. Jos. Hohnjcc.) Bogoslovno vedo obsegajoec flanke so prinaSali: AngeKek, Cvetje z vrtov sv. Frančiška, Danica, KrSianski detoljub. Domoljub, Glasnik najsvetejših src. Ljubljanski Škofijski list, KatoliSki Obzornik, Duhovni Pastir, So-venec, Voditelj in Zora IX. str. 33 — 38: SlavifMat., .Bibel — Babef. Nekaj opazk k Delltschevemti \i>raSanjti. IV. Državoznanstvo in pravoznanstvo. Narodno gospodarstvo. Politika. Uprava. Občinska — deželnega stolnega mesta Ljubljane leta 1903. V Lj. Založil mestni magistrat. Natisnil A. Klein & Comp. 1903. m. 8«. 59 str. Zapisnik hiš in hišnih posestnikov deželnega stolnega mesta ljubljanskega. Sostavil Ivan Robida, mestni policijski komisar. V Lj. Natisnil in založil A. Klein & Comp. 1903. m. 8". 53 str. Cena 60 v. Božič Anton dr., Agrarna vprašanja. Dom. št. 57 — 63. Dermota Anton, O zadružništvu. Naši zapiski, št. 4 —10. Krek Jan. Ev. dr., Etiški temelji gospodarske vede. KO. 369 — 383. — Po čem se bodo loči bodočnosti. KO. 55 — 68. e politične stranke v Kušej Rado dr.. Nekoliko o borzni špekulaciji in terminski kupčiji z žitom z ozirom na zakon z dne 4. januarja 1903 državnega zakonika štev, 10. Kol. Moh. 49 — 54. Lah Evgen, Statistične črtice o ljubljanskih občinskih volitvah v dobi od I. 1866—1903. ZSM. V. 182—198. Mihalek Pavel, O Karlu Marksu in njegovih delih. Naši zap. št. 9—12. Novak Jožef, Snujmo šolske hranilnice! SU. 281—284. Šegula Fr. S., O reklami z ozirom na narodno gospodarstvo. DS. št. 10—12. Zamik Miljutin dr., Nekaj domovinske statistike. SN, št. 282. 283. Razen tega Se mim (asopise in zbornike: Nar. Gospodar, Slov. Pravnik. Narodnogospodarski Vestnik, Slov. zadruga. Deželni zakonik. Državni zakonik. Knjižnica slov krič. soc. zveze in naSe politične časnike. V. Zdravništvo. Valenta pl. Marohthurn, Alfred. Učna knjiga za babicc. Izdal dr.--, C. kr. profesor porodništva na učnem zavodu za babice v Ljubljani, vodja kranjske porodnišnice in oddelka za ženske bolezni. Z 51 slikami. V Lj. Založil Oton Fischer. Natisnil Anton Slatnar v Kamniku. 1903. v. 8". 48 str. (Slovan I. 2ß3 — 264. dr. Dimeter vit. Bleiwels ) Göstl Frančišek, O slepcih in oslepljendh. DS. 106—108. VI. Modroslovje. Schreiner Henrik Analiza duševnega obzorja otroškega in dušeslovni proces učenja. Nauk o formalnih stopnjah. Založila in izdala „Slovenska šolska Matica* v Lj. Tiskal R. Šeber v Postojni. 1903. v. 8". 107 str. Beuk S. dr.. Kje naj postavimo mejo psihiškemu življenju v organiški prirodi? Drugo izvestje idrijske realke. 5—16. Čižek A., Črtice o hipnotizmu. Voditelj VL 380 — 384. Jerše Jos. dr., Tomaž Akvinski ali Kant? KO. št. 1—3. Pečjak Greg.dr., Bog je. Kozmologični dokaz. KO.225 — 237. Teleologični dokaz. KO. 337 — 368. Ušeničnik Aleš dr., Ali tiči v hipnotizmu kaj nadnaravnega? KO. 49 55. - Kaj je s pojavi telepatije? KO. 384 407. -Psihologija o hipnotizmu. KO. 237 — 254. — Skrivnost življenja. KO. 1 — 17. VII. Vzgojeslovje. Šolske knjige. Berilo. Drugo — in slovnica za obče ljudske šole. (Tretje šolsko leto.) Sestavila M. J os in in E. Gangl, učitelja v Ljubljani. Tretja neizpremenjena izdaja učne knjige, pri-puščene po visokem ukazu c. kr. ministrstva za bogočastje in pouk z dne 15. kimavca 1898, štev. 23.932. Natisni a in založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. 1903. 8«. 220 Str. Cena vez. knjigi 80 h. čitanka. Slovenska — za peti in šesti razred srednjih Sol. Sestavil in izdal dr. Jakob S k e t, c. kr. profesor. Tretja popravljena izdaja. V Celovcu. Tiskala in založila tiskarna Družbe sv. Mohorja. 1901. v. 8". 444 + (VIII) str. (Pop. XXV. 154-1.56. dr. Fr. HeSlO Hinterlechner K., Mineralogija za nižje razrede srednjih Sol in za enake zavode. Spisal--, adjunkt c. kr. geološkega drž. zavoda na Dunaju. V besedilo je \1isnjenih 78 slik. Za učno knjigo pripuščena z vis. ukazom c. kr. ministrstya za bogočastje in nauk z dne 28. decembra 1903, št. 42.943. V Ljubljani. Založil Lavoslav Schwentner. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. 1903. v. 8*. 90 str. Cena vezani knjigi 1 K 90 h. Katekizem. Srednji — ali krščanski nauk. (Izvirnik potrdili vsi avstrijski Škofje, zbrani na Dunaju dne 9. aprila 1894. Pripustilo visoko C. kr. ministrstvo za uk in bogočastje z odlokom z dne 2. junija 1897. štev. 13.183 kot učno knjigo.) V Lj. Založilo knezoškofijstvo ljubljansko. Tiskala Katoliška tiskarna 1903. 8«. 192 str. Knjižnica. Realna —. gl. odd. 11. Zborniki. Letopis. Pedagoški —. gl. odd. II. Zborniki. Maier Anton Učne slike iz nazornega nauka za I. in 11. razred. (Podrobni učni načrt.) Uredil--.V Lj. Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. 1903. 8«. 139 str. (SU. 314—315; Slovan fl 28. 154, Pop. XXV. 94 9S Fr Orožen) Računica za obče ljudske šole. Sestavil A. Črnivec. Na Dunaju. V C. kr. zalogi šolskih knjig. Natisnil K. Gorišek. 1903. 8". Zvezek 1. Števila 1—20. 51 str. (Tiskana brez premene kakor leta 1902.) Renzenberg: Pavla pl. Ženska ročna dela za pouk na ženskih učiteljiščih. (Pomožna knjiga za učiteljice.) Sestavila--, C. kr. učiteljica na ljubljanskem učiteljišču. Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. 1903. v. 8*. 111. del: Šivanje. S 66 narislti in z dvema polarna s kroji. VII -i-149 str. Cena 3 K 10 h. Schreiner Henrik. Slovenska jezikovna vadnica za tesno združeni poduk v slovnici, pravopisu in spisju. V petih zvezkih Spisala--in dr. .1. Bezjak. Na Dunaju. Založil F. Tempsky, 1903. 8*. Prvi zvezek. Za drugo šolsko leto. 19 str. Cena 40 h. —Drugi zvezek. Za tretje šolsko leto. 39 str. Cena 50 h. (SU. 254 257; Pop 219-221, Mat Hcric; Slovan I. 357 358, dr. Jos TominSck.) Schreiner Henrik. Kratke opombe k slovenskim jezikovnim vadnicam za tesno združeni poduk v slovnid, pravopisu in spisju. V petih zvezkih. Spisala--in dr. J. Bezjak. Prvi in drugi zvezek. (Za drugo in tretje šolsko leto.) Na Dunaju. Založil F. Tempsky. 1903. 8». 10 str. Senekoviä Andrej. Osnovni nauki iz fizike in kemije za mešč. šole. V treh stopnjah. Spisal--, c. kr. gimn. ravnatelj. II. stopnja. V berilo je vtisnenih 62 slik. Drugi, stvarno neizpremenjeni natis. Kot učna knjiga pripuščena po vis. ukazu C. kr. ministerstva za bogočastje in pouk z dne 19. sept. 1903. št. 28.254. V Lj. Tiskala in založila Ig. pl. Kleinmavr & Fed. Bamberg, I9a3. 8", (IV) + 121 str. Cena vez. 1 K 20 h. Slike. Učne — k Ijudskošolskini berilom. Izdaja .Slovenska Šolska Matica". Uredila H. Schreiner in dr. J. Bezjak. V Lj. Natisnili J. Blasnika nasledniki. 1903. 8". Drugi del: Učne slike k berilom v Schreinenevi-Hubadovi Čitanki za obče ljudske šole, izdaja v štirih delih, II. del in v Josi-novem-Ganglovem Drugem berilu. I. snopič. 124 str. Vadbe. Latinske — za peti in šesti gimnazijski razred, na podlagi latinske slovnice prof. Val. Kermavnerja sestavil Frančišek Brežnik, c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani. Dovoljene po ukazu c. kr. ministrstva za bogočastje in pouk z dne 30. junija 1903, št. 18.338. Lj. Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmavr & Fed. Bamberg. 1903. v. 8'. (IV) + 109 str. Cena vez. I K 80 h. Zbirka učnih slik. Izdal in založil Lj. Stiasny. Tiskal R. Šeber v Postojni. 1903. 8». 80 str. Zbirka. Druga — učnih slik po podanih hospitadjah krškega in litijskega okraja. Izdal Ljudevit Stiasny. Tiskal R. Seber v Postojni. 1903. 8«. 79 str. Cena 1 K. Žniderši6 Franz. Zur Pflege der slovenischen Schriftsprache an österreichischen Gymnasien von--, k. k. Professor. (Separatabdruck aus dem LIII. Jahresbericht des k. k. Staatsgymnasiums in Görz.) Görz. Druck von E. Seitz 1903. V. 8. 38 Str. (P St. škrabec na ovitkih .Cvetja* XX. ät 8 -12, XXI. š(. 1 In sled.; Slovan I. 3.59. 392; LZ. .505. dr. Fr. lleS«.) Sestavke vzgojeslosTie vsebine sta prinaSala Popotnik in Slovenski udidj. VIII. Jezikoslovje. Slovstvena zgodovina. Angleščina brez učitelja v slovenskem jeziku. Pomočna knjiga za potovalce v Ameriko. Ponatisk prepovedan. V Lj. Izdajatelj Jos. Paulin, prodaja J. Giontini. Tiskal A. Slatnar v Kamniku. 1903. 8». 104 str. Slovar. Ročni slovensko-nemški in nemško-slovenski — s kratko slovnico slovenskega in nemškega jezika. Sestavil Slo- venisch-deutsches und deutsch-slovenisches Handwörterbuch nebst kleiner deutschen und slovenischen Sprachlehre. Lj. Založil in prodaja Anton Turk, knjigar in knjigovez. Natisnil Anton Slatnar v Kamniku. 1903. m. 8". 144 str.. Tominšek Josip. Narečje v Bočni in njega sklanjatev. Ponatis iz .Jahresbericht des k. k. Kaiser Franz-Joseph Staatsgymnasiums in Krainburg" 1902—3. Natisnil lg. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Lj. 1903. v. 8". 27 str. (LZ. .506. J.Wcster; DS. 626 - 627. A. Breinlk; Archiv für slav. Phil. XXVI. 305 — 3J 2. Iv. Grafenaiicr). Ilešič Fran. Polovica od äUri, tretjina od Sest... Pop. 362-367. Pi nt ar Luka. OaStaj. IMK 102-103. škrabec Stanislav p. Zum Gebrauch der Verba perfectiva und imper-fecliva im Slovcnischen. Archiv für slav. Phil. XXV. 554-561. (DS.628). Št rekel j Karol. Die Ursache des Schwundes des preadikalivcn Instrumentals im Slovenischen und Sorbischen Archiv für slav. Phil. XXV. 564 - 569. (DS. 699. A Breznik; LZ. 636), Tominšek Josip. K stvarni razdelitvi samostalnika v naši slovnici. Pop 43 —49. Slovniäko povratno razmerje v ioli in vedi. Pop it. 4—6. Jelovšek Ernestina (Prešernova hči). Spomini na Prešerna. V Lj. Založil L. Schwentner. Tisk J. Blasnika naslednikov. 1903. 8". XI-I-147 str. (LZ. 693: Slovan I. 375 379 Fr. Oov^kar; DS. 692-698. dr. R. Lampe) KovaČi& Frančišek. Stolni dekan dr. Ivan Križa nič. V Mariboru. Založba .Katol. tisk. društva". Tiskala tiskarna sv. Cirila. 1903. m. 8*. 75 str. 4-slika. (Slovenske knjižnice .Pod lipo" 2. zvezek). Simoniö Franc. Slovenska bibliografija. I. del: Knjige (1550 do 1900. Sestavil dr.--, kustos c. kr. vseučiliške knjižnice na Dunaju. Izdala in založila .Slovenska Matica-. V Lj. Natisnila J. Blasnikova tiskarna. 1903. v. 8". 224. str. 1. snopič. (Slovan 11. 251; LZ. 566-567, dr. Fr. Ileiič). (Voh Jernej). Skuhala Ivan, kn. šk. duhovni svetovalec, župnik in dekan ljutomerski. Življenjepisnc črtice. Prijatelju v spomin načrtal prijatelj. V Mariboru. Založil .lemej Voh. Tisk tiskarne sv. Cirila. 1903. m. 8*. 39. str. Glaser Karol. Narodno slovstvo. Slovan I. 350—352. — Nemška .moderna"' Iz novejše nemške književnosti. DS. št. 5—8. Jugovič A. Ljubljanski Zvon za I. 1902. SN. št. 10, 11. Regali Josip. Mlada slovenska lirika. Slovan I. 1—3. Šlebinger Janko. Slovenska bibliografija za 1. 1902. ZSM. V. 199—238. Vidic Fran. Naše nove knjige (o Cankarju, MeŠku, Murniku, Stritarju .. .) Dom. št. 26, 27. Zupančič Oton. Moderna črtica pri nas. Slovan I. 24—25. Hajek Andrej. Razvoj maloruske moderne. Slovan 1. 85—87. M i klavec Peter. ,Quo vadiš"? in Križarji. Slovan 1. 42—44. Vas i če v a Minka. Ruska moderna. Slovan I. 365—367. Življenjepisi. Nekrologi. a) Slovenski pisatelji in umetniki. Aškerc in Murn. Slovan I. 145, 175 (dt. Jos. TomlnSek). Ažbe Anton. Slovan I. 105-107. s slikama. (Rlk. Jakopič). Berneker Fran. Slovan 1. 191-192. $ sliko (Rik. Jakopič), t Bežek Robert, dr. LZ. 382. Caf. Jurij. Življenje in delovanje slovenskega jezikoslovca. DS. 273 - 282, 341-34«. (Bož Flegerič). Cankar in njegova dramatika. Slovan I. 311. 341. (dr. Josip To-minSek). Danilo (Anton Cerar). Petlndvajsetletnica slovenskega igralca Danila. Slovan I. 99. (s slikama): SN. St. 21. D O b n i k a r Frančišek. Spominski list na grob mlademu umetniku. DS. 25 -33 (dr. E. Lampe). Holz Vatroslav (Prostoslav Kretanov). Po dvajsetih letih. Spomini s potovanja križem domovine. SN. it 96 -98, 122 — ŠestdeselJetnica. Slovan 1. 97. (s sliko,) Jenko Simon. Rokopis njegovih poezij. DS. St. 2—4 (dr. Fr. Kos). Kette Dragotin, še nenatisnjeni prevodi ruskih pesmi. Kol. C M. 36 -38. Križanič Ivan. Življenjepis gl. zgoraj Kovafl« FrančiSek. Krušič Ivan, šolski svetnik. Ob njegm-i sedemdesetleJnici. Dom. St, 43. Levstik Fran. O Martin Krpanovi .angleSkI soli* Pop. .V)-.56 (dr. Fr. ilcSif). M a reši č Frančišek (1846—1901), župnik in slovenski pisatelj. DS. 187-188. (Ant. Skubic). t Mrače Matija. Sknan 1. 329-330. Nigrinova Vela. SN. »l. 291. (Fr. Govekar). Parma Viktor. Slovan I. 159-161, s sliko (Fr. Oovckar) — Ihutr. nar. koledar XV. 77- 80 (s sliko). Prešeren Franc. Spomini na PrcSema. 01 zg. JclovSck F.meslina.— Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. ZSM. V. 89—154 (Avg. ŽIgon) —Nove zanimivosti o Preiemu K. O. in Slov. iL 301 (Fr. S FinŽgar)-DfobnostioPrešcrnu v Kol. C M. -46- 54: Dve posvetitvi .Krsta pri Savici* (Tomo Zupan in Iv. Vrhovnik); Preier- nova pipa (HarambaSa) — Virgini]a — Atala — Bogomila. Slovstveno-zgodovinska itudija. DS. it. 9—10 (dr. Jo2. Debevec) — Preieren in Slovenke. Predavanje gdf. Em. J el o v Je k. SN. 8t. 48 — Korševa ocena ASkerfeve izdaje PreSemovih poezij v Arch, für slav. Pliil. XXV. 637-652. Rutar Simon, življenjepis. Slovan I, 213-214 (Fr. Oovtkar) — Nekrolog v SN. Št. 100; DS. 380 — Prof. Simon RuUr. Na grob svojemu učitelTu. Izvcstje c. kr, Ii. drž. gimn. v Ljubljani 1903. str. 3—12 s sliko (dr. Drag. Lončar). Spisi prohsoria Simona Rutarja v .Izvestjih Muzejskega druSt\'a za Kranjsko'. I.HK. 52 (A. Koblar). S. RuUrju. Prijatelju in soobeanu zložil S. Gregorčič. IZ. 321: prim. LZ 382. — Življenjepis v llustr. nar. kol. XV. 67—70 (* sliko). Skuhala Ivan. Prim. zg. Voh Jernej. — Dogodek iz življenja pokojnega dekana Ivana Skuliala Slov. Gospodar it 13 (J. Voh) — Vzdihljaj na grobu i. S., umrlega dn^ 18. febr. 1903. Slov. št. 105 (Bož Flegerič). t Slekovec Matej. Slov it. 294 — v spomin M.S., umriemu 15. decern. 1903. Dom, St, 102 (zlož Bož Flegerič). Slomšek Anton Martin. V oceno Slomikovega delovanja. Priobčil dr. Fr, lleiič. (Pop. 17. 88. 269-277). Stritarjeva petdesetletnica. DS. 315-316. Svetličič Frančišek. Književna črtica. DS. 592-599 (J. Lok ar). t Škrjanec Ivan. Slovan L 29« (s sliko na str. 360; Fr. Qov«kar) — Zvonček 225 226 (s shko; Lad, Ogorek). Šubic Jurij in Ivan. Spominski list. Slovan I. 218 — 219 (Vatr. Holz) Šubic Simon. (1830-1903) LZ. 744—748 - Slovan I. 330 (t sliko) — DS, 571 (s sliko) — Zvonček 262 (s sliko). šuklje Hinko. llustr nar. kol. XV. 71-73. Tavčar Ivan. Dr. Tavčarjeve novele v čeikem prevodu. Slovan L 2t>. t Urb a S Janez (Seiko). Sk>v 9 (VI. K) - DS 124. Valvasor Vajkart, baron. Pozabljena knjiga Valvasorjeva. Slovan I. 58 do 60 (P. pl Radies) — Valvasofjcva .Pasionska knjižica' ir I. 1679. DS. 424 -426 (Pet pl. Radics). Vega Jurij, baron. Životopisna črtica. Spisal prof. Makso Pirna t. Zvonček 273- 2S80 (s slikami) - Slovan I. 333-335 (P. pl. Radie») — Prvič na Vegovem domu. U. 683-687 (Makso Plrnat) — Slov.SL 199 (At S.). Vesel Ivan. Kol. CM. 26-35 (Vrhovnik Ivan). Vodnik Valentin. Vodnikovo ^Isko poročiio U leta 1812. Priobčil A ASkerc, LZ 342—344. V r h O V e C Ivan. živolopisna črtica, šolsko poročilo C kr. prve gimn. V Lj. 1903. 21-27. (R. Perušek) - Hribarjev ilustr. nar. kol. XV. 74-76 (s sliko) — Dva zaslužna moža (J. Vrhovec in S. Rutar — s sliko). Zvonček 161 162 (Lad. Ogorek.) Zajec Ivan. Slovan 1. 237—239 (Fr. Govikar). t ŽU m er Andrej. UT. St 8; Pop. 96; Ob grobu t A. Ž. Gorenjec Jt 11; A. Ž (s sliko) Zvonček 91 (Ud. Ogorek). AJ Neslovenski pisatelji. t Ban Matija. Stovan I. 199 (L. Dragutinovič); DS. 380-381. t Folnegovič Tomo. Slovan I. 329; Slov. it. 168. t Ojorgjevič Pera P. 12 126 (dr M. Murko). t llijaševič Stjepan, nestor znamenitih llircev (1814— 1903) Slov. Jt. 4. 5; DS. 188-189; Slovan 1.98 Lopašič Radoslav, hr\'a4ki zgodovinar DS. 667 -674 (Iv. Ste k lasa). Starčevič Ante. Slov. st. 235. 236 t Vojnovič-Užički, dr. knez Kosta. DS. 510-511; Stov. Jt 119. Zmaj Jovan Jovanovič. K sedemdesetletnici njegovega rojstva. SN. it 202. Ar bes Jakob. Sluvan I. m-m (Ant Z a vadil). Chodounsky K. Slovan I. 235-236 (s sliko). Holeček Josip. Petdesetletnica. Slovan I. 163 (s sliko). Lego Jan. Ob sedemdc««Uctnici njegovega rojstva. LZ. 616-620 (A. Aikerc); SN. iL 164; Zvonček 198 - 200 (ssliko, — Ud. Ogorek); ob sedetndcsetictnici prijatelja slovenskega učitellstva lo iolsh'a. IJT. iL 27 28 (s sliko) Mikulaš Aleš. DS. 80 - 83 (J. Prehiar-Jeseniški). t Rieger František Ladislav. ZSM. V. 155-181 (ssUko;dr iv.žmavc); Slovan I. 167; LZ. 254-255; SN. it 51. Rubeš Frant. Jaromir. OS. 634. Sasinek Franko Vifazoslav. K petdcsctletnid njegovega pisatelje vanja. DS. 152-157 (Fr. Štlngl), ŠcrcI Vinko, slovanski glototog. DS. 125-127. Tomek Vadav Vladiboj. Slovani. 329. Vrchlickv Jaroslav. Slovstvena itadija k pcldescltctnid pesnikoveg.« tojstva.DS. 229-234 (Fr. StingI); Slovan I. 330. Slov. Jt. 39; SN. št 40 t Karlowicz Jan. Slovan I. 328. Konopnicka Marija. Ob pellndvajsetletnid nje pesniškega delovanja KO. 88-98 (Ft. Ks. Ofivcc). Korytko Emil. O Korstku in drugili prognanih Pnijakili. LZ. 180 (dr. Fr. Ileilf). Orzeszkowa Eliza. DS 190 Tetinajer Kazimir-Przerwa. Slovan I. 197 (M. Vasičeva). Andrejev Leonid. SN it 84 (.Menctj); 1.Z I90 (Cv. Oolar); Slov.in I. 163. 232 (Minka Vasifeva). Čajkovski j Peter Iljič. SN. it. 280. Dmitrijevna Valentina. Slovan 1. 197 (M. üovckarjeva). Gorkij Maksim. Romantik vagabundstva. Slovan I. 259- 261 (Fr. Kra-šovec). Kobyljanska Olga. DS. 255-256 (l.. Linard). Markov Evgenij Lvovič. Slovan I. 197 (M. Vaslfeva). Nekrasov Nikolaj Aleksejevič. DS. UM-192. Pcskovskij Matvjev Leontovič. Slovan I. 164. (M. Vasičeva). Pobčdonoscev K. P. DS. 318-319. Pypin Aleksander Nikolajevih. K sedemdcscileinici. SN. it. loe (Jos. Mencej); DS. C35. Sa Ii as Evgenij Andrejevič. Slovan I. saa (M. Vasiecva). Skitalec Stepan Petrovič. Slovan I. 2«. Slčpcov V. A. DS. laö. Slovanski j. Kritik in urednik. Književna slika SN. it. 1». Suhovo-Kobylin Aleks. Vasiljevič. Slovan I. llW (P. M i k 1 a v e c). Žukovskij Vasilij Andrejevič. DS. lao-iui. Heine Henrik. Hcincjcva bolezen in smrt. Slovan 1. 35 -36 (Cv. Odar). Scherzer Karel vitez. IZ. it 0-8 (Bog. Voinjak). Stöckl Anton. SN. H. 6, 7 (Ant. Trslenjak). Lcger Louis. LZ. 127. Zola Emil. Pop. 2e-2H; NaÜ zapiski št. 4-B (K. Linhart). t Snoilski Karel, grof. LZ. 4ž3-42.i (A. AJkerc); Slovan L »vi (s sliko — A. Aškerc); pesem zložil A. ASkerc (v Slovanu I. 240). IX. Zgodovina. Zemljepisje. Narodopisje. Apih Josip. Zgodovinska učna snov za ljudske šole. Gl. II. Zborniki. Knjižnica realna. Aškerc Anton. Dva izleta na Rusko. Črtice iz popotnega dnevnika. Napisal--. Pretisk iz „Ljubljanskega Zvona * 1903. V Lj. Knjigar L. Schwentner, založnik. Natisnila .Narodna tiskarna». 19aX v. 8». 71 str. (DS XVII. 242. dr. E. Lampe.) Fcerster Vladimir. Po desetih letih. 1893—1903. Izdalo »Slovensko planinsko društvo". Tiskal Drag. Hribar v Ljubljani. 1903. 8". (Prim. Desetletnica .Slov. planinskegadruStva* DS. 7()(>-702). Funtek Anton. Spominski listi iz zgodovine c. in kr. pehotnega polka št. 17. vitez pl. Milde. Po rokopisni polkovni zgodovini in drugih virih sestavil--. Na Dunaju. V c. kr. zalogi šolskih knjig. 1903. (DS. XV1L .W) Karlin Andrej. V Kelmorajn. Potopisne črtice s slikami. Spisal dr.--, stolni kanonik v Lj. Izdala in založila družba sv. Mohorja v Celovcu. 19a3. 8 '. 176 str, (DS. XV1L I7l; Voditelj vil. Fr. Kovaiii). Lavtižar Josip. Med Jugoslovani. Gl. II. Zborniki. Knjižnica zabavna. Perne Franc. Trstenik. Prispevek k zgodovini župnij v ljubljanski škofiji. Spisal dr.--. V Lj. Založil pisatelj. Tiskali J. Blasnika nasledniki. 1903. 8". 88 str. (IMK. «*!. A. K ob I ar: DS. 627-628). štrekelj Karel. Slovenske narodne pesmi. Iz tiskanih in pisanih virov zbral in vredil dr.--, profesor slovanske filologije na vseučilišču v Gradcu, člen dopisnik cesarske akademije znanosti v St. Peterburgu in češkoslovaoske narodopisne družbe v Pragi. Izdala in založila Slovenska Matica. V Lj. Natisnila Zadružna tiskarnica. 1903. v. 8". str. 593-900 + XXVIII str. 7 snopič. (Konec II. zvezka.) (DS. ÄVII. 304 — 30«. dr. E. Lampe; Slovan II. 2S<>—291. dr. Jos. TominJck). VoSnjak Bogumil. Zapiski mladega potnika. Gorica. Tiskala tiskarna A. Gabršček^ 1903. 8'. 402 str. (L Z. 6U-635. A. Aikcrc; Slovan 1. SIV Ivo Šorll; slilu pisateljeva v Slovanu II. 121; DS. 751-757. dr. E- Lampe). An d rej ka pl. Livnogradski. Slovenski vojaki pri Llvnu. Slov. «. 217 — Kako je bilo pred leU In kako je danes v Livnu? Slov. it. 222. Bohinjec Peter. Nekaj o Ootnem brda. Zgodovinska črtica. DS. «.W-6Ö8. Gruden Jos. Gospodarski razvoj na Slovenskem v srednjem veku. Zgodovinska itudlja. KO. 155-166. Hoenigman [Franc. K :;5letntci c. kr. I». lovskega polka. Slov. it. 108-120. IleŠiČFran. Das nationale Leben der Wlndisch-Bflheln im Jahre 18« 49. (Ponatis Iz .Sddsleierisclie Presse") Laibach. Im Selbstverläge. St. Cyrillus Buchdruckerci in Marburg (11K>3) m. 8<. 31 str. (LZ. IM). Kavčič Fridolin (Sevničan). Slovenci, vitezi vojaškega reda Marije Terezije. Slo% , St 214. Koblar Anton. Solc^lv Kranju. IMK. 40 -48. Kos Franc. Iz arhiva grof.i Sig. Attemsa v Podgori. (Nadaljevanje.) IMK. 70-101. 109-134. Leveč Vladimir. Iz furlanskih arhivov. IMK. 1-39. Munda Jan. Arhivalnl izpiski za zgodovino lavantinske ikotije. Voditelj VI. «2-63. Pestotn i k P. Jan Hjs v Kostnici. SN. ä(. 150. — Životopis Jana Husa do KostniSkega koncila. SN. St. 151. (Prim članek v Slovanu I. 295-297). Pirnat Makso. Pripravniški tečaj v Idriji. Drugo izvestje mestne nižje realke v Idriji. 17-41. Pokom Frančišek. Cerkev na Smarjetini Oori pri Kranju. IMK 49-51 — Še nekoliko duhovnikov, rojenih v Kranju IMK. 141-148. R a d i C S Peter pl. iz nekdanjih samostanskih knjižnic v Stičinl, Kostanjevici. Bistri in Pleterjah. IMK. 53—59 — Krvavo klanje na .Avstrijski rivieri" pri Opatiji L 799. Slovan I. 246-248 - Papež Pavel II. iz kranjskega rodu grofov Barbov. Slovan I. 315-318. Rubin J. E. K dvestoletnici Petrograda. DS. 431-432. Steska Viktor. Nekaj kamenitih Spomenikow Ljubljani. IMK. 141. — Novomeška gimnazija. SU. 210-213. Svetina Ivan. Cerkveni govor za proslavo :iölclnice okupacije Bosne in Hercegovine Slov. it. 188-190. TramteJ. V proslavo 2öletnice okupacije Bosne in Hercegovine. SN. JL lao-iai. (Prim, tudi SN. št. 187). Trstenjak Anton. OseminCetiridesetniki. (Iz zgodovine ogrskih Slovencev). SN. ŠL 237—247. U Še nični k Frančišek. Katoliška cerkev in kultura |K0. 132-154. -Stare krščanske knjižnice. KO. 166-177. Vrhovec Ivan. Zgodovina šentpeterske fare v Ljubljani. ZSM. V. 1—8«. Vrhovnik Ivan. Prošnje procesije v sUri Ljubljani. Danica,it 15.- Sv. Ahadj s tovariši mufenci, pomočnik kranjske dežele. Danica, it 22-24 (tudi v ponatisu), - Zatrte nekdanje cerkve in kapele ljubljanske. Danica, št 2—44 (s presledki). • » » Belokranjci. SN. št 2lo. Bezenšek Anton. Jcdi-Kule in Podrum-Kale. Slovan L 137, 182. Gumpiowicz Ladislav. Srtt in Hrvati. SN. št 18—81. Korošec Anton. Zbirajte narodne noše! Slov. Gosp. it 52. Kovač Veseiko, o. Boksarji. Krvava slika s Kitajskega. Naslikal--. apostolski misijonar. Kol. Moh. 29—33. — Narobe svet Narodopisna črtica. DS. 213-217. — Pisma s Kitajskega. Slov. št 60, 157. K r e n Č n i k J. Lisica in trije bratje. Narodna pripovedka (Sv. Dub pri Ltičah). Večcmice 157-159. L U p š a Perdo. Črtica o severnem tečaju. Hribarjev ilustir. nar. kol. XV. Kit- 102. Prlm. istega pisatelja: Die Nordpolsphinx oder Frage der modernen Nordpolforschung. Laitiach. Druck u. Verlag von Dragotin Hribar. 190:i v. 8". H2 str. Macher Ivan. Ledniki. PV. it 4-7. Marjan. Narodne pripovedke iz kranjske okolice. Ciorenjec, št 35- 44. Mlakar Janko. Grlntovec in Kočna. K turistovski sezoni. DS. it 7—8 - Jalovec in Razor. PV. št 4-6 — Mangart PV. št 8-3. Oblak Jos. C. Pekel. PV. 169-17).- Zlatorog. Slovan D. 81, 115. V Ogleju. Slov. it. 212. Orlovec P. O položaju v Makedoniji. Slov. šL Orožen Franc. Kaj pripoveduje Valvasor o Krmi (Triglavu) ? PV. »M-aK. Pirn at Maksö. Magdalenska gora pri Idriji. PV, äl. 11-12. Poljanec Leopold. Žlgertov stolp na Pohorju. PV. U8 -130. Postojinski. Čcgava je Postojnska jama? SN. St. läJ -10«). R—Š Fr, Ks. Hrastniika dolina. PV. l8«-äOi). Rubin J. E. Kovač Peregrin. Bajka. Večernice 139-157. S. J. Taber na Visokem. IMK. loi. Soüvanova Lujiza. Pisma iz Amerike. SN Jt Ž77—279. S p. Zajezcra fiod sv. Viiarjami. Slov. št. 124, 12.i. Stiasny Ljudevit. Iz Carigrada v Tifiis. Potopiine črtice. Kol. Moh. JNi-49. Š i ja nec Ignacij. Logarjeva dolina. Dom. iL (>.'i. — Spomini na Zagreb. UT. št. iV-U. T O m in Še k Fran. Dva dni v Onntavcih. (Tura na Kočno in Orintavec). PV. št «-H. T O m in še k Josip. Okrog Orlntavca litz tri dežele. PV. št. 7-9. — Preštevanje pri igrah. Slovan 1. .%3. Trstenjak Anton. Pogreb v Srbih. SN. št. 14». — Haruzin o slovenskem domu. SN. št. 166-168 (Prim. Dcbcvčevo oceno Haruzina v DS. 438 - 441.) Zupanič Niko. Macedonlja. LZ. 24.'J-24&. Prim, študijo istega pisatelja: Macedonien und das türkische Problem. (Von K. Gersin). Wien IflCKt. V. 8«. 50 str. (LZ. .314- .^I.i. A. Aškerc; Dom. št. 36). X. Prirodoznanstvo. Matematika. Senekovič Andrej. Gl. Šolske knjige (VII). DerganC Franc. Fragmenti. 17.. 3(W-213, 26tj-2«9. Dolenc Hinko. O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh. LZ, št. 3—12. Jarc Anton. Alkohol in njega liziološki učinki. DS. šL 5, 6. R. A. O postanku In koncu soinčnega sistema. (Predavanje). Zora IX. št. 1, 2. XI. Tehnika. Trgovina. Obrt. Sbrizaj Ivan. Ljubljansko barje in njega osuševanje. Spisal --, deželni nadinžener. V. Lj. Natisnil Anton Slatnar v Kamniku. 1903. 8". 40 str. (Prim, istega pisatelja Ng.V. II. M. 1-2; LZ. 7(50; DS. XVII ;«1). Carnegie A. Beseda bodočemu trgovcu. Slovenski priredil M. MeZa. Dom. $1. 82, «4. Jovan Janko. Domači obrti na Kranjskem. (1. Lončarski obrt, 2. Lesni obrt, 3. Slamnikarstvo, 4. Sitarst\'o, n. Žebtjars(\'o, 6. čipkarstvo. S slikami). DS $t. :i-lž. V ta oddelek spadajoče članke manjScga obsega so prinaiali: DS., Dom., Narodni Gospodar, Ng. V.. Slovan, Slov. List, Slov., SN., LZ. XII. Kmetijstvo. Knjige za prosti narod. Guzelj Avgust. Navod za oskrbovanje malih gozdnih posestev na Kranjskem in Primorskem. Spisal--, c. kr. gozdarski komisar v Novem mestu. Izdalo in založilo gozdarsko društvo za Kranjsko in Primorsko v Ljubljani. Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. 1903. 8". X+112 str. Hedvika, banditova nevesta. Povest iz sedemnajstega stoletja. Za prosto ljudstvo po T. Körnerjevem igrokazu predelal lA. kramar. 11. natisek. V Ljubljani. Založil in prodaja Anton Turk, knjigovez. Tiskala Katoliška Tiskarna. 1903. 8». 80 str. Kaj je Tömasova žlindra in kako se rabi. Izdalo društvo tvomic za Tomasov fosfat v Berlinu. Tisk J. Blasnikovih naslednikov v Lj. 1903. 8". 23 str. Kažipot. Ročni — po Goriškem, Trstu in Ljubljani in koledar za navadno 1. 1903. Sestavil A. Gabršček. V Gorici. Tiskala in založila .Goriška tiskarna' A. Gabršček. 1903. m. 8". Koledar Družbe sv. Mohorja za leto 1904. V Celovcu. 1903-m. 4*. 144 + 80 str. (DS. 753). Koledar katoliškega tiskovnega društva v Ljubljani za 1. 1904. Namenjen zlasti slovenski duhovščini, šestnajsti letnik. V Lj. Izdalo in založilo .Katoliško tiskovno društvo*. Natisnila Kat. tiskarna. 1903. 8®. Koledar. (Vestnik) XVI., XVII. šolske družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za prestopno leto 1904. Izdalo in založilo vodstvo. Tisek .Narodne tiskarne* v Lj. 1903. 8^ 124 str. + naznanila. Cena 1 K 20 v. (UT. 278. M. Pirna t). Koledar. Ilustrovani narodni —. 1904. Uredil in izdal Dragotin Hribar v Celju. 1903. 8®. 126 str. + oglasi. (DS. XVII. 116). Koledar. Slovensko - amerikanski — za prestopno leto 1904. Izdalo in založilo uredništvo .Glasa Naroda* v New-Yorku. 1903. 4». X. letnik. Koledar. Stenski — za leto 1904. Založil Jernej Bahovec, trgovec s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem v Lj. Tiskal A. Slatnar v Kamniku. 1903. Cena 40 h. Koledar. Žepni — za leto 1904 za slovenske delavce. Izdala soc. dem. okrajna organizacija v Idriji. Založil Fr. Rinaldo v Idriji. Tiskal R. Šeber v Postojni. 1903. IV. letnik. Koprivnik Janez. Domači vrtnar. Gospodarjem in gospodinjam v pouk spisal--, profesor na c. kr. učiteljišču v Mariboru. Izdala in založila Družba sv. Mohorja v Celovcu. 1903. v. 8'. 140 +(IV) str. s slikami. (DS. 754). Na indijskih otokih. Poslovenil Silvester, izdal A. Turk v Lj. Tiskarna Anton Slatnar v Kamniku. 1903. 8". 160 str. Navodilo za spisovanje raznih pisem in opravilnih listov običajnih v vsakdanjem zasebnem in medsebojnem življenju z mnogimi vzorci. Prirejeno za slovensko ljudstvo. V Lj. Na svitlo dal in založil J. Giontini, knjigar. Tiskala Katol. üskarna. 1903. 8«. 280 str. Pesmarica. Mala —. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih pesmij. V Lj. Založil in prodaja Anton Turk. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. 1903. 16". 96 str. Pod turškim jarmom. Povest iz vojske Grkov proti Turkom. Poslovenil F. H. Tretji natisek. V Lj. Založil in prodaja Janez Giontini. Natisnil Iv. Pr. Lampret v Kranju. 8®. 79 str. Pratika. Družinska — za prestopno leto 1904. V Lj. {Samozaložba. Tisek Katoliške tiskarne. 1903. 16". Pratika. Mala — za prestopno leto 1904, ki ima 366 dnij. Na svetlo dala c. kr. kmetijska družba. V Lj. Natisnili in založili J. Blasnikovi nasledniki. Vse tiskovne pravice prihranjene. 1903. 16*. 32 str. Cena 20 v. Pratika. Slovenska — za katoliško ljudstvo. Prestopno leto, ki ima 366 dni. V Lj. Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bambei^ova tiskarna. 1903. 16". Pratika. Velika — za prestopno leto 1904, ki ima 366 dnij. Na svetlo dala c. kr. kmetijska družba. V Lj. Natisnili in založili J. Blasnikovi nasledniki. Vse tiskovne pravice prihranjene. 16*. 65 str. + naznanila. Pravila dostojnosti. Kažipot na polji olike in uljudnosti. Po raznih virih sestavil J. M(arkič). V Lj. Založil in prodaja Janez Giontini. Natisnila Kat. tiskarna, 1903. 8". 69 str. Skozi širno Indijo. Poslovenil Silvester. Izdal Anton Turk, knjigar v Lj. Natisnil Anton Slatnar v Kamniku. 1903. 8''. 132 str. šaljivec. Slovenski —. Založil in prodaja Anton Turk, knjigar v Lj, Natisnil Anton Slatnar v Kamniku. 1903. 8". 112 str. šušteriič F. S, Poduk rojakom Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki. Spisal Rev.--, Joliet III. Založila zveza slovenskih duhovnikov v Ameriki. Tiskal »Amerikanski Slovenec'. 1908. 8^ 128 str. (DS XVII. ll.S-116; Slovan II. 60.) Vasiöeva Minka. Dobra kuharica. V Lj. Založil L. Schwentner. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. 1903. 8". IV+ 544-»-XXX str. + 8 1. barvanih slik. Cena vez. 6 K. Zrinjtki. Nikolaj —, hrvatski junak. Po raznih virih sestavil P. H. V Lj. Založil in prodaja Janez Giontini. Natisnil v. Pr. Lampret v Kranju. 1903. 8*. Članke so prinašali: Kmetovalec, Slov. čebelar, Ng. Vestnik. Nar. Gospodar, Kol. .Moh,, Dom., Slov. Gospodar. XIII. Leposlovje. Aleksandrov. Pesmi in romance. V Lj. Založil L. Schwentner. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. 1903. 8" XLV1. +136 str.+ heliogr. slika. C. broš. 3 50 K. (O pesmih Alekiandrova. LZ. 298 do .TO. Oton Zupan««; DS 24.5-2*7. dr. E. Lampe; SN. št. 68, ft«. C. Oolar-De meter) Aškerc Anton. Balade in romance. Drugi, pregledani natisk. V Lj. Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg, 1903. 8". 156 Str. C. broš. 2 K. (LZ. 182-183. Josip Regali; DS. 24ß-247. dr. E. Umpe). Cankar Ivan. Ob zori. Zavitek in okrasje izdelal Mat. Jama. V Lj. Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. 1903. 8*. 174 str. C. broš. 3 K. (LZ. 370 -372. dr Ivan Merhar; Slovan L 229-230; SN šl W. dr. Ivan Robida; DS. 374—.175. di. E. Lampe). Kersnik Janko. Zbrani spisi. Uredil dr. Vladimir Leveč. Zvezek III. Sešitek 1. Rošlin in Vrjanko. VLj. Založil L. Schwentner. Tisk .Narodne tiskarne" 1903. 8-. 150 str. C. broš. knj. 2 50 K. (DS. 434 -436. dr E. Lampe). Kveder Zofka. \z naših krajev. V Lj. Založil L. SchwenJner. Tiskal R. Šeber v Postojni. 1903. 8", 169 str. C. broš. 2 50 K. (LZ. 56C. jM. p. Nataša; LZ IW3-65I5, dr. Ivan Robida; Slovan 1 i!«; SN, il. 235. 236; DS. 5(Wi &«7. Fr. S. Finžgar)- Mihalek Pavel. Iz nižin življenja. Izdali .Naši zapiski' v Lj. Založili Fr. Rinaldo in tovariši v Idriji. Natisnil R. Šeber v Postojni. 1903. 8". 96 str. (Slovan I. LZ. tW6). Murnik Rado. Bucek v strahu. Burka v enem dejanju. Lj. Založil L. Schwentner. Natisnil Iv. Pr. Lainpret v Kranju. 1903. m. 8". 51 str. C. 70 h. (Gorenjec it li»), SIenkiewicz Henrik. Mali vitez. (Pari Volodijevski). Zgodovinski roman. Po poljskem izvirniku poslovenil Po dravski. (P. Miklavec). V Lj. Natisnila in založila Ig. jjl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. 1903. m. 8». II—III. zvezek. 224+336 str. 3. zvezki broŠ. 7 K. Silvin Sardenko. (Alojzij Mrhar). V mladem jutru. V Lj. V zalogi .Dom in sveta*. Tiskala .Katol. Tiskarna." 1903. 8". 119 str. C. broš. TöO K. (DS. xvn. 51-M. dr E. Lami«; LZ. XXIV. 250-251. J. RegalI; Slovan II. 92. Iv. Cankar). Šmid Kri&tof. Spisi. Poslovenjeni mladini v zabavo in poduk. Novo mesto. Tisk in založba J. Krajec nasi. 1903. 8". XIII. zvezek: Sveti večer. Prosto poslovenil Fr. Salezij. 80 str. Cena 60 h. Šorli Ivo. Človek in pol. Roman. Lj. Založil L. Schwentner. Tiskal R. Šeber v Postojni. 1903. 8*. 174 str. Cena broš. 2-50 K. (LZ. 310-;m. dr. Fr. Zbašnik; SN. St V»3 95. dr. J. Robida; Slovan I. 19.V Fr. Govtkar; Novi zapiski I. 174-176; DS dr E. Lampe; Vienac 1903. St. Iß. Milan Marijanovit') Trdina Janez. Zbrani spisi. V Lj. Založil. L. Schwentner. Natisnil Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1903. 8". I. Bahovi huzarji in Iliri. Spomini iz moje profesorske službe na Hrvaškem (1853—1867). X + 299 str. C. broš. 3 K. (LZ. 629-twi. iv. Cankar; Slovan I. 2!W; SN. «St. at»). Leposlovje v časnikih, časopisih in zbornil. Cehov Ant. Pavlovič. informacija. Naprej St I»; Osveta. Dom. St »I (Lenart Kraner); Povest gospodične J. J. SN. št. 114; Radost Slov št 21» (Jaklič); Sovražnik in prijatelj. Slov. S«. 221 (Jaklič); Šampanjec. SN. št 14. lo; Togoten človek Črtica. SN št 211-213; Varljivo zrcalo. Slov. št. 21« (prei. Jaklič). Dostojevskij F. M. Božično drevesce. Stov. Gospodar, St 52. Garšin Vsevolod. Rdeča roia. Dom. St S»3-l»7. O 0 r k i j Maksim. Bolcs. SN. št i:». 141; U dolgega časa. Dom. St a'>-«l; Nekdaj v jeseni ... SN št lf>2, l.SiJ; Odhod SN št 167. Orieg Gregorij. Kako se je ženil Pompej Ivanič. Slov. št (>—8 (poslov. N. K.); Poroka Pompeja Ivaniča. SN. št. 170. Korolenko Vladimir. »Morje. Dom. St :>»; Stari cerkovnik. Dom št. 32; Stari zvonikar. SN. St 1»7. l3; Partija na biljardu Sk>v. St 157. Le m Hitre Jules. Zvon. SN. St l7ä. Margueritte P. Gospod notar. Slov. St. loa. Maupassant Guy de. Mali. Slov. it. 52; Nekdaj. SN št. 186; SUri. Slov. iL d8. 59; Volk. Lovska povest Slov. it. 104. Mendts Catulle. V srčnem spominu. Slov. ät. 4, 5. M i r b e a u O. Oibofyjeva spoved. SN. it. 78. 74. Murger Henry. Franičin muf. SN. it. 42-52; Kako sc je sklenila zaveza ciganov? SN. it 116-135. N O r tn a n d Jacques. Adolf. Cruca. Slov. st. 90—92. Prčvost Marcel. Zapuščeni mož. SN. it. 171, 172. S O U1 i Kund v Pere Lachaise. Slov. St. 47. Zola Emile. Kmetova smrt. SN. št. 64. VI. Iz raznih slovstev. A in i C i s Edniondo de. časnik. SN. it. Itu; (Antonija Kad unče va); Pogovor. Naprej, it. 3; Pridobivajmo Ideji nežne duše. Naprej iL 5. Andersen H. Chr. Pripovedka o krasUčL Vrtec iL 9. 10. (Beki Josip). Kuyienstjerna Elisabeta. Sopotnici. SN. it 4. Modrič Jožo. Poroka na Cetinju. Slov. ŠL 11-1« (iz ital). Pottopldann Henrik. Bisaga. Holandska pravljica. SN. it 31. Twain Mark. Moja ura. Slov. it 84. XIV. Muzikalije. Akordi Novi —. Zbornik za vokalno in instrumentalno glasbo. Urejuje dr. Gojmir Krek. Izhaja šestkrat na leto. V Lj. Založil L. Schwentner. 1903. 4°. Let. III. (Poročila v Slovanu, SN. it. UH., DS.) Fajgelj Danilo. ,Ave regina coelorum". šmamične pesmi za moške zbore. Op. 253. Založil skladatelj. 1903. 4». Cena 1 K. Foerster Anton. Cantica sacra. Cerkvena pesmarica za moški zbor. Drugi del. Uredil--. Tiskala in založila .Zadružna tiskarna" v Lj. 1903. Cena 2 K. Foerster Anton. Slovenska maša v čast sv. Cecilije za mešan zbor in samospeve z orglami. Op. 82. V Lj. Založil skladatelj. Natisnili J. Blasnika nasi. 1903. 4**. Cena 1 K. (DS 759 -760.) Hladnik Ignacij. Latinska maša. Po motivih Gregorija Riharja za mešan zbor zložil--. Op. 46. V Lj. Založil skladatelj. Tiskala Katol. tiskarna. 1903. 4". Cena partituri in štirim glasom 3 K, posamni glas 30 h. Hladnik Ignacij. ,Te Deum laudamus". Za mešani zbor s spremljavo orgelj ali orkestra. Op. 47. V Lj. Založil skladatelj. Tisk Blasnikov. 1903. Cena 1 K. Hubad Matej. Triintrideset mešanih in moških zborov. Uredil --. Izdala in založila »Glasbena Matica" v Lj. Izda a muzikalij za društveno leto 1902/3. 4«, Zvezek XXXI. (DS. XVII. 30»; Slovan II. 286). Laharnar Janez. Missa pro defunctis ad dnas voces aequales organo comitante. Op. 9, Labaci. Sumptibus auctoris. Typis „Zadružna tiskarna". 1903. 4*. Cena 120 K. Laharnar Janez. Planinke. Pesmi za mešan zbor, uglasbil --, organist. Op. 10. V Lj. Založil skladatelj. Tisk J. Blasnikovih nasi. 1903. 4«. Cena 1 K 20 h. (L2. 446. L. Pahor). Laharnar Janez. ,N'coj je prav lep večer". Transkripcija za klavir. Zložil in velecenjeni gospej Nini dr, Rojčevi udano poklonil--. Delo 11. V Lj, Založil skladatelj. Tisk J. Blasnikovih naslednikov. 1903. 4®. Cena 50 h. Lavtižar Josip. Kyrie. Natisnila Katol! tiskarna 1903. 4". Ocvirk Ivan. Trije napevi za mešan zbor. 1. K pridigi, 2. k pridigi v Marijinih praznikih, 3. križev pot. Vglasbil--, organist v Gornjem gradu. 1903. 4®. Cena posam. 80 h, pet skupaj 2 K. Parma Viktor. Die Amazonen der Czarin. Operette in drei Akten von A. D. Borum. Musik von--, Potpourri 2 m/s. Vertag von Emil Bert^ & Comp. Wien Nibelungenstraße 3, Preis 2 K. (DS. 760.) Parma Viktor. Zdravice. Za petje in klavir zložil--. Zaloga in lastnina Otona Fischerja v Lj. 1903. 4®, Cena 3 K. Pesmi. Slovenske narodne —. Izdal Jul. Karolus na Dunaju, predelal Kari J era j (slov. in nem. tekst). 1903. Satiner Hugolln P. Slava Jezusu. Pesmi na čast božjemu Izveličarju za mešan zbor, deloma z orgijami. Izdal--. Ord.'Ff. Min. V Lj. Lastna založba (frančiškanski samostan). 1903. Partitura in 4 glasovi 8 K. (Voditelj VI. 492. Fr. Trop). Vogrič H. O. Secession-Album slovenskih in hrvaških pesmi za mešan in moški zbor. Op. 3.1, knjiga. Lastna založba. Sarajevo. Umjetn. zavod A. Benda i dr. 1903. Cena 3 K. (DS. 760; Dom. št. 83.) Prim. Cerkveni glasbenik med I. Časopisi. yažnejši članki o umetnosti. Foerster Vladimir. Kari« Kovafovica opera .Psoglavciv LZ. 106-110. Franke Ivan. Slovenska umelnosl. Slovan I. $t. ."I—5. Jakopič Rihard. .Slovenija se klanja Ljubljani*, alegorijska slika go-spodiine Ivane Kobilica. LZ. 252—253. — Štiri nove slike Petra Žm i tka. SN. št. 240. Kadivčeva Antonija. Lorenzo Perosi. Predavanje, SN. äl. 17. K ved er Zofka. Umetniške razstave v Pragi. LZ. 509. 573. Lavtižar Josip. O estetiki glasbe. Cerkv. Glasbenik, št. l-(l. .Manes Jos.* Ob priliki njegove izložbe. SN. št. imi. ,Pa rm a Viktor' in njegova dela. K premijeri operete .Amaconke*. SN. št. 65. Sattner Hug. P., P. Hartmann in oratorij .Sv. Frančišek*. Slov. št. C2—75. Steska Viktor. Gotiški ciborij pri sv. Jakobu v Ljubljani. I.MK. 106. Naše umetnine v graškem listu .Kirchen-Schmuck*. IMK. 105—10<5. — Slikar Julij Quaglio. DS. št. 8—9. — Stukatorji škofovskega gradu v Gornjem gradu. &\K. 105. Vavpotič Ivan. Mane» v Hagenbundu. LZ. ŽL 1-3. Prim, zgoraj .Manes Jos'. Žmitek Peter. Rusko slikarstvo. Zgodovinske črtice iz XVIII. in XIX. stoletja. DS. št. 1—7. — Slike Petra Žmitka. Slov št. 2C2; prim, zgoraj Jakopič Rih. XV. Poročila, pravila in ostali važnejši drobiž. Cenik J. Krajec nasi. Rudolfovo (Novo mesto). Knjigarna, tiskarna in knjigoveznica. Tisk in založba J. Krajec nasi. • v Rudolfovem. 1903. 8». 24 str. Cenik strojev za poljedelstvo in obrt Karol Kavšeka nasi. Schneider & Verovšek. Ljubljana, Dunajska cesta št. 16. Trgovina z železnino na debelo in drobno in zaloga poljedelskih strojev. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. 1903. v. 8". 56 str. — Posebej cenik .Vodne žage". 4". 4 str. Dr. Janko Sleblngcr: Slovenska bibliografija. 227 Cenik, Stare Fran, izdelovalnica vozov v Kamniku. Natisnil A. Slatnar v Kamniku 1903. 16*. 20 str. Dvajsetletnica in XIII. letopis ,Zveza slovenskih posojilnic v Celju" za 1. 1902. Natisnil Drag. Hribar v Celju. 19a3. 4". 180 str. Pr\'i del: Dvajsetletnica. Zgodovinske in spominske črtice o slovenskem po.sojilništvu ter pregled delovanja društva .Zveza . . Se.stavil Ivan La pa j ne, šolski ravnatelj v Krškem. Drugi del sestavil Franjo Jošt, tajnik in revizor .Zveze . . .* Izvestje C. kr. II. državne gimnazije v Ljubljani o šolskem letu 1902 1903. Na^svitlo dal c. kr. ravnatelj Fran Wiesthaler. V Lj. Založila c. kr. II. državna gimnazija. Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. 1903. v. 8». 56 str. Vsebina: Profesor Simon Rutar. Spisal dr. Dragotin Lonf ar, str. 3—12. — Šolska porofila. Sestavil ravnatelj. Izvestje Närodne Čitalnice v Ljubljani začetkom leta 1903. Založila Narodna Čitalnica. Tisk J, Blasnikovih naslednikov. 1903. v. 8". 24 str. izvestje Narodne čitalnice v Spodnji Šiški ob 251ctnici. 1878 do 1903. Založila NsSrodna čitalnica v Spodnji Šiški. Tisk J. Blasnikovih naslednikov v Lj. 1903. v. 8". 52 str. Izvestje. Drugo — mestne nižje realke v Idriji. Za šolsko leto 1902 1903. Izdalo ravnateljstvo. V Idriji. Založila mestna nižja realka. Tiskala .Goriška tiskarna" A. Gabršček. 1903. v. 8». 83 str. Vsebina: Kje naj postavimo mejo psihiškemii življenju v organiikl priredi? Spisal dr. S. Beuk, str. 5-16 — Pripravniški tečaj v Idriji. Spisal prof. Makso Pirnat, sti. 17—41 — Kratek popis novega real-fnega poslopja. - Spisal ravnatelj, str. 42-47. — Poroiilo. Jahresbericht des k. k. 1. Staatsgymnasiums zu Laibach veröffentlicht am Schlus.se des Schuljahres 1902/1903 durch den Direktor Andreas Senekovič, Verlag des k. k. I. Staatsgymnasiums. Buchdruckerei von Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg. 1903. v. 8". 81 str. Vsebina: KaUlog der Lehrerbibliothek. Von Prof. Dr. Val. Korun. — Ivan V r h 0 v e c. Životopisna črtica. Von Pnrf. R, P e r u jS e k, str. 21—27. — Scbulnachrichten. Vom Direktor. Jahhresberlcht des k. k. Kaiser Franz Josefs-Staatsgymnasium in Krainburg. Vsebina: Narečje v Bočni in njega sklanjatev. Spisal dr. Josip To-minite k, 27 str. Jahresbericht des k. k. Obergymnasiums in Rudolfswert für das Schuljahr 1902 1903. Verlag der Lehranstalt Druck von J. Krajec Nachfg. 1903. v. 8". 62 str. Vsebina: Das k. k. StaaJsobcrgymnasium zu Rudolfswert (Fortsetzung). Von Dr. Kaspar Panier. — Schulnachrichten. Vom Direktor. Letopis Gospodarske zveze v Ljubljani, registrovane zadruge z omejeno zavezo za leto 1^2. Sestavil Vekosl, Pele. Matica. Glasbena —. Sezona 1902, 03. XI!. leto rednih društvenih koncertov. Oratorij sv. Frančišek, zložil p. Hartman pl. An der Lan-Hochbrunn. (Program). Latinsko besedilo zložil škof. mons. G. A. Ghezzi, poslovenil Franc Finžgar. Tisk. Blasnikovi nasi, v Lj. 1903. v. 8^'. 8 str. PoroÖila. Poročilo o delovanju kmetijsko-kemijskega presku-šališča za Kranjsko v Ljubljani leta 1902. Sestavil ravnatelj dr. E. Kramer. Lj. Založilo kmetijsko-kemijsko preskuša-lišče. Tiskali J. Blasnikovi nasledniki. 1903. v. 8». 7 str. Poročilo o stanju ljudskega šolstva v okraju goriškem za leto 1902/1903. Sestavil c. kr. okrajni šolski nadzornik Franc Finšger. V Gorici. Založil c. kr. okrajni šolski svet v Gorici. Tiskala .Narodna tiskarna*. 1903. 8". 38 str. (SU. 289-290). Konferenčno poročilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika Ljudevita Stiasnega. Zaloga krške in litijske okr. učit. knjižnice. Tiskal R. Šeber v Postojni. 1903. 8", 26 str. Letno poročilo štirirazredne dekliške ljudske šole v Kranju. Izdalo Šolsko vodstvo na koncu Šolskega leta 1902/1903. Založil krajni šolski svet v Kranju. Natisnil Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1903. v. 8^ 14 str. Letno poročilo štirirazredne deške ljudske šole in obrtne nadaljevalne šole v Kranju ... 1903. v. 8*. 16 str. (Poročilo). C. kr. umetno-obrtna strokovna šola v Ljubljani. ^Isko leto 1902/1903. Založila c. kr. umetno-obrtna strokovna šola. Natisnila Kleinmayr & Bamberg. 1903. 4*. 11 str. (tudi nem.) Letno poročilo I. mestne šesetrazredne deške ljudske šole in obrtne pripravljalne šole v Ljubljani. Izdalo šot. vodstvo na koncu šolskega leta 1902/1903. Založila I. mestna šola. Natisnil A. Klein & Comp. 1903, v. 8*. Letno poročilo II. mestne petrazredne deške ljudske šole in obrtne pripravljalne šole v Ljubljani... Tisk J. Blasnika naslednikov. 1903. v. 8". 32 str. Letno poročilo lU. mestne petrazredne deške ljudske šole in obrtne pripravljalne šole vLjubljani... Tisk J. Blasnika naslednikov. 1903. v. 8". 24 str. Letno poročilo mestne sloven, osemrazredne dekliške ljudske šoe v Ljubljani . . . Tisk J. Blasnika naslednikov. 1903. v. 8». 32 str. Vsebina vsem poročilom ljubljanskih ljudskih Sol: Starkem .šolske mladine. Nemški spisal H. Trunk, ravnatelj meščanske šole v Gradcu; z dovoljenjem pisateljevim slovenski priredil nadučitelj J, Dimnik. Letno poročilo Uršulinskih dekliških šol v Ljubljani ... Tisek Zadružne tiskarne v Ljubljani. 1903, v. 8". (Slov.-nemški.) Letno poročilo petrazredne ljudske šole in obrtno nadaljevalne šole v Postojni. Založil krajni šolski svet. Tiskal R. Šebcr v Postojni. 1903. Letno poročilo petrazredne deške, dvorazredne dekliške ljudske in obrtno-nadaljevalne šole v Ribnici. Izdalo šolsko vodstvo. Založil krajni šolski svet. Tiskal R. Šeber v Postojni. 1903. v 8". 32 str. Letno poročilo štirirazredne deške ljudske šole v Rudol-fovem. 1902 1903. Založil krajni šolski svet v R. Tiskal J. Krajec nasi, v Rudolfovem. 1903. 8". 14 str. Letno poročilo trirazredne ljudske šole v Rudolfovem. 1902 1903.. . . 1903. 8». 11 str. Letno poročilo štirirazredne ljudske šole in z njo združene obrtno-nadaljevalne šole v Š t. V i d u pri Ljubljani. Sestavil koncem šolskega leta 1902 1903 nadučitelj in vodja Janko Žirovnik. Založil in izdal krajni šolski svet. Natisnil Drag. Hribar v Lj. 1903. 8». 26 str. Letno poročilo trirazredne ljudske šole in ponavljalne šole v Toplicah. Izdalo šolsko vodstvo na koncu šolskega leta 1902 19a3. Založil krajni šolski svet v Toplicah. Tisk J. Krajec nasi, v Rudolfovem. 1903. 8", 11 str. Letno poročilo ljudske in obrtno nadaljevalne šole v Tržiču 1902 1903. (Slov.-nem.) Založilo šolsko vodstvo v Tržiču. Tiskal Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1903. 8®. 25 str. Letno poročilo hranilnicc in posojilnice v Ajdovščini. Natisnil R. Šeber v Postojni. 1903. 4«. 4 str. Letno poročilo posojilnice v Cerknici za upravno 1. 1902... Natisnil R. Šeber v Postojni. 1903. 4®. 4 str. Letno poročilo posojilnice na Fran ko I o vem . . . Natisnila tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 1903. 4". 4 str. Poročilo bolnišnice usmiljenih bratov v Gradcu z dodatkom, bolezni, zdravniške pomoči in stanu vseh oseb, katere so se v letu 1902 brez razlike vere, narodnosti in stanu v bolnišnico sprejele in tam zdravile. Založil konvent usmiljenih bratov v Gradcu. Tisk J. Krajec nasi. Novo mesto. 1903. 4". 4 str. Poročilo. Občno konsumno društvo v Idriji... Tiskal R. Šeber v Postojni. 1903. 4«. 4 str. Letno poročilo hranilnice in posojilnice v Idriji za upravno leto 1902 ... Tiskal R. Šeber v Postojni, 1903. 4". 26 str. Letno poročilo hranilnice in posojilnice za II, Bistriški okraj , .. Natisnil R. Šeber v Postojni. 19a3. 4". 4 str. Letno poročilo posojilnice v Št. IIju v Slov. goricah.,. Natisnila tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 1903, 4". 4 str. Letno poročilo hranilnice in posojilnice za Kandijo in okolico, registrovane zadruge z neomejeno zavezo za IV. upravno dobo od I. januarja do konca decembra 1901. Založba hranilnice , , , Tisk. J, Krajec nasi. Novo mesto. 1903. 4«. 4 str. Poročilo odbora .Dijaške kuhinje v Kranju* za šolsko leto 1902; 1903. IX. leto. Natisnil Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1903. 8®. 6 str. Letno poročilo hranilnice in posojilnice v Litiji .. . Tiskal R. Šeber v Postojni. 1903. 4". 4 str. Letno poročilo hranilnice in posojilnice v Logatcu ,,. Tiskal R. Šeber v Postojni. 1903. 4». 10 str____mlekarne v Logatcu ... 4". 8 str. Letno poročilo cerkvene družbe pri Sv. Lenartu v Slov. gor.,.. Tiskala tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 1903. Letno poročilo Kmetijskega društva v Metliki, reg. zadruga z omejeno zavezo za peto upravno leto. Tisk J. Krajec nasi, v Novem mestu. 1903. 4". 3 str. Prvo letno poročilo gospejnega društva kršč. ljubezni sv. Vincencija Pavlanskega v Novem mestu za upravno leto 1902 1903. Izdalo in založilo .Gospejno društvo». Tisk J. Krajec nasi. Novo mesto. 16®. 7 str. Letno poročilo hranilnice in posojilnice v Postojni . . Tiskal R. Šeber. 1903. 4«. 4 str. Poročilo posojilnice v Radovljici, registrovane zadruge omejenim poroštvom za dvanajsto upravno leto 1902 . . Natisnil Iv. Pr. Lampret v Kranju 1903. 4*. 16 str. Poročilo posojilnice v Ribnici... Tiskal R. Šeber v Po stojni. 1903. 4*. 18 str. Poročilo posojilnice na Slapu pri Vipavi .. . R. Šeber. 1903 4". 8 str. Poročilo posojilnice za Stari trg, Lož in sosedstvo.. R. Šeber. 1903. 4». 4 str. Poročilo hranilnice v Vipavi ... R. Šeber 1903. 4». 4 str Poročilo posojilnice na Vrhniki ... R. Šeber. 1903. 4*. 4 str Poročilo posojilnice v Zagorju ob Savi . . . R. Šeber. 1903 4". 4 str. Poročilo mlekarne v KoŠanski župniji... R. Šeber. 1903 4". 4 str. Poročilo mlekarne v Kočah ... R. Šeber. 1903. 4". 4 str Poročilo kmetskega društva v Rovtah ... R. Šeber. 1903 4'». 4 str. Letno poročilo družbe duhovnikov v lavantinski škofiji.. Tiskala tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 1903. 8". 4 str. Letno poročilo družbe za zidanje cerkve v Središču.. Tiskala tiskarna sv, Cirila v Mariboru. 1903. 8". Sedemindvajseto letno poročilo Vincencijeve družbe za Kranjsko . , . Izvestil društveni predsednik stolni dekan Andrej Zamejic. Tiskala Katol. tiskarna v Lj. 1903. v 8®. 20 str. (tudi nem.) Pravila. Cerkvena stavbena družba sv. Petra v Radečah pri Zidanem mostu. Tisk J. Krajec nasi. 1903. 16". Pravila dekliške in mladeniške Marijine družbe... Tiskala tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 1903. 8*. Pravila deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani. Tisk J. Blasnikovi nasledniki, 1903, 8«. 12 str. Pravila društva «Kamnik* ... Natisnil Ant. Slatnar v Kamniku. 1903, 8". 6 str. Pravila društva »Zabavni klub* v Radovljici. Natisnil Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1903. 32*. 8 str. Pravila druStva zdravnikov na Kranjskem. Tisk. J. Blasnikovi-nasl. 1903. 8". 6 str, (tudi nem.) Pravila in službeni red prostovoljne požarne brambe v Kranju. Založila požarna bramba v Kranju. Natisnil Iv. Pr. Lampret. 1903. 16". 20 str. Pravila in vpisna knjižica druStva orgljavcev. . . . Tiskarna sv. Cirila v Mariboru 1903. Pravila Marijine družbe za dekleta v Toplicah. Tisk J. Krajec nasi. Novo mesto. 1903. 16». 14 str____za mladeniče v Toplicah ... 14 str. Posebna pravila mladeniške in dekliške Marijine družbe v Zatičini . . . Tisk .1. Krajec nasi. Rudolfovo. 16®, 4 str. Pravila mestne hranilnice v Kranju. Samozaložba. Natisnil Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1903. 8«. 11 str. Pravila .Narodne čitalnice v Kranju", potrjena od c. kr. deželne vlade. Z dopisom 21. febr. 1884, St. 1715 ... Natisnil Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1903. 8". 4 str. Pravila okrajne bolniške blagajnice v Kamniku. Natisnil Anton Slatnar. 1903. 8". 29 str. Pravila prostovoljne požarne brambe v Št. Rupertu . . . Tisk J. Krajec nasi, v Novem mestu. 1903. 16*. 13 str. Pravila veteranskega društva v Kranju. Samozaložba. Tiskal Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1903. 8". 12 + 14 str. (slov. nemško besedilo). Pravila za .Prvo okrajno posojilnico in hranilnico v mestu Kamnik", registrovano zadrugo z omejeno zavezo. Samozaložba. Natisnil Anton Slatnar v Kamniku. 1903. 8®. 12 str. Pravila .Zgodovinskega društva" za SI. Štajersko. Založilo društvo. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 1903. 8*. 7 str. Red. Vozni —, Železniške in poštne zveze slovenskih pokrajin. Založil Jernej Bahovec v Lj. Natisnil Ant. Slatnar v Kamniku. 1903. 16». 76 str.' Regulativ za mestno klavnico v Kranju. Tiskal Iv. Pr. Lampret. 1903. 16«. 10 str. Steska Viktor. Tretje izvestje društva za krščansko umetnost. Natisnila Katoliška tiskarna v Lj. 1903. Trinke Ivan. V spomin nove maše. Udine, tip. pont. del patro-nato 1903. Zaključki. Računski zaključek posojilnice za Bled in okolico za osmo upravno dobo. Natisnil Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1903. 4®. 4 str. Računski zaključek mestne hranilnice v Kamniku zadrugo upravno leto 1902. Založila mestna hranilnica. Natisnil A. Satnar v Kamniku. 1903. 4®. 30 str. Računski zaključek mestne hranilnice v Kranju za deseto upravno leto od 1. januarja do 31. decembra I. 1902. Založila mestna hranilnica. Natisnil Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1903. 4«. 34 str. Računski zaključek posojilnice v Moravčah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za sedmo upravno leto 1902. Natisnil Anton Slatnar v Kamniku. 1903. 4». 4 str. Računski zaključek mestne hranilnice v Novem mestu za deveto upravno dobo od dne 1. januarja do dne 31. decembra 1902. Založila mestna hranilnica. Tisk J. Krajec nasi. Novo mesto. 1903. 4». Računski zaključek mlekarske zadruge v Prevojah. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. 1903. 4». 4 str. Računski zaključek mlekarske zadruge v Radomlju. Natisnil Anton Slatnar v Kamniku. 1903. 4*. 2 str. Računski zaključek mestne hranilnice v Radovljici za VII. upravno leto 1902. Založila mestna hranilnica. Natisnil Iv. Pr. Lampret v Kranju 1903. 4*. 32 str. Računski zaključek okrajne hranilnice in posojilnice v Škof j i Loki. Za drygo poslovno leto 1902 .. . Založila okrajna hranilnica in posojilnica. Natisnil Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1903. 4". 19 str. Računski zaključek vodovodnega društva v Škofji Loki, registrovana zadruga z neomejeno zavezo za prvo poslovno dobo leta 1902 . . . Natisnil Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1903. 4*. 3 str. Zapisnik redne seje trgovske in obrtniške zbornice za Kranjsko v Ljubljani dne 26. februarja 1903. V Lj. Založila kranjska trgovinska in obrtniška zbornica. Tisk J. Blasnikovih naslednikov. 1903. 8". 18 str.... 28. aprila 1903,19—38 str.... 10. julija 1903, 39—58 str,; 30. oktobra 1903,59—112 str.... 30. decembra 1903. 113—135 str. Zapisnik. StcnografiČni zapisnik II. shoda slov. odvetnikov, ki se je vršil dne 25. oktobra 1903 v mestni posvetovalnici stolnega mesta Ljubljana. S tremi prilogami. Tiskal Drag. Hribar v Lj. 190l Zaznamek književne zaloge J. Giontinijeve knjigamice v Ljubljani, Mestni trg štev. 17. Natisnil Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1903. 16". 32 str. Iz pozabljenih rokopisov." Priobčil L. P. Jan. Nep. Priniic je razun Collinovih brambovskih pesmi prevajal tudi druge stvari, n. pr. Homerja, Ossiana, Klop-stocka. Pri tem njegovem prevajanju pa pogrešamo vstraj-nosti, in tako se nahaja od vsakega samo začetek. Ti ulomki iz Iliade in Mesiade utegnili bi biti zanimivi tudi za proučevavca slovenskega heksametra. Prve sledove slovenskega heksametra in pentametra nahajamo v prvem zvezku „.skupspravlanja kraynskeh pissaniz od lepeh umctnoft" iz leta 1779. v dveh „milih" in eni „viteški" pesmi. Pri tem je opomniti, da pomeni „mila pesem" toliko kot „elegija" (t. j. pesem v distihih zložena), izraz „viteška pesem" pa označuje junaško (?) epično (?) pesem (t. j. pesem, ki se giblje vseskozi v heroičnem heksametra). Ne vsebina, ampak samo vnanja oblika je dala dotičnim spevom tako imenitne naslove: „Mila pesm, katiro je J.* M.** k hvalli teh pregovorov pejl." — „Wytestka pesm, katiro je sloshil P.* M.* D,* unemu sa odgovor, katire je njemu na zhast hvallo teh pregovorov pejl." — „Mila pesm pejta P. Marku A. D. sa odhodno, kader je v' lejtu 1775. is Lublane na Dunaj shl.od W.V.*"--Dasiravno v Primicovih Šestomerih pogrešamo še trdnih ritmiških pravil, kakor jih je ustanovila poznejša doba (Stritar-Levec), slabši od onih v „Pisanicah" nikakor niso. Evo Wmicovih verzov! Iliäda Hom^rova. Buk. I. Jiso fhkodlivo poj, Boginia, Pelida Ahila. Ktira e bila Aliijzain veliko shaloH pemcfla; Ino ve iko vitcshklh diifh junikuv presgodaj Kji na un' fvejt pofliila in6 (eiflc sa shivcsh Pfäm ter vfim ptizam fturila: (ak6 Jupitčrjova volja je fpolnila: kar fta fe pcrvizh fpcrla v' prepiri Agamemnon vites Is niösli ter Ahil Imenitni. ') Primeri Zbornik, IV. zv. str. 232. Al med BoKÖvi katir jc nlju k prepiru pcrpravll, Dc fla fc med feboj vojfkvaia? — Latönc in' J6va ^n, ktčr zhes kralja Tardit, je med vojfko hudo bolescn Poflal: inö vojfhški fo mcrli: sato ker je popa Krisa Atrid ostimigal: sakij ker jc Kris«s bil prishal K' hitrim barkam Ahäjfkim odkupit fvojo dczh^ro. Ino pemčfcl veliko plazilo sa odkupilo Ovitke v' rokah dalczh (trelijozhiga Apölla S slato paizo: in6 na kolinah profll vfe Ahajze: Nar^•czh pak Atrida. dva vodnika kardilov. — — Mefias. Pcr\a Pcfem. Pöi. nevmerjözlia Dufha. Refhtnje «čilmih zhlovčkov. Kar je Medas na sčinli vu fvojmu zhloviTlitvu dopAlnil. 9kus katdro jc rodu Adimov'mu Boshjo Lubiscn S' drigo kcrvj6 te fvitc savise siipct sad6bil. Tak' fc jc Vizhniga v6lja sgodila. Saftöjn fe jc vsignil ^Mtan zhes Boahjiga («ina; jcnti $an6jn jc Judia VftAla zhes njega; on ft'ri nu dopölni to vilko ispfivo. Pak, o d^lo, katero Ii Bog na tdnko pregleda. Al fe ti fmč Ii od dilczh Pcvfka vum^tnoft pcrblishat? Shcgnaj jo, Duh SJtvamik, pred ktirim sdaj tiho jeft mölim, P^li ml jo ko pofn6mavko tvojo, samikncnja polno. Polno mozhi ncvmerjözhe, v' fvitii lepiti naprtiti, S' tvojim ognjam jo vshgi, ti, katčr globozhinc Boshjc Olidafh in pofvctifli sa tcmpel zhlovčka is prälia §t\'arjen ga! Zliiff bodi moje fcrzc, tok jcfl fc podftdpim Ak lih s trcpi^hini glafam, vundcr Svcllziiarja piti, >5tr4fhno pot s' fpotakn^njam odpufh^nim prctezhi. Liidrtva, posnatc zhift, katera vaf povikftiuje, Kir jc Stvarnik fvejti, ko Isvelizhar na Sčmio dol prifhal? Tok poflufliajtc mojo ptrcm, lufcbno vi rčdki Shiähtni, drigi. sdrvshlivi priatli prelubcsniv'ga ^idnika, vi s' priiiödno vtiiko fodbo prav snane Dufhe, pofliifhajte mene nu p6jtc vtzhnimu tfinu Hvilnc pčfmi nu pfalmc fkus togaboj^zhc shivl^njc. Blisi» fvitiga Mtfta, katiro fe je fkus flepöto Oftudilo nu kröno viföke isvole nevidno prozh virgio, §lzer Mcfto vclizhanftva Boshjiga, fvčtih Ozhikov Isredifhtvo, fedaj en alt^r ker\-i prelite Od rasbojnikov; tu fc Mefias jc lözhil od ludft>'a. Ktiro je fizer njega zhafUlo al vuner ne s' fcrzam, Ktcro ncd6l$hno oftinc pred tHftrim Bčshjim ozhifam. Jesuf fe fkrije pred letim nefvetim. Ref jc de tukej Palme Icshi fprcmijAzhiga ludftva, res jc dc tamkej ^liftii fe glafno krlzhanje: Hofanna! Al vfe jc to prisno, Tiga oni nc fposnijo, katir'ga jmenüjejo Kralja, In dc b' poshignan'ga Boshjiga vidli, ozhl fo prctemne. Bog pride s h^bif. In ta filni glif fe saflifhi: Pole! jeft fim ga ozhiftii in supet ga zhem ozhafttti. Taki glaf jc bifosnanvavz prizhcozhiga Boga. Al dc b' oni Boga sariopili, To preveliki Oriflinlki. Sdaj ^ J«suf perblistu Ozhetu. kdtčri Savol ludrtva, k' jc riifhalo glaf. ferdil fe pral' N«bu Vsignc. Sakaj fhe enkrat je hotel f^in fklep savisc, JJvoje zhlov^kc refhit, ponisimo Ozhčtu osnanil". Pruti jutrovi ftran" Jenisatimikiea mtfla Göra leshi, katira je vezhkrat na fvajimu vcrhu Kakor v' boshjini i:venka1 Jas nemrem srezh* nit fpifati Tak fladkoga fpom^ka. Ode ^er snanoft tvu vfadifh Tam Je semelfki Paradish Sa N-fakoga zhlm-^ka. 5. Al gde O ;a tvoje zirkvc ni, »ginka i^lovenkal Tam nigdo s^fe fam ne vi, Jel moshki j* al' shenfka; Tam je scfhkölani dijäk Ravno Uk veliki bedik Kak komedjint Pajizo. 3. Negda na fviti nigde nizh Nikfha ni snanoft biU. Naf ludf^■u jefl naj pervizh Ti Abeci vuzhlla: Sato (he den dentfhnji mi Po tvojem flavnom Imeni ^ sovemo ^lovenzl»). Kaj fmo fe U samcrili Mi jmtna tvega») deza, Vzhcm fmo fe ti snevMIl, Da fe naf ferze leza Tvojtt, povij mi sdaj sakaj ^i ti odifhla od naf v' kraj Va sahodne desh«le? >) Pan bei ben SBenbcn fontel al» erlie (i^ott^it Jupiter ob. Zevs. — ») I. q. PaUs, ^be einji in einer SlottlW. SMijt^oIogie gtitjen. — •) 1. q. Venos «Uttin ber fiiebe (i|l mein QW>anh M.) — «) Pamif ttnncn aui:^ wit, wie onbere Kationen, un« »ueionen. — ») nur anoni»mifrf>e «hit^moffonfl; - aOetn nil fine ratione fuHldenti — •) »efonntlif^ ^ftt dn »utWab 6et> un* ßlovo. — 0 l- e- ^wenzl. 7. Morli Te U BiiUnic Vodcnjak*) bol dopada? Ali Teuf) Gcrinanie Kaj s' tvojim ferzom iada? Ali n fe v' Italie Sal(shanza>) al Oalic«) kidata salubila? 12. Tu zmuli eden Mandarin') Vfo ker\' is kmeta fviga. Tam posherlivi Gofpodin ^ luzkim blagom r^ga Grof niti Pohtar Vrigovizh") Ne pomilüje nige nizh V nevöli TiromAka 8. Ali rhtimafh'). da Atila ^ pd naf isdaj luti, Ali n U ire] fvadila Ali tc kaj drugo muti? Oftani gori, pufti vfe Vu tvo Ijlovenfko pafzhi fe Nevolnu domovinu 13. !;«udez fposruiva pravizu Tomu, ki kashe plazliu, Tam eden tčrja krivizu, SmifhUva novo dazhu; Iftina je prefrölhlana. Praviza pa saklörhtrana, Sdaj mora biti Nona. littDftrrlraB.t 9. Glih kakti gda ga fhkolnika Vu nikoli ne nas6zlii, Naftane hrupa velika. Ua neje fkoro moziii ?vc laflnc rczhi rasmeti Nit' pres zhcmčra terpeti Dezhijc liujahajc*V H, Ti tvojim Popom") rekla Ii, Naj vuzhijo Horvazki'«), Da ludm'0 nje rasmčlo bi, Pa prčdgaju Diazhki'«). Tškva njihva lil» smčf Je puna plev no rkoro pres Scma tvoje mudr6fti. 10. Tak ravno pri naf fe godi, Od potJam, da te nč ga, Vfaki fe proU Gofpodi Ä No tvojem Boiizom') krega. Ar pervi prevezh zezaju, Dnigi fe dela lezaju. Tak vfe na opak ide. 15. Oni fe tve sap6vcdi Vu nizhem ne tmjiju, LudRvo tvojo pri fpovedi Kak Eskobar'i) (odiju. Ncvtrjeju tve mudrofti. No shiviju vu Ičnofti, Kak A i") Itvar Afrikanfka. 11. Tu dere en Nemfhki ffultan Mefto Gcrkov ^lovcnzc. Tam shmizhe eden Edelmann ^voje poflive Pernze Tö'ember guli ^lovike Plemenitafhi Besjake Tvo ludft>-o je v fiishanftvi. 16. Jedni fvetiju Vinfzhaka, (BkcNu»» Drugi lepu Lublcnku, (Vom»» Neköteri Tershinfzhaka, (Mctnitii»! Drugi Jagrov Lovlenku, (Dimi) Jcdni fe karte igraju. Na takflio visho imaju Ja poganlnfko vent! — •) tfnfllflntw. Wott^eit Neptunus. — ») Xtutidjlaiib» Theut — ») 3to-lien« Saturn. — •) (Itoaten'» Mavors. — ») exlftimas. — •) i. c, nugac- — ») tf^inefifdK «rieper. - •) (S^tnef. ttbtlmnun. - •) (finoeflclidtter leufel. ••) Pop ecbtc» »ort f. «riebet. - ") I. q- ©inbifdi. - '•) tie fflJobe «ft nod» ^ie tt. bo, befonber« in ftrootien. — ®in Ideolog loeift obne^in, wo« Sanchez Eskobar & Buscnbaum roatcn. — ■*) Ai nac^ (einem I'aut bod goult^io^* 17. Glej, ncgdariiji tvoj lep oltAr') Je sdaj sarafhen s' mehom. No tvu framötu, fhpot no kvir Tam babe pri njem s' fmehom ^d luk no zhčfhjak tershuju, No ti ga Bogme ftrauni dcrshujii Sa jeden fUrl P rain gar.') 20. RaKgaj pri nar snanofU Ts tvega Blagoroga«), Fanti fe sbog obffiinoftl. Ne flrifhi fe nikoga, Ti imalh fzhit no kopiju. Nafti Radgoft») tebe branU bii Pred Nčmzi no JVUdsMri. 18. Ludftvo fc je odvädiio Vezh tebe pofhtiivati, Tak da she je posäbilo Tvu Ilavno ime svati. Pri naf sdaj vekfhi zhaft Zigan') Ima kak ti al Otez Pan litcMi Je ne to tebi na fhpot? — 21. O pridi fkoro fem med naf. No oftro s-harabuzhl, Ki ne bu bögal tak kak jas, Ga s' t\'ojoj kopjoj druzhi; Naj fe nizh ne ichiriju Nek' naj t\'u snanoft hvaliju Tvoji ^?lovcn(W .^ini. 19. Sato liitro napravi fe V t\'u domovinu pravu, 'V tvoj lep oklep«) opravi fe. ' Deni fhifhak») na glavu, Vsemi kopje«) no kazhni fhit,») No pridi Pefoglavzov bit. Ki lebe framotiju 22. Sato jxinisno proflm jas Tebe, fveta ?lovenkal Polluhni moj pohl6ben giaf, O naj oftati Lenka.««) Sa eden mali dobe-zhaf") Bude nam lep poitilenja glai Po fofednih deshelah. — 23. Horvat, ^iovžnez no Morläk, Slavonzi no Bcsjaki, Zheli, Kopanizhar, Masurak, Vlahi no Rusnijakl") Profimo tebe, pridi k' nam, 'S nesninofli pumigaj nam, fjveta f?lovenka. Amen. — (Den 8. X»" 1811.) >) Ültroenbifd) kofzioi, finfpielung auf ben ^lbnifd». Vlltar su !^ettau S. Aquilin. Jul. Caesar. Annal. Styriae. — •) £{^nbffiuie. — •) Sin refiner SUatin. - •) »iltafe. - •) Jbclm. - •) - ») fhit ob. fzhit St^ilb. - •) gan^m. — •) ftrieg^oott ber olten fSenbcn. — "j lr4flf»rit In conacto. •») 3eittttum. — '•) Stoiwpammc ber Sloniftften Motion.