Ljubljana, 17. dec. Kardinal nadškoi pl. Hartmanu v Kelmorajnu: V pastirskem listu, ki so ga prečitali 26. septembra v cerkvah kelmorajnske nadškofije izvaja kardinal nadškof pl. Hartmann; ko prisrčno opozarjal na dolžnosti krščanske pravice, ki, če se izpolnuje, olajša vsem, da morejo prenašati bremena, ki jih nalaga vojska: Potrudite se, kar se hvalevredno že večkrat godi, da si pomagate medsebojno nositi bremena vojske. Varujte se pred vsem, da kršite pravico tako, da izrabljate vojno stanje za to, da se bogatite na škodo bližnjega! na način, ki se ne more opravičiti. Sv. Gregor in vojno oderuštvo. Ko so leta 253./4. vpadli Goti in Poradi v Pon tu s, je nek pontijski škof. vprašal sv. Gregorija, kako naj postopajo s tistimi spokorjenci, ki v vojski lastne rojake in sovernike izdajajo in ropajo. Sv. Gregor je izdal nato svojo epistula canonica (kanonična pisma), cerkvene postave, v katerih je pisal: Lakomnost, to je nekaj strašnega... in vsak, ki jo zakrivi, naj se izloči iz Cerkve Boga. Ako so pa ob času sovražnega napada, ob tako veliki žalosti in ob tolikih solzah nekateri tako drzni in mislijo, da je čas, ki prinaša vsem uničenje, za nje čas dobička ,izdaja to ljudi, ki ne poznajo Boga in ki sovražijo Boga in njih nezmiselnega počenjanja nobena) stvar ne more prekositi. Sklenili smo zato, da izjavimo, taki ljudje so izključeni, da ne pade na celo ljudstvo jeza. Cene živini padajo. Pri nas sicer še ne, pač so pa padle precej visoko na dunajskem tedenskem sejmu minuli teden s tako vehemenco in tako hitro, da kaj takega dunajski živinski sejem ni doživel. Težkih tovornih volov ni bilo veliko. Pokupile so jih takoj tvornice. Tudi prvovrstni voli mastnjaki so ohranili prejšnje cene. Cene dcibrim srednjim volom so pai že padle za 4 do 6 K pri 100 kg. Srednje in nižje vrste so pa padle 12 do 15 K pri 100 kg. Le s težavo so vzdržali cene pri kravah prve vrste, a krave, iz katerih mesa izdelujejo kon-serve, so padle za 20 K pri 100 kg. Biki so se prodajali za 10 do 15 K pri 100 kg ceneje, 10 do 15 kron so se znižale cene tudi kostenjaikom. Naravnost v velikanski meri so pa padle cene prešičem. Mastnjakom prve vrste so se znižale cene 70 do 90 K pri 100 kg, srednjetežkim in manjvrednim vrstam pa za 90 do 100 K pri 100 kg. Prešičem kostenjakom so padle cene prvorstnim za 20 K, pri ostalih vrstah pa za 30 do 40 K pri 100 kg. Tudi teletom so cene zelo padle in sicer teletom prve vrste, za 20. teletom srednjih in manjvrednih vrst pa za 40 do 50 K pri 100 kg. Cene takozvanim Weignerjevim prešičem mastnjakom so padle za 60 do 80 K, mesenjakom pa' za 40 do 50 K pri 100 kg. Tudi cene mesu so takoj padle, da-si so seveda mesarji in prekajevalci poizkušali držati zelo visoke cene. Na takozvanem prostem sejmu v soboto so pa cene zopet padle. Cene mesu na debelo so padle v soboto 10 do 20, teletnini in svinjini tudi 20 do 40 vinarjev pri kilogramu. Dunajski krogi dalje trde, da so nabavili v Bolgariji 30.000 volov za ceno 160 K za 100 kg. Potrjena pa ta vest še ni. XXX Vsekakor mora vplivati padec cen živini na Dunaju tudi pri nas, kjer se morajo znižati sedanje naj višje cene. Dunaj, tako se je vedno naglašalo, vpliva na cene v celi državi. To je tudi resnično, samo dai je bila na Dunaju cena živine vedno višja kot pri nas, čemur se ne smemo čuditi. Predno se postavi živina na dunajski sejem, gre skozi veliko rok in se zelo podraži. Kmet jo proda domačemu veltržcu, ki navadno še plača svojega mešetarja Vožninai na Dunaj po železnici ali ipa z Ogrskega po Donavi živino zopet podraži. Komisijo-nar na Dunaju hoče pri živini tudi zaslužiti. Veliki dunajski mesar, ki kupi živino in jo pobije, proda meso na debelo malemu mesarju. Prezreti ne smemo končno še, da je užitninski davek na Dunaju veliko višji, kakor na deželi in v Ljubljani. Če vse to vpoštevamo, moramo zahtevati, naj se izdatno znižajo sedanje najvišje cene živini na Kranjskem. Pripomnimo še, da so se znižale cene v prodaji mesa na drobno minuli teden pri kilogramu in sicer domačem govejem mesu za 30 vin. pri kilogramu, teletnini 20 do 40 vin., svinjini 40 do 60 vin. Na drobno se je prodajalo sprednje goveje meso kg 3.20— 4.90 K s priklado. Preskrba z moko in s premogom. V Ljubljani, v Idriji, pri Devici Mariji v Polju in drugod zelo primanjkuje moke. V Ljubljani gospodinje tarnajo in letajo od mokarja do mokarja, pa se še brez moke vračajo domov. To stvar je vzel na piko graški dnevnik »Tages-post«, ki je namignil, da organi ljubljanske mestne aprovizacije moke pravočasno ne naročajo. Ljubljanski župan dr. Tavčar je na to javno izjavil da je občina na Dunaju vedno pravočasno naročala moko in da ima v dobro za še ne dobavljeno moko 800.000—900.000 kron. Občini je nakazanih 30 vagonov moke, a v Ljubljano še ni niti eden prispel. Dalje se je tudi javnosti naznanilo, da ne dobi Ljubljana premoga za svojo plinarno. Javno razsvetljavo so že zdaj tako omejili, da vlada zvečer v Ljubljani prava egipčanska tema. Podžupan dr. Triller se je peljal na Dunaj, da dobi premog, a ni posebno dobro opravil, kolikor je bilo čitati v listih. Tudi dunajski plinarni je pričelo zmanjkovati premoga in se je napovedala. omejitev razsvetljave že januarja. Župan dr. Weiskirchner se je 7. t. m. podal k min. predsedniku grofu Sturg-khu in zahteval odpomoči. Pri Stiirg-khu je bil navzoč tudi delavski minister Trnka, ki je izjavil, da se proizvaja v premogokopih dovolj premoga, da so zaloge v premogokopih zadostne in da se lahko izkoplje še več premoga. Težavo povzroča le, ker manjka vagonov. Upajo, da dobi dunajska občina premog. XXX V životopisu rajnega nepozabnega prestolonaslednika nadvojvoda Franca Ferdinanda beremo, da je od časa do časa zavel v ministrstvih svež veter in da so delali, da je bilo veselje. Tudi železniško ministrstvo potrebuje krepkega vetra. Je že res, da z vagoni nismo bogati, ampak res je pa tudi, da teh GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA Harotnlna znala: celoletna 4 K, poluletna 3 K, četrtletna 1 K; posamezna itev. 10 vin. Uredništvo in oprsvništvo: Kopitarjeva ulica štev. 6 V Ljubljani, 17. decembra 1915. Izhala vsak petek Leto XI. vagonov, ki jih imamo, ne izrabljamo tako, kakor bi jih lahko. Promet je sicer po železnicah velik, a pomnožil bi se lahko tako, da bi vozili vlaki vsakih 10 minut, saj imamo dovolj premoga. Blago bi se tudi lahko hitro nalagalo in izkladalo; saj če manjka drugih sil, naj se pritegnejo za ta dela vojni ujetniki. Vse gre, samo odločne, krepke volje je treba, ne pa cincanja in preko-modne počasnosti in šparanja tam, kjer škoduje javnim koristim. Zima je tukaj, premoga pa ljudje ne dobe ... Žensko delo. C. kr. kor. urad je te dni razglasil: Kakor doznavamo, namerava armadno vodstvo pridobiti ženske za industrij alna in druga dela v znatno večjem obsegu kot pa doslej. Armada bi imela tako znatne koristi. Predvsem bi tovarne, ki delajo za obrambno silo, mogle po nastavljenju številnih ženskih delavcev izgotavljati še veliko več. Marsikatera potrebščina armade bi se mogla izgotavljati bolje in hitreje. In — kar je za skupni voljni uspeh, pa tudi za našo gospodarsko bodočnost velikega pomena — tudi našim zaveznikom bi bili potem v naši industriji odprti bogatejši viri za njih potrebe. Nadalje bi bilo po pritegnitvi ženskega elementa znatno število za vojno sposobnih in vojaški izvežbanih moških prostih za službo na fronti. Fronta pa je torišče za vsakega za orožje sposobnega moža. Vsak posameznik bi moral stremiti, da dospe tjakaj. :Samoobsebi umljivo je, da naj bi delavka ne nadomestila samo preprostega delavca, temveč naj bi tudi na mesto marsikaterega industrijskega uradnika stopila inteligentna ženska, s čimer bi dobila armada veliko častnikov. To pa v ostalem ne velja samo za industrijo, temveč tudi za veliko drugih pokiicev ,v katerih je danes navezan na pisalno mizo še marsikateri za vojno navdušeni in vojno službo sposobni mlajši moški, dasiravno bi pametno dekle tekom vojne lahko opravljalo njegovo službo. Ta vojna je pač pokazala, kako uporabna je žena v praktičnem življe-dju. Kamor so stavili žensko, povsod je dobro opravljala svoje delo. Da more v teh težkih časih nadomestovati moža v zaledju v marsikaterem poklicu, dokazuje marsikatera ženka danzadnem in takih žensk bo od dne do dne več. Danes niso samo izprevodnice v tramvajski službi itd., temveč delajo vrle ženske tudi v kovinskih obratih na mestih, ki so se smatrale prej izključno za torišče moških. Moški tovariši pa s spoštovanjem zro na te vrle delavke. Da, da marsikje se je celo razvila iz tega skupnega dela neka razveseljiva vrsta tekmovanja. Brez dvoma: ženska, ki dela za armado, je vojak zaledja! Da postane popolnoma to, se morajo ženska društva in posvetovalnice organizirati enotno in pridobiti tovarne in druge delavnice za poizkus pomnoženega nameščanja žensk. Marsikatera mati, ki ima dopoldne opraviti s svojo deco, bi mogla popoldne, ko ve, da ima svojo družino pod dobrim nadzorstvom pri sorodnikih ali v otroških vrtcih itd., opravljati industrijska! ali kaka druga poludnevna dela in si tako zboljšati svoje življenje. Kake posledice bi imela mobilizacija žensk v bodočem miru? Izpodrinjenje moških? Gotovo ne! Pripravljeni moramo biti na porast gospodarskega življenja z industrializacijo žene v sedanjem vojnem času bi se uspešno pripravili na to. Da bo veliko delavk nadomestovalo padle ali invalidne moške, je pač razumljivo. Umrlega junaika nadomestuje njegova žena, njegova hči, ki bosta tako tudi najbolje preskrbljeni. Veliko žensk pa se bo po končani vojni zopet vrnilo na kmete, v kuhinjo itd., in ne bode torej odvzela mest moškim, pač pa bodo boljši ljudje ko prej, ženske, ki bodo s ponosom govorile o sebi: »Tudi jaz sem pripomogla do velike zmage!« Pričakovati je da bodo namen te akcije, ki zasleduje tudi socialne cilje, podpirali vsi krogi. Oblast, tovarniška vodstva ,društva in ne med zadnjimi občine morejo s pojasnili, pobudo, pri-pomočjo, propagando itd. storiti v tem pogledu domovini usluge, ki se ne morejo ceniti dovolj visoko. Osebni Oiziri morajo stopiti v ozadje, kjer gre za velike cilje. Kakor nam je znano, vojno ministrstvo, prav ceneč domoljubno sodelovanje, vedno rado sprejema morebitne predloge. Glede tu omenjene stvari je prav posebej pristojna kontrolna komisija vojnega ministrstva za oproščene, Dunaj, 1. Riemergasse št. 9, pristojno mesto. Poleg vstopa velikega števila žensk v obrate se namerava tudi pritegnitev vojnih invalidov, ujetnikov, nepoškodovanih in brezposelnih beguncev, pohajanje brezplačnih ženskih tečajev in obrtnih šol, tovarniških šol in otroških vrtcev za; razbremenitev mater, ki delajo, same stvari, ki naj obrambni sili države dovedejo novih moči in pripomorejo tako, da se čimprej zmagovito konča vojna. X X X V koliko se ta načrt izvede, pokaže bodočnost. Vsekakor pa naglašamo: 1. Zaposlene ženske naj se plačujejo kakor moški. 2. Zaposlene ženske naj se organizirajo, da jih kapital ne bo mogel izko-riščavati. 3. Akcija za ženske politične pravice je nujno potrebna. Glasnik Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. Obrtni nadzornik v tobačnih tvornicah. Kakor prejšnja leta, so obrtni nadzorniki tudi 1. 1914. le enkrat obisikali c. kr. tobačne tvornice. Zelo obžalujemo, ker se tobačne tvornice večkrat ne nadzorujejo, moramo le vpoštevati izredne po vojski nastale razmere. Vsako leto smo izražali željo, naj se že obrtno nadzorstvo tako izpopolni, da more v popolni meri izpolniti svoje dolžnosti. To se ni zgodilo. Umevno je zato, zakaj se med vojsko položaj ni izboljšal. Ko se konča, pričakujemo, da se izpolnijo upravičene zahteve delavstva o izpopolnitvi obrtnega nadzorstva. Poročila o nadzorstvu v tabačnih tvornicah navajajo razveseljivo dejstvo, da so se izboljšale zdravstvene razmere in da se je odpravila cela vrsta pomanjkljivosti Nekateri obrtni nadzorniki tudi poročajo, da se večkrat zahtevane izboljšave še vedno niso izpeljale. Naša zveza mora podpirati obrtne nadzornike na odpravo pomanjkljivosti. O izidu nadzorovanja v posameznih tobačnih tvornicah bomo še pisali. Imenovanja v tobačni režiji. Glavno ravnateljstvo tobačne režije je imenovalo adjunkta Jožefa Vavruška za kontrolorja. Asistenti so postali pi'aktikan-ti: Ivan Fidelus, Rudolf Pavliček, Vladimir Bulyk, in Boleslav Walcharz. Tobačni monopol na švedskem. Začetkom novembra »o uvedli tobačni monopol na Švedskem. V podrobni prodaji so se povišale takoj cene smodk za 30 do sto odstotkov. Pomanjkanje tobaka v Švici. Tobačne tvornice so morale znižati produkcijo, ker se je znižala množina tobaka. V nemških pristaniščih Švici na- men j enega tobaka nemška vlada ne pusti uvažati v Švico. Odlikovane tobačne delavke strežnice. Na Dunaju v tobačni tvornici Ottakring so bile v priznanje požrtvovalnega delovanja v rezervni bolnišnici c. kr. tobačne tvorniee odlikovane in sicer višja strežnica Alojzija K 1 e i -n e r t s srebrno, strežnice C. B a u m -gartner, L. S u p p a n c, F. R a d 1, K. S c h i n k o, C. K m e n t in I. C e h e t-maierz bronasto častno svetinjo Rdečega križa z vojno dekoracijo. XXX Obvestila Zveze. Računsko poročilo III. četrtletja 1915. Dohodki: 47.538 teden, prisp. po 30 h . . K 14.261-40 «■240 „ „ „ 40 h ... . „ 2.490 — 53 vpisnina........................n 21-20 Obresti .................................... 806-59 Koledar...................................... 40-50 Strokovna glasila.......................” —-90 Dobro skupin.................................137-11 Strokovna komisija " 221-70 Razao...........................................15- Vsota K 18000-30 Saldo 30. junija 1915 „ 28-003-75 K 46 004 05 Izdatki: Bolniške podpore .....................„ 7.706-09 Porodniščine................................ 645 — MrtvaSCine..............................„ 290 - Mobilizacijska podpora ...............„ 230-— Izredne podpore.........................„ 295- - Procenti skupin.........................„ 1694-47 Agitacija.............................. „ 384-50 Plača in renumeracije...................„ 1.233-— Seje in delegacije......................„ 13880 Strokovna glasila ......................„ 1.340-— Pisarniški izdatki......................„ 565.53 knjige in Časopisi......................„ 31-42 Zavarovanje . 193-80 Koledar........................... . . „ 5C- — Vojno posojilo K 3000-—.................„ 2.8(53.59 Rezervni sklad .........................„ 99-07 Zaostanki skupin ............................ 7.39 Pomožni sklad (nakazilo)................„ 68-74 Razno...................................n 32.06 Vsota K 18.368-63 Saldo 30. septembra 1915 „ 27.635-42 K 46.004-05 Izkaz o premoženju: Blagajna................................K 27.635-42 Vrednostnice ........................... 37.775-50 Deleži..................................„ 5.300- K 70.710-92 Izpremembe naslovov. Line. Peter Rasch, Urfahr, Rudolfsstralle 75. Krakati. Polskie Zjednoczenie Zavodove chrze.šcijanskich robotnikow z siedziba, Krakov, ul. sv. Tomasza 37. Smrtna kosa. Fttrstenleld. Marie K o ch. Hainburg. Martin Pragi. Sacco (zdaj Rudjejevice). Maria I) o r i g o 11 i roj. Baldessari, Aloisia Biglioti. Schvaz. Marie K o g 1 er. Sternberg. Anna Hoplischek. R. I. P. Razsodnost in pamet zmagujeta. Oesterreichisclie Bergarbeiter Zei-Ung« glasilo zveze krščanskih rudarskih in solinskih delavcev je 1. t. m. objavila sledeči članek: V vsaki številki smo prisiljeni, da zavzamemo stališče glede na draginjo. Razpravlja se najobsežnejše o razlogih draginje in se zahtevajo odredbe proti njej. V kolikor zasledujemo stvari, moramo reči, da sedanja zla v vsem zakrivi pomanjkljiva organizacija glede na redno razdelitev blaga. Zla ne more toliko odpraviti vlada, marveč v pr- vi vrsti kozumenti sami: V naši domovini pridelamo dovolj, kar potrebujemo, da se preživimo. (To ne odgovarja popolnoma resnici. V Avstriji, kjer se je industrija močno razvila in pa v goratih krajih, posebno na Kranjskem, Koroškem in tudi v druge dežele, smo navezani na uvoz živil v prvi vrsti z Ogrskega. Op. ur.) Pridelovalni izdatki tudi niso tako visoki, kakor jih moramo plačati. Z izdelki našili tvornic in s pridelki poljedelcev špekulirajo vmesni pohkupci, ki vse nakupijo, blago zadržujejo in ga tako umetno draže. Manjka nam vsake organizacije v našem gospodarskem življenju. Niso organizirani trgovci, izvedena ni organizacija po konsumnih društvih. Priporoča, naj se ustanavljajo kon-sumna društva. XXX Nas veseli, da je nemški krščanskosocialni delavski list pričel priporočati konzumne organizacije, za katere svoj čas in še pred kratkim niso bili posebno vneti. Naša slovensko krščanska socialna delavska organizacija je takoj ob ustanovitvi po dr. Kreku ustanavljala konzumna društva. Nekaj jih še obstoja, nekaj jih je propadlo, ker ni bilo dovolj izkušenj. Konzument se mora organizirati. Organizacija konzumenta je po dr. Krekovi zaslugi napredovala v Ljubljani celo med vojsko. Trdno smo prepričani, da bo napredovala dalje, ker je potrebna. Vojska in narodno gospo-darstvo. »Neue Freie Presse«, glasilo avstrijskih bogatincev, se te dni precej peča z razkošnostjo, ki se je pojavila na Dunaju in jo poizkuša zagovarjati z raznimi lepimi besedami. Dalje, izvaja, da ko se je pričela vojska, je industrija imela slabe čase, a tekom vojske se je položaj zasukal. Železne tvorniee delajo več, kakor v mirnih časih. .Tekla so zvarili za 15 odstotkov več kakor kdaj koli. Dobički so zelo veliki. Cene so za približno 5 odstotkov višje, kakor so bile v miru. Tvorniee popolnoma izrabljajo. Plače sc ne zvišavajo. Izdeluje se vprvi orožje. Skrbi jih pa le, kaj bo, ko se sklene mir. Na dunajskih cestah ne opaža več tiste zdržljivosti, ki je lani obstajala. Razkošne trgovine so polne kupcev. Oblek veliko prodajo. Izdelovalci čevljev dobavljajo ogromno vojaštvu, a kljub visokim cenam tudi civilistom. V modnih trgovinah se prodajajo razkošne obleke skoraj ravno tako kakor v mirnih letih. Tudi razkošne trgovine se pohvalijo s kupčijo. Kupujejo se moški in ženski razkošni kožuhi, dasi so cene zelo poskočile. Dragoceni kamni in biseri so v cenah poskočili, a zlatninar-ji so tako zaposleni, da komaj izdelujejo naročila. Vojska je spravila v obrat veliko denarja. Dobavitelji armade so veliko zaslužili. Ustvaril se je nov bogat sloj, ki, ker je lahko zaslužil denar, tudi rad razsipava. In končno piše še »Neue Fr. Presse«: Bedo trdih časov srednji in ubožnejši sloji zelo čutijo, a velikomestne industrijce je dvignila večja nakupovalna sila premožnih slojev. XXX Kaj naj zapišemo: delavstvu naj se tudi primerno potom države zvišajo cene, »da se omilijo trdi časi.« Živčni glavobol, obrazne nevralgije, živčni zobobol in druge vsled prevelike občutljivosti živcev nastale bolečine odpravimo s Fellerjevim živce krepčajočim, bolečine lajšujočim rastlinskim esenč-nim lluidom z znamko »Elsa-Fluid«. 12 steklenic pošlje franko za 6 kron lekarnar E. V. Feller, Stu-bica, Elsatrg štev. 264 (Hrvatska). Pri glavobolu se priporoča poleg Fellerjevega Elsa-Fluida tudi Fellerjev klinček proti migreni (cena kot pridatek 1 K). Lahko se tudi naroče obenem Fellerjeve nalahno odvajajoče rabarbarske kroglice z znamko »Elsa-Pillen«, 6 škatljic 4 K 40 h. Elsa-izdelki so res dobri. (v) Z lastnimi močmi. Delavske organizacije v posameznih deželah. Kljub vojski, ki je ovrla mednarodni gospodarski promet, bo le zanimalo, kako stoje delavske organizacije v posameznih državah. Nemški državni cesarski statistični urad je objavil Statistiko delavskih organizacij v raznih deželah. Statistika objavlja sledeče številke iz 22 dežela: Nemčija.......................... 3,753.807 Anglija........................... 3,281.003 Združ. drž. Sever. Amerike . 2,526.112 Francija ......................... 1,027.059 Italija ............................ 971.667 Avstrija............................ 692.681 Švedska..............................121.866 Nizozemska ......................... 189.030 Belgija............................. 231.835 Danska...............................139.012 Švica................................131.380 Ogrska...............................111.966 Norveška............................. 67.318 Španska............................. 100.000 Finska............................... 23.839 Rumunija............................. 9.708 Bosna in Hercegovina . . . 5.522 Srbija................................ 5.000 Hrvatska in Slavonija . . . 6.783 Rusija .............................. 3.000 Avstralija.......................... 433.224 Nova Zelandija....................... 60.622 Našteli so torej leta 1912. 13,892.324 članov delavskih organizacij. Zenskih članic je med njim 880.236. Nemčija pr-vači s 3,373.807 člani z dohodki, ki znašajo 89, 770.276 mark. Glede na izdatke prvači Anglija s 77,994.851 markami in s premoženjem 102,030.702 marki. Splošen pregled nam kaže gibanje, kakršnega svetovna povestnica še ni videla. Sedanja vojska bo sicer zelo škodovala delavskim organizacijam v vojskujočih se državah, a strokovnih združevanj vojska ne bo preprečila. Po vojski se bodo strokovna društva kmalu po-mogla in postanejo še mogočnejša, kakor so bila pred vojsko. Zaostati ne sme in tudi ne bo slovensko krščansko socialno delavstvo. Izdajatelj in odgovorni urednik Jože Gostinčar. Tisk Katoliške Tiskarne. Tako zelo dobrodejna, bolečine lajšajoča, oživljajoča vtiranja s Fellerjevim rastlinskim esenčnim fluidom z znam. 0 «*** gg nas napravijo odporne proti vlagi, prepihu, kakor tudi proti prehlajenju in odstranijo bolečine. 12 steklenic franko 6 kron. 24 steklenic franko 10 K 60 b. Lekarnar E. V. Keller, Stubica, Elzatrg št. 264 (Hrvatska). Nad 100.000 zahvalnih pisem in zdravniških priporočil. Pristopajte k Jugoslovan. Strokovni Zvezi! Najboljša in cajcensjša zabava v Ljubljani je v ^35Hl v deželnem gledališču. Obiskujte vedno »Kino Central«, kjer se za mal denar dobi bogato razvedriloI I jBogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin. F MorUl uubljhhh S . illtsl Sul Mestni trg 18. Troovina z modnim in drobnim dingom. Velika lzber vezenin, čipk, rokavlo, nogavlo, otroške obleke In perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnio, volne, snkanea Itd. Jredliskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb. ,Našo Moc‘ Priporočamo cenjenemu ob-činatvu edino domačo tvrdko Ignac Vok špecljalna trgovina šivalnih strojev in koles Ljubljana, Sodna nL 6, / katera ima po ugodnih ce-'. nah in obrokih od strokovna-kov priznano najboljše šivalne Bt.ro j e v Evropi in to so PFAFF v veliki izbiri in /.ulogi. lOletna plamena garancija! Pouh o lezenju vsah tis brezplačno. Pridni posredovalci se isceto. oz7zz; L! 7ZZZ7žZZ7zZr3KZZ7ZZZ7xCZ7ZZZ7Z=Z%: O fii U I n-ji Velika zaloga manufakturnega blaga, različno sukno za moške obleke, volneno blago, kakor ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — Perilno blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati izbiri. Različno platno in šifoni v vseh kakovostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. Priznano nizke cenel (i^toa forg Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh velikostih za otroke. — Predpasniki najnovejših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do naj-finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. Vedno sveže blago! M ^ “XV \\ \v~ SV SV -XV ■ 77 7/ -Z/ 7/ "7/-7/ 7/ 7/ J / 7/ Gospodarska zveza v Ljubljani ima v zalogi: jedilno olje, riž, čaj, kakor tudi vse drugo špecerijsko blago. Oddaja na debelo! Za Ljubljano in okolico jc otvorila mesnico v semenišču v Šolskem drevoredu kakor tudi špecerijsko frgonino na Dunajski cesti štev. 30. Kdor pristopi kot član h ..Gospodarski zvezi“, dobi izkaznico, s katero ima pravico do nakupa v mesnici in trgovini. Najboljša, najsigurnejša prilika za Sledenje! Ljudska Posojilnica regisfrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6 pritličje, y lastni hiši, nasproti hotela Jnion“ za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi cela dežela Kranjska in jih obrestuje po brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago. Mačelstvo.