URN_NBN_SI_DOC-4UG5ZQAK

K N JIŽN IČA RSTV O V BELI K R A JIN I Lea Grabrijan K njižničarstvo v Beli kra jin i se je v dru gi polovici 19. stoletja razvijalo vzporedno s šolstvom in d ru žab nim življenjem v b ralnih dru štv ih in n arod nih čitalnicah, ki so bile ustano v ljen e v M etli­ ki 1865, v Č rno m lju 1868, v Semiču 1882, v Dobličah 1885 in v Vi­ nici. Toda podatkov o njih ni veliko in še ti so priložnostni. Tako je npr. čitalnica v G radcu imela, kot je objavil list »Belokranjec«, leta 1908 31 naslovov časnikov in časopisov, ki jih je dobivala v zameno za svoj časopis, čitalnica v Dobličah pa 6 časnikov (objav­ ljeno 1885 v D olenjskih novicah). Po I. svetovni vojni, ko so čitalnice začele razpadati, so njihove knjižnice n a jv e č k ra t podedovala so­ kolska društva. Po d an ašn jih ugotovitvah je n a jsta re jša oh ra n je n a knjižnica strokovna učiteljska knjižnica v Podzemlju, ustano vlje­ na 1857, in ok ra jn a učiteljska knjižnica v Črnom lju, ustanovljena leta 1876. Med vojnam a — od 1918 pa do 1941 — so v Beli krajini delovale razne d ru štv e n e splošne knjižnice pri osrednjih prosvetnih organi­ zacijah, ki so bile priveski političnih strank. Delo teh knjižnic je bilo uspešno, klju b temu, da so se finančna sredstva zbirala prosto­ voljno ali pa so jih dajale stranke. Taki sta bili npr. sokolski knjiž­ nici v M etliki in Črnom lju. V nekoliko boljšem položaju so bile šolske knjižnice. K njižnice so večinom a vodili k njižničarji am aterji, pretežno učitelji in uslužbenci, pa tudi lju d je iz drug ih poklicev. Po podatkih v knjigi Bogomila G erlanca Slovenske ljudske knjižnice je imela Bela k ra jin a leta 1940 10 ja v n ih knjižnic, in sicer 2 v šoli in 8 p ri društvih; imele so 4099 knjig. V tistem letu so izposodile n a dom 2950 knjig. Šole so imele svoje šolske knjižnice, o drugih strokovnih knjižnicah pa skoraj ni sledu, k e r v Beli k rajin i ta k r a t še ni bila ra zv ita industrija. Med drugo svetovno vojno — od 1941 do 1945 — so te knjižnice p ren eh ale delovati. Večji del knjižnega fonda je izginil ali propadel. Tako je bilo ob koncu zadnje vojne knjižničarstvo v Beli krajini