TO SMO MI To smo mi – ucenci dopolnilnega pouka slovenšcine iz Banjaluke, Slatine in Prijedora. Vec kot sto nas je in v biltenu vam predstavljamo, kaj smo to šolsko leto delali. Zapisali smo svo­ja razmišljanja o Sloveniji, znamenitih Slovenkah in Slovencih, o junakih knjig in tudi o tej pomladi, ki je bila zaradi koronavirusa tako drugacna kot vse doslej. Naše sporocilo je, da se slovenšcino ucimo tudi zato, ker se radi srecujemo z umetniki, ki nas obišcejo, predvsem pa gremo zelo radi v Slovenijo. RA DI GREMO V SLOVENIJO V Narodni galeriji v Ljubljani na podelitvi nagrad za likovni natecaj Slovenski knjižnicno-muzejski MEGA kviz v preteklem šolskem letu je bil posvecen stoletnici Narodne galerije in spoznavanju slovenske likovne umetnosti. Kviz smo re­ševali tudi ucenci dopolnilnega pouka slo­venšcine, sodelovali smo tudi na likovnem natecaju, ki je bil del kviza. Deli dveh naših ucencev sta bili izbrani za razstavo, zato smo se 5. junija udeležili zakljucne prireditve v Narodni galeriji v Ljubljani. Bojan Ceran in Nikolina Miloševic sta prejela nagradi za svoji risbi. Ogledali smo si stalno zbirko umetnin, ki jih hrani Narodna galerija, in se sprehodili po središcu Ljubljane. V Radovljici na prireditvi Dobrodošli doma V soboto, 6. julija, je bilo v Radovljici tradi­cionalno srecanje Slovencev iz izseljenstva in zamejstva. Ucenci dopolnilnega pouka slovenšcine smo na stojnici v Grajskem par­ku obiskovalce povabili k reševanju kviza Kaj veš o Sloveniji, nastopili pa smo tudi na prireditvi. Radovljica ni dalec od Bleda, to je bila priložnost, da spoznamo biser Gorenj­ske in poskusimo znamenite kremšnite. Na poletnih šolah in taborih Ucenci preživijo veliko lepega na poletnih šolah in taborih. Bili so v Ljubljani, v Tolminu, v Kopru in v Murski Soboti. Odprtje novih prostorov Društva Slovencev Triglav in obisk gostov z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu 7. september je bil za Društvo Slovencev Triglav pomemben dan. Društvo je dobilo svoj prostor, pri pouku nas je pozdravil tudi minister za Slovence v za­mejtvu in po svetu gospod Peter Jožef Cesnik. Ucimo se o Sloveniji Jaz imam zelo rad Slovenijo. Tam živijo moji sorodniki in zmeraj gremo na obisk. Slove­nija je lepa, zdrava država in zelo pomemb­na za bogato življenje. Damjan Brezar Slovenija je moja dežela. Zelo rad grem z družino v Slovenijo. Dežela ima bogato zgo­dovino in naravne vire, cudovite gozdove. Mihailo Brezar Rada imam Slovenijo, ker je zelo lepa in mirna država. Najbolj rada imam gradove, zelo se zanimivi. Tudi naravo imam rada in ljudje so zelo prijazni. Všec mi je, ko potuje­mo v Slovenijo. Želim se cim vec nauciti o slovenskih obicajih in kulturi.  Ana Cucek Rad grem v Slovenijo, ker se tam pocutim lepo. V Sloveniji imam veliko sorodnikov in prijateljev. To je moja druga država. Obo­žujem njene reke, gore in gozdove.  Rad bi preživel vec casa v Sloveniji. Nikša Perušic Radi gremo v Slovenijo, ker je lepa in toliko lepega ponuja. Leonora Štefanac Milica Marjanovic je na Urad Vlade za Slo­vence v zamejstvu in po svetu poslala svojo risbo Blejskega jezera, prejela je prijazen od­govor ministrice Helene Jaklitsch. Milica Marjanovic Draga Milica, hvala za poslano cudovito risbo Blejskega jezera, ki smo se je zelo razveselili. Upam, da boš imela priložnost še velikokrat obi­skati Slovenijo in da se boš lahko kmalu kopala v Blejskem jezeru. In, seveda, da boš narisala še veliko risbic! Nam je tvoja ris­bica zelo polepšala dan in bomo veseli, ce nam še kdaj kakšno pošlješ. Tvojo sliko pa bomo tudi z veseljem obesili na našem ura­du. Tako jo bodo lahko videli vsi, ki pridejo k nam na obisk. Prepricana sem, da jim bo polepšala dan. Vse dobro in prisrcen pozdrav iz Slovenije! Dr. Helena Jaklitsch, ministrica Minister Urad Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Poti po Sloveniji bi še nadaljevali, a je vi­rus preprecil naše nacrte. Spomladi smo potovali le virtualno. Peter Poles nas je vodil po Sloveniji in razkrival njene zna­menitosti. Ob posnetkih smo razmišljali o tem, katera od šestih poti po Sloveniji nam je bila najbolj všec in zakaj, katero pokrajino bi želeli obiskati, katera mesta in znamenitosti bi si radi ogledali. Ucenci so napisali tudi, ali so ob gledanju fi lmov izvedeli kaj novega. Slovenija je izjemno lepa. To je država z naravnimi lepotami in predvsem z dobrimi ljudmi, ki ohranjajo svojo naravo in negujejo svoje obicaje. Vsaka od šestih poti je zanimiva in edin­stvena. Najbolj všec mi je Smaragdna pot, ker so moji predniki iz Bovca. Bila sem v Bovcu nekajkrat in poznam ogromno ljudi. Rada bi obiskala druge dele Slovenije. Rada bi obiskala Ljubljano, Maribor Celje, Bled, Ptuj, Piran, pa tudi kraje, ki so mi bili doslej neznani, kot so Kostanjevica, Ribniška dolina, Štanjel, Šempeter, Kostelsko. Rada bi obiskala samostane, ki slovijo po svojih zdravilnih zelišcih. Rada bi se povzpela na zvonik cerkve sv. Jurija v Piranu. Rada bi se kopala v reki Kolpi in v Jadranskem morju. Dokler nisem gledala teh kratkih fi lmov, nisem vedela za številne slovenske legende in znamenitosti. Izjemno koristno mi je bilo gledati te kratke fi lme, veli­ko sem se naucila o Sloveniji. Mislim, da jih bom še velikokrat pogledala. Upam, da bom v prihodnosti obiskala vse ali vsaj del tega. Dubravka Bevandic Bucalo Slovenija je zelo lepa dežela z izjemnimi naravnimi lepotami. Vsaka od šestih poti je zelo lepa, ampak meni je najbolj všec Zlatorogova pot. Menim, da je gorata, alpska pokrajina Gorenjska najlepši del Slovenije. Tukaj so najlepše Julijske Alpe z veliko vrhovi nad 2000 metrov. Splezala sem vec vrhov Julijskih Alp: Triglav, Prisojnik (Prisank), Mala Mojstrovka in Grintovec. Vsi vrhovi so izjemno lepi, vendar so zelo zahtevni. Za planince so Julijske Alpe pravi raj. Upam, da kmalu spet obišcem Slovenijo in njene cudovite gore. Bojana Derkuca Bevandic Najbolj všec mi je Zlatorogova pot. Prebrala sem, da nas na Zlatorogovi pravljicni poti caka devet junakov bohinjskih ljudskih pravljic. Sedem jih je na uradnem delu Zlatorogove pra­vljicne poti, eden na parkirišcu na križišcu Ukanc/Vogel/slap Savica in še eden pri vstopu k slapu Savica. Vse pravljice, zbrane v knjižici, izvirajo iz bohinjskega okolja in so prirejene po izvirnih zapisih. Ker rada potujem z družino, mislim, da bi bilo to potovanje najboljše za nas. Mislim, da bi otroci res uživali, mama pa tudi. Nevena Crncevic Najbolj všec mi je bila Zlatorogova pot. Ker so gore lepe in bi se rada povzpela na Triglav. Rada bi obiskala Jantarjevo pot, ker želim hoditi po ljubljanskih ulicah in jih sama razisko­vati. Izvedela sem, da iz Pirana lahko vidite Benetke. Ana Benkovic Zlatorogova pot mi je najbolj všec. Obožu­jem gore. Želela bi obiskati Triglav in si ogle­dati slovenske gradove. Vsak video mi je bil posebej zanimiv. Vedno se je treba nauciti nekaj novega. Gorana Retel Najbolj všec mi je Zlatorogova pot. Želel bi obiskati Kranjsko Goro in Bled. Nisem ve­del za cloveško ribico. Đorde Đukic Vse poti so nama bile všec, ampak Zlatoro­gova pot nama je bila najbolj všec. Cudovita jezera, visoke gore in lepa narava so razlogi za obiskovanje. Želela bi obiskati Triglav, Bled in Bohinj. Zanimivo nama je bilo Cerkniško jezero, ki je presihajoce. Dražena in Mladen Bubonjic Najbolj všec mi je bila Zlatorogova pot, ker sem videla zelo lepo planinsko naravo in znano Blejsko jezero. Zato bi si želela obiskati Gorenjsko, ampak tudi Primorsko, ker je ob Jadran­skem morju. Rada bi si ogledala Ptuj in poskusila prekmursko gibanico. Želela bi se vzpeti na Triglav, si ogledati Postojnsko jamo in tam najti cloveško ribico. Sem izvedela marsikaj novega, najbolj zanimive so mi bile razlicne legende, zgodovina mest in tradicionalne jedi. Jovana Risojevic Najbolj všec sta mi Vetrova in Jantarjeva pot. Vetrova pot mi je všec zaradi Pirana, ker je lepo mesto in zelo ljubim morje. Jantarjeva pot mi je všec zaradi Pohorja, ker ima veliko možnosti za sprostitev. Želela bi obiskati Primorsko in osrednjeslovensko pokrajino. Na Primorskem bi želela obiskati Piran, Koper .... V osrednji Sloveniji bi želela obiskati Po­stojnsko jamo. Izvedela sem, katere reke so zelo lepe in tople za kopanje in da je Pohorje popoln kraj za sprostitev. Ivana Kerševan Najbolj všec mi je Smaragdna pot, zato ker je Trenta zelo lepa in rada imam zgodovino. Želela bi obiskati Primorsko in rada bi si ogledala Piran in Tartinijev trg. Nisem vedela, da se ob jasnem vremenu z vrha zvonika cerkve sv. Jurija v Piranu vidijo Benetke. Aleksandra Zrnic Najbolj sta mi bili všec Zlatorogova pot in Vetrova pot. Sta preprosto lepi. Želela bi ponovno obiskati Gorenjsko in Primorsko in glavno mesto. Rada bi si ogledala Po­stojnsko jamo. Renata Stjepanovic Mislim, da sta to Jantarjeva in Vetrova pot skupaj. Jantarjeva, ker gre skozi glavno mes­to Slovenije – Ljubljano, ki me je vedno preseneti s svojimi evropskim navdihom in ritmom življenja ljudi. Na Jantarjevi poti je Maribor, katerega še nisem obiskal in ga zelo želim obiskati. Vetrova pot zaradi cudovite narave, primorskih krajev in neverjetno lepega Pirana, kjer sem bil preteklo leto. Naucil sem se veliko zanimivega o Sloveniji in mi je žal, ker nisem vedel za Predjamski grad, ampak ce spet pridem v Slovenijo, bom poskusil obi­skati tudi to mesto in grad, morda že v septembru. Slobodan Peulic Najbolj všec mi je bila Smaragdna pot, zato ker je to najlepši kraj v Sloveniji in kraj, od koder so moji starši. Všec mi je tudi Zlatorogova pot. Rada bi obiskala reko Soco in dolino Trente, zato ker si je še nisem ogledala. Ksenija Urdih Smaragdna pot nam je zelo všec, ker je zelo lepa. Skoraj vse smo že obiskali, želimo obiskati še Zlatorogovo pot. Nismo vedeli, da žrebicki lipicancev niso beli. Jelena, Aleksa in Tamara Sibinovic Najbolj všec mi je Zlatorogova pot , zato ker ta del Slovenije najboljše poznam. Želela bi si veckrat obiskati Primorsko in Piran, zato ker sem tam že bila, ampak se ne spomnim zelo dobro. Nisem vedela, da so poti gradili ruski ujetniki. Sonja Šukovic Slovenija je zelo lepa država z lepo in ohranjeno naravo in prijaznimi ljudmi. Imela sem sreco, da sem s slovensko jezikovno šolo in slovenskim zborom obiskala skoraj vse kraje v Sloveniji. Lahko recem, da me je Slovenija popolnoma ocarala. In še vec, dežela mi je poda­rila lepega visokega Slovenca Ivana, s katerim sem se porocila. Edino še v Celju nisem bila in imam željo videti to mesto, seveda s svojim dragim Ivanom. Ljiljana Memon SPOZNAVAMO SLOVENSKE UMETNIKE Z Ljobo Jence smo v Banjaluki in Prijedoru zakljucili šolsko leto Ljoba Jence, pevka ljudskih balad in drugih pe­smi, pripovedovalka pravljic in zbirateljica ljud­skega izrocila, je bila 7. in 8. junija gostja Društva Slovencev Triglav in ucencev dopolnilnega pou­ka slovenšcine v Banjaluki in Prijedoru. Predsta­vila nam je del bogate slovenske kulturne dediš­cine, ocarala nas je s svojim glasom in navdušila z igranjem na nenavadna glasbila. Ljoba Jence je pripravila program, pri katerem smo vsi aktivno sodelovali. Najbolj pogumno so pri petju pesmi pomagali najmlajši, ki so se slovenšcino komaj zaceli uciti. Ste že slišali, kako zvenijo kamni iz najlepše reke na svetu? Melodije kamnov iz Soce, citer in loncenega basa so skupaj z Ljobi­nim glasom ustvarile praznicno vzdušje. Praznik je, ko sto ucencev dobi potrdila za redno obisko­vanje dopolnilnega pouka slovenšcine. Pri po­uku se ucimo o slovenski umetnosti in kulturni dedišcini, obisk ustvarjalcev in poustvarjalcev pa je posebno doživetje. Vsem, ki so to šolsko leto pridno brali, smo podelili priznanja bralne znac­ke in tudi potrdila in nagrade za sodelovanje v projektu Knjižnica – vesolje zakladov. Ljoba Jence  Ljoba Jence je zame zelo zanimiva oseba, zanjo lahko recemo, da premika meje. Njena glasba je zame odmev vecnosti, nekaj izvirnega, prvin­skega. S svojim videzom in glasom me je takoj ponesla v neki drugi svet, svet harmonije, miru in lepote. Kot da sem se znašla v svetu Tolkie­novih vilinov iz Hobita in Gospodarja prstanov. Kot interpretka ljudskega glasbenega izrocila je Ljoba posebna glasbena pojava na Slovenskem. Še posebej me je navdušila povezava s svetom narave in bioakustika glasbe, ki jo izvaja. S petjem so prepleteni posnetki živali, predvsem ptic in žuželk. Vsak predmet, tudi kamen, spre­meni v instrument, s katerim oddaja carobne zvoke, a najlepši in najboljši instrument je njen glas. Njena glasba je nit z naravo, nit preteklosti s prihodnostjo, to je srecanje z ljudsko duhovno kulturo. Rada bi jo vprašala, ce se strinja z mnenjem, da je duhovno izrocilo ljudske glasbe nekaj najlepšega, kar smo prejeli od prejšnjih rodov. Zanima me, koliko je tovrstna glasba cenjena v svetu. Se zaveda, koliko njena glasba vedri lica in lajša srca ljudi? Rekla bi ji še, da pogosto pos­lušam cd z njenimi pesmimi in da bi rada kupila še kakšen cd. Ksenija Urdih Zakljucek pouka v Prijedoru Tudi v Prijedoru je bil zakljucek praznicen, z nami je bila Ljoba Jence. Nagrade literarnega natecaja Ujeti trenutki Jelena Sibinovic je osvojila drugo mesto na literarnem natecaju Ujeti trenutki, v zborniku, ki ga je izdalo Slavisticno društvo Dolenjske in Bele krajine, sta tudi besedili Mihaele Lunic in Elene Lunic. Vecer s Petrom Škerlom Slovenski ilustrator Peter Škerl se je v cetr­tek, 14. novembra, predstavil ucencem do­polnilnega pouka slovenšcine. Škerlov bogat in izviren opus je ponujal veliko tem za po­govor. Prisluhnili smo njegovim razmišlja­njem o moci podob, ogledali smo si njegova dela, pokazal nam je, kako ustvarja. Zabavali smo se ob njegovih likovnih ugankah, slike v knjigah so vzbudile številne obcutke, obcu­dovali smo igro svetlobe in senc, porajalo se je veliko vprašanj, na katera je avtor z veseljem odgovarjal. Prijeten cetrtkov vecer je bil lepo vabilo k ogledu razstave del Petra Škerla. V Staklencu je imel odprtje razstave ilustracij Cankarjevega besedila Skodelica kave. Predstavitev knjižnega molja Na dnevu ucencevih dosežkov v Slatini smo predstavili knjižnega molja. Knjižni molj nam v kratkem stripu razloži, kako nastane knjiga. Ustvarila sta ga pisatelj Žiga X Gombac in ilu­strator David Krancan, brošuro in plakate je zasnovala Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. Dvojezicno knjižico je izdalo Društvo Slovencev Triglav Banjaluka, v srbšcino jo je prevedla Biljana Babic. Plakate, ki smo jih na razstavi v Banjaluki že spoznali, so na dnevu ucencevih dosežkov spoznali ucenci Osnovne šole Holandija. Knjižnega molja smo jeseni predstavili tudi ucencem tretjih razredov OŠ Holandija v Sla­tini. Knjižni molj na evropskem dnevu jezikov v Banjaluki V cetrtek, 26. septembra, smo s promocijo dvojezicne knjižice Pot knjige – Put knjige obeležili evropski dan jezikov. Knjigo je bila na ogled na sejmu jezikov v Narodni in univerzitetni knjižnici v Banjaluki. Prvi so nas obiskali ucenci 5. razreda Osnovne šole Branko Radicevic z uciteljico Va­njo Peric. Avtorja Žiga X Gombac in David Krancan sta jim predsta­vila pot knjige od avtorja do bral­ca, ucenci pa so reševali delovne liste. Ves dopoldan sta se avtorja srecevala z mladimi bralci, ob 13.00 sta nastopila na prireditvi. Zvecer je bila promocija knjige Pot knjige – Put knjige v prostorih Društva Slovencev Tri­glav. V Sloveniji od 8. septembra do 13. oktobra poteka akcija Na­cionalni mesec skupnega branja, udeležujemo se je tudi ucenci dopolnilnega pouka slovenšcine. Promocija nove knjige je bil eden izmed dogodkov ob mesecu branja. Veseli smo, da so bili z nami Tjaša Urankar z Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, pisatelj Žiga X Gombac in ilustrator David Kran­can. POMEMBNI SLOVENCI IN NJIHOVI DOSEŽKI Slovenija je majhna država, a zelo bogata, nima le lepe narave, ampak tudi pomembne po­sameznike.  Vsi Slovenci in ljudje na svetu so po svoje pomembni, posamezniki pa izstopajo zaradi velikega pomena in vtisov, ki ga je njihovo delo pustilo na drugih ljudeh.  Dela teh ljudi še danes navdihujejo marsikoga. S Katekizmom in Abecednikom je Trubar postavil prve temelje slovenske književno­sti. Zato je on po mojem mnenju eden od najpomembnejših Slovencev. Hvaležni smo mu, ker so Slovenci stali in ostali.   France Prešeren je najvecji slovenski poet, njegove pesmi so bile kot samo življenje, edinstvene. On je avtor Zdravljice - dela, ki je postalo slovenska državna himna.  Ivan Cankar je kot pomembni Slovenec mojster peresa, ki je branil slovenski jezik in kulturo ter poznal slovensko dušo. S pisanjem o svoji materi je postavil spomenik vsem slovenskim materam. Tu ne morem omeniti vseh pomembnih Slovencev, saj jih je v zgodovini in preteklosti na razlicnih podrocjih veliko. Upam, da jih bo tudi v prihodnje. Ana Peric Slavoj Žižek Ceprav je bila nekoc majhna, je dala svetu velika imena. Primož Trubar, Jakob Gallus Petelin, Janez Vajkard Valvasor, Valentin Vodnik, France Prešeren, Ivana Kobilca, Rihard Jakopic, Ivan Cankar. Slovenija je še danes majhna, vendar še vedno rodi velike ljudi. Eden izmed njih je Slavoj Žižek, sve­tovno priznani fi lozof, ki si zasluži, da se naj­de drug ob drugem s slovenskimi velikani. Morda ni napisal prve tiskane knjige v slovenskem jeziku ali sestavil nobenega dela, morda ni opisal slovenske zgodovine in geografi je ali predstavil duše in miselno­sti slovenskega ljudstva, morda s copicem in barvami ni narisal custvenih trenutkov, je pa na odlicen nacin „naslikal“ podobo sodobne družbe, opisal duh in kulturo sodobnega cloveka in „sestavil“ pogled na svet okoli nas. Slavoj Žižek je eden najplodovitejših fi lozofov današnjega casa. Napisal je vec kot 100 knjig in vec kot 900 znanstvenih clankov, kar ga postavlja med vodilne sodobne mislece. Ustvarjalni um in ustvarjalni duh ga danes uvršcata med najbolj znane Slovence. Pravza­prav je Žižek vec kot to, brez njega sodobna svetovna fi lozofska misel ne bi bila enaka. Mladen Bubonjic Ulrik II. Celjski V burni in slavni zgodovini Celja je imela pomembno vlogo rodbina Celjskih grofov. Od ubogih vernih vitezov z malim posestvom so se povzpeli do naslova deželnih knezov. V samo nekaj generacijah so s premišljenostjo, vero in pogumom postali imenitna plemiška družina Evrope. V njihovi vladavini so se izmenjevale vojne, ljubezni, podtikanje, laži, po­gum in vse ostale skrbi, ki morijo tako navadne, kot tudi plemenite duše. Kljub vsemu pa je med njimi izstopal Ulrik II. Celjski. Mirnega duha, a zelo pogumen in vztrajen je želel ne samo oblast pac pa tudi novo in drugacno Evropo. Želel je mir in blagostanje vseh, od hlapcev do velikašev. Spoznal je pomembnost združenega boja proti turškim osvajalcem. Zavedal se je, kako se bo naš svet spremenil, ce islam prevzame Evropo. Na žalost, kot je to obicajno v zgodovini, je izgubil življenje od zahrbtnega sovražnika, ki mu je bila pomemb­na samo oblast. Želel bi si, da Ulrik II. Celjski vidi današnjo združeno Evropo. Zastavil bi mu vprašanje, ali je to le delcek tistega, kar je on sanjal pred skoraj šestimi stoletji?! Aleksandar Zrnic Prvi Slovenci, ki so osvojili Triglav Rudarja Luka Korošec in Matevž Kos, lovec Štefan Rožic in ranocel­nik Lovrenc Willomitzer so bili prvi štirje Slovenci, ki so 26. avgu­sta 1778 osvojili Triglav. V gore so odšli na pobudo Žige Zoisa. To je bil prvi dokumentirani vzpon slo­venskih planincev na Triglav. Prvic sem se povzpela na Triglav 27. avgusta 2017. Bila sem presrecna in navdušena. V tistem trenutku sem se vprašala, kako so se pocutili štirje pogu­mni možje, ki so se prvi vzpeli na goro, ki je postala najpo­membnejši simbol slovenskega naroda. Kako so uspeli doseci tak dosežek brez GPS-a, zavarovanja in drage planinske opreme? Ali so vedeli, da bodo utrli pot za tisoce drugih planincev, ki z navdušenjem in veseljem hodijo na Triglav? Vprašala bi jih veliko ... ampak ni mogoce. Namesto njihovih odgovorov ostaja Triglav, cudovita gora, vrh katere so prvi dosegli ti pogumni ljudje. Bojana Derkuca Bevandic SLOVENKE, KI JIH NE BOMO POZABILI Angela Vode Angela Vode, ime, ki bi ga bilo treba poznati v vsakem domu bivše Jugoslavije, a je mnogim neznano. Bila je pionirka clovekovih pravic, feministka, revolucionarna uciteljica in predvsem borka za pravicnost. Svojo pot je zacela kot uciteljica. Študirala je specialno pedagogiko in postala defektologinja. Objavila je clanke o vzgoji otrok s posebnimi potrebami ter knjigo Pomen po­možnega šolstva in njegov razvoj v Jugoslaviji. V vseh dvajsetih letih prejšnjega stoletja je nastopila kot eden najpomembnejših glasov, ko gre za pravice žensk. Angela je bila izvoljena za predsednico Ženskega gibanja Jugoslavije in za predsednico Društva ženskih uciteljev Slo­venije. V tem casu je napisala vec clankov o feministicnem gibanju in socialni pravicnosti. Komunisticni stranki se je pridružila, ko je bilo to nezakonito. To je storila zaradi svojega idealizma, ki se je rodil iz iskrenega prepricanja v boj proti krivici. Javno je grajala Pakt o nena­padanju Hitler-Stalin, zaradi cesar je bila leta 1939 izkljucena iz Komunisticne partije Slovenije. Tudi po tem je še naprej pomagala uporu. Tihotapila je hrano in oblacila v fašisticna delovna taborišca in pomagala beguncem. Nic od tega ni bilo pomembno, saj so jo po koncu vojne aretirali in mucili. Bila je ena izmed številnih intelektualcev, obsojenih na Nagodetovem procesu. Obtožena je bila, da je zahodna agentka, placanka in razredna sovražnica. Po izpustitvi iz zapora so ji odvzeli vse pravice in je preostanek življenja zanjo skrbela nje­na sestra. Pozabili in izsiljevali so jo ljudje, za katere se je tako mocno borila, da bi jih zašcitila. Njene ideje o enakosti in pravicnosti so zdaj pomembnejše kot kadar koli prej. Med­tem ko naš svet še naprej postavlja ponarejeno vedrino, tisti, ki so vedno trpeli, še naprej trpijo. Potrebujemo Angelo Vode. Potrebujemo jo zaradi njene neustavljive volje do boja, nesebicnosti in morale. Toda zdaj je ni vec. Ona je bila plamen navdiha, ki ga je zatiral zatiralski režim, nikoli pa se ni razvil v poln potencial. Torej, zdaj je naša naloga, da nadalju­jemo njen boj in dokažemo, da je bila njena žrtev vredna. Aleksandra Zrnic Za mene sta najzanimivejši Slovenki Ivana Kobilca in Alma Karlin. Ivana Kobilca je ena izmed najpomembnejših slovenskih slikark. Svoja dela je razstavlja­la v Sloveniji in v tujini. Njeni znani deli sta sliki Poletje in Kofetarica. Alma Karlin je ena od redkih žensk, ki je prepotovala velik del sveta sama. Bila je izjemna ženska, svetovna popotni­ca in pisateljica. Živeli sta v casu, ko so bile ženske gospodinje, in sta bili pred svojim casom. Gordana Jurkovic Ivana Kobilca Moje razmišljanje o delu Ivane Kobilce Ali ste videli sliko Poletje (1889-1890) ali sliko Otroci v travi (1892) Ivane Kobilce? S teh slik se lahko cuti vonj poljskih rož, zelenje trave, radost poletja in uživanje otrok v soncnem dnevu. Kaj pa slika Likarice (1891)? Koliko energije in elana veje iz prikazanega gibanja štirih deklet, zaposlenih z delom, in babice, ki od strani opazuje njihovo delo. A slika Kofetarica (1888)? Babica, ki z užit­kom pije kavo in kot da s svojim vztrajnim, blagim pogledom in nasmehom gleda opazovalca slike in prenaša preprosto modrost, da je potrebno uživati v vsakem trenutku, ki nam ga življenje podari. In slike Orientalec (1882-1889), Glava Indij­ ca (1893) – bridki pogledi neznanih vzhodnjakov, portreti sestre Fani iz 1889 in 1895, portret Mary in Josipine Baumgartner ( 1885-1888) in niz ženskih portretov, v katerih je prebujena subtilna ženska narava. Ženska potrebuje velik in razkošen talent, a še vecjo voljo in mocno željo, da zasluži za preživljanje s slikanjem. Upoštevati je treba, da je Ivana Kobilca živela v drugi polovici XIX. in prvi polovici XX. stoletja in je sprejela tak izziv. Prikazovala je tako razlicne teme in postala znana. V tistem casu je bilo slikanje moški poklic. Škof Josip Juraj Strossmayer ji je narocil svoj portret, kar je bila velika cast, ampak še vecja je bila, ko je narocil in fi nanciral delo Slovenija se klanja Ljubljani (1903) za mestno hišo v Ljubljani. Zanimivo je, da je v tistem casu živela v Sarajevu, kjer je skupaj z nemškim slikarjem Ewaldom Arndtom Ceplinom in njegovim bratom Leom Arndtom ustanovila Sarajevski slikarski klub. Ivana Kobilca je bila neodvisna ženska, umetnica in svetovljanka. Tamara Sibinovic Ivana Kobilca, znana slovenska slikarka, je nekdo, nad katerim sem zelo navdušena, saj je odlicna umetnica in oseba neizmernega osebnega poguma in integritete. Imela sem sreco, da sem aprila lani v Narodni galeriji v Ljubljani videla njena najbolj znana dela in zdelo se mi je, kot da bi clovek lahko govoril z ljudmi, prikazanimi na njenih slikah - zdijo se resnicni in živi, vec kot sto let po tem, ko jih je naslikala. Ce bi imela priložnost govoriti z njo, bi jo vprašala, kdaj in kako je prepoznala slikarstvo kot svoje poslanstvo v življenju in svojem poklicu ter kako je našla pogum, da se odlocno postavi proti družbenim pricakovanjem casa. Tijana Medic Alma Karlin Ob stotrideseti letnici rojstva svetovne popotni­ce Alme Karlin in ob stoletnici njenega odhoda na pot okoli sveta smo brali clanke in knjige o njenem življenju in delu, reševali smo kviz, ogle­dali smo si tudi fi lm Samotno potovanje. Alma M. Karlin je svetovna popotnica, poliglotka, edinstvena in nenavadna ženska Že od otroštva jo je odlikovala njena posebnost. Njen prihod na svet je bil nenavaden kot celo njeno življenje. Alma M. Karlin se je rodila v Celju leta 1889. Iz Celja je krenila na svoje potovanje po svetu. Potovala je po vsem svetu, doživljala je dogodke in razlicne nesrece, kar je opisala v poto­pisih Samotno potovanje in Urok Južnega morja. Alma M. Karlin se danes uvršca med deset najvecjih, najbolj pogumnih in najbolj izvirnih svetovnih popotnikov in popotnic vseh casov. Želela bi, da bi obstajal casovni stroj, ki bi me vrnil v cas, ko je živela Alma Karlin, vprašala bi jo, kako je doživljala svet. Kakšna je skupnost za vse ljudi, ki jih je srecala na potovanju? Kaj jo je spodbudilo, da se je podala na pot okoli sveta? Kakšen nasvet bi dala ljudem, ki bi radi šli po svetu? Alma Karlin je bila v krajih, do katerih lahko mnogi od nas hodijo samo v sanjah. Ko to pišem, na žalost, lahko vsi ljudje na planetu potujejo samo v sanjah. Dubravka Bevandic Bucalo Pred kratkim sem v družinskem albumu našel staro fotografi jo svojih prednikov, prababice Terezije in pradedka Andreja. Na fotografi ji je ob njima na vrtu stala nizka, precej nenava­dno oblecena ženska. Oce mi je razložil, da je to gospa Alma Karlin. Fotografi ja je nastala v Pecovniku, malem naselju ob Celju. Povedal mi je, da sta babica in dedek dobro poznala to slovensko popotnico in avanturistko. Že od malih nog je bila vedoželjna in nemirnega duha. Ker njeni starši niso imeli moškega naslednika, jo je oce, ki je bil avstro-ogrski ofi cir, obravnaval kot mladenica. Dovoljeno ji je bilo marsikaj, kar drugim deklicam ni bilo. Vse to pa je še bolj spodbujalo njeno vedoželjnost. Šolala se je v takrat zelo znanih šolah in govo­rila veliko tujih jezikov. Potem pa se je podala na pot okoli sveta. Ko se je vrnila, je pogosto pripovedovala utrinke s svojih potovanj. Prav posebej pa je imela rada Korejo in Japonsko. Vesel bi bil, ce bi imel cast spoznati gospo Almo osebno. Zagotovo bi ji rad zastavil vpraša­nje, kaj si misli o teh deželah danes. Bilo bi zanimivo, ce bi bila gospa Alma zmožna danes ponoviti svoje potovanje in nam opisati, kaj vse se je spremenilo v enem stoletju. Rastko Zrnic Že dolgo hodim na pouk slovenšcine in veliko smo se ucili in brali o mnogih znanih Slo­vencih. Najbolj zanimiva za mene je Alma Karlin. Ce bi imela možnost, bi jo najprej vpra­šala: »Lahko grem z vami na pot okrog sveta?« Vprašala bi jo še, na katero mesto bi se z veseljem vrnila. Kje še ni bila in bi rada šla? Tanja Kamšak Intervju z Almo Karlin Pozdravljeni, gospa Karlin. Naše bralce bi zanimalo, ce bi nam povedali nekaj podrob­nosti o sebi. Moje ime je Alma Maximiliana Karlin, po rodu sem Celjanka (1889 – 1950). Jaz sem pesnica, pisateljica, mladinska pisateljica, popotnica, poliglotka, ljubiteljska etnologinja, biologinja itd. Kateri jezik je bil vaš materni jezik? Jaz sem imela za materni jezik nemšcino, slovensko sem znala premalo, da bi v slovenšcini pisala. Kje ste študirali? Po srednji šoli, ki sem je obiskovala v Gradcu, sem študirala jezikoslovje na Society of Arts v Londonu. Kako ste se domislili potovanja po svetu? Bila sem radoveden otrok in cutila sem, da nisem rojena za gospodinjo in da bi skrbela za gospodinjstvo. Vedno sem se pocutila, kot da me tam nekaj caka. Ste to našli? Da. Lahko poveste našim bralcem, kaj je bilo to? To boste morali odkriti iz mojih zapisov .. Najlepša hvala za pogovor. Nevena Crncevic Nenavadna ženska Alma Karlin je zelo zani­miva oseba iz slovenske kulture, njena dela in knjige veljajo še danes. Rada bi jo vprašala, kakšen je obcutek, ko si sam v krajih, ki so dalec od tvojega rojstnega kraja, katera je naj­bolj vznemirljiva izkušnja, ki jo je doživela na svoji poti, kateri je bil najnevarnejši dogo­dek, ki ga je doživela, kako je bilo srecati ka­nibale in ali bi ponovila podobno potovanje. Jasna Kelecevic Ko bi imela priložnost, bi vprašala Almo Karlin, kako je bil potovati po svetu v 19. stoletju. Takrat naše okolje ni moglo sprejeti žensk, ki niso izbrale obicajne poti. Kako je bilo v Juž­ni Ameriki ali kakšnem delu Azije, ko se je pojavila ženska in poskušala preživeti. Seveda bi jo najraje vprašala, kje je dobila pogum, da je tako drugacna in samosvoja, in ce je kdaj obžalovala svoje odlocitve. Sanja Katan Grbic Vedno znova razmišljamo o življenju in delu Primoža Trubarja, Franceta Prešerna in Ivana Cankarja. Kaj bi jih vprašali? Primož Trubar A veste, kako se je imenovala prva slovenska knjiga in kdo jo je napisal? To sta Abecedarijum in Katekizem (1550), napisal pa ju je seveda Primož Trubar. Primož Trubar velja za oceta slo­venske literature. Opravil je še eno veliko delo, prevedel je celotno Novo zavezo (1577). Ste vedeli, da je bil prvi cerkveni predstavnik pro­testantske cerkve na Slovenskem? Kjub kratki dobi protestantizma v Sloveniji je bila to doba najvecjega kulturnega napredka. Predstavljala je zlato dobo slovenske literature. Primož Trubar (1508-1586) je bil najbolj znan slovenski pisa­telj, prevajalec in protestantski župnik. Zanima me, kaj ga je motiviralo, da je napisal Abecednik, ki je še vedno najvecji napredek v slovenski lite­raturi in vreden vsakega obcudovanja. Slobodanka Malicevic Zdaj bom pisala o znanem duhovniku in pre­vajalcu Primožu Trubarju. Rojen je v Sloveni­ji, umrl je v Nemciji. Njegovi najpomembnejši deli sta Abecednik in Katekizem. Veliko ljudi je spoznalo Trubarja po tem, da je on ustanovitelj protestantske cerkve na Kranjskem. Leta 1548 je zacel snovati zamisli za seznanjanje Slovencev z verskimi vsebinami s pomocjo tiska, tako se je razvijala slovenska književnost. Mi ucenci se spomnimo Primoža po neznanem in zanimivem jeziku pisanja. Zanima me, kako se je odlocil za pisanje v jeziku,  ki se mi zdi res nenavaden. Mateja Vatovec Ce bi lahko, bi vprašala Primoža Trubarja, ali mu je žal, da ni diplomiral na Dunajski univerzi. Imam še eno vprašanje: Ali bi se danes izognil zaporu? Jelena Grbic France Prešeren Pri pouku slovenšcine smo se ucili, da je Fran­ce Prešeren najvecji slovenski pesnik. Spoznali smo tudi njegovo živjenje in njegovo poezijo. Prebrala sem Turjaško Rozamundo, Povodne­ga moža in Sonetni venec. Potem smo dobili nalogo, naj znanega slovenskega pesnika nekaj vprašamo. Razmislila sem in rada bi ga vpra­šala naslednje: Zakaj je najbolj pogosto pisal ljubezensko poezijo? Katera mu je njegova najljubša pesem? Ali bi kaj spremenil v svo­jem življenju, ce bi to bilo mogoce? Upam, da bi bili odgovori enako lepi, kot je Prešernova poezija. Anastasija Babic Ce bi imela priložnost, bi se rada pogovarjala s Francetom Prešernom. Vprašala bi ga, ali je pogosto imel navdih in kakšen je ta obcutek. Je pogosto pisal verze, ki so bili dokoncani, ali jih je pozneje popravljal? Zanima me tudi, ali mu kakšna njegova pesem ni bila všec. Jovana Risojevic Jaz bi rad vprašal Franceta Prešerna, kako so vzdrževali cistoco v tem obdobju, na primer, kako so si umivali roke, kako so se kopali itn. Andrej Drinic Poleg tega, da je bil France Prešeren eden najbolj znanih slovenskih romantikov, nje­gove pesmi niso zanimive samo po vsebini, ampak so tudi oblikovno posebne. Zunanji zgradbi pesmi Zdravljica in Sonetni venec se mi zdita zelo zanimivi, saj so verzi Zdravljice v obliki kozarca in prva crka vsakega verza Magistral na koncu gradi posvetilo. Ce bi imela priložnost vprašati Prešerna o ustvar­janju njegovih pesmi, bi ga vprašala, na kak­šen nacin je dolocal zgradbo svojih pesmi. Ali je zgradba del nastala pred vsebino? Hana Alicehajic Prej nekaj meseci sem šla v Kranju brezskrbno na spre­hod po trgu poleg gledališca in si ogledovala velik Pre­šernov spomenik. Nedalec je knjižnica. Poskusila sem prebrati dele besedila na ve­liki stekleni steni, ko sem šla proti Prešernovemu gaju. Ponavadi sem tukaj pocivala ob veselem žvrgolenju ptic, tihem šepetu listja brez in di­hala vonj trave in cvetlic. Vprašala sem se, ali si je Prešeren mogel zamisliti, da bosta njegovo ime in delo ponos Slovenije in Slovencev in da se bosta stoletja širila in pre­našala v svet, dalec cez slovenske planine in meje. Tudi pesem Zdravljica je prispevala k temu: „Žive naj vsi narodi…“ Ja, žive naj vsi narodi. Gospa Šipragic Ko je leta 1844 France Prešeren napisal Zdravljico, ni imel pojma, da bo ta pesem postala državna himna. Mislim, da bi bil presenecen :) V Zdravljici pesnik nagovarja ne le prijatelje, temvec vse Slovane: Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinóv slovece matere! Ta pesem govori o razumevanju, strpnosti in sožitju vseh narodov, dobroti ljudi in medse­bojnem spoštovanju: prepir iz svéta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag , le sosed bo mejak! Všec mi je, ker je pozitivna, spodbuja prijateljstvo, mir, sožitje in strpnost - to so dobre last­nosti slovenskega naroda, vsaj jaz to tako dojemam. Ce bi bilo mogoce, bi vprašala pesnika: Kje ste dobili navdih za pesem Zdravljica? Ali ste si predstavljali, da bo ta pesem postala državna himna? Natalja Milakovic Pogovor s Francetom Prešernom Kdaj ste odkrili svoj pisateljski talent? Kot otrok sem zacel pisati. Kdo je prepoznal vaš talent? Moji starši, ki so me poslali v šolo, kasneje mi je pomagel Valentin Vodnik, z njim sem iz­popolnjeval svoje pisanje. Kaj vas je spodbudilo k pisanju? Moj nemirni duh. Od kod izvira tolika strast do pisanja? Svojo poezijo želim pustiti svojim ljudem za zapušcino. Ste edini, ki v verzih piše o položaju pesnikov v družbi? Pri tem mi pomaga moja pravna diploma. Temi vašega pisanja sta ljubezen do domovine in ljubezen do ljubljene, zakaj? Moja poezija sem jaz. Bojana Palackovic France Prešeren, velik pesnik, doktor prava, je clovek, ki je pustil velik pecat v slovenski li­teraturi. Pogosto se sprašujem, ali bi bila življenjska pot pesnika drugacna, ce bi ga njegovo okolje sprejelo in mu dovolilo, da odpre svojo odvetniško pisarno, in ce bi pridobil socialni ugled. Ali bi preživel svoje življenje s svojo veliko ljubeznijo Primicevo Julijo, bi bila srecna in bi živela dlje? Zvezdana Kopanja France Prešeren je na smrtni postelji pustil za seboj eno uganko in izgovoril sta­vek, ki še do danes ni razjasnjen: »Zame bi bilo bolje, da nikoli nisem bil v Ribnici.« Vprašala bi Franceta Prešer­na: »Zakaj ste to rekli vi, ki ste vzeli v svoje roke jezik slo­venskih kmetov in ga dvignili na raven evropskega duha in svetovne književnosti?« Dejana Došen Ob 8. februarju so osnovnošolci spoznali življenje in delo Franceta Prešerna. France Prešeren na Dunaju Koliko casa sem tam, kjer moram biti, a ne tam, kjer želim? Tukaj sem zaradi svoje hvaležnosti. A me je želja staršev tako mocno v kletko zaprla? Zdaj lahko samo ljubosumno na pticke gledam, kako svobodno po nebu letijo. Prepozno je. Maj je. Kakšna sila me je na Dunaj vodila? Odnehati? Te misli nimam. Sramota. Zgubljen cas. Pa kaj bi vi povedali cloveku, ki drevesa s sadjem s sekiro poseka? Prepozno je. Maj je. Je to usodni cas? Kam me življenje vodi? Jaz odlocam. Vem, kdo sem. Vem, kaj lahko postanem. To je moj cas. Zdravi ostanite, prijatelji moji. Mihaela Lunic JULIJA. DRA MA. ŽIVLJENJSKA LJUBEZEN. Veliko ljudi to sigurno spomni na Romea, Shakespearovega junaka iz najbolj znane drame Romeo in Julija. Ampak jaz se spomnim tudi na Franceta Prešerna. Ce bi imela možnost, bi ga vprašala, zakaj Julija. Kakšen vtis lah­ko pusti nekdo, da ti niti ene edine besede ne pove. Zame je to zelo neverjetno in mislim, da je nekaj posebnega na puncah, ki imajo ime JULIJA. Cisto ljubezensko ime, na katero fantje niso imuni.  Tamara Stanišic  Pogovor Julije in njene mame Julijane Nekaj casa po tem, ko je Julija prebrala Sonetni venec. Julijana: Julija, zakaj si jezna?  Julija:Sem jezna in žalostna zaradi tega, ker je France napisal in objavil besedilo, ki govori o meni. Zakaj je to naredil, saj mu jaz nikoli nisem dala povoda za to. Nisva se nikoli pogo­varjala. Sigurno imajo zdaj ljudje grdo mnenje o meni.  Julijana: Zakaj imaš takšno mnenje o sebi? Sigurno bi vse punce na svetu želele, da fanti tako govorijo o njih. Sigurno boš vecna in ljudje bodo vedno imeli spomin nate.  Julija: Jaz bi rajši, da moj bodoci mož tako govori o meni, a ne nekdo, ki me ne pozna. Julijana: Julija, ne bodi neumna, najpomembnejše je, da ima fant dovolj denarja, da ti pri­vošci brezskrbno življenje.  Milena Stanišic Valentin Vodnik Ce bi spoznala Valentina Vodnika, bi rada vedela nekaj stvari o njem. Zanimalo bi me, kdo so bili njegovi najljubši pesniki, kakšno literaturo je rad bral, kakšen je bil njegov delovni dan in ali je bilo njegovo delo kdaj zavrnjeno. Kot vsi vemo, je nje­gov zašcitnik baron Žiga Zois, ki ga je fi nancno podpiral, ljubil umetnost. Zanimalo bi me, koga od današnjih mladih umetnikov bi Žiga Zois podprl, cigava umetnost bi mu bila všec. Gorana Retel Lani smo živeli na Trubarjevi cesti v Ljubljani. Ko grem cez Zmajski most, pridem na lju­bljansko tržnico. Tam je vedno živo, vse vrvi od življenja, zvokov, vonja. Stojnice so polne sadja, zelenjave in rož. Okoli stojnic hodi tisoce ljudi - turisti, domaci, gledajo, kupujejo. In tam se stlacen med stojnicam s pogledom na Ljubljanico nahaja spomenik zelo pomembnega Slovenca Valentina Vodnika, Prešernovega ucitelja. V delovnem casu tržnice ni mogoce priti blizu spomenika. To je bilo prejšnje leto. Letos je vse drugace. Prižgem televizijo in v novicah vidim ljubljansko tržnico - ni ljudi, na stojnicah ni živil. Zaradi novega koronavirusa na tržnici ni ljudi, ampak spomenik Valentina Vodnika je še vedno tam, je kot nema prica casa. Marija Papic Razstava Valentin Vodnik – Kranjcev prvi poet Valentin Vodnik velja za avtorja prve slovenske pesniške zbirke in urednika prvega sloven­skega casopisa. Leta 2019 smo praznovali 260 let od njegovega rojstva. V Gorenjskem mu­zeju Kranj so pripravili razstavo o njegovem življenju in delu. Ob slovenskem kulturnem prazniku je bila na ogled v Glasbenem paviljonu v parku Petra Kocica v Banjaluki. Z nami sta bili kustosinji Anja Poštrak in Barbara Kalan. Ivan Cankar Dragi Ivan Cankar, kaj bi danes povedal o svojem življenju in delu? Ali bi bil bolj srecan, ce bi živel v tem casu? Ali meniš, da te mi danes bolje razumemo kot tvo­ji sodobniki? Ce bi lahko zavrtel cas nazaj, bi živel enako, ali bi enako ravnal do svoje matere, družine in doma? Zakaj si nikoli nisi mogel oprostiti za lastno vedenje do ma­tere? Kaj bi svetoval da­našnjim mamam, kako vzgajati svoje otroke? Kaj bi svetoval slovenskim politikom glede upravljanja države? Povej nam, kaj je v resnici bil razlog za tvojo smrt! Aleksandra Šindic Radic Ce bi lahko dobila priložnost, da bi kakšno zgodovinsko osebnost nekaj vprašala, bi bil to Ivan Cankar. Vprašala bi ga, od kod crpa svoj navdih, ker je to zame najtežje. Rada bi se mu zahvalila tudi za vse, kar je pustil za seboj. Sonja Šukovic Vprašal bi Ivana Cankarja, ali bi se rad opravicil vsem, za katere misli, da jim je naredil kri­vico. Kaj bi Ivan danes rekel svoji mami? Nikola Grbic V šoli smo brali znamenito delo Ivana Cankarja Desetica in jaz sem imela nalogo, da napi­šem Cankarjevo biografi jo. Ko sem to naredila, me je zelo zanimalo, a je res on tako živel, ko je bil majhen. In zato bi se rada pogovarjala s Cankarjem, da vidim, kako mu je bilo pri neznanih ljudeh in ali je to vplivalo na njegovo prihodnost. Lana Not Zahvalila bi se Ivanu Cankarju za delo Skodelica kave, ker  je odprl naše oci, da ne pozabi­mo, da se zahvalimo našim staršem za dobra dela. Da se ne pocutimo krive, ko jih ne bo vec. Verica Jacimovic Pismo Ivanu Cankarju Kolikšna je ljubezen? Verjamem, da so nekatere ljubezni vecje od samega vesolja. Ker obstajajo poleg »crnega madeža na srcu, ki ostane za vekomaj«, ta madež si narediš sam, ko receš nekaj tako grdega, da zareže v socloveka. Kot si povedal v Skodelici kave, razumem te, vsi grešimo. Ampak kaj imaš od tega, ce si sam ne oprostiš? A lahko to pozabiš? Enostavno bi se moral opraviciti in pokazati, da ti je res žal, morda ... ampak to je zdaj najtežje. Sploh ne vem, zakaj, ali se mi bojimo, da nam ne bojo oprostili, ali naš ego ne more preboleti, vse je odvisno od nas. Za­radi tega moramo najprej rešiti svoje težave. Težko je. Verjetno ostanemo tiho, ker jocemo, ko govorimo o tem, potem pogoltnemo vase, pa neizogibno »bruha­mo« po svojih prijateljih, ki tega niso zaslužili.  Vse, kar potrebujemo, je oprostiti, tako drugim kot tudi sebi. Elena Lunic Sanjala sem o Jerneju Kopitarju Bile so cudne sanje. Dan pred tem sem brala o casih, ko se je nacionalna in kulturna zavest med južnoslovanskimi narodi v zacetku 19. stoletja prebudila. Zanimala me je skupna na­rava te ideje, predvsem pa vloga enega Slovenca, Jerneja Kopitarja. V mojih sanjah je bil vljuden in kultiviran sogovornik, oblecen po modi tistih dni. Vprašala sem ga, ali se bo pogovarjal z mano. »Cas, v katerem živite in delate, ter vaša zavzetost sta me navdušili, predvsem pa vaše sodelovanje z Vukom Karadžicem. Bi mi lahko kaj povedali o njem?« Odgovoril je z nasmehom. »Vesel sem, da ste me vprašali o Vuku. Je precej pameten in nadarjen mladenic. Spo­znala sva se, ko je po neuspeli vstaji Srbov proti Turciji leta 1913 prišel na Dunaj. Trdno se je odlocil, da se bo še naprej boril s svojim peresom. Pokazal mi je lepoto in bogastvo srbskega narodnega jezika in pomagal sem mu objaviti zbirko ljudskih pesmi in modrosti, pa tudi slovar in slovnico. V tistem casu smo veliko delali, da smo vzpostavili sla­vistiko in ustvarili temelje za slovansko kulturo.« Zbudila sem se. Vtis, ki so ga sanje pustile, je bil prijeten. Spodbudile so me, da razmišljam o tem, kaj se dogaja s kulturo in slavistiko. Lejla Medic Jože Plecnik Ko clovek prvic pride v Ljubljano, ni težko ne videti nekaj, kar je Jože Plecnik, znani slovenski arhitekt, zgradil v preteklosti. Njegove stavbe danes pred­stavljajo vec kot lepe zgradbe zgodovine, postale so del slovenske identitete, tako kot Cankarjeve pesmi ali Prešernova Zdravljica. Kamnite mostove, kot sta Tromostovje ali Cevljarski most, je naredil tako, da je približal Ljubljanico svojim mešcanom in Ljubljano mostovom v Benetkah. V središcu mesta lahko vidite vec Plecnikovih del, kot so Kongresni trg, Narodna in univerzitetna knjižnica, Trnovski pristan na obrežju Ljubljanice, Tržnice, Vzajemna zavarovalnica in druge. Lahko recemo, da je Jože Plecnik pomembno vplival na slovensko arhitek­turo in da je postavil usmeritve nadaljnjega razvoja arhitekture v Sloveniji. Slobodan Peulic Plecnikovi mostovi Ali veste, kdo je bil Jože Plecnik? Ce greste na sprehod po Ljubljani, sigurno vidite tri mo­stove drugega ob drugem. Zakaj je tako? V preteklosti je bil tukaj en most. Prvic je bil izde­lan iz lesa in se je imenoval Stari most. Leta 1657 ga je unicil požar in je bil nadomešcen z novim - znova lesenim Novim mostom. Ker je leseni most postal nevaren, je bil leta 1842 zgrajen kamniti most. Projekt povecanja Špitalskega mostu so zaupali Plecniku. On je ugotovil, da je origi­nalni most v zelo dobrem stanju, in se je odlocil, da bo boljše, da napravi dva nova mostova. Ce niste vedeli, on je znan tudi po številnih stavbah in cerkvah na Dunaju, v Ljubljani in Beogradu. Ce bi mogel, bi ga zelo rad vprašal, kako je naredil tako veliko pomembnih stavb in zakaj mu je bilo lažje izdelati dva nova mostova in ne razširiti obstojecega. Aleksa Sibinovic Tromostovje, to je meni Ljubljana! Ena zelo zanimiva celota, po ideji pa napredna, zato gre vedno v korak s casom! Veliko je še stvaritev tega znamenitega arhitekta v mestu. A ni ustvarjalno delo eno najlepših? Igrivo, raznovrstno, lahko vizionarsko, vcasih zah­tevno, ampak ... izpolnjuje.  Vsi nosimo neki talent. Zato bi morali biti bolj delovni, pa tudi hvaležni in znati uživati v tem, kar nam je podarjeno! Kot je užival tudi on sam, Plecnik! Vesna Stijak Mostovi so cudeži arhitekture, ki odvzamejo dih, ne žive, ne govore, a imajo še vedno dušo. Tudi Plecnikovi mostovi imajo dušo in Plecnik živi skozi njih. Tromostovje, Trnovski in Cevljarski most nas vsak dan spominjajo, kako pomembni so, ker povezujejo ljudi, sklepajo prijateljstva. Zdi se, da Tromostovje združuje preteklost, sedanjost in prihodnost in pošilja spo­rocilo, da je življenje vecno le, ce smo povezani drug z drugim. Trnovski most je sam oaza življenja, saj v svojih brezah in grmovju skriva veliko prijateljstev in ljubezni. Cevljarski most še danes diši po lepilu in usnju ob zvokih cevljarskega orodja, ki povezuje spomine starih z današnjimi pricami. Plecnik je s svojimi mostovi zadolžil generacije, da se nikoli ne postavijo pred ovire, ampak jih premagajo. Dražena Bubonjic Vsak cetrtek moja profesorica Barbara prinese knjige za branje. Vzela sem zgodbo Go­rana Vojnovica Mesarski most. Ta zgodba me je spodbudila k razmišljanju o mosto­vih, katerih je v Ljubljani zelo veliko. V središcu mesta mostovi povezujejo dve ob­režji, povezujejo ljudi. Življenje poteka nad in pod mostovi, pa tudi na bregovih reke Ljubljanice. S svojimi zanimivimi mostovi reka Ljubljanica daje Ljubljani poseben pecat. Prvi most cez Ljubljanico je bil zgrajen v rimski dobi. Arhitekt Jože Plecnik je v starem mestnem jedru Ljubljane uredil recne bregove. Ob reki je zasnoval sprehajalne poti z drevoredi, med njimi Trnovski pristan z vrbami žalujka­mi in stopnicastim sprehajališcem. Na reki in pritokih je ustvaril ali uredil tudi vrsto mo­stov, ki danes prispevajo k edinstvenosti podobe Ljubljane: od Trnovskega, Cevljarskega do osrednjega Tromostovja. Nabrežja Ljubljanice so danes živahno družabno zbirališce s številnimi kavarnicami na prostem. Najbolj znan je Zmajski most. Krasijo ga znameniti kipi zmajev, ki delujejo zelo strašljivo in skorajda resnicno. Leta 1842 je na mestu Lesenega mostu zgrajen osrednji kamniti most Tromostov­je. Med 1929 in 1932 je Plecnik osrednje­mu mostu dodal še dva , ki sta namenjena pešcem. Odstranil je kovinsko ograjo in vse tri mostove opremil z masivno kamnito og­rajo, na katero je razmestil svetilke. Ljubljanski most ljubezni je Mesarski most. Zgrajen je bil leta 2010 in povezuje Plecnikovo tržnico in Petkovškovo nabrež­je. Arhitekt Plecnik je pred skoraj stotimi leti predvidel njegovo gradnjo. Na njegovi ograji so kljucavnice, s katerimi so zaljubljenci zaklenili svojo ljubezen in nato kljuce odvrgli v reko Ljubljanico. Obvezno obišcite Ljubljano, ker Ljubljanica s svojimi mostovi ponuja enkratna doži­vetja, ki jih morate poskusiti.  Vanja Peric DRUŽIMO SE Z ucenci Osnovne šole Koper Ucenci dopolnilnega pouka slovenšcine iz Slatine in Banjaluke so bili aprila gostje koprskih ucencev, 25. oktobra so jim vrstni­ki z Osnovne šole Koper obisk vrnili. Druže­nja mladih so vedno lepa. Na reviji narodnih manjšin Žabe so pripravljene za nastop na tradicionalni prireditvi, na kateri vse narodnostne manj­šine v Banjaluki pokažejo delcek svoje kulture. Deklamirali in peli smo slovenske pesmi o žabah. Kaj vemo o sadju, zelenjavi, žitih, strocnicah in zacimbah - kviz za ucence dopolnilnega pouka slovenšcine Pri dopolnilnem pouku slovenšcine v Ba­njaluki in Slatini zacetek šolskega leta pos­vetimo pripravam na kviz. Kviz pripravlja in vodi Darko Hederih. Ob pripravah na kviz smo izvedeli marsikaj novega o živilih, na­ucili smo se slovenske besede in razmišlja­li, zakaj moramo v svojo prehrano vkljuciti sadje, zelenjavo, žita, strocnice in zacimbe. Kviza so se udeležili ucenci iz Niša, Zenice, Tuzle, Teslica, Slatine in Banjaluke. Zmaga­la je ekipa Slatine, ki so jo sestavljali Marko Budiša, Stefan Kuprešak in Katja Lunic. Kviz pa ni le priložnost, da ucenci pokažejo svoje znanje, ampak predvsem priložnost za druženje otrok slovenskega porekla iz razlicnih dru­štev Slovencev v Bosni in Hercegovini. Vsako leto smo veseli tudi gostov iz Srbije – letos sta bila z nami ucenca iz Slovenske kulturne skupnosti France Prešeren Niš. Predavanje ob stoletnici Univerze v Ljubljani »S tem svetim trenutkom stopa naš narod v zgodovino, ki je ne izbriše nihce nikoli vec,« je jezikoslovec Fran Ramovš 3. decembra 1919 za­cel cisto prvo predavanje na novo ustanovljeni Univerzi v Ljubljani. Univerza je zdaj dopolni­la sto let. Ob tej pomembni obletnici so na vec kot 50 univerzah po svetu pripravili Svetovne dneve slovenske znanosti in umetnosti. Projekt Svetovni dnevi vodi Center za slovenšcino kot drugi in tuji jezik Univerze v Ljubljani, sodelu­jejo pa vse univerze, vkljucene v program Slo­venšcina na tujih univerzah. Stoletnico prve slovenske univerze smo obele­žili tudi v Banjaluki. Na Filološki fakulteti je lek­torica dr. Janja Vollmaier Lubej pripravila predavanje o slovenskih znanstvenicah in ume­tnicah z zacetka 20. stoletja. Po predavanju je bil cas za druženje. Novoletni vecer ob fi lmu Ne bom vec luzerka Filmski vecer v Banjaluki je vsako leto prijeten zacetek novoletnih praznovanj. Nazdravili smo, da bi bilo leto 2020 zdravo in veselo. Film Urše Menart Ne bom vec luzerka je naredil name velik vtis. Tema fi lma je zelo resna, a je povedana na  komicen  nacin. Prinaša veliko vprašanje za mladino:  Ali ostati v svoji deželi kljub težavi poiskati resno službo in se osamosvojiti ali se odseliti v tujino, pustiti prijatelje, starše, dom, deželo in se nikoli vrniti? To je vprašanje, ki smo si ga zastavili vsi v enem obdobju svojega življenja. To je tudi vprašanje odnosa do okolja in identitete. Konec je optimisticen: Ne prepustiti se in poskusiti vzeti stvari v svoje roke, kakor jih je Špela, glavna junakinja poskušala in si je izborila svoje kolo pony, ki so ji ga ukradli. Sanja Tošic Jakic Novoletno druženje v Prijedoru Leto 2019 se je koncalo. Ko smo praznovali, še nismo vedeli, da se leta 2020 ne bomo videli tako pogosto. Dedku Mrazu in Božicku smo pokazali, kaj znamo V soboto, 14. decembra, smo dopoldan izdelova­li vošcilnice in vadili za nastop. Popoldan smo se zbrali v Židovskem kulturnem centru. Program so vodile tri žabe – ucenci iz Slatine. Šolarji so se predstavili s pravljicami Rokavicka, O šivilji in škarjicah, Peter Klepec, Zlatorog in Dedek Mraz v dimniku. Slišali smo tudi veliko pesmi, vse so spremljale ilustracije. Ob koncu programa smo vsi skupaj zapeli Siva kucma, bela brada in poklicali dedka Mraza in Božicka.  Nastop na odprtju razstave Valentin Vodnik – prvi slovenski pesnik Slovenski kulturni praznik smo praznovali z odprtjem razstave o Valentinu Vodniku. V kul­turnem programu smo predstavili dela slovenskega pesnika Valentina Vodnika. BEREMO Poletavki - poletni bralki Vsako leto se trudimo, da bi cim vec brali. Šolarje smo povabili, naj med pocitnicami prebrane knjige vpisu­jejo v bralne sezname. Poln seznam sta oddali Milica Marjanovic in So­fi ja Mihajlovic. Tako sta postali po­letavki – poletni bralki. Prejeli sta priznanje, znacko in majico. Podeli­tev priznanj je bil eden izmed dogodkov letošnjega Nacionalnega meseca skupnega branja. Cestitamo mladima bralkama! Knjižnica – vesolje zakladov S knjižnico Antona Tomaža Linharta Radovljica že šest let izvajamo branje na daljavo. Listi najmlajših, vkljucenih v projekt Knjižnica – vesolje zakladov, se hitro polnijo. Spoznali smo projekt Rastem s knjigo Projekt Javne agencije za knjigo Republike Slovenije nam omogoca, da beremo kakovostna dela sodobnih slovenskih avtorjev. Z Rovko Crkolovko v svet branja Osrednja knjižnica Srecka Vilharja Koper izvaja bralni projekt Rovka Crkolovka. Pridružili so se mu tudi ucenci iz Banjaluke in Slatine. Knjižnicarki Urška Bonin in Tjaša Jazbec sta jim predstavili projekt in razdelili knjige. Naši ucenci so postali clani koprske knjižnice, to pa jim omogoca, da si izposojajo e-knjige, dostopne preko spletnega portala Biblos.si. USTVARJAMO Delavnica kamišibaja – pripovedovanje zgodb ob slikah Kamišibaj je oblika pripovedovanja zgodb ob slikah. Izhaja iz Japonske. Kami pomeni ja­ponsko papir, šibaj pa gledališce oziroma dra­mo. Slike so vložene v majhen oder – butaj. Pripovedovalec ob pripovedovanju menja slike, ki prikazujejo dogajanje v zgodbi ali pe­smi. Kamišibaj združuje besedno in likovno umetnost, ucencem dopolnilnega pouka sloven-šcine je zelo všec. Katja Bevk in Božena Kolman Finžgar iz knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica sta v Banjaluko prinesli butaj in v soboto, 23. novembra, so se tri skupine ucencev preskusile v ustvarjanju slik za pripovedovanje. Uživali so ob delu in tudi ob pripovedovanju. Ustvarjalne delavnice ob slovenskem kulturnem prazniku 8. februar je slovenski kulturni praznik, dan, ko se spominjamo smrti slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture je bil na ta dan praznicen, spomin na pesnika smo pocastili z ustvarjalnimi delavnicami. Z nami sta bili kustosinji Gorenjskega muzeja Kranj Anja Poštrak in Barbara Kalan. Na Osnovni šoli G. S. Rakovski sta izvedli tri delavnice za otroke in mladostnike. Ucenci so pisali z gosjimi peresi, barvali so podobe oblacil iz obdobja romantike, ob zemljevidu Gorenjske so prizore iz Prešernovega življenja umešcali po krajih. Mladostniki so spoznali tudi življenje in delo Valentina Vodnika. Ustvarjamo plakate za likovni natecaj Slavisticnega društva Dolenjske in Bele krajine. Tema je Slovenšcina – moj jezik. Slovenija - slovenšcina Ne živimo v Sloveniji, a jo vedno radi obiš­cemo. Na plakatu smo predstavili pridevni­ke, ki povedo, kako mi doživljamo Slovenijo in slovenšcino. Slovenšcina je jezik, s kate­rim se lahko igramo in v njem izrazimo, kar cutimo in želimo. Ana Cucek, Marija Budiša, Bojan Ceran Prijazne besede Ta naslov smo izbrali, da bi vsi vedeli, kako pomembne so prijazne besede. Besede »Dober dan«, »Kako ste?«, »Nam lahko pomagate?«, »Izvolite,« »Prosim«, »Hva­la« bi morali veckrat uporabljati. Mi živimo v Bosni in Hercegovini in ko pridemo na obisk v Slovenijo, radi slišimo prijazne bese­de. Prijazne besede so pisane, vesele in lju­beznive kot naslov našega plakata. Lucija Vujinovic, Martina Tavcar, Katja Lunic, Miloš Budiša Besede, take in drugacne Pesnik Tone Pavcek je v pesmi Besede, take in drugacne pisal o pomembnosti besed v našem življenju. Besede predstavi kot sladke, zmožne, prožne … Kislih besed ne želi upo­rabljati, iz njih naredi neologizme. Na plaka­tu predstavljamo le del besedišca – poudarek smo dali na sladkih besedah. Menimo, da je tudi pesnik želel vplivati na svoje bralce, da bi uporabljali cim vec pozitivnih besed. Sonja Šukovic, Aleksandra Zrnic, Rastko Zrnic, Aleksandar Zrnic Kako dežujejo slovenske besede Ne živiva v Sloveniji, slovenšcino se uciva v Banjaluki. Slovenske besede slišiva pri pou­ku in kadar greva v Slovenijo. Na plakatu sva predstavili slovenske besede, ki so lepe kot dežne kaplje. Ko prideva v Slovenijo, so te besede okoli naju in naju osrecujejo. Leonora Štefanac, Jovana Dukic Slovenšcina in srbšcina – lažni prijateljici Najin materni jezik je srbšcina, že dolgo se uciva slovenšcino. Pogosto mislimo, da se Slovenci in Srbi razumemo brez težav, a ne­katere besede v slovenšcini in srbšcini nima­jo istega pomena. Na plakatu sva predstavila besede, pri katerih najpogosteje pride do ne­razumevanja. Tamara Stanišic, Đorde Stanišic Slovenšcina - kako skrbimo za jezik Naslov smo izbrali, ker je za nas slovenšcina tako pomemben jezik kot materni. Naš ma­terni jezik je srbšcina, a slovenšcino imamo zelo radi in s plakatom želimo poudariti, da je ta jezik potrebno ohraniti. Marko Budiša, Gabrijela Tavcar, Julijana Jakša, Stefan Kuprešak Korenine besed Kot rastline imamo tudi ljudje in besede svoje ko­renine.  Korenine ostanejo, cetudi zrasteš in gre tvoja moc v liste. Kamorkoli odideš, veš, od kod si. Karkoli postaneš, v sebi nosiš korenine, iz katerih si nastal.  Najine korenine so iz Slovenije. Mihaela Lunic, Elena Lunic Periskop Brali smo pesmi slovenskega pesnika Bori­sa A. Novaka. Na plakatu smo predstavili odlomke njegovih pesmi iz pesniške zbirke Periskop. Njegove pesmi smo izbrali, ker je zelo kreativen, ima smisel za humor in za igro z besedami. Periskop nam odpre pog­led na svet, nam pa so njegove pesmi odprle drugacen pogled na besede. Viktor Perušic, Andrej Drinic, David Stanišic Carovnije z besedami Za plakat smo izbrale odlomke pesmi Borisa A. Nova­ka. On je pesnik, ki cara z besedami. Zamislile smo si, da so vse njegove pesmi v carovniškem klobuku, zdaj pa te besede želijo pobegniti. Pesniki, ki se igrajo z be­sedami, tudi nas navdihujejo, da išcemo nove besede. Jelena Sibinovic, Mirjana Makivic, Anastasija Babic RA ZMIŠLJAMO Kaj je najvecji zaklad? Moj najvecji zaklad je moj pes. Ime mu je Brundo. Vedno me pozdravi, ko pridem domov, in me vedno osreci, ko sem žalos­ten. Nikola Cukovic Moje hcere so najvecji zaklad v življenju. Najvecji  zaklad je zdravje. V življenju mi Zdravje in sreca mojih otrok sta najpo-najvec pomeni zdravje mojih otrok. membnejša. Stana Banjac Fikreta Todorovac Cesa se veselimo? Veselim se, da bom šla danes na rojstni dan k svojemu prijatelju Kosti. Po dolgem casu se bom lahko igrala s prijatelji. Veliko se bomo igrali, skakali na trampoli­nu in jedli torto. Kupila sem mu lepo darilo, sigurno se ga bo raz­veselil. To je moj najlepši dan, odkar ne hodim v šolo. Mia Crncevic Veselim se, ker je trener Cili spo­rocil mami, da se bodo ta teden spet zaceli treningi. Zelo rad igram rokomet in rad se družim s prijatelji. Komaj cakam, da spet stopim v dvorano in zaigram rokomet. Pripravil sem že športne copate, dres in žogo. Komaj cakam, da se bom srecal s prijatelji. Mihailo Crncevic Cesa se bojimo? Bojim se kace.Bojim se slabih ocen. Katja Lunic Miloš Budiša Cesa ne moremo kupiti? Vse v življenju je prehodno. Danes smo živi, ne da bi vedeli, kaj prinaša jutri. Toda ravno zato, ker imate razlog za obstoj na tem svetu, morate svoje življenje živeti v najvecji možni meri (živjeti punim plucima). Ko se omenjajo vrednote, vecino casa ljudje mislijo na mate­rialne stvari. Vendar je veliko stvari, ki jih ni mogoce kupiti z denarjem. Ker sem romantik, sta sreca in ljubezen zame ena izmed teh stvari. Najprej bi se morali ljubiti takšni, kot ste. Potem boste sprejeli stvari takšne, kot so, in boste zadovoljni z drugimi ljudmi okoli vas. Veste, ni tako težko. Srecne nas delajo majhne stvari. Moj nasvet je, da ljubite sebe in ljudi okoli vas. Bolj bi morali ceniti trenutke, prevedene v sreco, ker so takšni trenutki del vec­nosti. Ivana Kerševan Ne moremo kupiti srece. Žalostni ljudje so to poskusiti. Milijonarji vejo, da to ni mogoce. Tudi revni ljudje vejo, da jim denar ni potreben za sreco.  Ne moremo kupiti ljubezni. Vedno si jo moramo zaslužiti. Isto je s prijateljstvom. Nek­do nima srecnega in iskrenega prijateljstva. Te osebe imajo take prijatelje, ker so mislile, da prijateljstvo lahko kupijo. Jelena Sibinovic Veliko stvari na tem svetu se lahko kupi z denarjem, ampak nekaterih stvari ni mogoce kupiti. Takšne stvari so zelo drage. Dražje so kot tiste, ki jih kupimo z denarjem. Na primer, ena od stvari, katerih ni mogoce kupiti, je ljubezen. Ljubezen je zelo draga in je nima vsak. Zakaj je tako? Bogati ljudje mislijo, da se vse lahko kupi in da ce imajo denar, imajo vse. Bo­gati ljudje zato ne vejo, kaj je prava ljubezen. Ubogi ljudje vejo, kaj je prava ljubezen. Nima­jo denarja, a vejo, da denar ne more kupiti ljubezni do domovine, staršev ali življenja. Oni nimajo tega, kar imajo bogati – denar. Bogati nimajo tega, kar imajo revni – ljubezen. V življenju moramo vedeti, da ni mogoce vsega kupiti. Morda se ljubezen lahko kupi, a to ni prava ljubezen. Tudi zdravja ne kupimo, a je pomembno, ce hocemo biti veseli. Vse stvari imajo svoj pomen. Moramo biti zadovoljni s tem, kar ima­mo, in se boriti za boljšo pri­hodnost, ne pa biti sužnji ma­terialnih stvari. Maša Ceran Nekaj je stvari, ki jih ne moremo kupiti z denarjem. Ne moremo kupiti zdravja, srece in iskrenih prijateljev. In ko tega ni v življenju, niti denar vam ne more pomagati. Samo resnic­nih vrednosti ni mogoce kupiti z denarjem. Najpomembnejše je bogastvo telesa in duše. Nikša Perušic Najprej mi pade na pamet, da ne moremo kupiti zdravja. Možganov ni mogoce nadome­stiti kot katerikoli drug organ. Zdravja ne kupujemo, temvec zanj skrbimo in imamo boljši odnos do svojega zdravja. Viktor Perušic Res je, da denar olajša življenje. Ko je vroce, si je mogoce kupiti sladoled, ali ce zberemo še malo vec, lahko kupimo avto. Vendar nekaterih stvari ni mogoce kupiti. To so najdragoce­nejše stvari: ljubezen, zdravje, domišljija in prijatelji. Brez njih življenje ni mogoce. Jovana Dukic Planeta Zemlje ne moremo kupiti. Sonca, reke in gore ne moremo kupiti. Prijateljev iz vrt­ca ne moremo kupiti. Brata ali sestre tudi ne. Ljubezni ne moremo kupiti. Bodimo hvaležni za vse najpomembnejše stvari, ki jih dobimo popolnoma brezplacno. Marija Derkuca Ni nam treba kupovati daril za rojstni dan, ker mislim, da ne potrebujemo dragih daril, da bi nekoga osrecili. Ker lahko ljubezen pokažeš na drugacen nacin. Na primer, lahko bi kaj narisali, napisali pesem ali kaj podobnega. Magdalena Devic Osnovnošolci razmišljajo o tem, kakšna je sanjska šola V šoli so velike trgovine in velika šolska avla je plesna dvorana. V šoli nimamo ocen, ni domace naloge in v šoli lahko uporabljamo telefone in gledamo fi lme. Stanislava Banjac V šoli ni ocen in kontrolnih nalog. Imamo polurni odmor. Šola je velika, lepa, lahko uporabljamo telefone. Športna vzgoja je glavni predmet. Ana Jurišic Ob sobotah in nedeljah hodimo v šolo, osta­le dni ne. Lahko igramo igrice in poslušamo glasbo. Nimamo normalnih ur in nicesar se ne ucimo. Vse ure so v telovadnici. Nikolina Milicic Šola je velika in lepa. V šoli so velik bazen, kino in košarkarsko igrišce. Ucitelji so prijazni. Nikita Milakovic V šoli so velike trgovine in kuhinje, ucilnice so lepe in velike, ucitelji so prijazni. Mladi so, a nekateri ucitelji so stari. Ni veliko gra­diva in domacih nalog, imamo veliko špor­tno igrišce. Nikolina Miloševic V šoli ni ocen in ni veliko gradiva. Pouk je kraj­ši in ucitelji niso strogi. Šola je lepša in vecja. Nikola Miloševic Šola je velika in ni ocen. Domaco nalogo pi­šemo na tablice. V šoli imamo svojega psa in imamo veliko športnih igrišc. Kosta Baroš V moji sanjski šoli ni ocen in kontrolnih na­log. Med poukom lahko jemo. V ucilnici je velik bazen. Imamo koše in igramo košarko. V avli je veliko igrišce za nogomet. Đorde Baroš Drzni iskalci skrivnosti Nagnjenost k raziskovanju je znacilna predvsem za mlade. Polni so energije in radoved­nosti, da raziskujejo in odkrivajo vse skrivnosti življenja. Želijo obiskati cim vec eksoticnih krajev, spoznati veliko zanimivih ljudi, doživeti vznemirljive dogodivšcine, navezati nova prijateljstva, narediti nekaj norih stvari, obogateti in kdo ve, kaj še mladost velikodušno lahko ponudi. S starostjo ta strast in pogum izgubita nekaj svoje intenzivnosti, vendar se osredoto­cenost premakne na nekatere druge stvari, ki postanejo pomembnejše. Spremeniš se v ca­rovnika, ki uspe z majhno pokojnino organizirati življenje, se izogniti pastem osamljenosti, ohraniti vedrega duha, biti udobna družba za družino, prijatelje, znance in še vedno odkri­vati nove skrivnosti življenja, ki so bile do takrat neznane.  V obeh primerih je potreben velik pogum, vztrajnost in duh, ki ga ni enostavno zlo­miti. Te lastnosti ima vsak clovek, le najti jih mora v sebi. Želim vam in sebi uspeh pri tem raziskovanju. Nikoli ne obupaj. Ljiljana Memon Iskalci? Kdo so iskalci? Vec jih je. Lahko so to stari iskalci, mladi iskalci, zanimivi iskalci ali pa drzni iskalci. Danes se bomo pogovarjali o drznih iskalcih. Drzni iskalci so zelo pametne in zelo zanimive osebe, z njimi se lahko pogovarjaš ves cas, ker oni vedno imajo nekakšne nove avanture. Oni vedno hodijo na nove avanture in vedno išcejo nekakšne skrivnosti. Ko recem skrivnosti, mislim na skrivnosti mest, starih gradov ali kaj takšnega. Verjetno bi bila tudi jaz enkrat v življenju iskalka skrivnosti. Mogoce da bi bil to nekakšen stari skriv­nostni grad v nekem velikem mestu ali stara hiša na koncu mesta, v kateri ni ljudi. Ce me boste vprašali zakaj, ne vem odgovora. Po mojem mnenju potrebuješ enkrat v življenju eno takšno pustolovšcino. Potrebuješ manjšo dozo adrenalina, ki ti bo tekla skozi kri. Mislim, da vsak clovek rabi nekaj takšnega, ali ne? To se sam odlociš. Aleksandra Špehar Drzni iskalci besed Na svetu je veliko razlicnih iskalcev. Tisti drzni iskalci, ki išcejo zanimive besede, so vendar drugacni. Oni ne vejo za meje. Iskalci ne morejo biti bogati ljudje, ki lahko kupijo veliko stvari. Oni so pogosto revni ljudje. Ljudje mislijo, da  je enostavno biti iskalec. Prav naspro­tno! Da bi iskal besede, moraš imeti voljo za takšne stvari. Vcasih morajo iskalci preplezati ogromno planino in se boriti proti velikim težavam, da bi našli besedo ljubezen ali zaupa­nje. Drzni iskalci besed so tudi skrivnostni. Zelo težko jih je najti. Oni nocejo, da bi jih kdo videl. Morda pa so ti iskalci en obicajen mit. Kdo ve? Jelena Sibinovic O praznikih Najin najljubši praznik je velika noc, ker je to najsrecnejši kršcanski praznik, tedaj je Kristus vstal. Praznujemo ga kot vsi kristjani s svojo družino in z njimi jemo jajca, suho meso, sir, klobase, hren in maslo. Mihaela in Elena Lunic Moj najljubši praznik je velika noc, ker takrat barvamo jajca. Družina in prijatelji se zberejo in praznujemo skupaj. Jaz in moja družina barvamo jajca v cebuli in v kurkumi, pripravlja­mo razlicne jedi in se zabavamo. Vuk Kantar Moj najljubši praznik je velika noc. Na veliko noc barvamo jajca in pripravljamo tradicio­nalne jedi. Praznujemo ga doma in z družino. Jemo barvana jajca in tradicionalne veliko­nocne jedi. Miloš Budiša Moj najljubši praznik je velika noc. Barvam jajca z otroki in zelo je lepo vreme. Obiskujemo starejše in razbijamo jajca. Renata Stjepanovic Moja najljubša praznika sta velika noc in božic, ker se vsi skupaj zberemo in uživamo v družinskem vzdušju. Praznujemo v ožji družini. Jemo juho, sarmo in meso. Za veliko noc lupimo in jemo jajca in to je razlika v primerjavi z božicem. Všec mi je, ko smo vsi skupaj. Ivana Kerševan Moj najljubši praznik je božic, ker je to dan, ko je moja družina skupaj. En obicaj je, da babi­ca naredi pogaco in vanjo položi kovanec. Verjame se, da bo, kdorkoli bo dobil kos pogace, imel denar vse leto. Stefani Bojanic Moj najljubši praznik je božic. Božic je dru­žinski praznik, simbolizira družinsko pove­zanost in toplino doma in rojstvo otroka. Praznujem ga z družino in prijatelji. Jemo juho z domacimi rezanci, sarmo, peceno meso, bungur (tradicionalno bosansko jed – zlomljena pšenicna zrna kuhana v pišcan­cji juhi, v katero damo ocišceno pišcancje meso, mora biti gosto), gibanico … Ksenija Urdih Moj najljubši praznik je božic. Všec mi je, ker je zima. Velikokrat sneži. Z njim se zacnejo pocitnice in v zraku je poseben duh. Obožujem svetilke, toplo vino in ljudi v tem letnem casu. Praznujemo ga doma z družino. Zelo uživam tudi v božicnem koncertu. Sanja Katan Grbic Moj najljubši praznik je božic, ker se takrat zberejo vsi clani družine in vzdušje je veselo. Za božic krasimo jelko in pripravljamo razlicne jedi in slašcice. Marija Papic Rada imam božic, ker se moja družina druži. Hiša je okrašena, gledamo stare božicne fi lme in si med seboj podarjamo darila. Moja mama kuha vso tradicionalno praznicno hrano, sestra in jaz pa peceva piškote. Aleksandra Zrnic Moj najljubši praznik je bo­žic, ker obstaja en obicaj, da je na božic dobro nekaj zaceti delati, tako ti bo delo dobro šlo celo leto. Zato vedno na božic zacnem de­lati nekaj zanimivega, na primer brati kakšno novo knjigo. Zjutraj vošcim svoji družini srecen praznik in za zajtrk jemo »makovnjaco«, ki je podobna makovi poti­ ci. Pozneje pride moj dedek na kosilo. Mama spece po­gaco, v kateri je novcic. Po­gaco razdelimo med seboj in tisti, ki najde novcic, je zmagovalec in bo imel veliko denarja to leto. Za kosilo jemo peceno meso. Zvecer gledamo kakšen božicni fi lm. Jovana Risojevic Moj najljubši praznik je božic, ker je družina skupaj. Jemo juho, sarmo in meso. Išcemo kovanec v kruhu. Kovanec prinaša sreco tistemu, ki ga najde. Nikola Grbic Moj najljubši praznik je silvestrovanje. Zelo je vesel cas in vsi ljudje upajo v boljše dni. Jemo veliko mesa in slašcic. Jelena Grbic Najin najljubši praznik je novo leto, ker prihajajo novi dnevi, doživetja in zimske pocitnice. Praznujemo ga v krogu družine ali s prijatelji. Hiša je svecano urejena. Vsi so srecni in v zraku se cuti praznicna atmosfera. Ana in Vanja Peric Moj najljubši praznik je novo leto. Novo leto mi vedno daje upanje, da bo naslednje leto boljše, da bom popravila napake, ki sem jih naredila lani. Novo leto praznujem s prijatelji in sorodniki. Dubravka Bevandic Bucalo Moj najljubši praznik je noc carovnic. Je kreativen. V Bosni se ne praznuje. Igram se z licili in pecem sladice. De­serte okrasim z lobanjami, kostmi in pajkovimi mrežicami. Ana Benkovic Moj najljubši praznik je noc carov­nic, ker je poganski in praznujemo ga tako, da si pripravljamo torte in se oblacimo kot svoj najljubši izmišljeni lik. Ivan Delic Moj najljubši praznik je mednarodni praznik dela. Praznuje se dva prosta dneva, ki pogosto dopolnjujeta vikend. Vreme v maju je lepo in potovalne agencije ponujajo cenovno ugodna potovanja, preden se odpre poletna sezona. Gorana Retel Moj najljubši praznik je bajram, ker ga praznujem z družino. Rada imam druženja s svoji­mi najbližjimi. Vsi skupaj jemo bosanske tradicionalne jedi. Simbol tega praznika je zelo slastna baklava. Hana Alicehajic Moj najljubši praznik je rojstni dan mojih otrok. Ti dnevi imajo zame poseben pomen. Na rojstni dan povabimo prijatelje z otroki in sorodnike, upihnemo svecke, jemo torto. Otrok, ki praznuje rojstni dan, dobi darila. Otroci so veseli in se igrajo vsi skupaj. Praznik je priložnost, da se srecamo s tistimi, ki jih imamo radi. Zato so to lepi dogodki. Razlog za praznovanje lahko najdemo tudi sami brez kakšnega posebnega dogodka. Zato ker smo zdravi, ker imamo družino, prijatelje, hišo, hrano, pitno vodo. Vsak dan bi morali praznovati zaradi tega. Bojana Derkuca Bevandic Praznovali smo 2. april – mednarodni dan mladinske književnosti Ceprav nismo bili v ucilnici, smo uro posvetili dvema sloven­skima ustvarjalcema za otroke - pisatelju in pesniku Petru Svetini in ilustratorju Damijanu Stepancicu. Ustvarjali smo risbe, posneli smo svoje recitacije, pisali nadaljevanje besedil. Abeceda je razred, v katerem sedijo crke. Vsak drugacen sedežni red dá za celo šolo novih besed. pesem Petra Svetine iz pesniške zbirke Mimosvet nadaljevanje pesmi Sedežni red Tiste besede so kot otroci.  Nimajo meje, ce govorimo o domišljiji in vesolju. Pogosto se prepirajo, kdo bi naredil besedo, mocnejšo, boljšo. Tu in tam je ena toca. Na koncu tu nastane bitka vroca!  Besede in crke so povzrocile vojno, »Kaj naj zdaj naredijo?« so razmišljale vztrajno. Danes ljudje vedo za red, ker vejo za razred, v katerem sedijo crke. To je abeceda. Jelena Sibinovic ilustracija pesmi Saše Vegri Živalski vrt Katja Lunic ilustracija dela Vinka Möderndorferja Kot v fi lmu Mihaela Lunic Peter Svetina: Klobuk gospa Konstantina – nadaljevanje zgodbe Naslednjo nedeljo se je gospod Konstantin spet sprehajal v parku. Na glavi je imel svoj klobuk. Bil je zelo zadovoljen. Potrpežljivo je cakal gospodicno Olgo. Nenadoma je zacelo deževati. Gos­pod Konstantin ni imel dežnika in ni imel svojega klobuka za dež. Zaskrbelo ga je in vprašal se je:  ''Kje je gospodicna Olga? Kako jo bom pozdravil?''  Ampak dež ni cakal in gospod Konstantin je bil kmalu moker. Pohitel je domov. Veter je pihal in odnesel mu je klobuk na streho. Pod streho je gospod Konstantin opazoval gospodic­no Olgo. Zelo se je presenetil. Ustavil se je in nic ni govoril. Ni se gibal. Morda ni niti dihal. Go­spodicna Olga se je nasmehnila in rekla: ''Dober dan, gospod Konstantin. Pridite pod streho.''  Gospod Konstantin je potem dvignil roko, ker je hotel gospodicni Olgi pokazati svoj klobuk na strehi. V tem trenutku je mocno zapihal veter in klobuk je nenadoma padel na glavo gospoda Konstantina.         Anastasija Babic Nikša Perušic Kosta Baroš Nastja Lunic Reševanje Ciciveselošolskih vprašalnikov Delo na daljavo nas ni oviralo, da ne bi rešili ciciveselošolskih vprašalnikov in prejeli pohval. Naslikali smo risbe za projekt Rovka Crkolovka. Razmišljamo o slikarjih Družina Šubic Ena najbolj znanih slovenskih družin je gorenjska slikarska družina Šubic. Imajo vec kot dvestoletno tradicijo s številnimi podobarji, slikarji, ilustratorji, a tudi matematiki in fi ziki. Prvi znani podobar in rezbar je bil Pavel Šubic, ki je rojen v vasi Hotovlja, ki se nahaja pri Poljanah nad Škofj o Loko. Rojen je leta 1772, njegovo znano delo je oltar v cerkvi sv. Ožbolta nad Škofj o Loko, ki tudi danes obstaja v vasi. Slikarja, ki sta bila znana po vsej Evropi, sta Jurij in Janez Šubic. Po njima je poimenovana ulica v Ljubljani – Šubiceva ulica. Odlocil sem se pisati o tej družini, saj ima tudi družina moje prababice, ki izvira iz teh kra­jev, priimek Šubic. Verjamem, da smo bili nekoc ena družina. Marko Budiša Naslov poslanice Petra Svetine je bil Lakota po besedah. Kaj bi vi rekli o lakoti po besedah? Ste jo že zacutili? Kako ste jo potešili? Sem jo zacutila. Vcasih nimam dovolj casa za stvari, ki jih imam rada. Ena od teh stvari je branje. Potem poskušam dokoncati vse svoje naloge, ker menim, da je pocetje stvari, ki jih imamo radi, zelo pomembno in da bi morali vsi narediti tisto, kar nas osrecuje. Rada berem drame, znanstveno fantastiko in klasike. Imam najljubše knjige, ki jih lahko berem stokrat, in jih rada berem, kadarkoli sem žalostna in se želim spomniti na kaj lepega. Aleksandra Zrnic Lakoto po besedah cutiš, ko veliko bereš, ko ti je všec neka knjiga, a imaš samo prvi del te knjige, nimaš drugega. Ce želiš tudi to knjigo, potem se potešiš le tako, da greš v trgovino in si jo kupiš. Aleksandra Špehar V sedanjosti ljudje potešijo lakoto s fi lmi, ampak to te ne izpolni. Vsi potrebujejo vsaj eno knjigo, katero bodo brali. Knjige priskrbijo mir. Aleksa Sibinovic Vsaka prebrana knjiga mi da nov obcutek. Veliko razmišljam o njej. Đorde Đukic Vcasih si moram v šoli zapomniti veliko podatkov, ki so zelo dolgocasni. Tedaj ne berem nicesar zanimivega in nisem pri volji za delo, vse se mi zdi težko. Prepricana sem, da je to lakota po besedah. Ko preberem kakšno interesantno knjigo ali zgodbo, se precej boljše pocutim, ker potešim lakoto. Jovana Risojevic Rada berem knjige in pogosto zacutim lakoto po besedah. Ampak zaradi dela v podjetju, dela doma, dveh otrok, planinarjenja ... nimam prevec prostega casa za branje. Pogosto se spominjam dni, ko sem imela veliko vec casa za branje. Zdaj berem pesmi in zgodbe hcerki. Naša najljubša knjiga v slovenšcini je Kako je gospod Feliks tekmoval s kolesom pisatelja Petra Svetine. Ilustracije v tej knjigi so nam zelo všec. Bojana Derkuca Bevandic Ko beremo dela velikih svetovnih pisateljev, vcasih cutimo potrebo, da napišemo besedo. Kako pa pretvorite misli v besede? Kako napisati nekaj smiselnega? In kar je najpomemb­neje, kako zadovoljimo svojo lakoto, da nekaj ustvarimo? Slika za sliko, prizor za prizorom, notranji nemir dobi zunanji videz v obliki besed, stavkov, odlomkov, ki potešijo lakoto in pustijo pecat v casu in prostoru. Pecat, ki ima za nas pomen, vendar lahko pri drugih vzbudi custva in vzbudi željo po ustvarjanju. Dražena in Mladen Bubonjic Pogovor z Martinom Krpanom Zakaj si nosil angleško sol? Zaradi veliko denarja. A si se prestrašil Brdavsa? Ne, ker sem pameten clovek. Zakaj nisi hotel Jerice? Maram svoje delo. Aleksandar Đukic Živijo, Krpan! Živijo! Od kod prihajaš?   Prihajam z Vrha od Svete Trojice. Zelo prijazna kobilica. Ali ima ime? Nima imena. Mogoce ji ga lahko daš ti.    Ime ji je Smiljka.   Zelo zanimivo ime. Ja, ampak jaz sem jo hotela jahati. Jo lahko jaham? Prosim.   Lahko, seveda. (padem s kobilice) Morda je boljše, da jo pustim pri miru. Mirjana Makivic Kaj bi vprašal Martina Krpana, ce bi ga srecal? Vprašal bi ga: Ali je težko tovoriti angleško sol brez dovolilnice? Verjetno bi povedal, da bi mu policija naredila problem, ce bi ga videli, da tovori angleško sol in bi ga mogoce kaznovali. Kako težko mu je bilo tovoriti angleško sol pozimi in po nevarnih poteh? Mogoce bi odgovoril, da je bil malce prestrašen, ker gre dalec pozimi in po nevarnih poteh. Ali mu je kobilica kot prijatelj? Povedal bi, da brez nje ne bi nikamor šel in da onadva vedno gresta skupaj, kamorkoli mora Martin iti (da tovori sol, da gre k cesarju …). Marko Budiša Knjiga – moja prijateljica Svet bi bil zelo žalosten in zelo grd kraj, ce knjige ne bi bilo. Knjige so naši najboljši prijate­lji, ker nas delajo pametnejše in privlacnejše. Knjige nam omogocajo spoznavanje sebe in sveta okoli nas. Branje knjig sprošca in lajša stres. Kje živi povodni mož, kaj dela? Povodni mož živi srecno v vodi. Njegov dom je ve­lik in lepo urejen. Živi sam. Doma pociva, na ko­pno pride najraje, ko je ples. V svoje kraljestvo želi zvabiti Urško. Gabrijela Tavcar Dom povodnega moža si zamišljava kot eno skriv­no mesto, ceprav v pesmi pravi, da je njegov dom Beograd, kjer Donava bistra pridruži se Savi. Marija in Miloš Budiša Kdo bi še lahko prišel v hišo dveh zmerjavcev in kaj bi delal? V hišo bi lahko prišel še medved. Medved bi tekal po hiši. Miloš Budiša Racka bi letela in unicevala stvari po hiši. Zajcek bi skocil na posteljo. Muca bi kricala in unicevala stvari. Pes bi se igral z otroškimi stvarmi. Sofi ja Mihailovic Besima Smailovic France Prešeren: Povodni mož Lahko bi prišel še konj in porušil drevo. Milica Marjanovic Lojze Kovacic: Dva zmerjavca Kaj bi vprašali Muco Copatarico? Vprašala bi jo, zakaj je ponoci vstopila v tuje hiše. Nina Grbic Vprašal bi jo, zakaj se skriva pred ljudmi. Aleksa Savic Povedala bi ji, da imam rada mucke. Ema Medic Zanima me, kakšni copati so ji najbolj všec. Aleksa Miletic Kaj bi vprašali Sovico Oko? Zakaj je ponoci letala, podnevi pa spala? Saška Katalina Zakaj ima tako velike oci? Staša Katalina Zakaj je želela spoznati vse živali? Milica Marjanovic Zakaj ni poletela, ko je padla v vodo? Aleksa Miletic Zakaj ni ravnala tako kot vsi v družini? Nina Grbic Kaj bi vprašali Sapramiško? Zakaj je bila tako lahkoverna, da je veverici dala lešnik? Nina Grbic Zakaj ji doktor Detel ni izpulil zoba, ampak ga je zalepil? Sofi ja Mihailovic Zakaj na carobnem grmu le ponoci zorijo lešniki? Milica Marjanovic Kje živi mišji strahec? Aleksa Savic Od kod je priletel mišji strahec? Aleksa Miletic Ela Peroci: Muca Copatarica Svetlana Makarovic: Sovica Oka Svetlana Makarovic: Sapramiška Praznovali smo 20. maj - svetovni dan cebel Slovenija je v okviru Organizacije Združenih narodov (OZN) predlagala, da se 20. maj razglasi za svetovni dan cebel. Letos smo praznovali 3. svetovni dan cebel. Mar­ljive cebele se ne menijo za virus, mi pa se nismo mogli družiti, zato smo svetovni dan cebel obeležili na daljavo. Gledali smo fi lme o cebelah, ucili smo se pesmi, Milica Marjanovic, Sofi ja Mihajlovic, Kosta Baroš in Đorde Ba­roš so izdelali cebelico iz papirja, Jovana Risojevic pa je spekla sladke cebelice, ki kar cakajo, da poletijo v naša usta. Med ucenci so tudi cebelarji - Kosta in Đorde Baroš rada pomagata svojemu dedku. Letošnjo pomlad je zaznamovalo delo na daljavo, a v pesmih z akrostihom smo ujeli pravo pomladno razpoloženje. Ptice pojejo. Poje narava vesele pesmi  Otroci so veseli. O življenju in lepoti Mama sadi rože. Morja, gozda in sonca, Listje zeleni. Letijo metuljcki, kot  Avtobus vozi ucence na izlet. Angeli,  Dnevi so soncni.Dobro nam prišla pomlad! Vuk Kantar Anastasija in Andela Babic Pomlad je naš najljubši letni cas in tedaj vse raja. Okoli nas rastejo rože in jih je polna veja. Majhne cebele so zelo pridne in kasneje vsi dobimo med. Lahko vidimo, da ob rekah ni vec led. Ampak so tudi gozdovi ozeleneli, Da bi ptice prinesle pticke na svet. Miloš, Marija in Marko Budiša Ob pesmi Toneta Pavcka Nekaj je v zraku smo razmišljali, kaj je v zraku spomladi. Žvrgolenje ptic, žuborenje (šumenje) vode, nemir, elan, gibanje, pelod, hrepenenje, buj­nost življenja, krhkost novega življenja, moc narave, ki se budi, in milost ustvarjalca, kateri to daruje. Ksenija Urdih Jaz bi rekla, da je spomladi v zraku vonj, ki prinaša navdih in daje ljudem veliko energije. Jovana Risojevic V zraku je dišava cvetov in topline. Letošnja pomlad je bila drugacna. Bil je sneg in hladen veter. Ana Benkovic Spomladi je v zraku zelo dobra energija. Toplota ogreje dušo. Sonce daje novo upanje v boljši jutri. Nikola in Jelena Grbic Spomladi je v zraku veselje, igrivost, vzburjenje, navdušenje, vse cveti in kraljuje ljubezen. Ljiljana Memon V zraku je vonj rož in vonj dobrega razpoloženja. Aleksandra Špehar Vse diši zelo lepo. Rože in trava se budijo, tudi ljudje se budijo in vse lepo zeleni. Ljudje so srecni. Ljubezen je v zraku. Tamara Stanišic Nov zacetek. Za rože, ki cvetijo, za naravo, ki se vraca, za nebo, ki je spet modro, za ljubezen, ki je živa, za sreco, ki se je prerodila. Aleksandra Zrnic Spomladi se v zraku cuti energija, zaradi katere se ljudje prebujajo iz zimskih sanj. Nikola Cukovic Spomladi se vse prebuja. Prebujamo se vsi iz zimskega sna, pospravljamo zimsko obleko v omaro in vzamemo ven kolesa. Mislim, da je spomladi želja, da smo aktivni, da potujemo, da gremo na dolge sprehode v naravi s prijatelji in obiskujemo svojo družino, najvecja. V zraku spomladi je sreca in veselje med vsemi in narava, ki cveti, ljudje, starejši in mladi, ki preživljajo lepe case skupaj in delajo poletne nacrte. Slobodan Peulic Razmišljamo ob poeziji Toneta Pavcka Na svetu si, da gledaš sonce, na svetu si, da greš za soncem, na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš – sence. Moje mnenje je, da je to zelo lepa pesem zaradi tega, ker govori o tem, da greš vedno proti dobremu in pustiš vse slabo, kar se ti dogaja. Tamara Stanišic Zame sonce predstavlja dobroto. Vedno bi morali slediti dobroti, biti z dobrimi ljudmi in biti dobri. Le tako lahko premagamo temo - ne le v svetu in v drugih, ampak tudi v nas samih. Aleksandra Zrnic Všec mi je ta pesem. Govori, da smo vsi na tem planetu rojeni, da postanemo Sonce. Gledati moramo lepo in pozitivno stran življenja. Iti moramo za svojimi sanjami, proti zvezdam. Da ob­sijemo vse okoli sebe in naredimo kar najlepše življenje drugim in sebi. Tako kot Sonce moramo širiti toploto in ljubezen. S svojimi pozitivnimi mislimi in dobrimi deli lahko odženemo temo. Sanda Topic Materi Dalec so moja polja. Pusta in sama. Dalec je mali, kamniti svet. In dalec si ti. Med nama so tuji obrazi in blodnje minulih let. Clovek gre za boljšim življenjem, znanjem, svojimi željami v druga mesta, kjer bo tujec. Morda je srecen tam, ampak bo vedno srcno ljubil domovino. Nikoli ne bo pozabil na njo, niti na svojo mamo. Otroštvo oblikuje cloveka. Mihaela Lunic Najbolj všec mi je pesem Materi, ker me je spomnila na mojo mamico in razdaljo med nami. Vanja Peric Slovenske pesmi Ti si za zmeraj mlad veter v polju, zvezda na nebu. Izberem ta verz. Nostalgicen je, a nekako poln upanja. Spominja me na pomlad. Ana Benkovic Tam na koncu polja Ni vse tako, kot se zdi brezskrbno, veselo. Mnogim se je življenje zapelo, da cloveka boli. In naprej ne gredo, a nazaj ni poti. Kakor na mestu drevo štejejo svoje dni. Ko sem prebrala te verze, sem se spomnila vseh starejših ljudi, ki so sami in bolni in nimajo nikogar, da bi jih razveselili. Ti verzi so na mene naredili mocan vtis. Slobodanka Malicevic Pot gre od doma in k njemu se vrne kakor lastovka ali izgubljeni sin. Silne razdalje neka dlan strne in v vozel zaveže za star opomin. To pesem sem izbrala, ker piše pesnik o odhodu od doma, to pa caka tudi mene, ko koncam srednjo šolo. To je potrebno, da bi poskrbela za svojo prihodnost, a težko se bom locila od mame in babice. Pesnik omenja lastovke, ki se vracajo, in želim si, da bi se nekega dne, ko bo vse boljše, tudi jaz vrnila, kot se lastovke vracajo. Andela Đekic Popotnik A ce ne prideš ne prvic ne drugic do krova in pravega kova poskusi vnovic in zopet in znova. Nikoli ne smete obupati, saj nikoli ne veste, kdaj boste lahko uresnicili, kar želite. Gorana Retel V tej pesmi je Tone Pavcek je s svojo preprosto besedo ujel srž življenja, ljubezni, zvestobe, minevanja. Njeni verzi klicejo življenje in upanje. Bojana Derkuca Bevandic Ta pesem je na mene naredila najmocnejši vtis. Pove nam, da živimo življenje v najvecji meri. Da se borimo za stvari, ki so nam pomembne v življenju, dokler ne dosežemo želene­ga. Ne pustimo se zadovoljiti s povprecnimi rešitvami. Sanja Katan Grbic Srce V srcu, ce je ta pravo, je zmeraj prostora za tisoc imenitnih stvari, ki jih ljubiti mora vse, kar živi. Mislim, da je za ljubezen vedno in za vedno dovolj prostora. Vedno za ljubezen imamo dovolj moci, želje, casa, idej in vsega tega, cesar prej nismo imeli, tega, kar nam je ljubezen dala za da­rilo. Bodimo zaljubljeni v cloveka, v dobro knjigo, custven fi lm, lepo sliko, staro fotografi jo ... Elena Lunic Cez soline In sva kot dva galeba, dve cigri, dva glasova v tišini jutra, dva otroka in dva grobova. V pesmih Srce in Cez soline je Tone Pavcek na metaforicen nacin predstavil znacilnost ljubezni v življenju vsakega posameznika. V prvem primeru je to splošna ljubezen do življenja in vsega v našem okolju. V drugem primeru pa je ljubezen, ki jo potrebuje vsak clovek in k njej teži. Rastko in Aleksandar Zrnic Živeti, zmeraj do kraja, preživeti, zaceti s kraja. Te verze bi morali imeti v mislih v tem casu, ko na hrbtu nosimo veliko strahov, negotovos­ti, tesnobe, stresa, in ko moramo zbrati pogum, da gremo naprej. Ksenija Urdih Moje mnenje ob pesmi Srce je, da je realna in nekakšna ljubezen, ker piše, da je v srcu do­volj prostora za vse in da bi morali imeti radi vse. Pesem Popotnik je na mene naredila velik vtis, saj pravi, da ce imate cilj, bi morali iti do konca, da ga dosežete. Tudi ce ga ne dosežete na en nacin, poskusite znova. Ob pesmi Pesem o zvezdah sam se zamislila, ko govori o tem,  da so vsi edinstveni in živijo po svoje, vsi imajo obcutek, zakaj so na tem svetu - kot zvezde na nebu ... in obožujem zvezde! Ivana Kerševan Verzi Toneta Pavcka na preprost, moder in topel nacin govorijo o številnih pojavih okoli nas in pojavih v nas. Njegovi verzi nam govorijo, naj se ustavimo in opazimo reko, polje, zvezde, popotnike, z eno besedo življenje, ki nas obdaja. Dubravka Bevandic Bucalo Strip = Strup Kako pregnati virus? Javni sklad za kulturne de­javnosti je razpisal natecaj S stripom proti virusu. Prejeli so 383 del. Poglejte dela naših ucencev. Vuk Kantar Leonora Štefanac Anastasija Babic Iva Potkonjak Đorde Baroš Kosta Baroš TO SMO MI Bilten je založilo Društvo Slovencev RS Triglav Banjaluka Pripravila Barbara Hanuš, uciteljica dopolnilnega pouka slovenšcine Oblikovanje Darko Domazet Tisk Grafi d d.o.o. Banja Luka Urad Vlade Republike Slovenije Ministarstvo prosvjete i kulture za Slovence v zamejstvu in po svetu Republike Srpske Grad Banjaluka Banja Luka Društvo Slovencev Republike Srbske »Triglav«, 78000 Banja Luka, Omladinska 89; tel/fax: +387 51 263-155 e-mail: drustvo.slovencev.triglav@gmail.com; www.udruzenjetriglav.com facebook: Udruženje Slovenaca RS "Triglav" Banja Luka