JELOVICA EKONOMSKE ZAKONITOSTI JELOVICO NISO OBŠLE KAKO POSLOVATI BREZ KRATKOROČNIH POSOJIL GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA JELOVICA LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA Na nekaterih ..izsiljenih" zborih delavcev je bilo pred časom govora tudi o tem, zakaj Jelovica posluje stalno na meji svoje rentabilnosti, zakaj so osebni dohodki med najnižjimi v tej branži, zakaj se ne pazi na surovine, zakaj .. .? Vprašanj je več kot dovolj za malo daljšo obravnavo teh stvari, ki bi jih lahko strnili kar v nekakšno „učno uro ekonomije". Seveda ni namen tega sestavka opravičevati težav, bolj pokazati na to, da stvari niso odvisne le od vodstvenih ali prodajnih delavcev, temveč kar precej tudi od vseh delavcev v proizvodnji. Osnovna ugotovitev mimo katere ne moremo je ta, da Jelovi- 1. MAJ NA KRIZNI GORI Prvomajsko srečanje na Križni gori, ki ga letos organiziramo že sedmič, postaja tradicionalna in priljubljena oblika obeleževanja delavskega praznika. Tudi letos pričakujemo okrog 4.000 obiskovalcev. Prireditev se bo začela ob 11. uri s kulturnim programom in podelitvijo Srebrnih znakov ZSS zaslužnim sindikalnim delavcem. V programu bodo sodelovali škofjeloška godba na pihala, tamburaški orkester Bisernica ter folklorna skupina iz Stare Loke. V družabnem delu prireditve bo igral za ples in razvedrilo ansambel Jevšek. Lovska družina pripravlja gostinsko ponudbo z jedmi na žaru in lovskim golažem v spominskih latvicah. Predvidevamo tudi ponudbo domačega peciva, ki jo bo pripravil aktiv kmečkih žena pri Kmetijski zadrugi. M. S. temeljito analizo tudi poskusiti odpraviti. Prav za to ta prispe- LETO XVIII ST 3 vek' APRIL 1989 KAJ JE FINANČNA SITUACIJA DO? Pod tem naslovom si pač vsak misli svoje in razmišlja o določeni vrsti problemov, v resnici pa zajema pojem finančnega položaja DO celo vrsto analitičnih pristopov in razlage stanja, v kateri se nahajamo. Mislim, da je najboljše izhodišče prikaz stanja v začetku leta oz. ob sestavitvi zaključnega računa z 31/12-1988. Velikokrat govorimo in nas skrbi le slab ..finančni" rezultat ali slaba uspešnost poslovanja, ki je prikazana v bilanci uspeha. Vendar je uspešnost le rezultat poslovanja določenega obdobja (npr. enega leta), ki sicer di- Na tovarniškem dvorišču Jelovice v Škofji Loki in seveda tudi v Preddvoru je v tem trenutku izredno veliko hlodovine. Tako sliko, ko jo je videti tokrat so delavci vselej želeli, to pot pa je to nekoliko slabša stvar. Hlodovina namreč veže velika obratna sredstva, kapital pa je drag. Vendar Jelovica ima preveč grenkih izkušenj iz preteklih let, ko je zaradi primanjkovanja lesa bila sprašljiva celo proizvodnja. Zato je tudi razumljivo, da so zaloge hlodovine tako velike, (foto: p. mravlja) ca že kar nekaj časa mora poslovati z najemanjem najrazličnejših posojil, ki so po pravilu kratkoročna in seveda krepko draga. Če teh obresti za posojilo ne bi bilo, potem bi Jelovica lahko znižala cene svojih izdelkov, več prodala zaradi tega, imela boljše osebne dohodke, zadovoljne delavce. Tako pa se je pač potrebno spopasti s temi težavami in jih s IZ VSEBINE: — Slabi trendi se nadaljujejo — Sejmi — Norme prave ali ne — Novost v prodaji — akviziterji — Da nebi gorelo — Akcija gasilcev in športnikov — Nagradna križanka rektno tudi vpliva na finančno stanje oz. premoženjsko bilanco, ki jo imenujemo bilanca stanja. Z uspešnostjo ali neuspešnostjo poslovanja nekega obdobja samo vplivamo na povečanje ali zmanjšanje premoženja oz. si ustvarimo boljši izhodiščni položaj za prihodnost ali pa ga poslabšamo. V bilanci stanja prikazujemo na aktivni strani sredstva, s katerimi upravljamo, na pasivni pa vire finansiranja teh sredstev. Poglejmo kar v grobem številke s stanjem 31/12-1988. Zaradi enostavnosti bomo obravnavali samo glavne oblike poslovnih sredstev in virov. velikostjo cca 49.500 mio din komaj pokrivajo naša dolgoročna sredstva v obliki osnovnih sredstev in dolgoročnih plasmajev v velikosti cca 50.000 mio din. Za dolgoročna obratna sredstva (npr. določen nivo povprečnih zalog) nimamo ustreznih virov. Niti ni toliko pomembno, gli so to lastna sredstva ali izposojena ali sredstva sovlagatelja, samo morala bi biti dolgoročna. Koliko dni ali mesecev bi zdržali ob ..razprodaji" do dneva nastanka popolne nelikvidnosti, je seveda odvisno od rokov za vračilo ali plačilo, ki bi ga zahtevali naši upniki. Torej nujno rabimo še SREDSTVA: v mio din Osnovna sredstva (posedanji vrednosti) 40.701 Dolgoročni plasmaji (združena in posojena sredstva) 9.247 Zaloge (repromaterial, polizdelki, izdelki) 31.479 Razmejeni revaloriz. odhodki (iz poslov. I. 1988) 5.321 Druga obratna sredstva (denar, vr. papirji, terjatve) 10.890 Kratkoročni plasmaji (potrošniški krediti) 2.662 10.300 SKUPAJ Kakšna je likvidnost podjetja, pa je sedaj odvisno od tega, kdaj lahko posamezna sredstva vnovčimo, če bi začeli na določen dan npr. razprodajo. Denar je takorekoč najlikvidnejše sredstvo, vse drugo pa že manj, nekatere stvari je možno vnovčiti v nekaj dnevih, druge nekaj mesecih, nekaterih pa mogoče sploh ni možno prodati. Po drugi strani pa imajo ta sredstva določene vire, ki so lahko last podjetja (trajni lastni viri) ali so izposojeni in še ti nekateri dolgoročno, drugi pa tudi le za nekaj dni ali mesecev. Ko primerjamo obe strani: vnovčlji-vost sredstev, s katerimi razpolagamo in pokritost teh sredstev z lastnimi ali tujimi viri na krajše ali daljše roke, ugotavljamo našo likvidnost (vnovčlji-vost). Če trajnih sredstev (osnovna sredstva + dolgoročni plasmaji, zaloge) nimamo pokritih z dolgoročnimi viri (lastnimi ali izposojenimi) in imamo za to npr. kratkoročna posojila, se lahko zgodi, da bi v primeru potrebe po enkratnem vračilu le-teh, postali nelikvidni. Kratkoročna sredstva: denar, menice, terjatve iz prodaje in podobno, pač ne bi zadostovala za pokritje takega vračila v trenutku, ko bi morali vrniti kredite upniku. VIRI: Poslovni sklad (trajni lastni viri) Združena sredstva Dolgoročni krediti Obveznosti (dobavitelji, menice. Kratkoročni krediti SKUPAJ dodatne trajne vire za poslovanje. Slika premoženjskega stanja nam je potrebna zato, da lažje razumemo dnevno stanje in gibanje likvidnosti v tekočem poslovanju. Da se lahko proizvodni proces normalno odvija, je potrebno tekoče skrbeti za potreben denar, da nabavimo repromaterial, izplačamo osebne dohodke, pokrijemo vse ostale stroške in ne nazadnje: plačamo zelo visoke obresti za izposojena sredstva. V tem primeru pa je zelo važno, kakšna je sestava naših virov in kako dragi so. Izposojamo si pri dobaviteljih (ker določen čas ne plačamo računov ali odložimo plačilo z izstavitvijo menice), pri bankah (za kredite za izvoz in osebne dohodke, za stroje, za zaloge itd.) in pri drugih podjetjih (za nekaj dni ali več mesecev). Obresti vgradimo kot strošek finansiranja v kalkulacijo prodajne cene in če se prodaja normalno odvija in dobimo tudi ustrezno plačilo, smo torej normalno rentabilni. Inflacija sicer povečuje v denarni vrednosti izraženo velikost naših dolgov, ker si pač moramo vedno več sposoditi zaradi višjih cen repromateriala, višjih osebnih dohodkov itd., vendar če obdržimo enako strukturo v mio din 38.760 424 10.296 avansi...) 29.696 21.124 100.300 Prve tri vrste virov bi lahko virov oz. ne poslabšamo naše opredelili kot dolgoročne in z premoženjske bilance oz. jo ce- lo izboljšamo (ustvarimo akumulacijo za poslovni sklad), smo poslovno uspešni. Vendar, kaj smo ugotovili: ob pomanjkanju lastnih virov oz. ob pomanjkanju dolgoročnih virov, poslujemo ob pomoči velike količine izposojenih kratkoročnih sredstev z visoko ceno, t.j. obrestmi. Če teh ne bi bilo, bi lahko pocenili izdelke, več delili za osebne dohodke in povečali akumulacijo. Kaj storiti? Zelo ozko finanč- no ugotovitev bi postavili takole: zmanjšati porabo denarja: — znižati zaloge — skrajšati čas vezave denarja v zalogah (hitreje obračati zaloge) — skrajšati proces proizvodnje — znižati stroške poslovanja (porabo materiala in ostalih stroškov) — itd. Rekli boste: saj zato smo tukaj in to tudi delamo! Ali res? Smiljana Oblak SLABI TRENDI SE NADALJUJEJO — REZULTATI 3 MESECEV PROIZVODNJA DOBRA — PRODAJA SLABŠA Spremljanje proizvodnih rezultatov bo moralo postati obvezno tudi za tiste delavce, ki se sicer ne spoznajo prav veliko na številke. Le tako bodo lahko razumeli nekatere dogodke, ki so posledica denimo zaostajanja proizvodnje ali slabe prodaje. Tako bi tudi protesti zaradi slabih osebnih dohodkov bili bolj realni, predvsem pa bi lahko delavci sproti veliko bolj opozarjali na probleme in težave. Kot je že v naslovu zapisano so rezultati ,,dvolični". Po eni strani je namreč proizvodnja v večini obratov dobra (zaostaja le proizvodnja montažnih objektov), po drugi strani pa je prodaja kar pod planom in tako se precej večajo zaloge. Te pa vežejo precej denarja in kot vemo to slabša poslovne rezultate. Predvideno optimalno dvomesečno zalogo (največ dva meseca naj bi bilo blago v skladiščih) dosega le malo izdelkov. Večina jih je v skladiščih dalj časa. Le izvoz vratnih kril, ki so v skladišču le pol meseca in pa obloge, ki so v skladišču povprečno le en me-- sec in pol so skladiščeni manj kot je predvideno. Na meji so polkna in program oken Jelo-bor SU in troslojna okna SU 3. Kar tri mesece pa so v skladiščih po obratih in poslovalnicah okna Termoton in vratna krila, še slabše pa je z ostalimi izdelki, ki so v skladiščih še dalj. Iz vsega povedanega sledi le ugotovitev, da je rentabilnost poslovanja v Jelovici vse bolj sprašljiva. Prav lahko se zgodi, da bo potrebno vzeti kar nekajdnevni dopust, da se zaloge ne bodo več povečevale. Sicer pa bomo videli kako bo s povečano prodajo v teh dveh najbolj prodajnih mesecih kot sta april in maj. DOSEGANJE PLANA PROIZVODNJE: PLAN DOSEŽENO Indeks Mas. Kum. Mes. Kum. Primarna 12.778 34.337 15.428 38.605 121 112 Stavbno pohištvo 73.444 198.145 74.383 200.816 101 101 Proizvod. MO 11.237 29.498 7.960 21.072 71 71 97.459 261.980 97.771 260.493 100 99 Močno preseganje plana izkazuje primarna proizvodnja, predvsem na račun žage in sušilnice v Preddvoru. Stavbno pohištvo z enotami na Starem Dvoru zastavljene cilje izpolnjuje v pvvprečju 100 % za mesec marec in 96 % v obdobju od januarja do marca. Rezultat znižuje obrat proizvodnje letev in dopolnilnega programa, posamezni izdelki pa kažejo naslednje rezultate: Plan DOSEŽENO Indeks Mes. Kum. Mes. Kum. Okno U, SU, SU3 4.781 12.549 4.727 12.364 99 99 Krila 4.688 12.891 7.876 20.500 168 159 Vhodna vrata 950 2.492 1.041 2.681 110 108 Tudi vsi dislocirani obrati so v tem obdobju nad pričakovanimi rezultati. Žal se nekateri izdelki proizvajajo na zalogo (podboji). PLAN Mes. Kum. Termoton 8.727 22.909 Vidni podboji 3.979 10.913 Slepi podboji 3.094 8.508 Polkna 4.181 11.498 DOSEŽENO Indeks Mes. Kum. 9.593 26.046 110 114 4.709 14.468 118 133 3.342 10.075 108 118 3.484 10.917 83 95 Zaloge v skladiščih predstavljajo vse večje breme za Jelovico. Ali bo povečana prodaja zaradi novih komercialnih prijemov in povečane propagande in vrhunca gradbene sezone k praznenju skladišč bomo videli čez dober mesec dni. Proizvodnja montažnih objektov kumulativno izpolnjuje plan s 70 odstotki. Tak rezultat krojijo proizvodnja oblog z 80% doseganjem, stanovanjske hiše za domači trg z 76 %, za izvoz je narejenih samo 6% m2, poslovnih objektov je za 188 % več. Prodaja Po treh letošnjih mesecih je plan prodaje pod pričakovanjem. Meseca februarja se je sicer indeks prodaje povzpel kar na 116%, vendar januarski in marčevski rezultati le-tega znižujejo — prodaja je 12% pod planom. Posamezna področja prodaje plan zelo različno dosegajo, v obdobju januar—marec so poslovalnice v okviru lastne trgovske mreže zaostale za 14%, prodaja montažnih hiš skupaj z grosisti zaostaja za 4 %, izvoz pa presega plan kar za dobrih 19 %. Predvsem izvoz stavbnega pohištva močno presega planirane cilje — za 102 %. N.T. SEJMI USPEH Z VRTNIMI GARNITURAMI Jugoslavija je svetovna sejemska sila. Po številu sejemskih prireditev smo v Jugoslaviji pred mnogimi razvitimi državami. Vendar pa so sejmi pri nas vedno manj specializirani po panogah. Glede na čas prireditve in obiskanost sejma določimo, ali bomo prisotni pri proizvajalcih gradbenih materialov, pri lesno predelovalni industriji, pri obrtnikih ali na gozdarsko kmetijskih sejmih. Kakšna je dejanska korist od sejmov? Poleg tega, da je Jelovica prisotna na sejmih s predstavitvijo celotnega prodajnega programa, na vsakem sejmu predstavimo še nekaj novitet. Na sejmih sklepamo pogodbe, pridobivamo nove poslovne partnerje, skratka komuniciramo s kupci. Razgovore s kupci izkoristimo večkrat tudi za izpolnitev anket, s katerimi zbiramo informacije s trga o novih izdelkih in izboljšavah, o poznavanju Jelovice, o poslušanosti reklame itd. so bili mnenja, da bi morali vrtno garnituro prodajati tudi na drugih prodajnih mestih (Nama, Metalka, Slovenijales .. .) ne le v poslovalnicah Jelovice. No, nekaj smo na tem področju že storili, saj smo se povezali z Metalko iz Ljubljane, ki že v svojih devetih prodajalnah po Sloveniji prodaja tudi izdelke iz proizvodnega programa Jelovice. Od 3. do 7. aprila smo sodelovali na sejmu gradbeništva v Gornji Radgoni s predstavitvijo celotnega prodajnega programa Jelovice. Največji poudarek Tak je bil pogled na sejemsko predstavitev Jelovice na sejmu gradbeništva v Gornji Radgoni. V mesecu marcu smo prvič sodelovali na sejmu Alpe Adria v Ljubljani. Glede na specifiko sejma smo v okviru paviljona SAM iz Zagreba predstavili obiskovalcem le zložljivo vrtno garnituro. Obisk sejma je bil presenetljivo velik, izredno pa je bilo tudi zanimanje za našo vrtno garnituro. Obiskovalci so bili prijetno presenečeni, da Jelovica, katero so poznali le po proizvodnji oken, vrat in montažnih hiš, izdeluje tudi tako prijetne, predvsem pa praktične vrtne garniture. Naš namen, predstaviti obiskovalcem nov proizvod, je bil torej v popolnosti izpolnjen; obiskovalci pa smo posvetili predstavitvi novih izdelkov in sicer: masivna vhodna vrata VARIANT, polkno z gibljivimi lamelami, stilna notranja vratna krila — polna in zastekljena. Vhodna vrata VARIANT in zastekljena stilna notranja vrata so bila dekorirana z vzorcem na steklu, kar so obiskovalci ugodno sprejeli. Da gre razvoj naših izdelkov v pravilno smer nam dokazujeta tudi podarjeni plaketi za tehnološki napredek, ki smo jih prejeli za masivna vhodna vrata VARIANT ter za polkno z gibljivimi lamelami. V aprilu smo sodelovali tudi na Na ljubljanskem sejmu Alpe Adria, kjer je iz leta v leto več in kakovostnejših razstavljalcev se je Jelovica predstavila samo z vrtnimi garniturami, ki so pri obiskovalcih in tudi pri kupcih naletele na izredno ugoden odmev. Mednarodnem sejmu kmetijstva in gozdarstva v Kranju, kjer smo prav tako predstavili naš prodajni program ter nove izdelke. Omenimo naj še, da smo na vseh sejmih kupcem poleg običajnih prodajnih pogojev nudili tudi dodatni 5-odstotni sejemski popust. Marinka Berčič Cveta Vilfan NORME PRAVE ALI NE BODO PRIDNI NAGRAJENI ALI KAZNOVANI ? Delavski svet je pred kratkim obravnaval tudi zanimivo poročilo o tem, kako nekateri posamezniki presegajo svoje norme za izjemno visoke odstotke. Ker je to vsekakor vprašanje, ki je zahtevalo temeljitejšo analizo jo je pripravila posebna strokovna služba. Uvodoma je treba povedati, da nedoseganja normativov ni bilo. Torej vsi izpolnjujejo svoje norme kot je treba. Predvsem pa so vsi normativi postavljeni tako,- da bi jih vsak delavec moral tudi minimalno presegati. Drugo vprašanje pa je sedaj visoko preseganje norm, ki je bito v nekaj preteklih mesecih. dela — boljši materiali — slabša kvaliteta dela — združevanje operacij, ki so bile normirane posebej — delo enega delavca na operacijah, kjer sta zaradi teže ali velikosti obdelovancev predvidena dva — ure praktikantov in vajencev — nepravilno evidentiranje ur, poleg tega pa v nekaterih primerih tudi prenizki normativi, zato so bili sprejeti (ali pa še bodo, ker je preverjanje še v teku) naslednji ukrepi: Normativi v obratu Gorenja vas se na operacijah montaže okovja in površinske obdelave povišajo od 10 do 20 % in dodatno vskladijo z normativi na enakih operacijah v obratu 224. V obratu vhodnih in garažnih vrat bodo na novo postavljeni normativi na operacijah montaže opažnih letvic. Operacije v zvezi z montažo podbojev, kjer sedaj prihaja do združevanja operacij, bodo na novo oblikovane in postavljeni tudi ustrezni normativi. Dolgoročno pa bomo v tem obratu pristopili k boljši ureditvi delovnih mest in postopkov ter v okviru finančnih možnosti k modernizaciji ter na podlagi tega k prenormiranju, kar pa v okviru možnosti velja tudi za vse ostale obrate. V obratu letev in dopolnilnega programa je preverjanje normativov na operacijah površinske obdelave različnih elementov pokazalo, da seje zaradi boljšega materiala (sredstva za površinsko obdelavo) precej poenostavil in skrajšal delovni postopek in bo temu ustrezno prilagojen normativ. Pregled vratnih kril v obratu 228 je operacija, na kateri je bil normativ postavljen na število kvalitetnih vratnih kril, ki jih morata delavki pripraviti za površinsko obdelavo in je zato bistveno povezan s kvaliteto dela, pa tudi s kapaciteto linije, ki se je povečala z uveljavitvijo novih normativov. Preverjanje je še v teku. Kljub postavitvi novih normativov oz. povečanju le-teh pa je še naprej pričakovati visoke presege nekaterih delavcev zaradi njihove visoke učinkovitosti, ki gre tudi na račun njihovega zdravja, pa tudi zaradi že prej navedenih vzrokov, zaradi katerih se predvsem na ročnih delovnih mestih da normative precej presegati. Zgovoren je tudi podatek o precej nižjih povprečnih presegih normativov v furnirnici, odkar je zaradi slabe kvalitete furnirskih formatov poostrena kontrola kvalitete. I. Ribnikar NOVO - NOVO - NOVO V mesecu decembru 1988 in januarju 1989 je bilo na 23-tih operacijah zabeležno doseganje normativov med 150 do 180 % medtem, ko je ena delavka na več operacijah dosegala normative v decembru 235 % in v januarju 267 %. Operacije, na katerih so bili visoko preseženi normativi, so naslednje: — v obratu Gorenja vas več operacij na montaži okovja in površinski obdelavi (6 delavcev) — v obratu vhodnih in garažnih vrat več operacij pri montaži podbojev, montaži letvic na vratna krila, montaži vrat in profiliranju ter vrtanju (5 delavcev) — v obratu letev in dopolnilne- ga programa operacije na površinski obdelavi (1 delavka) — v obratu notranjih vrat na operaciji pregled vratnih kril (2 delavki). Večje presege dosegajo že dalj časa isti delavci in to tudi na operacijah, kjer ostali dosegajo normative v mejah povprečja, zato je treba povedati, da so preseganje pri teh delavcih med drugim tudi rezultat večjega prizadevanja in boljšega izkoriščanja delovnega časa oz. nadpovprečne učinkovitosti. Ob preverjanju pa smo razen zgoraj omenjenega zasledili še naslednje vzroke za visoko preseganje: — spremenjen, hitrejši način Okvirna konstrukcija krila in podboja je izdelana iz lepljenega in furniranega lesa smreke/jelke, ki omogoča večjo stabilnost. Za-steklitvene letvice, polnilo in odkapna letev so izdelane iz masivnega lesa. Debelina vrat je 60 mm. Dvojna brazda in tesnilo, ki poteka po celotnem obodu krila, omogočata dobro tesnenje vrat. Z vgraditvijo treh trikrilnih cilindričnih spon in varnostne zapore KRPAN je preprečeno povešanje oz. krivljenje krila. Polnilo je okrog in okrog zatikano s silikonskim kitom, ki preprečuje vdor vode med polnilo in letvice. Lepo oblikovana masivna odkapna letev pa poleg estetske funkcije tudi zmanjšuje možnost vdora vode med krilom in pragom. Steklo je termoizolacijsko — ornament. Površinsko so vrata obdelana na dva načina: — z brezbarvnim impregnacijskim premazom, ki omogoča kupcu nadaljno barvno obdelavo po lastni želji; prozorni silikonski kit lahko zamenjate z barvnim, — z osnovnim impregnacijskim in pigmentiranim lazurnim premazom. Celotno estetsko dovršeno obliko pa zaključuje nova oblika kovane poba krene kljuke in ščita. Vhodna vrata VARIANT lahko kombinirate z ustreznim stranskim elementom v dveh izvedbah. ŠE ENA NOVOST V PRODAJI PREDSEDNIK Z ODSLEJ POMOČ IZKUŠNJAMI AKVIZITERJEV Med novoizvoljenimi organi je bil pred kratkim izbran tudi delavski svet. Za predsednika so izmed sebe izvolili Antona Zupana. Seveda je treba o predsedniku, ki bo 2 leti vodil delavski svet in posredno kar precej vplival na gospodarske rezultate Jelovice spregovoriti nekaj več, da ga boste pač spoznali. Anton Zupan je delavec Jelovice že od leta 1961. Začel je v takratni „Roleti" v Kranju kot izmenovodja v ročni delavnici, potem je bil kar precej let v Preddvoru, kjer je po nekaj let menjal ,,funkcije" in sicer je bil izmenovodja proizvodnje rolet, izmenovodja proizvodnje podbojev, vodja ehnološke priprave dela, delal v operativni pripravi dela, sedaj pa je skoraj 3 leta vodja obrata Kranj. Torej delovno dobro podkovan predsednik. In kako je z njegovim ,,družbeno političnim" delom? Lahko bi rekli, da ima Jelovica predsednika z dobrim pedigrejem. V preteklih letih je namreč kar precej dobro opravljal vrsto funkcij in si je torej nabral precej izkušenj za tako vplivno delo, kot je vodenje delavskega sveta. Tako je bil večkrat v svetu enote na obratu (predsednik, namestnik), podpredsednik CDS Jelovice, predsednik 00 sindikata na obratih Kranj in Preddvor, predsednik konference sindikata Jelovice, en mandat član DS Jelovice; vseh odborov in komisij, katerih tudi član je bil doslej pa se ne spominja več. In kako gleda sedaj na funkcijo, ki jo je dobil v Jelovici? „Mislim, da je vodenje delavskega sveta resno in odgovorno delo. Prejšnja leta so bile namreč stvari veliko bolj planirane in dogovorjene in tako tudi lažje obvladljive. Sedanje razmere, ko človek ne ve kaj bo jutri pa pred delavski svet, ki v celoti odgovarja za rezultate podjetja, seveda postavlja res hude zahteve. Seveda mislim, da je sestava sedanjega delavskega sveta dovolj dobra, da bomo tem nalogam kos. Vendar pa vseeno ni taka, da bi bil povsem miren. To pa zato, ker se je v demokratičnem postopku, ki smo ga tokrat imeli za volitve članov delavskega sveta pač izvolilo tiste ljudi, ki imajo pri ljudeh največ zaupanja. Seveda pa vselej to niso strokovnjaki za določena področja, ki bi jih verjetno potrebovali za kakovostno delo. Seveda pa s tem ne rečem, da niso izbrali dobrih ljudi. Celo več. Mislim, da so delavci izmed sebe izbrali najboljše. Malo me skrbi tudi to, da sem kot predsednik zaposlen na dislociranem obratu v Kranju in seveda to le predstavlja določeno težavo. Če si v matični tovarni si pač zmeraj „pri roki" za kakšno potrebno hitro odločitev. Tako pa bomo pač s pomočjo strokovnih služb tudi te probleme, ki jih bomo obravnavali, vsaj mislim tako, uspešno rešili. Sicer pa sem optimist. To pa mi tudi narekuje moj začetek. Prve probleme sem namreč dobil že na prvo sejo, saj je bila takoj po „štrajku". Torej, če smo težko začeli bomo vsaj lažje nadaljevali in potem dobro končali svoj mandat. Sicer pa moram dodati še to, da je ta zahteva delavcev po višjih osebnih dohodkih razumljiva in da jo bomo seveda na vsak način morali izpolnjevati. Vsaj slediti inflaciji in imeti vedno realne osebne dohodke bo seveda zahtevna naloga, ki ji ne bomo tako zlahka kos. Vendar poskusiti je treba. Morda bomo ravno tu naredili svoj izpit, da bomo s produktivnostjo, ustreznimi cenami in dobro izvozno politiko uspeli zagotoviti take osebne dohodke, ki bi delavcem omogočali vsaj normalno življenje." Veliko uspeha pri uresničevanju te in drugih želja! Že v prejšnjem glasilu smo pisali o naporih za povečano prodajo izdelkov Jelovice. Kot je znano je namreč kar 80 odstotkov na domačem trgu prodanega stavbnega pohištva Jelovice prodala lastna prodajna mreža. Ker pa je želja, da bi se ti izdelki še bolj približali kupcem in da bi jim stavbno pohištvo ponudili takorekoč na gradbišču njihove hiše, smo se v Jelovici odločili za akvizitersko prodajo. Kaj je to akviziterski način? Najbolj enostavno povedano, podobno kot sedaj prodajajo knjige po domovih. Vsi ti akviziterji, ki bi takorekoč morali prodajati v vsaki vasi v naši domovini, naj bi pomembno povečali našo prodajo. Prepričani smo namreč, da najbolje poznajo trg novogradenj, po drugi strani pa jih tudi domačini dobro poznajo in jim bolj zaupajo. je poslovalnice ali pa kar po pošti. Poslovalnica pa bo potem odpremila kupljeno stavbno pohištvo. Prvi rezultati takega načina prodaje so že vidni, vendar še niso taki kot bi pričakovali. Verjetno se morajo na prodajalce malo navaditi kupci, pa tudi akviziterji bodo s časom pač postali ..mojstri" svojega poklica. Moramo povedati, da je že sklenjeno kar veliko akvizi- Jelovica bo torej razvila pravo mrežo akviziterjev. Pri tem bo seveda najpomembnejši izbor akviziterja. Obvladati mora lastnosti stavbnega pohištva, poznati dobro izdelke Jelovice, poznati mora principe komercialnega poslovanja. Akviziter bo kar na domu sklenil s kupcem zaključnico, kupec pa bo blago plačal na blagajni najbliž- terskih pogodb (predvsem Split, Sarajevo, Banja Luka, Čapljina), realizacija pa je nekoliko slabša, kar pa je razumljivo, saj mora kupec pač sam poskrbeti za plačilo. Zagotovo pa se bo tudi to počasi uredilo. Predstavništva o katerih smo že pisali, pa tudi vse več pomenijo v prodaji Jelovice. Doslej poznanim predstavništvom se bo tako v kratkem pridružilo še nekaj novih. Tako bo predstavništvo odslej tudi v Novem mestu, Tuzli, Titovem Užicu, nekje v Medjimurju (Varaždin, Bjelovar ali Virovitica) v Som-boru, Zrenjaninu, Pirotu, Vranju in Novem Pazarju. Še eno novost v prodaji kaže omeniti. Vse poslovalnice Jelovice, ki bodo seveda imele prostorske možnosti, bodo začele s prodajo tudi drugih gradbenih izdelkov in ne samo stavbnega pohištva. Tu so predvsem keramične ploščice, parket, letve in drugo kar se potrebuje pri gradnji. Na ta način bo kupec dobil veliko več na enem mestu kot doslej. Edino pri poslovalnicah letos ne bo veliko novega. Poleg tekočega vzdrževanja bo letos zagotovo končana le gradnja skopske poslovalnice. Pa še njena končna izgradnja se je zaradi pomanjkanja denarja kar precej zavlekla. Tako bo po vsej verjetnosti odprta šele tja proti koncu maja. B. Hafner PROMETNA NESREČA ZNOTRAJ TOVARNE Prve dni marca je prišlo v Jelovici Škofja Loka, na obratu v Starem dvoru do prometne nesreče. Ob novih sušilnicah „sop Krško" sta trčila skupaj naš viličar - 5 t, ki ga je upravljal voznik Lampreht Božo in tovornjak s priklopnikom last Staklopana iz Pančeva, z voznikoma Repert Džerdžom in Jeremič Bogdanom. Vozili sta prihajali obe iz nasprotne strani, viličar je nosil tovor desk, tovornjak pa je pravkar odhajal iz Jelovice. Do nesreče je prišlo zaradi oblaka pare, ki je izhajal iz sušilnice in pa slabe vidljivosti viličarja, ki je imel dvignjen tovor v višini oči, kar ga je oviralo pri pogledu naprej. Tako sta se vozili prepozno opazili in trk je bil neizbežen. Pri tem se je zložaj desk iz viličarja zrušil na kabino tovornjaka in mu jo popolnoma uničil. Komisija si je ogledala kraj nesreče in ugotovila ob prisotnosti miličnika iz postaje milice Škofja Loka, da je krivda na strani voznika viličarja in pa tudi zaradi pare, ki je izhajala iz sušilnic. 1 2 1 S REGRES V DVEH DELIH Po sindikalni listi je določeno, da naj višina regresa znaša 60 % republiškega povprečja OD za zadnje tri mesece. Ker pa povprečje za prve tri mesece letošnjega leta še ni znano, se bo regres izračunal za povprečje zadnjih treh mesecev v letu 1988. OD v SRS za obdobje 9-12/88 je znašal 1.105.943 din, 60% tega zneska pa je 663.566 din. Regres bo razdeljen v 3 kategorije, glede na višino OD in sicer bodo delavci, ki so v preteklem letu v zadnjih treh mesecih prejeli do 600.000 din, prejeli 800.000 din regresa, delavci, ki so prejeli od 600.000 do 800.000 din mesečno, bodo prejeli 650.000 din regresa, delavci katerih OD. je znašal nad 800.000 din pa prejmejo 500.000 din regresa. Regres naj bi se izplačal v dveh obrokih in sicer pri izplačilu OD v mesecu maju in juniju 1989. PESTRA IZBIRA LETOVANJ Strokovne službe v Jelovici so tudi za letošnje poletje pripravile vrsto možnosti za letovanje delavcev in upokojencev Jelovice. Ker ima tovarna sedaj kar 11 prikolic, svoj počitniški dom v Puli in pa brunarice na Pokljuki, je seveda možnosti za pestrost ponudbe velika in taka tudi je. Pa jo poglejmo: Letovanja bodo organizirana: — počitniški dom Pula — Banjška Bistrica na Češkoslovaškem — avtokamp Oliva Rabac (2 prikolici) — avtokamp „Pineta" Savudrija (1 prikolica) — avtokamp »Straško" Pag (1 prikolica) — avtokamp „Polari" Rovinj (2 prikolici) — avtokamp »Lanterna" Poreč (2 prikolici) — avtokamp „Mareda" Novi Grad (2 prikolici) — avtokamp »Čateške toplice" (1 prikolica) Orientacijske cene za letovanje so naslednje: Prikolice v avtokampih na morju (razen avtokamp Straško na Pagu) Prikolica na Pagu in v Čatežu Bungalov v Čatežu Počitniški dom Pula Letovanje na Češkoslovaškem Brunarice na Pokljuki 70.000 din 80.000 din/dan 100.000 din/dan 80.000-100.000 din/dan 100.000-120.000 din/dan št. I 50.000 din/dan II 40.000 din/dan lil 20.000 din/dan IV 30.000 din/dan V teh dneh je treba marsikaj postoriti tudi na počitniških prikolicah, ki bodo kmalu potovale na morje in kjer bodo vse poletje gostile delavce na zasluženem dopustu. Dokončne cene se bodo oblikovale v mesecu maju. Čeprav bodo letos cene izvenpenzionske porabe verjetno visoke, pa tudi regres ni prav posebno vzpodbuden, vseeno pričakujemo, da se bo kar precejšnje število delavcev odločilo za ponujene možnosti. Predvsem pa naj velja, da letos kriza še ni tako huda, da ne bi mogli na dopust. Kaj vemo, kako bo drugo leto. POŽARNE PREVENTIVE JE LAHKO VELIKO LETOŠNJI SINDIKALNI IZLETI Po posameznih obratih so bile posredovane knjižice na podlagi katerih so se delavci lahko odločali za posamezne smeri izleta. Člana 10 iz Gorenje vasi in Sovodnja sta izrazila željo, da bi na obeh obratih organizirali izlet samostojno in sicer v obratu Gorenja vas v Pulo (2 dni), v počitniški dom DO, na obratu Sovodenj pa na Primorsko s pripombo, da bi delavci obrata, kateri bi se želeli udeležiti ostalih organiziranih izletov imeli možnost udeležbe. Predlogi za izlet so bili naslednji: 1 dan: Pomurje, slapovi Krke, Škocijanske jame 2 dni: Prekmurje, Oktoberfest v Miinchnu, San Marino, Itali- janski Dolomiti, Budimpešta, Plitvice 3 dni: Kornati, Turčija. Oktet Jelovica je na 10 naslovil prošnjo v kateri so izrazili željo, da bi se pridružili izletu na Kornatsko otočje. Po razpravi je bil sprejet naslednji sklep, da bo v mesecu septembru organiziran 3-dnevni izlet na Kornatsko otočje. V mesecu juniju pa dvodnevni izlet v San Marino in enodnevni izlet v Škocijanske jame s pridržkom, da se poišče najboljšega ponudnika. Prijave za izlete bodo sprejemali: Bogataj Majda, Bilban Franc, Okorn Jože, Batagelj Mojca, Božanič Ivana, Kožuh Anica (Preddvor), Bizovičar Irena (Kranj), Trček Milena (Gorenja vas), Šega Ivanka (Sovodenj), Vilfan Cveta. D. M. STORIMO VEČ ZA OKOLJE Resnica je, da zmečemo za naprave, ki bi morale preprečevati onesnaževanje zraka znotraj in zunaj delovnih prostorov, veliko denarja. Nesreča pa je v tem, da te drage naprave niso učinkovite, ali pa zelo podvržene okvaram. Kadar pa to za silo deluje, vsi pozabimo na težave in naprav ne kontroliramo, ne čistimo, ne vzdržujemo toliko časa dokler ne pride zopet do večje okvare in onesnaževanja določenega območja. Menim, da so v zmoti tisti, ki mislijo, da so glavni onesnaževalci zraka tovarniški dimniki. Ne bo držalo, vsaj tam, kjer se kurijo predvsem lesni ostanki. Mislim, da problem zopet predstavljajo nevzdrževana kurišča in dimovodne naprave. Veliko lahko naredimo za izboljšanje stanja z redno kontrolo vseh naprav in takojšnjimi preventivnimi ukrepi, kamor spada predvsem redno čiščenje in popravila manjših okvar. Okolje onesnažujemo tudi na druge načine. Tako v DO kot tudi doma marsikaj strupenega na ,,šVerc" izlijemo v kanalizacijo ali kontejner (od odpadnega olja do raznih organskih topil), katere si najdejo pot do podtalnice. Tudi hrupa, ki ga povzročamo, naši sosednje niso veseli. In tudi to področje bo potrebno urediti. Če si na zahodu privoščijo obdati stotine km avtoceste s protihrupnimi paravani, bomo tudi mi morali najti čas in denar, da zaščitimo na ust re-zen način najglasnejše naprave. Tudi tukaj gre zopet za subjektivne preventivne ukrepe, kjer je velikokrat dovolj, če pravočasno zamenjamo ležaje, včasih pa že, če samo pritrdimo vijak, ki se je odvil zaradi vibracij. AK DA NE BI GORELO — STALNA SKRB VSEH Naša tehnologija predelave lesa predstavlja veliko požarno nevarnost, saj je praktično gorljivo vse od lesnega prahu pa do izdelkov, posebno požarno nevarne pa so lahko vnetljive tekočine, kot so laki, topila, razredčila ter razna premazna sredstva. Sektorji, v katerih so požari še posebno komplicirani so: lakirnice, skladišča lahko vnetljivih tekočin. Velika je možnost in nevarnost prenosa požara od stroja preko ventilacije v prezračevalne filtre ali silos z lesnimi odpadki. Za nastanek požara pa je nevarna tudi električna energija, kakor tudi prevozno transportna sredstva, saj se dnevno v obratih srečuje nekaj sto raznih domačih in tujih vozil. Posebno poglavje za možen nastanek požara pa so varilci in kadilci, če le-ti ne spoštujejo delovne discipline in predpisov o varstvu pred požarom. Glede na to, da je nevarnost požara v naši DO velika in nekaj članov IG D delalo tudi popoldne, da bi v slučaju požara hitreje stekla intervencija in s tem bi preprečili možnost večjega požara. Ker je naša DO dokaj stara firma in so pogosta popravila, dodelave in predelave raznih inštalacij in podobnega, se dnevno srečujemo na raznih in vsemogočih mestih z delavci, ki pri svojem delu uporabljajo odprti plamen, kar je pogost vzrok požara. Zato velja za domače in tuje izvajalce, da pred pričetkom takih del obvestijo dežurnega gasilca, ki da ^zeleno luč" za pričetek dela z 'brodji, kot so varilni aparati in brusilke. Če se taka dela izvajajo brez gasilske straže za vse stalna, mora biti tudi protipožarna pripravljenost dobra in stalna. Teoretično in praktično usposabljamo tako člane IGD, kot tudi delavce. Veliko požarov so že pogasili delavci na svojih delovnih mestih. Protipožarna zavest našega delavca je dobra razen izjem, ki z nekontroliranim kajenjem in odmetavanjem cigaretnih ogorkov ogrožajo požarno varnost. Še se dogaja, da nekateri delavci kadijo pri stroju in tam kjer je kajenje prepovedano, zato naj 'bi poleg gasilcev tudi po oddelkih več naredili za splošno in protipožarno varnost. Prav bi _bilo in tudi spada v njihove pristojnosti, da bi vodje oddelkov pri razporedu cjelavcev po izmenah mislili tudi na to, da bi posledice odgovarja izvajalec del. Če pa je pri delu, kjer se izvajajo dela z odprtim plamenom dežurni gasilec je le-ta dolžan poskrbeti za popolno protipožarno varnost. In končno, za splošno in čim-boljšo protipožarno varnost v DO moramo skrbeti vsi zaposleni, to pa bomo storili prav na ta način, da bomo spoštovali protipožarni red na svojem delovnem mestu, da znamo in vemo kaj storiti ob nastankB požara, da le-tega pogasimo takoj ob nastanku in s tem smo opravili svojo moralno in materialno dolžnost. Stanislav Šink NESREČE PRI DELU V MARCU TUDI VZDRŽEVALCI V NEVARNOSTI Mesec marec je bil dokaj mil po številu nesreč, saj so se v naši delovni organizaciji pripetile le štiri. Prva nesreča je še iz meseca marčevskim. Zadnji dan februarja je naš vrli električar Aleš S. z obrata Preddvor popravljal oziroma montiral novo napeljavo na našem obratu v Kranju. Pri popravilo kontaktorjev na kompresorju je nastal kratek stik, obločni plamen kot posledica tega stika pa je Stanetu „posmodil" obraz in oči. Delno krivdo pa si mora pripisati kar samemu sebi, saj bi lahko delo opravil z malo večjo mero previdnosti. februarja in se ne prišteva k No prvo nesrečo v marcu pa je staknil Anton Z. na obratu Stari dvor in sicer 3. marca. Pri popravilu stiskalnice stroja za spajanje lesa v obratu prirezovalnica se je stikalo za vklop cilindra samodejno sprožilo in mu stisnilo konec kazalca desne roke. No, nekaj prstov vmes je imel tudi njegov pomočnik Robert, se razume pri vklapljanju. Dne 8. 3., kljub dnevu žena pa je nesreča doletela Draga A. Možakar se je veselo vrtel okrog kotla v kotlovnici Starega dvora, pri tem pa spregledal jarek, ki je imel odmaknjen pokrov in seveda Drago je stopil vanj. Posledica — zvin gležnja desne noge. Dan kasneje pa jo je staknil Jelovčan A. v prirezovalnici. Pri razžagovanju lesa mu je obdelovanec odletel v palec leve roke. Lažja poškodba. Tudi kontrolorja včasih doleti nesreča. Naš Milan S. se je veselo vračal z dela domov dne 28. 3. 1989. Ko je že zapustil Jelovico, ga je dohitela kolona vozil, ki se ni kaj dosti menila za mimoidoča kolesa z motorjem. Prav takemu avtomobilu se je Milan umikal, pri tem pa zapeljal na bankino in padel. Poškodba je zahtevala nekaj dni bolniške v bolnici. Jure Golob GASILCI IN ŠPORTNIKI DELALI ZA LEPŠE OKOLJE TOVARNE V zadnjih letih smo na račun novogradenj posekali v Jelovici precej dreves in skoraj izrinili iz tovarne vse zelene površine. Poleg estetskega učinka pa imajo zelene površine še druge bolj koristne učinke — od dušenja hrupa, požarne zavese, do uravnavanja mikroklime. V naši DO smo se bolj specializirali za sekanje dotrajanega drevja, katerega nato nismo nadomestili z novim. Likvidiran smo tudi nekaj nasadov. Tudi topolov drevored ob cesti Trata—Škofja Loka je bil dotrajan (tovrstni topol ima življenjsko dobo 17 do 18 let). Po nekaterih tovarnah (Marles - Novoles) imajo za urejanje zelenic zaposlenih kar nekaj ljudi, pri nas pa se to ureja mimogrede in je temu primerno tako tudi urejeno. Pravo razdejanje smo imeli že kar nekaj let ob hali ,,A", ki je še posebej bilo očitno, ko so se ob cesti uredili pločniki in zasadila drevesa pri sosedih. Tako smo tudi mi pristopili k ureditvi tega dela zemljišča in prispevali delček k ureditvi kraja. Izravnavo zemljišča in sajenje dreves so naredili gasilci in športniki Jelovice v prostovoljni akciji. Tudi parkirni prostor za osebne avtomobile nam ni v ponos in bo potrebno tudi tukaj kaj ukreniti, drugače se nam bo kdo javil od zunaj. AK SOZD GLG — DANES IN VERJETNO NIČ VEČ KONEC NEKE SKUPNE ORGANIZIRANOSTI Pred leti, ko je bil ustanovljen sozd GLG smo ga pospremili na pot z željami, da bi prinesel veliko skupnih poti gorenjskih lesarjev in gozdarjev. Lahko rečemo, da se je veliko tega tudi izpolnilo. Preskrba s surovinami (lesom) je bila za večino članic v tem obdobju zadovoljiva, dogovarjanje o delitvi proizvodnje je prineslo dovolj otipljivih rezultatov. Seveda vse ni bilo idealno, pa vendarle do lanskega leta je sozd opravičeval svoj obstoj. Lani pa sta sozd GLG zapustila LIP Bled in GG Bled. Tako se je začela trgati povezavna veriga. Svoje pa je letos dodal še zakon o podjetjih, ki uvaja nove oblike organiziranosti predvsem v tistih kolektivih, ki imajo temeljne organizacije. Vse skupaj je prispevalo, da se je pomen sestavljene organizacije, ki bi se morala tudi preorganizi-rati v novo obliko, veliko spre- menil in tudi postal manj pomemben. To je samo eden izmed vzrokov, da je bila na predlog strokovnih služb na delavskem svetu, kasneje pa tudi na zborih sprejeta pobuda, da Jelovica izstopi iz GLG. Te aktivnosti naj bi se pričele konec junija. Ker pa je med tem prišla tudi s strani sozda GLG vest o pobudi o prenehanju sozda, so delegati DS Jelovice sprejeli sklep, da se z odločitvijo počaka, ko bodo znani vsi postopki v prihodnje. Če GLG ne bo prenehal obstajati, bo DS razpisal referendum o izločitvi iz GLG. J. Č. VEČ SVETLOBE IN ZRAKA - SAMO KAKO! Če hočemo imeti v delovnih prostorih vsaj nekaj dnevne svetlobe, morajo vanje biti vgrajena okna. Na splošno pa v večini naših delovnih prostorih ni ustrezne dnevne svetlobe, le-te pa umetna razsvetljava nikakor ne more nadomestiti. Kljub temu, da imamo pretežno precej nove zgradbe, je stanje okoli svetlobe in razsvetljave dokaj klavrno, saj se še tista okna, 'ki jih imamo hitro zaprašijo — umažejo. Veliko je tudi primerov, da jih delavci sami popackajo z barvo, da ne bi sonce posijalo na mesto, kjer delajo. Enake napake so bile pri projektih in gradnji narejene tudi pri prezračevanju. To sedaj rešujemo z raznimi luknjami in ventilatorji, včasih si pa kdo pomaga tudi tako, da naredi luknjo v steklo. To je navidezno poceni varianta, v resnici pa najdražja od vseh mogočih, saj poleg dragega stekla (kupelit} še veliko več stane premontaža. Zato naj tisti, ki jim manjka zraka zahtevajo od svojih vodij, da poskrbijo za zračenje na druge načine. KA SMUČANJE Moški do 27 let: TEKME SOZDA GLG IN JELOVICE Kljub velikim težavam, ki smo jih smučarji imeli v letošnji sezoni z vremenom, smo z mukami pripeljali do cilja SOZD-ove in svoje sindikalne tekme. Glede na toplo vreme in skromne snežne razmere pa izgleda, da bodo občinske igre in lesariada odpadle. Tudi tečaju smo se morali za to sezono odpovedati. V soboto, 11/3-1989 se je naša ekipa na SOZD-ovih igrah odlično odrezala, saj je dosegla dobesedno 3x3; kar pomeni skupno ekipa 3. mesto, 3. mesto v veleslalomu in 3. mesto v tekih. Tudi med posamezniki smo dosegli 3. tretja mest a in sicer Berčič Marinka bronasto kolajno v veleslalomu, Drabik Olga bronasto kolajno v tekih in Kos Zlatko bronasto kolajno v tekih. To je do sedaj najboljši ekipni uspeh smučarjev Jelovice. V sredo, 15/3-1989 pa smo se zbrali na Soriški planini in se pomerili v veleslalomu. Doseženi so bili naslednji rezultati: Ženske do 30 let: 1. Kačičnik Milena 40,71 2. Teršek Jelena 43,10 3. Rubinek Andreja 44,80 4. Perko Milena 55,93 Ženske od 30—40 let: 1. Ferdin Dana 39,15 2. Ziherl Magda 39,68 3. Žbogar Stanka 44,82 4. Rupnik Francka 1.14,55 5. Drabik Olga — Ženske nad 40 let: 1. Krajnik Rada 44,23 2. Ogrizek Dunja 56,72 3. Telban Irena 1.03,70 4. Berčič Marinka 1.14,57 Tudi moški so bili težak boj med seboj, na kraju so se razvrstili takole: Moški nad 45 let: 1. Kalan Lovro 2. Medja Brane 3. Jenko Franc 4. Jamnik Avgust 5. Pogačnik Ivan 35,75 36,96 37,00 38.25 39.25 Moški od 35—45 let: 1. Kos Zlatko 2. Božič Milan 3. Galičič Bojan 4. Teršek Dušan 5. Križnar Peter 33.81 34,66 36.81 37,56 38,31 Moški od 27—35 let: 1. Franko Andrej 2. Stanonik Janez 3. Vučko Dejan 4. Klemenčič Drago 5. Golob Jure 34,69 34,91 35,27 35,87 36,06 1. Plešec Andrej 33,51 2. Krajnik Matjaž 35,77 3. Klevišar Andrej 35,84 4. Kožuh Simon 36,14 5. Pintar Igor 41,11 Skupno se je udeležilo tekem 45 tekmovalcev in vsem iskreno čestitamo. Močno upamo, da bo s snegom v naslednji sezoni boljše in da se bo naših tekem udeleževalo še več tekmovalcev in tako povečalo konkurenco. Smučarski pozdrav! Teršek Dušan TENIS — IGRA ZA VSAKOGAR V MAJU TENIŠKI TEČAJ Tenis je v obdobju po II. svetovni vojni doživel izjemen razmah. ..Klasičnim deželam tenisa, kakršne so bile dotlej predvsem Avstralija, ZDA, Velika Britanija in še nekatere, so se pridružile še nove, vsepovsod pa je igra navduševala in zajemala čedalje širše plasti prebivalstva. Nekoč omejena na premožnejše sloje, je zdaj krog njenih ljubiteljev mnogo širši, čeprav v nekaterih okoljih še vedno skušajo ohranjati nekakšno ekskluzivnost tenisa. Tako je tenis ena izmed tistih športnih panog, ki je razširjena po vsem svetu. Računajo, da se z njim ukvarja 75—80 milijonov ljudi, saj letno prodajo po vsem svetu okrog 12 milijonov loparjev. Mnogo priznanih proizvajalcev ponuja svetovnemu in vse več tudi našemu trgu kvalitetne loparje. Kupiti jih je možno v prosti prodaji na športnih oddelkih trgovskih hiš ali pa preko zastopstev. Na jugoslovanskem ozemlju so začeli tenis igrati že pred več kot 100 leti, prvo središče pa je bila Županja, kamor so igro prinesli britanski strokovnjaki. Že v prvih letih 20. stoletja pa so igro poznali tudi v Sloveniji. Prvo igrišče je dal zgraditi pisatelj dr. Ivan Tavčar na Visokem leta 1897. Najpomembnejša jugoslovanska središča so Za- greb, Beograd in Split. V Sloveniji pa sta tradicionalna centra Maribor in Ljubljana v novejšem času dobila pomembna t ekmeca v Kranju in na obali -Portorož in Koper. Število v Sloveniji aktivnih igralcev in rekreativcev tenisa ocenjujejo s 5000, v Jugoslaviji pa 30.000. Od predvojnih manj kot 100 igrišč je število le-teh v Sloveniji zdaj že preseglo 500, vedno več pa je tudi teniških organizacij. Večina klubov prireja teniške tečaje — ne le za mlade mai več iuui za odrasle, še vedno pa je igrišč glede na vse večje povpraševanje mnogo premalo. To pa nas za tenis zainteresiranih v Jelovici ni motilo in smo jeseni organizirali začetni teniški tečaj. Letos bo na isti lokaciji pri „Ladu" v Vincarjih TENIS: IGRA ZA VSAKOGAR >:.• /7 •. S* KADROVSKE NOVICE NOVI UPOKOJENCI nadaljevalni teniški tečaj. Če bo dovolj interesa, bo organiziran še začetni teniški tečaj. In tako brž v nakup teniške opreme. Na kaj moramo biti pozorni pri nakupu? Ponudbi v primerjavi izpred nekaj let ni kaj očitati. Dolgo časa sledim teniškim trendom po svetu in doma, pa še nisem zasledil tako kvalitetne ponudbe teniške opreme, kot letos na sejmu Alpe Adria na temo: „Vse za tenis". Vsi najbolj znani proizvajalci imajo že zastopnike pri nas v Sloveniji. V Lesnini, ki je zastopnik belgijskega SNAUVVERT-a so celo pričeli izdelovati loparje. Pri nas v Sloveniji lahko preko trgovine Slovenijalec kupimo loparje znamke Rossignol, Prince, Profesional, Head. Sloveni-ja-šport ponuja znamki Adidas in DONNAV. Merkator-Contal pa je zastopnik znamke Nilson in še bi lahko našteval. Kaj, ko pa mora kupec krepko seči v žep ali pa imeti devizni račun, da si kupi uvožen lopar. Nakup se splača v Avstriji, saj velikokrat razprodajajo loparje tudi pol ceneje. Teh čvrstih ali kovinskih loparjev pa ne priporočam, ker so pretrdi in zaradi vibracij pospešujejo nastanek posebne teniške poškodbe — teniškega lakta. Svetoval bi nakup elastičnih loparjev iz fiberglasa, grafita in umetnih smol. Kaj pa velikost? Ločimo velikost mini, midi ali ma^i glavo. Svetujem lopar z „midi" — srednje veliko glavo loparja. Glede na težo loparja pa bi začetnikom priporočal lopar z oznako L, to je lahek in primerno širok lopar. Ročaj naj bi bil takšen, da ga ne bi preveč krčevito stiskali, in ne pretanek, da bi se nam vrtel v rokah. Debel naj bo le toliko, da lahko prostor med palcem in kazalcem roke s katero držimo lopar, vtaknemo kazalec druge roke. To je enostaven recept. Zapomnite si ga! Drug prepotreben rekvizit so žoge. Navada je, da igralci tenisa sami preskrbijo žoge po nekem tihem dogovoru: „danes jaz, jutri ti". Žoge so drage in nam takšen tih dogovor zniža teniški proračun. Kupujemo žoge v pločevinkah (po 4 kom.). Če pa kupujete žoge v kartonski embalaži, pazite na datum proizvodnje. Zgodi se, da boste ravno vi kupili na videz nove, vendar nekvalitetne stare žoge. Guma sčasoma postane porozna in žoga slabo odskakuje. Tudi teniška obutev je pomembna. Copate naj ne bi tiščale in žulile. Če se preveč potite, obujte platnene copate, kjer koža laže diha. Če precej igrate, priporočam dva para teniških copat, ki naj bi jih sčasoma očistili z vodo, milom in jih posušili na soncu. Pomemben del opreme so nogavice, ki so sestava 100 % volne in bombaža. Teh moramo imeti vsaj šest parov. O majicah in hlačkah ne bi posebno pisal. Majice naj bi bile iz 100 % bombaža in morajo vpiti znoj. Naj zapis končam z mislijo, naj bi bil tenisač vztrajen kot tekač na dolge proge, hiter kot šrpin-ter, odriv naj bi imel kot skakalec v višino, spreten naj bi bil kot akrobat in inteligenten kot dober šahi st. Brane Jerala Iz meseca v mesec se poslavljamo od sodelavcev, ki so se odločili, da gredo v pokoj. Že kar pravilo je, da odhajajo predvsem delavci, ki so bili v Jelovici dolga leta in predvsem dobri delavci. Tudi tokrat je tako, zato vsaj nekaj besed o njih, ki odhajajo: Štremfelj Franc je prišel v Jelovico ob združitvi Lesne industrije Kranj z našo delovno organizacijo. Delal je v obratu Kranj na delih in nalogah profiliranje. Vidmar Stane je prišel v Jelovico 1948, opravljal je delo vzdrževalca strojnega parka, od leta 1962 dalje pa opravlja dela in naloge vodenje vzdrževalnega servisa na Trati. ŠTEFAN GERGORIČ se je zaposlil v Jelovici 7. 2. 1962, najprej je opravljal delo referenta za družbeni standard, zadolžen za obrat družbene prehrane, kasneje in do upokojitve pa je delal kot skladiščnik v skladiščno transportni službi. KOŠIR SLAVKA, je prišla v Jelovico iz Gorenjske Predilnice julija 1970, zaposlila se je v proizvodnji montažnih objektov, kjer je delala do odhoda v pokoj. Prevodnik Anton se je zaposlil v sedanji Jelovici 14 1.7. 1954. Z delom je pričel v „barakar-ni". Leta 1966 mu je bilo zaupano delo skladiščnika tehničnega materiala, v pokoj pa je odšel kot vodja skladišča repro-materiala Stari dvor. Tkalec Martin, po poklicu mizar se je zaposlil v Jelovici avgusta 1950, opravljal je zahtevna mizarska dela, bil je samostojni monter stavbnega pohištva na terenu, izdelovalec prototipov, v pokoj pa je odšel iz del in nalog inštruktor delovne faze v učno prototipni delavnici. FRANC RAMOVŠ, delavec v obratu Gorenja vas se je zaposlil 1, 9. 1972, najprej je delal kot kitalec po brušenju, v pokoj pa je odšel iz del in nalog medfazni transport izdelkov. Čadež Martin se je odločil za zaposlitev v Jelovici 1951. Opravljal je razna mizarska dela v ,,barakami" in v proizvodnji vhodnih in garažnih vrat, kjer je opravljal delo brusilca elementov. Kožuh Janez, je bil zaposlen v Jelovici od oktobra 1984, opravljal je dela in naloge vzdrževanje površin, iz teh del in nalog je tudi invalidsko upokojen. KOKALJ VINKO se je zaposlil 1. 1.8. 1980 najprej kot čuvaj nato pa je delal do odhoda v pokoj v žagalnici Sovodenj. DORA FOJKAR je bila zaposlena v Jelovici od 1956. leta. Opravljala je delo administratorja, bila je tajnica tehničnega direktorja, v pokoj pa je odšla iz del in nalog kontrola dokumentacije v službi za kontrolo poslovanja poslovalnic. CIRIL PINTAR je bil zaposlen v Jelovici od 1951. leta, opravljal je delo skladiščnika žaganega lesa, nato pa je do upokojitve vodil žagal ni co Stari dvor. JOŽE POGAČNIK iz proizvodnje oken, se je zaposlil v naši delovni organizaciji avgusta 1955. V proizvodnji oken je opravljal dela in naloge montaža kril na okvir. DOPISUJTE V GLASILO MLADI V PLANICI Postala je že lepa navada, da se mladi vsako leto zberemo pod skakalnicami v Planici. Tako smo tudi letos mladi iz Jelovice organizirali ogled smučarskih skokov. Naših mladincev se je prijavilo 28 in tako smo lahko zraven povabili še mladince iz Iskre Železniki, katerih je bilo 15, pridružili pa so se nam še trije mladinci iz Termike. Seveda si bomo tudi stroške prevoza pravično razdelili. dm JELOVICA Lesna industriia 64220 Škofi« Loka uE-.|tg ir Mfc—J-...! '1 ■—-» , j b7l.ži'.aL£^-^^a£i.':ga> •u‘nai£2Zh.,r ■J Poštna dopisnica, podaljšana v prospekt je izredno priročen propagandni material za sejme. Obiskovalci namreč stalno nekaj želijo, drag katalog izdelkov pa pač ne kaže dajati vsakemu, ki ga želi videti. Z dopisnico pa dosežemo, da za prospekte prosi resnično le tisti, ki ga ta stvar zanima in je torej potencialni kupec. Takemu pa potem prospekte pošljemo po pošti. Življenje nam uravnavajo rdeče in zelene luči. Ustavimo se pred rdečo lučjo, a ne dvignemo oči kvišku, da bi videli, ali je nebo jasno ali oblačno. Nestrpno čakamo samo na zeleno luč, da lahko hitimo dalje. (Rafko Dolhar) KADROVSKE NOVICE Zaposlili so se Trisič Miodrag za določen čas v žagalnici Preddvor Litaj Iztok za določen čas v žagalnici Preddvor Puzin Goran, za določen čas v žagalnici Preddvor Bektaš Reuf za določen čas v žagalnici Preddvor Kristanc Vido za določen čas v žagalnici Preddvor Slipac Oženita v splošno pravni samoupravni službi Cankar Tomaž za določen čas v obratu Gorenja vas Debeljak Mihaela v obratu Sovodenj Verhovšek Janez iz JLA v obratu montažnih objektov Dijak Marko iz JLA v obratu montažnih objektov Čremožnik Darjan iz JLA v prire-zovalnici Mezeg Ivan v obratu Kranj Bohnec Martin za določen čas v obratu Kranj Krek Matjaž iz JLA v obratu montažnih objektov Jukič Vanek iz JLA v prirezovalnici Rozman Darjan za določen čas v žagalnici Preddvor Likar Alojz iz JLA v obratu Preddvor Starman Julijan v obratu Kranj Bonča Janez iz JLA v učno prototipni delavnici Musič Rudi v skladiščno transportni službi Kihalič Milan ing, v poslovalnici Zagreb — vodja poslovalnice Stunkovič Roman iz J LA v obratu Kranj Celar Franc v vzdrževalnem servisu Preddvor Z delom so prenehali Čarman Izidor iz prirezovalnice Osredkar Alojz iz skladiščno transportne službe Stanojevič Radomir iz poslovalnice Valjevo Markun Tomaž iz obrata Preddvor Bohnec Martin iz obrata Kranj Kristanc Vido iz žagalnice Naraščaj imajo Oblak Marijana sina Nejca Imperl Helena hči Tino Nino Fojkar Marija hči Brigito Oreški Josip hči Sanjo Dolenc Darja sina Matijo Jelovčan Igor sina Jureta Na novo je poročena Klemenčič Mojca-Tušek Na odsluženje vojaškega roka so odšli Košenina Aleš iz obrata montažnih objektov Kuralt Franci in Košnik Janez iz obrata Kranj Demaj Ram iz skladišča montažnih objektov POZDRAV IZ KICEVA Iz Kičeva nas pozdravlja vojak Herman in nam pošilja svoj naslov, seveda pa si želi tudi kakšno pismo, dopisnico ali razglednico, da bo vojaški rok hitreje mimo: Herman Oblak V. P. 5380/3B-2 96250 Kičevo Makedonija ZAHVALA Ob smrti drage mame se vsem sodelavcem iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Lucija Košir UREDNIŠKI ODBOR: glavni in odgovorni urednik Danica Miklavčič, člani: Jana Debeljak, Franc Ziherl, Robert Ovsenek, Stanka Žbogar. Tehnični sodelavec Janez Čadež. Naklada 1800 izvodov. Tisk: Tiskarna LINKE, Sp. Pirniče. Danes ali jutri ? Vsi dolgovi skup letijo plačnika od nikoder ni. Kopice robe vsepovsod ležijo za kar nobenga krivca ni. Pred Petrolom vije se kolona in narod kliče na pomoč. Jutri „super"spet se bo podražil se razlega v temno noč. Meni treba ni bencina saj v službo peš lahko krevsam. Raj flašo piva še popijem čeprav zanj dvesto jurjev dam. Če pil bom pivo in kofetek ter vozil se v jugotu, bom kmalu moral pri prehrani ostati le pri jogurtu. Kar bo, pa bo — je staro reklo po jej m o to, kar imamo še. Nikoli ne veš, kaj bode jutri, še to nam lahko drug poje. A. K. Magični lik JELOVICA ZA MOHORIČA Na podlagi sklepa predsedstva občinske konference SZDL se je pričelo s postopkom evidentiranja za predsednika Izvršnega sveta SOb Škofja Loka. Za funkcijo je bilo evidentiranih 31 možnih kandidatov. Od vseh 31 kandidatov sta pristala, da sodelujeta v nadaljnjem postopku dva kandidata in sicer Brane Mohorič, roj. 23/3-1952 v Ljubljani, dipl. ing. lesarstva, zaposlen kot vodja kadrovsko splošnega sektorja v DO Alples. Evidentirale so ga temeljne kandidacijske konference v KS Železniki ter DO Alples in Mitja Zupan, roj. 13/5-1948 v Celju, gradbeni tehnik, zaposlen kot v.d. vodje sektorja Telekomunikacije v PAP Ljubljana, TOZD Telema-tika. Evidentirala ga je temeljna kandidacijska konferenca v KS Trata — Gosteče. Po pregledu posredovanega gradiva OK SZDL ter OS ZSS, ter po kratki razpravi, je temeljna kandidacijska konferenca za predsednika SOb Škofja Loka evidentirala tov. Braneta Mohoriča. T z 3 H 5 z 3 ii 5 Vodoravno in navpično: 1. korektura, popravilo, 2. posel, opravilo, 3. blamaža, osramotitev, 4. ime skladatelja Jenka, 5. slovenski pisatelj, avtor Ukane (Tone). A. Kodele NAGRADNA PRVOMAJSKA KRIŽANKA * avtor križanke: Andrej Kodele Nagrade za križanko: 2. nagrada: tapetarska mizica 1. nagrada: Brezplačen konec tedna na Pokljuki 3. nagrada: maskota „Jaka"