Leto XXIV.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 70 lir (za inozemstvo 75 lir), za */* leta 35 lir. za 'h leta 17.50 Ur, mesečno 6.— lir. Tedenska izdaja letno 25 lir. Plača in toži ee v Lj ubl J ani.
TRGOVSKI LIST
V
Časopis za trgovino, industrijo, obri in denarništvo
Številka f04.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. Račun pri postni hranilnici v Ljubljani št. 11.953.
Izhaia
vsak torek in petek
Uuuiiana, petek 17. oktobra 1941-XIX
Cena	0	60
Velesejmski razstavljalci pri Visokem Komisarju
Visoki Komisar Eksc. Grazioli je sprejel zastopnike razstavljalcev na Ljubljanskem velesejmu, ki so se mu zahvalili za veliko pomoč pri važni gospodarski prireditvi ter mu v znak hvaležnosti izročili nakazilo zneska 8120 lir. Visoki Komisar je ta znesek določil za podporne akcije v Ljubljani.
Zastopnik družbe Bcrkel g. Bot-tai je izrekel v imenu razstavljal-cev in obiskovalcev velesejma zahvalo za delo, ki ga je opravil Visoki Komisar, ter za izjave, ki jih je podal v nedeljo. Naglasil je, da je prireditev po zaslugi dobre organizacije sijajno uspela, ter zagotovil, da se bodo prihodnje leto letošnjim razstavljalcem pridružili še drugi, ki letos niso imeli prilike in časti sodelovati pri prvi gospodarski manifestaciji v središču nove pokrajine Italije. Zahvalo je izrekel tudi predstavnik domačih razstavljalcev ter poudaril, da je bil veliki uspeli velesejma vreden vseh naporov.
Visoki Komisar je deportaciji izr razil svoje zadovoljstvo ter se ji zahvalil za lepo geslo v prilog revežev.
Opozorilo trgovcem in industrialcem
Visoki Komisariat je poslal Združenju trgovcev v Ljubljani naslednje opozorilo:
Javljeno je bilo, dia nekateri industrialci in trgovci z nehranilni-mi proizvodi prodajajo tako blago, za katero vlada veliko povpraševanje, le po pogoju, da kupijo kupci obenem tudi blago, po katerem je manjše povpraševanje.
To pomeni težko zlorabo, ki jo jo treba takoj zatreti.
Zato pozivamo Združenje, da opozori svoje člane, da nihče ne sine odkloniti prodaje proizvodov svoje strcike ali svoje obrti po določenih pogojih in cenah in da bo-kršitelji strogo kaznovani.
*
Združenja trgovcev opozarjajo vse svoje člane, da se strogo ravnajo po gornjem opozorilu.
Generalni direktor za javno zdravstvo v Ljubljani
V	Ljubljano je prispel generalni direktor za javno zdravstvo Petra-gnani. Najprej je obiskal Visokega Komisarja, ki ga je zadržal v razgovoru o problemih javnega zdravstva v pokrajini, potem pa si je ogledal oddelke ljubljanske bolnišnice. Obiskal je tudi Higienski zavod in druge zdravstvene ustanove.
Zamrznjena vplačila za uvoz blaga iz Nemčije
Na podlagi poziva Visokega Komisariata vabi Zveza trgovskih ^druženj v Ljubljani vse tvrdke, so vplačale med 10. in 31. mar-tega leta po naših denarnih Svodih denarne zneske za uvoz blaga iz Nemčije, da sporoče Zvezi trgovskih združenj višino zneska Nakazila, denarni zavod, pri katerem so zneske vplačali, in nemško tvrdko, za katero so plačali.
Ta nakazila so bila zaradi vojne zaustavljena pri bivši Narodni banki v Beogradu. Skupna vsota vplačil v tem času je bila precej visoka zaradi ugodnega tečaja marke po din 14.80.
Spremembe v tekstilni proizvodnji
in niih vpliv na svetovno trgovino
Za spremembe, ki se sedaj opažajo v svetovnem gospodarstvu, so posebno značilne spremembe glede surovin za tekstilno proizvodnjo. To pa predvsem zato, ker je tekstilno blago silno važno za kritje ljudskih potrebščin, istočasno pa je vse tekstilno gospodarstvo zelo ozko povezano z vsem svetovnim gospodarstvom. To se tudi vidi iz tega, ker je od vseh industrijskih delavcev zaposlena približno ena desetina (v nekaterih deželah tudi več) v tekstilni stroki. Večji pa je delež tekstilne proizvodnje v svetovni trgovini ter je odpadlo-po vrednosti od vsega svetovnega uvoza na tekstilno blago 1. 1929. približno 20%. Samo delež surovega bombaža je znašal 4%, a je v naslednjih letih nazadoval in 1. 1937. padel na 3.5 odstotka. Vendar pa je še danes bombaž med vsemi predmeti svetovne trgovine na prvem mestu.
Tekstilno gospodarstvo odlikuje tudi to, da je v tekstilni industriji mehanizacija najhitreje napredovala ter da se je množestvena proizvodnja v tekstilni stroki posebno razvila in se najbolj pokazala v svetovno^gospodarski delitvi dela. Tekstilno gospodarstvo je tudi bistveno pripomoglo k razvoju svetovnega prometa v 19. stoletju, na drugi strani pa so tudi zboljšane transportne razmere pripomogle, da je tekstilno gospodarstvo do*-seglo tako važno mesto v svetovnem gospodarstvu.
To so vzroki, da je bilo tekstilno gospodarstvo od vsake gospodarske krize najbolj prizadeto. Vsaka dežela, ki se začenja industrializirati, začenja praviloma s tekstilno industrijo. Vedno se pri tem ponavlja razvoj, kakor se je izvršil v drugih, že industrializiranih deželah. Najprej se mehanizira tkanje in posledica tega je, da se uvažajo namesto gotovih tekstilnih izdelkov surovine in polfa-brikati. Vrednost uvoza zaradi tega pade, zato pa naraste uvoz strojev. Vse to pa povzroča znatne spremembe tudi na svetovnem trgu. Izvoz surovin se preusmeri v nove dežele, ki se industrializirajo, novi proizvajalci tekstilnega blaga pa iščejo novih odjemalcev. Vse to povzroča v zvezi s prizadevanjem starih industrijskih dežel, da ohranijo svoje odjemalce, na svetovnem trgu pogostne krize. Tako nastaja boj za surovine in za odjemne trge in ta boj se je zlasti pokazal v tekstilni panogi, zlasti pa glede bombaža in bombažnih izdelkov.
Vendar pa je bila v glavnem vsa tekstilna industrija razen one v Združenih državah Sev. Amerike odvisna od dobave surovin iz čezmorskih dežel. Dokler sta bila juta in bombaž cenejša od drugih tkiv, ni mogla nastati v tej odvisnosti od dobavnih dežel surovin nobena sprememba. Med tem pa je cena blaga izgubila na pomenu, ker se je državno vodstvo gospodarstva vedno bolj uveljavljalo. Nastala so nova podjetja, ki so bila od svetovnega trga čisto neodvisna.
Poleg tega pa so se začele proizvajati umetne tkanine, ki bodo verjetno v bližnji bodočnosti cenejše od naravnih. Ze danes jc
jasno, da proizvajanje stanične volne ni samo zasilen izhod.
Zanimiv je razvoj potrošnje tekstilnih surovin od 1. 1800. dalje. Če označujemo celotno svetovno potrošnjo tekstilnih surovin 1.1913. s 100, potem se je razvijala potrošnja posameznih tekstilnih surovin takole: bambaž in juta sta 1. 1800. dosegla komaj 15 odstotkov, dočim konoplja in lan 55, volna pa 30 odstotkov vse potrošnje. Kmalu pa sta bombaž in juta lan in konopljo izrinila in 1. 1913. dosegla 70 odstotkov, dočim je potrošnja volne, lanu ter konoplje padla skupno na 30 odstotkov. Potrošnja umetnih tkanin pa je bila še čisto neznatna, komaj pol odstotka. Čim bolj je rasla potrošnja bombaža, tem bolj odvisna je bila
tudi Evropa od čezmorskih trgov.
V	zadnjih letih pa je samopre-skrba Evrope zopet začela naraščati, da se je dvignila od 22 odstotkov v letih 1929—1933 na približno 37 odstotkov v 1. 1938. Pri tem pa se mora poudariti, da je ta dvig zasluga samo nekaterih dežel.
Vse to bo imelo za posledico, da bo potrošnja bombaža padala, naraščala pa potrošnja lanu in konoplje ter umetnih tkiv. Za Evropo bo zato proizvodnja teli tkiv vedno mijnejša in zato bo bombaž mnogo izgubil na svojem dosedanjem pomenu v svetovni trgovini. To tem bolj, ker bo izkoristila preobljudena Evropa vse možnosti, da tudi sama pridela čim več naravnih tkiv.
Zagrebški list o Ljubljanskem velesejmu
Tednik »Zeljeznar« v Zagrebu je posvetil daljši članek Ljubljanskemu velesejmu. Za uvod ugotavlja:
Gospodarske zveze Ljubljanske pokrajine s starimi pokrajinami kraljevine so bile slabo razvite, gospodarstveniki in potrošniki so malo poznali raznovrstne' izdelke italijanske veleindustrije, a tudi Italija sama ni dovolj poznala produkcijske moči in sposobnosti svoje nove pokrajine. Ljubljanski velesejem je imel namen, dati od obeh strani čim popolnejšo' sliko gospodarskega ustvarjanja. Oblasti so skupaj z domačimi gospodarskimi pionirji ukrenile vse, da bi ta izrazita gospodarska ustanova čim bolj zadostila svoji svrhi, in storile so vse, da se dvigne in razširi. V uvidevnosti, da se mora vse gospodarstvo Ljubljanske pokrajine na novo orientirati, je bila pri tem prepuščena najvažnejša vloga Ljubljanskemu velesejmu. S svojim gigantskim napredkom daje velesejem jamstvo, da bo v celoti izvedel svojo vlogo ter da bo dajal močno pomoč in dobro pobudo pri preorientaciji gospodar-
stva v pokrajini. Ne bomo se motili, če trdimo, da bo Ljubljanski velesejem postal temelj gospodarskega napredka Ljubljanske pokrajine.
Sledi opis preurejenega velesej-mišča, pri čemer je naglašeno, da se da blago v novih, povečanih paviljonih razstaviti veliko lepše in bolj pregledno ter da je bilo s preureditvijo velesejmišča storjeno veliko delo. Poudarjeno je tudi, da so bili razstavni predmeti razvrščeni in prikazani z dobrim okusom ter velikim strokovnim znanjem. Zaključen je članek takole:
Nikdar ni imel Ljubljanski velesejem tolike uspehe v moralnem in materialnem pogledu kakor letos. Na tej prireditvi se je moglo videti, s kakšnim elanom si bo utiralo poti vse gospodarstvo Ljubljanske pokrajine. Gospodarstveniki pokrajine so videli velika dela italijanske veleindustrije ter drugih gospodarskih panog in dobili so velike ter zelo koristne pobude, da bodo mogli postati tudi tam, kjer še niso, posnemovalci in nasledniki velikih strokovnjakov.
Rattoia industrializacija iezmerskih dežel
Zadnji >Reich< razpravlja o posledicah pretrganja dosedanjih trgovinskih zvez med Evropo in čezmorskimi državami, kar je povzročila vojna. Po mnenju lista se je zaradi tega močno povečalo že pred vojno nastalo prizadevanje čezmorskih dežel, da se gospodarsko osamosvoje. To je tudi naravno, ker Združene države Severne Amerike niso mogle v celoti nadomestiti uvoza čezmorskih dežel iz Evrope. Zlasti pa ne v 'trenutku, ko se je predsednik Roosevelt odločil, da vstopi na angleški strani v vojno in da zato do največje mere poveča ameriško oboroževalno industrijo. Posledica tega je morala nujno biti ta, da se je zanemarjala normalna blagovna zamenjava z drugimi deželami. Ne
v	čezmorske dežele, temveč v Anglijo gre, kar izdelajo Združene države iz jekla in železa, zemske-
ga olja in gotovih izdelkov. Za prevoz blaga v Anglijo so predvsem pripravljene ameriške ladje, dočim se za prevoz blaga v druge čezmorske dežele skrbi le malo. Samo za surovine, ki so važne za vojno industrijo, je uvoz v Združene države prost, za vse drugo uvozno blago pa je treba plačati visoke uvozne carine. Poleg tega pa je uvoz večine predmetov še kontingentiran.
Ni se zato čuditi, če se je v vseh čezmorskih deželah začela po vojni močna industrializacija. Tudi med svetovno vojno se je to zgodilo, vendar pa sedaj s to razliko, da vodijo vlade posameznih dežel to industrializacijo sedaj po načrtu. Predvsem se uporabljajo lastne surovine, grade se elektrarne in skušajo se ustvariti lastna prometna sredstva, da bi se v celoti zagotovila dežela s potrebnim
pogonskim materialom. Tudi na trgovino z drugimi deželami se misli. Pričakovati je zato, da bodo mogle čezmorske dežele po zaključku sedanje vojne pogrešati marsikatero blago, ki so ga dose-daj dobivale iz Evrope, Anglije in Amerike.
Opaža pa se tudi to, da si vse te države prizadevajo, da nacionalizirajo tuja velepodjetja na svojih tleh. Posebno se to opaža v južnoameriških državah. To prizadevanje gre zlasti na račun britanskega kapitala.
Industrializacija čezmorskih držav pa ne bo povzročila padca svetovne zunanje trgovine, temveč bo samo spremenila vsebino blagovne zamenjave. Potrebščine industrializiranih držav so znatno večje ko še neindustrializiranih in zato industrializirane države ne bodo uvažale manj blaga, pač pa druge predmete ko dosedaj. Po vojni se mora zato računati z velikimi spremembami v svetovni trgovini.
Predpisi za poslovanje Pokrajinske delavske zveze
«Službeni list za Ljubljansko pokrajino* je objavil naredbo z novimi predpisi za poslovanje Pokrajinske delavske zveze. Med drugim določa naredba: Predsednik zveze se pooblašča, da predloži nova pravila, ki jih dokončno odobri Vis. Komisar. Pravilom se mora dodati pravilnik za nameščence zveze in podrejenih strokovnih organizacij.
Od 1. novembra se zvišuje prispevek, ki ga pobirajo zavodi za bolezensko in nezgodno zavarovanje v prid Pokrajinske delavske zveze v vsakem razredu nad razredom 0 na 0.5 odstotka.
Z istim dnem se uvaja prispevek
0.2% na mezde v prid pokrajinskim poklicnim strokovnim organizacijam, ki se pobira po določbah prednjega odstavka in ga upravlja Pokrajinska delavska zveza, odplavljajo pa se prostovoljni in organizacijski strokovni prispevki.
Glede podpornih in zavarovalnih prispevkov se nič ne spremeni.
Italijansko-bolgarski trgovinski sporazum
Pred kratkim je bila v Sofiji podpisana nova italijansko-bolgar-ska trgovinska pogodba, ki predvideva znatno povečanje blagovne zamenjave med obema državama. Do konca 30. junija 1942. se bo povečala vrednost trgovinskega prometa na 800 milijonov lir, t. j. za štirikratno. Bolgarska bo izvažala zlasti perutnino, jajca, zelenjavo, govejo živino, oljnate rastline, surove kože, rude in kovine, iz Italije pa bo uvažala tekstilno blago, kemikalije in farmacevtske izdelke, stroje in različne industrijske predmete. Carina na italijansko tekstilno blago je znatno znižana. Na posebni konferenci se bo uredilo vprašanje železniškega prevoza blaga.
120.000 ljudi obiskalo Ljubljanski velesejem
Da je bil letošnji Ljubljanski velesejem res uspešen, kaže že izredno veliko število obiskovalcev. Letos je obiskalo velesejem 120 tisoč ljudi, vstopnic pa je bilo prodanih 92.029. Kako lep uspeh je to, se vidi iz tega, ker je bilo lani prodanih le 53.256 vstopnic.
Novi predpisi o klanju prašičev
Cene za letošnji fižol
Visciki Komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo na-redbo:
Člen 1. — Nakupna cona za fižol
pri pridelovalcu franko odhodna postaja je naslednja: za fižol nizke vrste kg L 3.50, za fižol visoke vrste (preklar) la kg L. 4.—.
Prodajna cena za trgovca na debelo franko skladišče je naslednja: za fižol nizke vrste kg L. 4.05, za fižol visoke vrste (preklar) la kilogram L. 4.55.
Prodajna cena na drobno v Ljubljani, vštevši užitnino, je naslednja: za fižol nizke vrste kilogram L. 4.60, za fižol visoke vrste (preklar) la kg L. 5.20.
Clen 2. — Cene iz člena 1. veljajo za suho, zdravo in tržno blago brez primesi.
Člen 3. — Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo po uredbi o cenah z dne 12. marca 1941., M. s. št. 358.
Člen 4. — Ta naredba stopi v veljavo dne 10. oktobra 1941-XIX.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli
Iz italijanskega gospodarstva
0 izvozu lesa, oglja in premoga iz Hrvatske v Italijo je razpravljal italijansko - hrvatski gospodarski odbor na svojem zasedanju v Benetkah, zdaj pa so bili določeni letošnji izvozni kontingenti za tesan in rezan mehki le®, za bukove hlode, za bukov rezan les in za druge vrste lesa listovcev, za celulozni les, za bukova drva, za hrastove podnice, za oglje in za lignit.
0 poslovanju podružnic hrvat-skih bank in zavarovalnic v italijanskih pokrajinah bo razpravljala in sklepala italijansko - hrvatska konferenca, ki se sestane 27. t. m. v Rimu.
Razstavo apuanskega marmorja
so priredili v Rimu. Razstavljenih je 59 vrst tega plemenitega kamna iz kamnolomov v Apuaniji in Luki, ki so prikazani v lepih slikah. Za razstavo se poleg kiparjev in stavbenikov zanima vsa javnost.
Najvišje cene za vino je določilo kmetijsko ministrstvo. Vinogradniki bodo smeli prodajati vino prve vrste po 480, druge vrste po 420, tretje vrste po 340, četrte vrste pa po 260 lir za hektoliter. Cene stopijo v veljavo 15. novembra ter ostanejo' nespremenjene do prihodnje vinske letine.
Jajca deli pokrajinski odsek za prehrano v Trstu. Uvožena jajca so po 1,25, sveža domača jajca pa po 1,40 lire.
Letošnja vinska letina v Italiji bo dala okrog 38 milijonov hektolitrov vina, kar predstavlja dobro srednjo letino. Lani je bilo 30 milijonov hektolitrov.
Nova paroplovna družba «Dal-niazia», ki je bila ustanovljena v Zadru, bo dala v promet štiri parnike za progi Benetke—Ancona ter Zader—Šibenik—Split. Pri no-
vi	družbi je udeležen tudi dalmatinski kapital.
Muzej kruha je zanimiva kulturna ustanova v Rimu. Razstavljenih je nad 2000 vrst kruha in peciva iz Evrope, Azije, Afrike in Amerike.
Načrt za novo kampanjo nabiranja oliv, pri kateri bo zaposlenih okrog 300.000 delavcev in delavk, je napravila Fašistična zveza kmečkih delavcev.
Na jesenski sejem v Veroni so prignali 3500 konj ter so jih že prvi dan prodali nad 2000. Sejem je bil izredno živahen.
Novo svetilko za nočni ribolov je izdelal za tvrdko Boffelll v Milanu neki ribič. Svetilka je napravljena tako, da zagori šele 5 metrov pod morsko površino — v globočini, ki je bila zaradi zatemnitve predpisana od mornarice.
Potrošnja cigaret je znašala v Italiji v milijardah komadov lani 25,6, 1. 1925. pa 16.
Vis. Komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal zaradi ureditve oddaje in klanja prašičev in razdeljevanja svinjskega mesa in svinjake masti naredbo, ki v glavnem določa:
Čl. 1. — Kdor ima žive prašiče, jih mora do vštetega 31. oktobra prijaviti po občini Prevodn na posebnih obrazcih, ki se dobijo pri občinskih uradih.
Prijaviti se morajo prašiči po stanju o polnoči dne 25. oktobra 1941-XX.
Vse prodaje, oddaje, nakupi, skotilve in pogini prašičev po dnevu 25. oktobra se morajo v petih dneh preko občin prijaviti Prevodu.
Člen 2. — Od dne uveljavitve te naredbe dalje so vsi za zakol namenjeni prašiči pod zaporo na razipolago Prevodu, ki predpiše njih oddajo na posebnih dogonih. Noben prašič se ne sme zaklati brez posebnega na dogonu izdanega potrdila, ki se mora pokazati klavn iškemu ravnatelju ali pooblaščenemu pregledniku mesa.
Kolkovano in po klavniškem ravnatelju ali pooblaščenem pregledniku mesa vidirano potrdilo se mora v 24 urah po zakolu poslati Prevodu.
Izjemoma sme Prevod izdati dovolilnico za zakol.
člen 3. — Rejci smejo za redno družinsko porabo zaklati vsako leto ipo enega prašiča na 5 članov družine, 2 prašiča na družino do 10 članov, 3 prašiče na višje število družinskih članov.
Da dobijo' dovolitev za tak zakol, morajo rejci vložiti posebno prošnjo, iz katere mora biti raz-vidno število družinskih članov in da je res rejec.
Prošnjo je treba poslati preko občinskega urada, ki je dolžen nadzorovati pravilnost podatkov v njej, Prevodu, ta pa izda za vsakega prašiča, katerega zakol se dovoljuje, posebno dovolilnico.
Zakol za družinske potrebe se bo dovoljeval pravim rejcem, to je tistim, ki v razdobju najmanj treh mesecev neposredno skrbijo
Pred sedanjo vojno je nudila Belgija primer države z izrazitim svobodnim gospodarstvom. Ugodne prometne zveze po morju in pc kopnem so visoko dvignile belgijsko trgovino in belgijsko gospodarstvo je uvoiz od vseli strani sprejemalo ne samo v dopolnilo, temveč tudi v velike zaloge. Meseca maja 1940, ko jo je zajela vojna, je bila Belgija sicer dobro založena, ni pa imela več možnosti za dopolnitev in obnovo svojih zalog.
To se je posebno hudo občutilo v lesnem gospodarstvu. International er Holzmarkt« navaja: V Belgiji je bila predvojna letna potrošnja lesa 4,5 milijona kubičnih metrov, od tega pa je dal uvoz 3 milijone kubičnih metrov, domača
KNJIGOVEZNICA
LJUDSKE
TISKARNE
reg. zadr, i o. zav. |
LJUBLJANA
KOPITARJEVA 6
*
Nudi po izredno nizkih cenah: Salda konte, štra-
•	ce, iournale, šolske zvez-ke, mape, o d i e m a I n e knjižice, risalne bloke itd
za rejo prašičev, kupljenih z živo težo do 70 kg.
Članom družin, za katere se je dovolil zakol za hišno porabo, se ne bodo izdajale živilske nakaznice za nabavo maščob.
Bolnišnice, sanatoriji, zavetišča, dobrodelne ustanove, verske zd ružbe, konvikti, kmetijske šole itd., ki sami redijo prašiče, morajo prijaviti Prehranjevalnemu zavodu svoje potrebe svinjskega mesa in masti in se oprostijo oddaje za toliko prašičev, kolikor jim jili prizna omenjeni zavod za potrebne po številu oseb, živečih v skupnosti.
Člen 4. — Rejci morajo Prehranjevalnemu zavodu vsakokrat posebej prijaviti število in živo težo prašičev, godnih za zakol, ki jih morajo izročiti na dogonih, pri čemer natančneje navedejo njim samim najugodnejši dan za izročitev.
Oddajno prijavo mora poslati imetnik Prehranjevalnemu zavodu preko občine vsaj 15 dni poprej.
Naslednji členi (od 5—7) vsebujejo predpise o dogonu živali, ki se izročijo Zvezi mesarskih društev, ki mora živali takoj plačati.
Čl. 8. določa, da se morajo prevzete živali takoj zaklati in jim maščoba odvzeti. Vse tako pridobljene maščobe so pod zaporo na razpolago Prevodu.
Po čl. 9. se plača za živali, zaklane v sili stalna pristojbina 50 lir.
Iz čl. 10. Maščobe, ki se dobe od svinj, zaklanih na podlagi dovolilnice ali v sili, se morajo pod nadzorstvom klavničnega veterinarja ali pooblaščenega preglednika mesa oddati pristojnemu obč. preskrbovalnemu uradu, ki mora te količine sporočiti Prevodu.
Iz čl. 11. — Prevod zaračuna za kritje svojih stroškov vrh cene, ki jo plača Zveza mesarjev in na njen račun pribitek 4%.
Čl. 12. vsebuje kazenska določila ter se prestopki te naredbe kaznujejo v denarju od 500 do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do 3 mesecev.
Naredba je stopila 15. oktobra v veljavo.
proizvodnja pa samo poldrugi milijon. Že ob izbruhu vojne je bil uvoz prekinjen in zadnja ladja lesa od severa je prispela v jeseni 1939.
V	skromnem obsegu je bil uvoz lesa obnovljen šele po enem letu.
Iz te težke situacije ni bilo drugega izhoda kakor zvišanje donosa belgijskih gozdov in nadzorstvo nad potrošnjo lesa'. Belgijsko go-zdovje obsega zdaj blizu 500.000 ha ali 17,8% površine dežele. Državni gozdovi obsegajo 39.000 ha, občinski 188.000 ha, privatni pa 272 tisoč hektarjev in pride tako od vsega goizdovja na državne in občinske gozdove 46, na privatne pa 54%. Državni in občinski gozdovi so bili že od nekdaj pod državno upravo, v gospodarstvu privatnih gozdov pa ni bilo nobene organizacije. Zaradi tega je vojaško po-veljništvo podredilo vse gozdno in lesno gospodarstvo ministrstvu za poljedelstvo. Ko so bili tako tudi privatni gozdovi uvrščeni v organizirano gospodarstvo, ni bilo več težav pri določanju sečnje in cen in rešeni so bili največji problemi belgijskega lesnega gospodarstva.
Frančiškanska ulica 3
Prodaja tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov, obutve in drugih uporabnih predmetov
Zveza trgovskih združenj za Ljubljansko pokrajino opozarja trgovce in kupujoče občinstvo, da je prodaja izdelkov tekstilne industrije, oblačil in obutve še vedno prepovedana, ker se bo to blago prodajalo na posebne oblačilne nakaznice.
Dovoljena pa je prodaja mila in snažilnih sredstev vobče, starinskih umetnin, strojev in kovinskih predmetov ter usnjenih izdelkov (v kolikor ne spadajo ped oblačilne predmete ali obutev) pod pogojem, da morajo 'kupci pokazati osebno legitimacijo in da morajo prodajalci vpisati podatke o kupcu ter podatke o prodanem blagu v poseben vpisnik. Za nabave do skupnega zneska 20 lir tak vpis ni potreben.
Zbiranje zdravilnih rastlin na Hrvatskem
Hrvatski listi opozarjajo prebivalstvo na veliko gospodarsko vrednost zdravilnih rastlin, ki jih je treba pod strokovnjaškim vodstvom zbirati, sušiti in izvažati. Napovedujejo se tudi strokovni tečaji, da bo ljudstvo zdravilno rastlinstvo spoznalo ter se naučilo z njim prav ravnati. Največ zdravilnih rastlin raznih vrst je v Mo-slavini od Ivanič Kloštra do reke Ilove. Frančiškani, ki so bili zdravniki in lekarnarji, so že pred stoletji s pridom izkoriščali zdravilno rastlinstvo te pokrajine. Ze
1.	1658. so v Ivanič Kloštru ustanovili svojo lekarno ter izdelovali zdravila predvsem iz domačega zdravilnega rastlinstva. Ko je prešla lekarna konec 19. stoletja v druge roke, je zanimanje za zdravilno rastlinstvo Moslavine zamrlo. Oživelo je spet med svetovno vojno, ko je zbiral zdravilne rastline Rdeči križ. Po vojni se ni nihče smrtno brigal za zdravilno rastlinstvo. Organizirano zbiranje zdravilnih rastlin obeta zdaj dobre uspehe, izvoz zdravilnih rastlin pa znatne dohodke.
O izvozu živine iz Hrvatske
piše >Siidost-Echo« ter ugotavlja, da se je število živine na Hrvatskem od aprila letos znižalo za kakih 215 do 30%. Zaradi tega ne bo mogoče izvažati goveje živine pred novembrom letos, svinj pa ne pred aprilom prihodnjega leta. Nekdanja hrvatska banovina je povprečno izvažala letno 28.100 glav goveje živine, 28.500 svinj in 8220 konj. Navedeni so tudi podatki o izvozu živine iz Hrvatske in Slavonije pred letom 1914. Ta izvoz je bil skoraj trikrat večji kakor ves izvoz živine iz bivše Jugoslavije v zadnjih letih. Izvoz se je zmanjšal zaradi tega, ker je v bivši Jugoslaviji nazadovala živinoreja. Na Hrvatskem bi mogli živinorejo brez posebnih težav v razmeroma kratkem času dvigniti za 100%. V krajih ob Dravi pride na 100 ha obdelane zemlje 55 glav goveje živine in 37 svinj, v Slavoniji in Sremu pa samo 28 glav goveje živine in 35 svinj. Izvoz živine je bil tudi zaradi tega nekdaj tako velik, ker je bila na veleposestvih vzorna živinoreja, tki pa je propadla, ko so bila velika posestva po agrarni reformi razkosana. Člankar meni, da bodo zadruge spet dvignile živinorejo ter nadomestile nekdanja velika posestva.
*	foar»a.	plestra	n.
lB v 24 lirah
obleke. klobuk-•td. ftkrohi Id sTetlnlika srajce, ovrai ilke in manšete. Pere. anii. monga Ir lika domate perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. ftelenburgora ul. 8 Telefon it. 22-72.
Gospodarske vesti
Stanovanjska zaščita je z naredbo Vis. Komisarja podaljšana do 31. decembra 1942-XXI.
V	Zagrebu se je začela konferenca zaradi razdelitve železniškega parka bivše Jugoslavije.
Zasedanje nemško - hrvatskega gospodarskega odbora se je včeraj začelo v Zagrebu. Gre v glavnem za ureditev plačilnega prometa.
Potovanja v Zagreb so od 20. oktobra dalje zelo omejena. Dovoljena so le proti posebnemu potniškemu dovoljenju, ki ga izdajajo hrv. kotarska oblastva ali policijske uprave. Samo oni, ki dokažejo, da je njih bivanje v Zagrebu nujno, dobe potniška dovoljenja, vendar pa v Zagrebu ne smejo ostati dalj'ko 10 dni. Omejitve ne veljajo za bolnike, ki jih pošljejo zdravniki v Zagreb v bolnišnice in za osebe, ki stanujejo največ 16 km od Zagreba.
Za sadje so v Zagrebu določene naslednje cene: jabolka po 3—5 kun, hruške po 4—7, češplje po 8—-10, grozdje po 8—18, breskve po 8—7, orehi po 16—18, fige po 14 in krompir po 3 kune za kg.
Posebna trgovinska in plačilna pogodba bo v kratkem sklenjena med Srbijo in Grčijo.
Grški minister za prehrano je Izjavil, da je vprašanje preskrbe prebivalstva s kruhom že urejeno, oredvsem s pomočjo zasedbenih oblasti.
Vsa stara in nova pnevmatika se mora v Beogradu obvezno ponuditi vojaški oblasti v odkup.
Železniški promet med Vršcem in Belo Cerkvijo je obnovljen, ker je bila v prvih dneh vojne močno ooškodovana proga zopet popravljena.
Meso se bo v bodoče dobivalo v Beogradu le na karte. Doslej so bile v Beogradu uvedene nakaznice samo^za sol, kruh in sladkor.
Zvišanje uradniških plač za 25 odstotkov je napovedal romunski finančni minister. Stroški za zvišanje plač se bodo krili s posebnim proračunom v višini 4.8 milijarde lejev.
Za izsušitev močvirnatega ozemlja pri Slovenski Bistrici je zaposlenih sedaj 700 delavcev.
Železniški promet med Mariborom in Celovcem je obnovljen.
Nemci so začeli izdelovati kon-servne škatle iz aluminija Poskusi so se dobro obnesli. Aluminijaste škatle so za dve tretjini lažje od pločevinastih.
Trgovinska pogodba med Madžarsko in Švico je bila podpisana v Budapešti. Sklenjena je bila tudi pogodba o plačilnem prometu.
O velikem pomanjkanju mila poročajo iz Švice.
O velikem pomanjkanju premoga poročajo iz Irske.
Na Danskem bo od 1. januarja dalje prepovedana prodaja kave, kakava in čaja.
Denarstvo
Sedaj veljajo naslednji italijanski železniški tečaji: ena belga je 3,20 lire, 100 kun je 40 lir, ena danska krona 3, 100 franc, frankov 40, nemška marka 7.70, 100 lejev
11,	100 slovaških kron 65.85, 1 švedska krona 4.80, 100 švicarskih frankov 445, 1 pengo 5.70, 1 dolar 19.20 in 100 zlatih frankov 620.70 lire.
Srbska narodna banka je izdala nove bankovce po 50, 20 in 10 din. 50dinarski bankovci bivše jugoslov. Narodne banke prenehajo 20. oktobra veljati kot zakonito plačilno sredstvo, dočim ostanejo stari 20 in 10 dinarski bankovci še nadalje v prometu.
„ Romunsko posojilo za obnovo dežele je bilo podpisano v višini 6 milijard lejev.
Novi turški papirnati denar bo
tiskan v Nemčiji. Zadnja izdaja turškega denarja se je tiskala v Angliji, a se je ladja s tiskanim denarjem potopila.
Nepremičninski trg
meseca septembra v Ljubljani ni bil živahen, ker so spekulativne kupčije prenehale. Sklenjenih je bilo le 52 kupnih pogodb, katerih skupna vrednost ni dosegla enega milijona lir. Meseca avgusta je bilo 70 nepremičninskih kupoprodajnih pogodb v skupni vrednosti 2 in pol milijona lir. Letos v prvih osmih mesecih je bilo prodanih nepremičnin za 29 milijonov lir. Kakor na svobodnem nepremičninskem trgu tudi na prisilnem ni bilo večje živahnosti. Dražbe in sodne prodaje so bile redke.
Problemi lesnega gospodarstva v Belgiii
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega listac, njen predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna >Merkur<, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani