Dr. Ivan Pregelj:
Pravi dobrotnik
ali
levica naj ne ve, kaj dela desnica.
(Igra v treh slikah.)                               (Konec.)
M a r t a  (v zadregi):  Ali se vam zdi ? Srečna sem, da sem ustregla. Gospod ste
tako Ijubeznivi. (Na stran.) Izvrstno pijem! Ce bi vedel, da ga hranim samo
zanj, in to zadnje! (Ponovi glasno.) Tako ljubeznivi. Stiskalčič :   Da, kakor smo rekli in ste potrdili. Red, red... Ampak, to
je, saj veste.
M a r t a :   Vem, gospod.  Najemnina ... Stiskalčič :   Red! M a r i j a :  Stanarina, kajne, gospod? — Stiskalčič :   Torej ste za red. To je dobro, to me veseli. Ampak, kaj sem
hotel reči? Red vlada svet. Dobro je. Primorale so me draginjske razmere,
da sem povišal...
Marta :  Ste povišali...  razumem, gospod. S t i s k a 1 č i č :  Za dvojno, gospodična. (Leuka  izgine.) M a r t a   (bleda) :  Čujem, gospod. S t i s k a 1 č i č :   Imam celo ponudbo trikratne vsote. A sem človek, razumete.
Red mora biti. Pozimi vas ne bom pehal z vašimi gojenkami izpod strehe.
Red mora biti. Red vlada svet. Ne bom gonil izpod strehe, a želim seveda
točnega pla-če-vanja.
M a r t a :   Čujem, gospod ...  Samo nekaj dni odloga. Stiskalčič:   Nekaj dni? Pravim, red! Nekaj dni. Dobro. Smo ljudje. Zato,
ker je vino res dobro. (Pije.) Nekaj dni. Recimo tri, a to gotovo. Red je
prvo. (Se dvigne.)
M a r t a :   Da, gospod.                                                                        .             ¦;
Marija:   Zaradi  malih, nedolžnih sirot, gospod!
135
Stiskalčič :   Kakor sem dejal. Tri dni. Nadejam se točnosti in reda.
Mariia   Mza roke ga držeč): Gospod Stiskalčič! Za božje ime! P e s e m (z desne):  Bog  ptičice  redi, oblači lilijo, sirot ne zapusti, ki vanj zaupajo!
S t i s k a 1 č i č :   Kakor sern dejal. lled!  (Gre.) M a r i j a   (plakajoči Marti, ki se je sesedla na stol):   Marta! Bog naju ne bo
zapustil. Slikala bom, učila klavir, vezla ... Leuka   (z desne oprezno, z vidnim ganotjem. Tiho): Gospodična Marija! Uo-
spodična Marta!
Marta  (pogleda, se dvigne): Kdo? Ti otrok? Ali še ne greš spat? (Se zresnu) Lenka   (uverjeno): Lahko noč! Marija :   Laliko noč, Lenka. Pojdi! Lenka :  Bog bo pomagal, gospodična. Gospod župnik... (se prekine). Lahko
noč. (Gre.) Marija   (ginjeno):   Dobre sirotice! Kako lepo so se naučile. Trikrat je po-
trkalo, zadnji kos kruha je dal svetec. Marta! (Potrka.) Marta! Čuješ, Po-
trkalo je. (Obe gledata začudeno. Vrata na levi se počasi odpro.) Tujee   (z mogoeno brado): Hvaljen Jezus! Marija    )                      ,       ¦
Marta       ( Amen na veke! Tu j e c :  Ali stanujeta tu kontesi Marta in Marija? Marta :  Midve sva. Kaj želite? Tujec :   Kontesi, ki ste vse žrtvovali in se posvetili skrbi za uboge sirote? Ki
ste ustanovili švoje zavetišče ? ...
M a r i j a   (zmedeno): Da, da ... smetišče ... 0 Vasilka! T u j e c :   Prihajam od nekoga, ki mi je naročil, naj oddam to pismo. Prosim!
(Da ovoj Marti.) Odgovora ni treba. Tako se mi je naročilo. Klanjam &e.
(Se odmakoe in izgine na levo skozi vrata.) Marta  (ie odprla ovoj. Bere): Levica naj ne ve, kaj je dala desnica. (Krikne.)
Marija!
Marija : Marta, kaj pa je? Vsa si prepadena. Marta :   Denar! Stanarina! M a r i j a : Bog je pomagal. Lenka   (zopet vidna, smehljaje se): Lahko noč!
<Zastor.)
II.   slika.
(Ista hiša. Stanovanje gospoda Antona. Miza, zrcalo, kujige, omara i. dr.)
Neža : Ura je osem. Kam je šel? Luč je pustil goreti. Večerje se ni doteknil. Zdi se mi, da je bila mala Lenka iz zavetišča v drugem nadstropju pri njem. Če sem jo prav spoznala po glasu? Pa je šel. Anti bo kmalu nazaj. (Ogleduje in ureja po sobi.) Da ga le ni spet nadlegoval kak sitnež. Oh, ta naš gospod! Vse bi razdal, vsakemu veruje, vse se mu smili. Bog vedi, da moram paziti nanj, koliko in kaj vzame s seboj, če gre iz hiše! (Opazi odprt predal pri mizi.) Pa še kar odprto pušča! Niti tega bornega, kar ima, ne zna zapreti in varovati. (Gleda v predal.) Jezus mili! Saj je vse prazno. Ni beliča ni. Moj Bog, moj Bog! Kam neki je dal ves denar? (Posluhne.) Prihaja! Da, v zavetišču je bil. A denar, denar, ljubi Bog! (Se uniakue k vratom in oprezuje.)
136
Župnik (kot tujec z brado): Oprezno! Levica naj ue ve, kaj je dala desuica. (Sname brado.) Dobro je. To se mi je noooj imenitno posrečilo. Ta otrok, ta Lenka je zlata vredna. Pride, pove, da kontesi nimata denarja za sta-narino. Da bi le zadostovalo. Bog daj! In pa ta brada! Halia. Da me kon-tesi uista spoznali, da nista ugeuili, kakšeu Miklavž je bil pri njiju. Po-glejmo. (Si spet nadene brado. V zrcalu.) Imenitno. Tako bodi! Levica naj ne ve, kaj je dala desnica. (Vzdihne.) Da bi le veliko imela! (Se ozre. Zagleda sestro.) Oha! Kaj pa ti tukaj?
Neža:   0 brat! Čemu se šeniiš?
Ž u p n i k :   Lej jo no. Za šalo, za otroško šalo.
Neža:   Čudne šale!  (Bridko.)  Kje si hodil?  Večerjal še nisi.
2 u p n i k  (vedro):  0, to pa ni tako hudo.
Neža :   Ni ne! Najhujše je tani. (Pokaže na prazen predal.)
Ž u p u i k   (v zadregi) :   Tam ? I, kje pa ? V predalu ?
N e ž a :   V predalu, da! Ves denar je izginil.
Ž u p n i k :   Izginil menda pač ne. Saj ni čarovniški.
Neža : Ni izginil ne, a ni ga. Kam si del? Si spet razdal? Zavrgel za kakega rievredneža?
Ž u p n i k :   Tibo, Neža. Siromaki niso nevredni.
Neža :   Nieo. Ampak s čim naj jaz jutri plačam drva in mleko?
2 u p n i k :   0, to menda ne bo toliko. In — ali že mora biti jutri ?
N e ž a :  Mora biti, sam veš in bi prvo premislil, preden daš.
Župnik : Ni bilo drugače moči, nocoj ni bilo. Pa, čuj, Neža! Kaj deš k temu? Zlata ura. Jutri jo zastaviš, lej.
N e ž a :   Tak si torej ? Edini spomin na očeta, pa bi zastavljal ?
2 u p n i k : Če mora biti. Zastavljeno ni prodano. Dobim denar, rešim. Kaj je to tako čudno?
Neža :   Pameten bodi! (Hoče iti.)
Župnik (vedro za njo): Da, Neža! Skušal bom! Obljubim. A povem ti, jiocoj ni bilo moči drugače. Kar nič ne izprašuj. Veruj! Lej, iii .tako hudo tudi ne bo. Bog je že vedel, zakaj te mi je dal. Zato, da za mojim hrbtom kaj prihraniš, pa da boš spet za brata župnika založila. Ali ni tako, Neža, ali ni ?
Neža :  Še beračiti bom morala zate.
2 u p n i k : Da, boš pa, če je božja volja tako. Pa menda ne bo. No! Pojdi zdaj in ne skrbi, ti, levica svetopisemska, ti! Večerjal bom.
N e ž a :   Tudi vino popij!  (Odhajaje.)
Župnik: Ne skrbi. Žejen sem. (Večerja.) Tako! Dušo sem si privezal. Pa vino naj popijem, je rekla. Saj bi ga. Ne! Moj Jezus je bil žejen, pa mu niso dali piti. (Zdeha.) Le kako se mi dremlje! A imam še moliti. (Vzarne brevir, se prekriža, moli polglasno. Vstane, poklekne na klečalnik, vstane, gre po sobi, spet sede, odloži knjigo, sklene roke, moli — zaspi. Somrak zalije sobo. V sobo se odpro vrata. V sobo stopi on sam z brado, a ožarjen od prečudne luči.)
2upnik :   Kdo, kdo?
Bradati (Vsedobri, sam Krist) : Kar pa ste najmanjšemu mojih storili, bodi, kakor da ste storili rneni.
Žnpnik :   Pa kdo si, kdo si?
B r a d a t i :   Blagor usmiljenim, ker bodo dosegli usmiljenje.
Župnik (hrepeneče) :" Gospod, ali si ti? Gospod, pod rraojo streho? Gospod! Pij moje vino!
Bradati:  Blagoslovljen, moj zvesti, moj usmiljeni! (Gine. Luč kot sprva.)
Župnik (se drami) : Pij... moje vino! (Se zave.) Sanjal sem. Gospod, kake lepe sanje! Tebe sem videl v svoji bradati krinki, Gospod! (Gre, poklekne.) Gospod...
137
N e ž a   (pride): Ali te motim ?
Župnik   (vstane):   Motiš, levica ti, svetopisemska!
N e ž a :  Lej! Pozabila sem. Neznan človek je bil popoldne tu. Pustil ti je ta
ovoj.
Župnik:  Meni? Daj, da vidini. (Razgrne, vzklikne.) Neža, glej! Neža:   Bog pomagaj, kaj pa je? Denar! Župnik:   Denar! 0 dobri Bog. Kako boste kontesi veseli! Nesrečni oskrbnik
jinia pošilja ukradeno nazaj.   Še več kot je vzel.   Denar,   denar!   To je
b r a d a t i  prinesel, bradati, ko sem zadremal. Videl sem! Slava Ti, Bra-
dati!  (Bega okoli.)
Neža   (plaho):   Moj Bog, ali je izgubil paniet?
Ž u p n i k   (si je spet nadel krinko in odvihral z denarjem iz sobe) :   Bradati I Neža   (za njim): Hvala Bogu! Saj je skočil le h kontesama v zavetišče.
Zastor.
III. slika.*
Leto pozneje, pomladd. Vrt v sirotišdu gospodičeai Marte in Marije. V vrtu nekaj stolov, v ozadju med drevjem majhen, zastrt oder.
M a r t a (z župnikom pred odrom med redkimi gosti, ki so se zbrali, da pri-sostvujejo mali domači slovesnosti): Da, gospod župnik! Kdo bi si bil mislil! Taka in tako nepričakovana sprememba v enem letu. Tedaj pozimi, . zdaj v solnčnem zdravju, tedaj v tesnih sobicah zatohlega mestnega stano-vanja pri Stiskalčiču, zdaj v lastnem domu, kjer živijo otroci kakor ptičice. Gospod župnik! Kako je vendar Bog dober! Njemu se morava z Marijo zahvaliti za tako srečo. Njemu, pa tudi vam, gospod župnik.
Župnik:   Meni? Kako to mislite, kontesa? Jaz veadar nimam nikake za-sluge...
Marta :   Gospod župnik, ne tajite! Tisti bradač...
Z upn i k :  Tisti bradač?
Marta :   Poznate ga. Ali me zdaj umete?
Ž u p n i k :   Ne umem, kontesa. Ničesar ne umem iu tudi nočem umeti nego        1
¦        zgodibo dveh sester. Dveh sester, kontesa, ki ste vse žrtvovali, lastno mla-dost in srečo, da bi mogli osrečevati druge. 0 teh, kontesa, bi vedel po-vedati... Marta :   Dovolj, gospod župnik. Danes vendar ne praznujemo mojega godu,
temveč vašega. Vam na čast bodo igrale gojenke. Župnik :  Lepo! A vse preveč obzirnosti. M a r t a :   Tiho! Že začenjajo. P e s e m   (za še zastrtim odrom): Bog ptičice redi, oblači lilijo, sirot ne zapusti, ki vanj zaupajo.                                                                                          I
Zastor na odru se dvfgne. Na odru Krigtov lik z vabečimi rokami. Pod Mpom v lepi siimetriji simtišniški otroci. Pred nje  stopajo:
Lik   Usmiljenje   (Lenka). (V vijolični obleki.)
Med cvetje vrta cvetka zala
svoj sladki voiij razlila je,
----------------------------------------                                                                                                                                                                                                                                                                                                                    i
* Slika je bolj prigodniška, in ni nujno potrebno, da se uprizori.                                I
J
najmanjša v senco se je ukrala
in skromna vsa se skrila je.
A naj se skriva, vonj preblagi
ime je njeno razodel:
Usmiljenju v  sirotic  sragi  —   (Pokaže  na  otroke.)
je pesem hvalnico zapel. —  (Gre.) Lik   Dobrota   (Tončka). (V rdeči obleki.)
In sred pustinjske je samote
nad mladi zarod sedel ptič,
pokril pred mrazom je sirote,
a krme ni jim vedel nič.
Tedaj si je srce odipiral,
in s svojo rod krvjo pojil,
v ljubezni hranil, sam umiral — (Pokaže na Marto in duhovnika.)
Dobrota — pelikan je bil... — (Gre.) Lik   Hvaležnost   (Minka).  (V sinji obleki.)
Hvaležnost, zvezdica dremotna,
kak redko vidi te oko!
Ti tujka, tolikrat odsotna,
užgi vsaj nam se preživo!
Užgi se v duši, sveti verno
za slednji, še najmainjši dar.
Plačilo božje, tisočerno
podeli pa — nebes vladar! — (Pokaže na Kristusov lik.)  (Gre.) P e s e m   (otrok):  Bog ptičice redi... M a r i j a   (med deco):   Kar ste dali najmanjšemu mojih, naj bo, kakor da ste
dali meni.
Neža :  A levica naj ne ve, kaj je dala desnica. Vasilka   (z brado v roki, z otroki): Bog povrni! — (Zastor  na  odru!)
Ploskanje. Zastor na odru v sceni se zopet dvigne. Živa slika: otroci z Marijo ob kipu, ki  se  mu  klanjajo  gendji   Usmiljenja,   Dobrote  in   Hvaležnosti.   Zamirajoea  glasba  s
pesmijo:
Sirot ne zapusti,
ki vanj zaupajo. — (Zastor spet pade.)
Župnik  (Marti): Toda, kontesa! To pomeni, za moj god, to je preveč, preveč!
Kaj naj dem jaz vam in. gospodični sestri Mariji? Marta  (vedro):  Kaj naj deste, gospod župnik? Jaz tudi ne vem. Jaz vem le
to, da vam moram zase in sestro in najine sirote poljubiti roko. (Mu po-
ljubi roko.) B<^ plačaj! Ž u p n i k  (živo): Nak! Levica ne sme vedeti, kaj je dala desnica!
(Zastor.)
139______________________________