Uredništvo in npravništvo:
Maribor, Koroška ulice 6.
„STRAŽA“
uhaja v poođeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti rsak dan od 11.—12. ure dopold
Telefon št. US.
aanma listo:
Celo leto...................12	K
Pol leta.....................6	K
Četrt leta.................. 3	K
Mesečno	j	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računi jo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnik osna* nilib velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 65.
Maribor, dne 11. junija 1913.
Letnik V.
S slepoto udarjeni«
Historia vitae magistra! Znano, priznano in preizkušeno je to načelo. Zlasti za politika, bi morato biti vedno v polni veljavi in so se politiki vseh časov in vseh narodov tudi res učili iz zgodovine. Samo o naših avstrijskih politikih to ne velja, tZfdi se, kakor da -je vedno resničnejša trditev: če hočeš videti kaj napačnega, pojdi v Avstrijo ! Balkajnska kriza za nas gotovo ni končala slavno. Izmetali smo za njo stotine milijonov, a dosegli nismo drugega, kot da smo na Balkanu tako osovraženi, da nas in naših izdelkov nihče ne mara. Človek z zdravim razumom bi mislil, da bo grozen, vsakemu očividen polom, ki ga je doživela naša. balkanska politika, iz-treznil naše merodajne politike in bodo krenili na druga pota, Toda žalibog temu ni tako. 'Neka pogubna strast je tako zaslepila nase politike, da, so vsi nauki zgodovine, ki že niso več migljaji, temveč že udarci s kolom, zaman. Politična, sodba, naših nemških politikov o Balkanu in Adriji je še vedno taka, kot je bila — skrajno napačna, in založena.
Zadnja številka revije „Oösterreichische Rundschau“ prinaša zopet dva članka, ki sta pisana v tem čudnem in napačnem smislu. Nji nam sicer dosti do tega, kaj taki gospodje pišejo, a ravno ta revija je pri najs zelo razširjena in kolikor toliko tudi merodajna, tako da se taki napačni pojmi prav radi razširijo med ljudstvo, ki je danes potrebno jasno začrtane poti, ne pa tiste večne jneglenoisti.
Zla nas avstrijske državljane je skrajno važno, da imamo že. enkrat jasne račune pred seboj, posebno še, ker se zna kriza na Bailka)nu v nekaj letih ponoviti, za kar smo poskrbeli najbolj ravno mi sami, ker smo zahtevali samostojno Albanijo.
O tej Albaniji trosi na primer znani baron Chlumecky svoje čudne nazore vi zgoraj omenjeni reviji nemoteno dalje. Njemu je Albanija (še vedno nek poseben paradiž, ki je prinesel mied nas in Italijo baje prave idealne, mirne odnošaje. Tja so trditve, ki se rade slišijo, ,resnične pa. ni.so. Med nami in Italijo je napetost radi Albanije prej večja kot manjjša, to je resnica, ne pa, kar trdi baron Chlumecky. In iz tega stališča moramo presojati vse politično postopanje v Italiji, posebno v zadnjem času. Ako naši listi rajdi zatajujejo nam sovražne dogodke v Italiji,
PODLISTEK.
v
Pesem od Sukri paše.
(Po amerik. („Glas .Naroda.“)
To si voli Sukri paša, ki se Turkom prav obnaša, kak bi vojsko skupaj spravil Sn Bolgarom pot zastavil.
Car bolgarski je govoril:
J J az bom Turku konec storil, mipojgo smo pod njim trpeli, mnogo potrpljenja imeli.“
To so slišali Bolgari, skušeni junaki stari.
Rekli so:'(„To je pravo, vsi na boj za staro slavo!“
Eno pismo so ‘spisali, in ga v Carigrad poslali, ko pa Turki so ga brali, so od srca se smejali.
V pismu pisano je stalo:
„Ker krščanska naša raja, v težki bedi se nahaja, smo Bolgari to sklenili, da jo bomo osvobodili.
To vam dajemo na znanje, da končate svoje klanje, če vam je krvi premalo, z nami skusite se malo!“
jih zaradi tega ne bodo izbrisali iz življenja. Nasprotno bi bilo pravilno: povedali vse, kako se v resnici godi. da smo lahko pripravljeni v pravem času.
Eden največ jih dokazov laške prijaznosti proti nam je po mnenju baron Chlumeckega dejstvo, da so Lahi bili takoj pripravljeni, z energično akcijo V Albaniji. Ta trditev je skrajno šepava. Ravno ta laški korak je namreč največji dokaz, da nas hočejo Lar hi pritisniti čisto ob steno. Desetletja že hrepenijo o-ni po Valoni, ki pomeni ključ v Jadranko morje in sedaj je bila ugqjdna prilika, da bi b|ili oni dosegli lahko vse, kar so želeli, nam bi bili pa zadali s tem največjo rano in vse lepo po prijateljsko in prijazno. To je vendar tako očitno, da bi bili mi potem-zaprti v tržaškem zalivu, kakor slanik v škatlji in naše la,-dije bi imele pot v Sredozemsko morje le takrat, če bi to pustili Lahi. In vendar se dobe še ljudje, ki širijo med. ljudstvo take krive pojme, ki nam bodo še znali večkrat škodovati.
Enako neresnične trditve kot Chlumecky prinaša v .„:0österreichische Rundschau“ tudi Artur Chiari. Stran 328 in 329 trdi, da je vladalo v Italiji nekako zavezniško razpoloženje, ko smo bili mi pred Časom na tem, da prestopimo črnogorske meje, Kdo bi se ne smejal?!
Ravno nasprotno se je godilo v Italiji: demonstracije so se takrat vršile proti nam in celo vojaštvo je moralo razganjati in preganjati demonstrante! Na vsak način je bilo tisto razpoloženje drugačno, kot so ga slikali ravno uradni listi. Tlaki tepci pač Lahi niso, da bi uradno objavljali take stvari, a drugo časopisje, katerega menda naši gospodje ne poznajo, bi jih prav lahko poučilo objektrvjrio o teh dogodkih.
!2Sa nas najvažnejše pa je sledeče: Tla gospod Chiari ponavlja že večkrat oglodano frazo, da Jugoslovani stremijo za tem, da se strnejo s srbskim kraljestvom. Proti temu se moramo ostro zavarovati, — kajti to je naravjnost drzno. Povisod iščejo ti visoki politiki drage zaveznike in prijatelje, Iv, Italiji med iredentisti in karbonarji, v Albaniji med razbojniki in tatovi, doma med najzvestejšim slovenskim in hrvaškim ljudstvom pa vohajo povsod protidržavfne ten-* dence. Ti računi so popolnoma napačni, ne Italija, ne Albanija nas ne bodete rešili, ampak, lajstna| pest. Hude udarce smo preživeli v zaldmjem času, bridke
Turki so se veselili in tako so govorili:
„To imamo za zahvalo, ker smo klali jih premialo.
Ko še bolj bi jih morili, vsi bi zadovoljni bili, ker predobro se imajo, zdaj z orožjem ropotajo.“
To je slišal sultan stari: „(Vojno hočejo Bolgari? — brž njih želji ugodite in nasproti jim hitite!
Kaj ti pravim, Zekki paša, ti učena glava naša: skupaj zberi čete svoje, vodi k Srbom jih na boje!
Kje je mesto Skoplje slavno, tam mi vladali smo davno, tam vse čete skupaj spravi, proti Srbom jih postavi!
Cesta gre čez Kumanovo, dal sezidati sem novo.
Od tam cesta gre na Vranje, tam začne se bojno klanje.
Za en dan imel boš boja, Cela Srbija bo tvoja,
Srbi bodo vsi zbežali, vsi v Belgradu boste spali!
Kaj ti pravim, Džavid paša, ti si stara slava naša:
ure so imeli naši njarodi, a če se bodo še nadalje širili taki politični pojmi v deželi, potem res ne vemo, kaj vse nas še čaka.
Nezdrave razmere v francoski armadi«
Upori"vojaštva na Francoskem so razburkali javno mnenje. Splošno jih označuje ljudstvo za sad kampanje, katero vodi zoper armado yConfoederation generale du travail“, ki ima svojo zaslombo pri politikih ob skrajni levici. Antimilitaristično delovanje „Confoederation generale du travail“ sega že 16 let nazaj. Pričelo se je z dnem, ko so smjatrali vodje štrajkov intervencijo armade za glavni vzrok njihovega poraza. „Confoederation generale du travail“ je videla v armadi le neko napravo, ki naj varuje deloljubne in ki bi zamogla ob priliki stavk še tudi nadomestiti v tovarnah stavkujoče. Odločilne sklepe je storila konfederacija na kongresu vi Tuluzi leta 1897. 'Stremili so v bisitvu za tem, da morajo odslej sindikati vzdrževati živahno občevanje z onimi svojimi udi, ki se nahajajo trenutno pod zastavami. In vsebina te korespondence ni bila prikrita. Slo se je za to, da opozarjajo sindikati svoje ude na stališče, ki bi ga morali zavzeti v slučaju izbruha stavké. To opozarjanje pa ni obstojalo v glavnem v ničemer drugemu, kot v denarnih podporah, Ida bi se na ta način podpirala antimiiLitaristiÖna, propaganda „Confederation generale du travail.“
Kongres v Tuluzi je zajedno organiziral nadzorovanje pod zastave poklicanih rekrutov. Delavske borze so dobile nalog, da morajo stopiti v stik z vojaki svojih okrajev. Ta stik se je izvršil v delavskih borzah samih, kamor so prihajali vojaki, da se jih pouči o njihovi nalogi. Da se zasigura rekrutom redno pošiljanje denarja., so ustanovili blagajno pod imenom „iSou du soldat“., iz katere je dobival vsak vojak 5 frankov, z namenom, da se ga opozarja, „da se mora spominjati prijateljev sindikatov.“ To podporo so dobivali vojaki dva- do trikrat na leto. Na ta nafčin se je pridobivala med vojaštvom] simpatija za C. G. IT.
Ce so pa vojaki obiskali delavske borze, so popolnoma podlegli njihovemu vpliviu. Ko je nekoč izdal neki vojni minister tozadevno prepoved, je nato
Ti na Bitolj se odpravi, svojo vojsko tam postavi!
A ti, hrabri Sukri paša, ti največja dika naša, ti odrini v Drinopolje, čete zberi tam najbolje!
Stori vse po svoji glavi, kar ti tvoja pamet pravi, potlej čete skupaj zberi, proti meji jo uberi!
Tarn poišči mi Bolgare, puntarje nesrečne stare, potlej v Sofijo stopi, po vsem svetu jih razkropi!“
Turki so se zasmejali in tako pri sebi djali:
„To jih bomo zapodili, njih dežele razdelili.“
Paše so vse čete zbrali in na pot so se podali, jih na turške meje gnali in o zmagah že sanjali.
To premišlja Sukri paša, ki se Turkom prav ponaša, kak bi meje prekoračil in Bolgare kje zasačil.
A Bolgari so junaki, dobro skušeni vojaki, dobro skrivati se znajo in ujeti se ne dajo.
(Konec prih.)
odgovorila C. G. T. z oklicem1, v katerem je zatrjevala vojakom, da jim ne more prav nič škodovati, če obiskujejo delavske borze, če le ne pokažejo iiobene-ga strahu. Ko sta v istini nekoč dva vojaka popevala in kričala skozi okno delavske borze ^Internatio-nalo“, nista bila kaznovana.
Tia organizacija vojaštva po C. G. T-., ki se je kazala izven vojašnic v delavskih borzah, v vojašnicah pa v pismih in v pozivih antimiilitiiristične vsebine, se je vedno bolj izpopolnjevala. Na kongresu v Tuluzi leta 1910 se je storil sklep, da morajo napraviti vsi sindikati listo vseh onih svojih .članov, ki se nahajjajo pod orožjem. iTie liste so potem centralizirali v C. G. T., kjer so sestavili po okrajih razdei-jeno listo vseh strokovno argapiziralnih vojakov. In vsak tajnik je prejel listo za svoj okoliš, da se zamore na ta način „seznaniti“ z vsemi vojaki svojega okoliša. Da se zamore kontrolirati vsakega ■vojaka, če je udan organizaciji, so mu izročili karto, katero je moral prinesti vsak mesec na delavsko borzo, da je dobila pečat.
V olajšavo te antimilltaristične propagande je še služila neka brošura z naslovom „Nova ročna knjižica za vojake“, ki je izhajala v 100.000 izvodih. Francoski poslanec Messin je označil to brošuro, ko je še bil vojni minister, kot „ročno knjižico za stra-hopetstvo in desertiranje.“
Sli so še dalje. V garnizijskih mestih so ustanovili agenture, ki so vspodbujale vojake k deserti-ranfu in 'so jim dajale še celo denarja za odpotova-nje. Ustanovili so nalašč prenočišča za 'take begunce, kjer so se skrivali in jedli.
Sedanji vojaški upori na Francoskem so zadeli kot blisk iz jasnega gotove visoke pojlitikarje, ki so mislili že letos zajahati v Nemčijo po maščevanje za leto 1871. V vsakem slučaju so pa ti pojavi znak razpada, ki grozno razjeda moč Francije.
Blumentag — fiasko.
Nedeljski „.Blumentag“ v 'Mariboru, vprizorjen za nemško kočo na Pohorju, ni prinesel nemškim iz-zivačem onih vspehov, kakor so jih pričakovali. Velika nevolja pretežne večine prebüvalstvja, da se ga nadleguje z beračenjem za stvar, tki nima za sploš-nost nobenega pomena, a je poleg tega še grdo nacionalno Izzivanje, se je pokaeala tudi v nedeljo: mnogi, odločnejši, cvetlic niso hoteli kupojvati, drugi, \trahopetnejši, so pa pobegnili. Bilo je več kot značilno, da so bile ravno v nedeljo, ko je bil vendar lep dan, mariborske ulice s šetalci primeroma zelo slabo obiskane. Ljudje, ki se Bog ve iz kakjšnih vzrokov niso upali javno pokazati svoje nevolje, so ostali lepo doma, ali pa so obrnili mestu hrbet, zato so bile ulice prazne. Pri godbi, ki je svirala od 11. do 12. ure na Zofijinem trgu, je bilo razmeroma zelo malo poslušalcev in Še med temi jih je bilo več brez cvetlic. Naravno, da pri takih razmerah /maiterijelni vspeh ne more biti posebno sijajen. Ce prav je bilo prodajalk nebrojno in so neutrudljivo ponujale svojo suho robo, znaša po poročilih nemških listov skupi-ček vendar samo 2082 K. Ce odštejemo od tega gotovo precejšnje izdatke: godba, prodajni šotori itd., potem za kočo ne bo ostalo ravno prelveč. Naj služi to kot nauk, da se v bodoče Mariborčanov ne bode nadlegovalo s takimi strankarskimi1 in izzivalnimi prireditvami. Opozarjamo pa tudi pristojno oblajst, da prihodnjič takih nastopov ne dovoli več. Tokrat se je ljudska nevolja še pomirila, za drugič bi ne garantirali več.
Naj nam bo dovoljeno, pristaviti še nekoliko o-pazk: Med kupovalci cvetlic so bili uradniki raznih tukajšnjih c. kr. uradov zelo redki. Beležimo to z zadovoljstvom, ker mislimo, da se to ni zgodilo slučajno, ampak iz ozirov taktnosti., kajti uraidništvo je tukaj za vse prebivalstvo in ne samo za nekatere peteline. Toliko bolj smo bili za to osupnjeni, ko smo med kupovalci icvetlic videli enega poštnega in enega davčnega uradnika — imena na razpolago — ki sta oba slovenskega) pokoljenja. D|a na/tak način teptata. svoj materni jezik, jima gotovo ni v čast. Ravno tako nas je presenetilo obilo število častnikov, ki so pridno kupovali in vsi okrajšeni z nemškimi (cvetlicami štolcirali po mestu. Prireditev je bila strogo n e mško-n ac ion al n a s precejšnjo 1 izzivalno tendenco. Pri takih nastopih nima vojaštvo ničesar iskati, — kajti ono mora biti nadšltrajnkajrsko. Ce so kljub terrai častniki — zalstopane so bild vse kategorije, zlasti pa infanterija in domobranci — pridno kupovali cvetlice, potem so šli med narodne hujskače in proti temu odločno protestiramo. Posebno po dogodkih zadnjega časa menimo, da imajo častniki najmanj vzroka, buditi v ljudstvu mržnjo in nezaupanje. Se to nam manjka, da bi se začelo še vojaštvo v nami nar sprotnem smislu vdejstvovati v politični javnosti. Pozivamo merodajne kroge odločno, da napravijo red!
Kakor je bilo pričakovati, se je mied kupovalci cvetlic našlo tudi več priprostega ljudstva iz mesta in okolice. Ljudje so pač še vedno tako nezavedni in deloma neznačajni, da poljubljajo roko(, ki jih biča. Kdaj se bodo ti reveži spametovali, ne vemo! Tako kmalu gotovo še ne, ker narodna zavest se v nekaterih krogih zelo, zelo počasi širi. IVajenii na hlapčevanje, se gotovi ljudje ne morejo osamosvojiti. Se bolj žalostno, kot kupovanje cvetlic, je dejstvo, da so nekatere izgubljene slovenske duše cvetlice celo prodajale. Sramota jim! Ravno tako moramo ostro ob-
soditi, da so se z razpečavanjem cvetlic bavili dijaki. V tem oziru zahtevamo odločno:, da se kaj ukrene. Od nezrelih fantalinov se ne pustimo izzivati!
Na Balkanu.
Iz Balkana prihaja zopet nebrojno poročil. Duhovi so zopet skrajno razburjeni in če verujemo nemškim listom, stojimo tik pred vojsko med Srbijo in Bolgarijo. Prihajajo že poročila o ultimjatumu in o najresnejših pripravah za vojsko, celo o spopadih že vedo povedati. Sestanek ministrskih predsednikov Še ni določen ter traja boj za in proti reviziji pogodbe dalje. Bolgarija noče o reviziji nič slišati, Srbija pa hoče proglasiti aneksijo zasedenega ozemlja. 'Tako divja boj z vso silo dalje, a mi gojimo še vedno u-panje, da se bo poravnal spor mirnim potom,
Neka poročila pravijo, da je Pašič demisijoni-ral, ker hoče mir. Vest o dr. Danevu kot nasledniku Gešova se potrjuje.
V	naslednjem nekaj poročil. Sodbo si naj napravi vsak sam.
Bolgarija in Srbija.
Iz Belgrada poročajo:
V	poučenih krogih zatrjujejo, da se vodijo ne glede na nameravano konferenco šstirih balkanskih ministrskih predsednikov med Srbijo in Bolgarijo pogajanja, ki pa sicer še niso privfedla do kakega definitivnega rezultata, vendar pa utrjujejo upanje, da se bodo spori mirno poravnali. Bolgarska vlada je pokazala, da je pripravljena storiti Srbiji neke koncesije pri razdelitvi osvojenega turškega o-zemlja.
Bolgarsko poročilo.
Iz Sofije poročajo:
Spori med zavezniki ne kažejo nobenega obrata na boljše. Srbija in Grška nadaljujete z vojaškimi odredbami, katerim odgovarja Bolgarija s proti-naredbami, ki bi varovale Bolgarijo pred presenečenji. Vlada ima v rokah določne podatke, iz katerih se brezdvomno sklepa, da se pripravlja vojaška kooperacija Srbije in Grške. Grške železnice prevažajo že od dne 3. t. m. srbsko vojaštvo, gr‘š|ka vojna u-prava gradi pri Aivatlu, Langazi, Ndgriti in Eleph-teri močne poljske utrdbe, med temj. ko Srbija neprenehoma spravlja svoje vojaš(tvo na mejo, kjer je že koncentrirala pri Pirotu celo armado.’ )Tudi druge odredbe obeh vlad, ki so tudi znane tukaj, nasprotujejo zatrjevanju Srbije in Grčije o njuni miroljubnosti. Izrecno se mora povdarjati, da so bolgarske vojaške odredbe le protipoteze, ki jih izzivata Grčija in Srbija.
Bolgari in revizija srbsko-bolgarske pogodbe.
Sofija, dne 9i. junija. Kakor poroča .„Dnevnik“.. je bolgarski odgovor na srbsko noto glede revizije srbsko-bolgarske pogodbe že sestavljen. Bolgarska vlada v tej noti odločno odklanja zahtevo po reviziji pogodbe.
Sofija, dne 9. junija. Oficijozni „(Mir“ izjavlja, da nobena bolgairska: vlada ne privoli v revizijo srbsko-bolgarske pogodbe. Ce Srbi kmalu ne odnehajo, potem nikakor ni pričakovati1 ugodnega rezultata predstoječe konference vseh štirih balkanskih ministrskih predsednikov in tem manj, ker je srbska in grška strahovlada proti Bolgarom jako slabo priporočilo za dosego sporazuma.
Energična intervencija Rusije.
Sofija, dne 10. junija. Danes je storila Rusija skrajno odločen korak za ohranitev miru med zavezniki.
Srbska nota Bolgariji.
Belgrad, dne 10. junija. „Edinost“ poroča: Odličen srbski politik je izjavil našemu poročevalcu: Na včerajšnji konferenci načelnikov strank z ministrskim predsednikom Pašičem je bilo sklenjeno, da naj srbska vlada v najkrajšem Času izroči Bolgarski posebno noto, v kateri naj na obvezen način zahteva od bolgarske vlade odgovora, je-li se hoče udeležiti sestanka vseh štirih ministrskih predsednikov, ali ne. Odgovor mora biti najpozneje tekom enega tedna. Ce bo Bolgarska na to noto odgovorila negar tivno, bo Srbija brez vsakega odlaganja proklamirala aneksijo vsega osvobojenega teritorija. Ta Informacija je povsem točna in popolnoma zanesljiva. Poročila večernih belgrajskih listov, da je bilo na včerajšnji konferenci sklenjeno, zahtevati od Bolgarske takojšen odgovor na srbsko noto glede revizije pogodbe, niso točna. V Belgradu smatrajo situacijo za skrajno resno.
Pašič o zadnjem srbsko-bolgarskem spopadu-
B ei 1 g r a d, dne 9. junija. Listi poročajo, da je ministrski predsednik Pašič na konferenci z voditelji parlamentarnih strank referirai o ' sledečem novem spopadu med Srbi in Bolgari: V čeftrtek popoldne so bolgarske čete zasedle neko srbsko postojanko pri Volovanu med Dojranom in Gevgelijem. Srbov je bilo komaj en bataljon in so se zato umaknili. Nato je srbsko vrhovno poveljstvo poslalo svojim četam pomoč in pozvalo Bolgare, naj se kolikor hitro mogoče umaknejo zopet v svoje prejšnje pozicije. Bolgari se temu pozivu še do sedaj niso odzvali. Ministrski svet je po poročilih 1'istov pooblastil vrhovno (armadno poveljstvo, da. z orožjem v roki, na željo vseh političnih strank, iztira Bolgare iz Valova-na. (Treba vzeti z rezervo na znanje.)
Srbsko-grška zveza.
Carigrad, dne 9. junija. Tukajšnji grški dnevnik „Neologoš“ prinaša lizjavo nekega srbskega politika, glasom katere je vkljub vsem dementjem — srbsko-griška zveza gotovo dejstvo. Pogodbo bosta o-be vladi podpisali dan pred eventualnim izbruhom vojne, ker se pogodba nanaša le na slučaj vojne z Bolgarsko.
Konferenca balkanskih ministrskih predsednikov.
S o fi j a, dne 9. junija. V, tukajšjnjih političnih krogih zelo dvomijo, da bi prišlo do konference vseh štirih balkatnskih ministrskih predsednikov. V Sofiji postaja vedno bolj bojevito razpoloženje in ogorčenje proti zaveznikom narašča od idne do dne. Niti e-den od zaveznikov noče popustiti. Situacija je skrajno nevarna) in zdi se, da je vojna med zavjezniki že skoro neizogibna. V Sofiji izvršujejo oblasti strogo cenzuro. Policija je pomnožena |in hišna vrata morajo biti vsa že ob devetih zvečer zaprta.
Albanija.
V zadnji seji se je bavtila reunija veleposlanikov s štatutom za Albanijo. Do sporazuma, ni prišlo. Statut sta izdelali Avstrija In Italija. Francija j,e na stališču, da je neobhodno potrebno, da mora to deželo najpoprej temeljito preštudirati mednarodina komisija. Ziačasno bi naj veljal le provizorij, ne pa de-finitivum. To stališče pa ni všeč Avfstriji in Italiji, ker je potrebno:
1.	da se ustvari v deželi stabilno stanje;
2.	ker ste Avstrija in Italija posebno zainteresirani na tem, da se razmere v novi Albaniji trajno urede ;
3.	ker je treba poprej ustvariti definitivno državo, predno je mogoče uvesti dobro urejeno u-pravo.
Reunija veleposlanikov.
Dnevni red prihodnje seje veleposlanikov bo vseboval naslednje točke:
1.	Konečno veljavni sklep o številu in razdelitvi žandarmerije v AlbanijL
2.	Nadaljevanje razgovora glede mej južne Albanije, glasovanje o predlogu Avstrije in Italije ter o predlogu Francije, da se za sedaj izroči provizorična uprava dežele kakemu višemu komisarju.
3.	Formelna izjava, da ima Srbija pravico do železnice, ki bi peljala skozi Albanijo do morske o-bali ter pravico, se posluževati kake albanske trgovske luke.
4.	Sestava mednarodne komisije, ki bi naj preštudirala bolgarsko-turško 'mejo Enos—Midija. ,
Rumunija.
'Ministrski predsednik Majorescu je poslal poslanikom pri velevtlastih cirkularno noto, v kateri jih poziva, naj vladam sporoče, da je bila rumunska vlada poverjena od parlamenta, naj izvede petrograški protokol, če prav njegova vsebina ne odgovarja pričakovanju dežele. Ob enem pa naj poslaniki sporoče velevlasjtm, da se rumunska vlada spričo sovražnega postopanja zavezniških balkanskih, državi druga proti drugi smatra za obvezano, da že zdaj sporoči ve-Ievlastim, da Rumunska v slučaju nove vojne ne more več ostati indiferentna.
Mirovna konferenca zaključena.
Mirovna konferenca je imela dne 9. ,t. m. svojo zadnjo sejo. Turki so zahtevali klaVZulo o razsodišču glede spornih vprašanj, kako naj se razlaga protokol. Rešitev tega vprašanja so rezervirali za pozneje. Nato je prišlo na .vrsto Šest člankov, ki so jih formulirali zavezniki:
1.	Vojni ujetniki se vzamejo v zamenjavo. To točko so za pozneje rezervirali.
2.	Splošna amnestija za vse zločine in prestopke, ki so v zvezi z vojno. 'Je bilo sprejeto.
3.	Pravica prebivalcev anektiranih provinc, 'da v teku treh let optirajo za svoje državljanstvo in da se svobodno izselijo. Je bilo sprejeto.
4.	Vprašanje vakuf-posestev se bo uredilo s poznejšo konvencijo.
zaveznikov s Turčijo ostane pri statusu qjuo ante zaveznikov s Turčijo ostane pri statusu (quo aute bellum. Je bilo sprejeto.
6.	Sprejeto je tudi bilo, da se zopet ustvarijo poštne in brzojavne zveze.
Nato je predlagal predsednik Skuludos, naj se vse materije, o katerih se niso sporazumeli, sprejmejo v protokol, ostale pa naj se rezervirajo za rešitev v posebnih protokolih. To pa so Turki odklonili ter predlagali, naj se vse to reši v posameznih protokolih s posameznimi zavezniki. Proti temu so ugovarjali Srbi.
^Reuter“ poroča, da je imela dne 9. t. m. mirovna konferenca svojo zadnjo sejo. Delegati so se konečno ločili, ko so sogljasno sprejeli sklep, ki jim' ga je predložil srbski delegat Pavljovič. Sklep slovi: Pri skupni izvedbi člena VII. mirovne pogodbe dne
30.	(17.) maja 1913 so se delegati na konferenci zastopanih dežela prepričali, da se lažje doseže vspeh, če se mirovna pogodba izpopolni z akti, ki jih prizadete vlade med seboj sklenejo. Delegati so zato še sklenili :
1.	Vladam se prepusti, da te akte med seboj še posebej sklenejo.
2.	Seje mirovne konference se danes zaključijo.
Politični pregled.
Državni zbor.
V včerajšnji seji je zbornica nadaljevala generalno debato o finančnem načrtu. Seja je trajala le k'ratko časa. ’Zanimanja je bilo v zbornici bore mapo, posebno še zato, ker je znatno, da bo debata o tem predmetu še tekom tega tedna prekinjena in bo prišel na vrsto budgetni provizorij„• Rešitev budget-nega in poslovnega provizorija,, ki ga je odsek za o-prajvilnjk podaljšal do dne 15. maijnika 1914, bo tvorila bržkone vso vsebino letošnjega- poletnega zasedanja. Nemški Nationalverband in krščajnski socijal-ci so se sicer izjavili za polejtno zasedanje zbornice v svrho rešitve malega finančnega načrta, toda temu nasprotujejo Rusini, ki hočejo zabraniti z vsemi sredstvi rešitev finančnega načrta, predno ne bo rešena gališka volilna reforma.
K,	predmetu je govoril toladočeški poslanec dr. VjiSkovsky, 'ki je polemiziral' s poročevalcem dr. Steinweuderjem, češ, on zahteva samo, da odobrijo finajncni načrt zastopniki srednjega stanu. IZia njim je govoril še poslanec dr. Funk.
Sledile so nato razne interpelacije, kakor ona poslanca Biainkjinija, ki se je pritoževal, ker se ne odpuste dalmatinski rezervisti, M so vsled mobilizacije največ trpeli. Mnogo obitelj je gmotno uničenih.
Sklep seje ob pol 4. uri popoldne.
Prihodnja seja danes.
*
* *
Razen plenarne seje zbornice je zborovalo tudi več odsekov:
Budgetni odsek je razpravljal o nadaljevanju budgetnega provizorija. Poslanec Schoiswohl se je pritoževal, da se je vohuna Redla takorekoč uradjno prisililo k samoumoru. Nato !se je zaletaval tudi v slovenske poslance ter jim očital neprijateljstvo do malega finančnega načrta.
Tiskovni odsek se je pečal z imuniteto govorov v parlamentu.
Za železničarje.
Vlada je v sporazumu s strankami sklenila, določiti za izboljšanje plač železniškemu uradništvu, uslužbencem in delavcem 15,000.000 K, in sicer v 8 etapah, vsako leto v;eč, dokler bi od leta 1915 dalje ne znašal stalni povišek 15,000.000 K. Železniški minister Forster je to stališče vlade v budgie^nem odseku včeraj, dne 10. t. m. že sporočil.
Tisza in socijalisti.
Socialistično glasilo „Nepszava“ pravi:
JTlisza je prišel, ustanovljena je „{rabeljska vlada.“ iTo je imelo biti Lukacsevo maščevanje, ali Še ni vseh dni kraj; Lukacs in Ijisza še ne vesta, kdo se bo za/dnji smejal. Vprašanje, kakšen je program Stefana Tjisze, je popolnoma nepotrebno, ker pozna vsak otrok na Ogrskem njegovo blazno hudobnost, njegovo megalomansko domišljavost in njegovo gluho sovraštvo do demokracije. Glavno vprašanje ogrske politike jè volilna reforma. Razmere so v bistvu še vedno 'take, kakor leta 1905. Oligarhija do-prinaša velesili „militaristične" žrtve, ne da bi podprla velesilo, ampak da bi 'zavarovala svoje priro-pane privilegije. Proti geslu Tiisza naglalšamo geslo (splošne volilne pravice. Tiisza je mož, ki bo pomagal, da pride vsa Ogrska v tabor splošne in enake volilne pravice in prevzetni bečar bq doživel dan spoznanja, da je nekaj močnejše od njegovega jezika in njegove pesti. Socijalna demokracija se ga ni že baila pred osmimi leti, ne boji se ga sedaj, in se ga nikoli ne bo bala. Naj bo za njim kdorkoli, za nami je ljudstvo. Tisza je kovač, ali tega, kar kuje, ne bo vesel. Da je prišel kdo drugi, hi bilo dobro. A prišel je pa Tiisza; in to je bolje. Mii lsmo pripravljeni! “
Raznoterosti.
Konfiscirani. Zadnjo številko so nam zapleni-s li, ker smo na uvodnem mestu nekoliko ostrejše pisali o korupciji na Ogrskem. Da pišejo razni dunajski in graški listi o ogrskih škandalih veliko ostrejše kot mi, a niso zaplenjeni, to naše oblasti nič ne briga. Dvb/jna mera pač zahteva, da se nas tlači in šikanira.
Kot odgovor na vsiljivi nemški) Schulverein je poslal ribniški župnik Slovenski Straži 5 K. Živijo posnemovalci !
Krajni šolski sveti, pozor! Tie dni je vložiti pritožbo na ministrstvo zoper zahtevo deželnega šolskega sveta, d!a se plačuje „Naredbeni List.“ Zadnji čas!
Stanje sadnega drevja in vinogradov. Uradno poročilo o stanju sadnega drevja in vinogradov za mesec maj ni nič kaj ugodno. [V, severnih deželah so bile v zadnji polovici večkrat prav hude nevihte, na jugi pa pritiska bolj suša. Med sadjem je trpelo najbolj koščičasto sadje, ki odpada radi spomladanskega mraza v prav velikem številu.. Na Češkem je bila tudi maja meseca večkrat huda, in škodljiva slana. Crešnje so po večini dokaj šibke; .tudi v Dalmaciji spomladno sadje ni ugodno. Med škodljivci so napravili največ škode razni silčkarji in pa pedici, ki so na Štajerskem in Češkem uničili celo vrsto sadnega pridelka. Vinogradi so si v prvih dveh toplih tednih meseca maja dobro opomogli in v ‘večih krajih je že škoda zastran mraza vsaj za silo popravljena. Po
drugod se trta razvija pravilno, v južnih deželah v zadnjem času trpi nekoliko radi vročine, in pomanjkanja dežja. Za Goriško prinaša jizkaz sledeče povprečne podatke:	Jabolka in hruške stoje srednje.
Crešnje so bolj šibke, še slabejši pa kažejo breskve, marelice, češplje in orehi. Mandeljni Ikažejo srednje, Vinogradi splošno dobro. Razmeroma je naša dežela letos še med boljšimi, drugod je skoro povsod slabej-še. Med škodljivci pa so se pojavile poleg slane še razne golazni, proti kateri je človek skoro čisto brez orožja. Najboljši pomagači so še vedno naše krilate prijateljice — ptice.
Eroplanski rekord. Pilot Perregon eroplanske družbe Blériot se je s svojim eropiamom vzdignil 5100 metrov visoko in s tem izpodbil svoječasni rekord avstrijskega, nadporočnika Blaschkeja, ki se je biil vzdignil 4360 metrov visoko.
Smrtna kosa. Umrl je v Zagrebu nestor hrv. Stranke prava, odvetnik Mijo Tkalčič, član poslovnega odbora stranke in bivši narodni, zastopnik. — Slava njegovemu spominu!
Izzivanje. Neka slovenska posojilnica na Spod. Štajerskem nam piše:	Slavno uredništvo! „Neu-
heim“;, registroivana, zadruga z omejeno zavezo, Sev-1 niča (Fichtenwald), nam je poslala okrožnico, v kateri nam naznalnja ustanovitev zadruge „'Neuheim“ pri Sevnici in prosi za podpiranje. Namen te zadruge je med drugim ustanovitev neke gostoljubne hiše (gostilne) za sprejem tujcev, pristnih Nemcev, ki ne dobijo v slovenskih gostilnah hrane in prenočišča (?). ‘Ce si sevniški Nemci za svoje ondotne pristne Germaine stavijo hišo, nimamo mi Slovenci gdtovo ničesar proti temu. Da pa ti Nemci ža stavbo te hiše pri slovenskih posojilnicah in Slovencih sploh tehtajo za prispevke in vabijo k pristopu k tej zadrugi, je pa gotovo drznost, kakoršne so zmožni ie ljudje a la sevniški ,pos/ilinemci. Pa naj kdo reče, da ni drzno in izzivalno, če nam naši najhujši narodni nasprotniki med drugim pišejo: „Dem Selbsterhaltungtriebe folgend, haben wir zum) Schutze und zur Verteidigung deutschen Besitzstandes hier im Süden Steiermarks, [ inmitten slavischer Bevölkerung, zur Wach'hajltung und Machtgewinnung deutschen völkischen Lebens und Wahrung deutschen Ansehens u, Einflusses in Lichtenwald die Genossenschaft „Neuheim“ gegründet“, za potreben denar pa beračijo pri nas Slovencih. Ti sevniški posilinemci si torej do-mišljujejo, da živimo v tistih starih časih, ko so neusmiljeni grajiščaki svojim tlačanomhkmetom zapovedovali staviti gradove na nepristopnih krajih, odkoder so potem grajščaki tem ložje izsejsajvali in drgnili kmete zato, da so jim poprej gradove sezidali. Iz tega je pač razvidno, za kako neumne nas smatrajo sevniški pristni Germani, ki pa so s tem pokazali, da so sami tako neumni, da slišijo travo rastu kajti nam Slovencem niti v sanjah ne pride na misel, pomagati Germapom plesti štrik', da nas potem — obesijo;
Povsod vidijo — veleizdajo? Domobranski major Suica, svak bivjšega poslanca dr. Gige Avaku-moviča, zvestega pristaša banov Khuena in dr. pl. Tomašiča, se je te dni peljal z vlakom Zemun—Zagreb skupaj s srbskim generalom Živkovičcm ter s tajnikom hrvaške deželne vlade dr. Gustaivom Frankom, sinom pokojnega dr. Josipa, Franka in z nekim ma.žarskim vojaškim kuratom 'iz Zjemuna. Gospodje so se drug drugemu predstavili in. se prijateljsko razgovj&rjali o srbskih zmagah. General/ Zivkovič jim je pripovedoval več dogodkov 'iz vojne. V Zagrebu so se potniki prijateljsko posilovjili. Sedaj pa je že proti majorju Suica uvedeno na ovadbo kurata kazensko postopanje, ker se je kot avstro-ognski častnik predstavil generalu sovražne države« in ž njim govoril o balkanski vojni. Zlasti obtežilno pa je, da je baje po zmagi Srbov pri Kumanovu rekel kuratu, da bi se prav za prav tudi on moral veseliti zmage kristijanov nad Turki, General Živkovič, ki je iskal v 'Opatiji okrepitve po legarju in zadobljenih ranaih, se je čez par dni preselil v Nizzo, ker ga je na avstrijskih tleh policija takorekoč naravnost oblegala.
Štajerske.
Maribor. Sadjarskošvinarskega poletnega tečaja se udeležujejo ti-le slovenski učitelji: Joško Ar-mič Velenje, Lojze Bučar Zlidanmost, Fran Čepe Kamnica, Srečko EksI Vojnik, Ivo Jakše Vransko, Fr. Košir Si. Jurij ob Taboru, ' Sebastijan Krotky Poljčane, Drago Pintarič Sv. Miklavž, Ivo Piši Sevnica, Adolf Rozina Ormož okolica, Ante Shjka, nadučitelj, St. Jurij ob južni železnici, Vinko Serona Ptuj okolica, Simek Vodenik, nadučitelj, Limbuš, (Oskar Žolnir., nadučitelj, Ptujska goral. -Tečaj se je pričel dne
9.	ter se završi dne 14. junija.
Remšnik. Dne 22. t. m. vprizori naše bralno društvo šaloigro v dveh dejanjih v prostorih gostiL ničarja. Grögla; začetek ob 3. uri popoldne. Igra domača obmejna godba. Obmejni bratje Slovenci ste v obilnem številu vabljeni!
Ruše. Slavno c. kr. žandarmerijsko poveljstvo v Mariboru in Gradcu opozarjamo na dejstvo, da je naš orožniški postajevodja stražmojster iTisovec svak tukajšnjih dveh največjih gostilničarjev in ima tudi sicer veliko sorodstvo. Da je vsled tega omajajna vera v njegovo nepristranost, ni treba omenjati. Ko je
ovadil gospoda župana Lasbacherja, je navedel kot pritožnike osebe, ki se niso nikdar pritožile, a ni pa navedel imena svojega svaka, da mu ni bilo treba iti kot priča v Maribor. In zakaj vse to? Gospod Tiso-vec se dobro zaveda, da je ljndstvoi vsled njegovega postopanja) proti gospodu županu razburjeno in bi znalo, če bi zvedelo, da je edini pritožnik stražmoj-strov svak, proti temu izvajati posledice, da bi imel lahko občutno škodo v gostilni in pri kupčiji. Da ne pojde tako več dalje in da bomo proti takemu postopanju še ostrejše nastopili, opozarjamo že sedaj c. kr. žandarmerijsko poveljstvo, ki naj celo zadevo še pravočasno uredi. Naj bo za vse ljudi enaka pravica! Lahko bi navedli v potrdilo naše zahteve še marsikaj, a si za enkrat še prihranimo!
Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Tukajšnja podružnica nemškega Schulvereina je priredila dne
1.	t. m. nek dirindaj, pravijo, da je bila veselica, a bilo ni nič drugega, kakor navadno hajlanje naših kulturonoscev. Da, so sodelovali sami polnokrvni Germani, ti povejo že njih pristna nemška imena, kot: Paradisch (Paradiž), Arnusch (Arnuš), Pollanetz (Pola/nec), dr. Roschker (Roškar), Urek, Dernatscji (Dernaö), Ryzienski,, Wessiak (Bezjak), Pogatschonig (Poigačonik), Rogel in Sedminek. Mati Germanija! Bodi ponosna na svoje reprezentante !
Frankovci. (Velika narodna slavnost.) V nedeljo, dne 15. t. m., se vrši zlet vseh narodnih društev na (travnik vrlega Slovenca gospoda Martina Ivanuša v FrankoVcih. Preskrbljeno je za bogat vspored z godbo, petjem;, telovadbo, govori itd. Za dobro jed in pijačo bosta skrbela vrla Slovenka Helena Otorepec ‘in vrli Slovenec Martin Vtičar ter narodne gospe in gospodične. Vstopnine ni. Vsak zaveden Slovenec pridi na našo slavnost!
Celje. (Dr. A. Schwabov večer v Celju.) Dr. Anton Schwab je znana oseba širom slovenske domovine. Znan je kot vnet apostel protialkoholnega gibanja na Spodnjem Štajerskem, znan kot vnet delavec pri društvu za varstvo otrok v Celju, še bolj pa slovi kot skladatelj izredno mičnih, popolnoma v narodnem duhu komponiranih pesmic. Dne 8. junija je priredilo celjsko pevsko društvo na Čast dr. Antona Schwaba takozvani .„Schwabov večer“, na katerem so se pele izključno dr. Schwabove pesmi. Nočemo tukaj podati kritike, v kolikor je celjsko pevsko društvo svojo nalogo častno rešilo. Le mimogrede omenimo, da so se osobito pesmi za mešani zbor: „Zllajta kanglica“, „Dobro jutro“, ,„Se ena“, „Zdrava Marija“ itd. izborno pele. Manj so se posrečile pesmi za moški zbor, zlasti niso bili nekateri moški solopevci (izvzemši gospoda Zemljiča) posebno srečno zbrani. Toda to samo mimogrede! Omeniti in označiti hočemo čisto kratko, zakaj *so se Schwabove pesmi tako v kratkem povsod priljubile in udomačile. Vzrok je: pristno narodni duh Schwaboyih pesmi. Dr. Schwab si je stavil v tem oziru kot vzor brata Ipavca, se je popolnoma vglobil v narodno dušo in krasoto slovenskih nafrodnih pesmi. In spesnil nam je pesni, kakor:	„Zlato kanglico“, „Dobro jutro“, „Slanica“,
„Zdrava Marija“ in še več drugih, na katere je lahko dr. Schwab in ves slovenski narod ponosen. Samo ena „zlata kanglica“ je več vredna, kot na stotine raznih nemških, sicer visoko čislanih pesmi, Želimo le, da nam dr. Schwab ustvari še več takih prelestnih biserov, kot smo jih slišali na njegovem večeru, in da nam v resnici odkrije in da vso svojo bogato-umetniško dušo — kakor nam je že obljubil. Dr. Antonu Sehwabu pa iskreno čestitamo k njegovemu vspehu!
Grof Zeppelin na Dunaju.
Na svoji novo zgrajeni zraični križarki („Sachsen“ je napravil dne 9. tim., ob 6. uri zjutraj, že znani nemški avijatik grof Zeppelin izlet iz Baden-Oesa na Dunaj, da se pokloni našemu cesarju v. S'chönbrunnn. V zrakoplovu je bil razun grofa Zeppelina še njegov sin, nadalje inženir dr. Erkener, kapitan Glund in neki Siegle. Polet se je vršili v! najkrajši smeri preko Pforzheima in Stuttgarta, in zatem ob obrežju reke Donave čez Bavarsko, Gornj,e-AviSjtrijsko, nad dunajskim mestom v Schönbrunn, kamor je priplul zrakoplov ob 2. uri popoldne.
Zračna daljava, ki jo je napravil,, znaša okrog 700 kilometrov.
Naš cesar je na balkonu svoje/ga gradu v Schönbrunnu pričakal zrakoplov, ki je dalje časa še plul nad cesarskim gradom in se je vladarju tudi poklonil.
Ob pol 3. uri popoldne je zapustil („Sachsen“ Schönbrunn in se je spustil na vojaškem zrajkoplov-nem vežbailišču pri Aspernu na zemljo. Ko je izstopil iz gondole, je pozdravili grofa Zeppelina dunajski župan dr. Weissk'irchner ter mu izročil zlato spominsko kaseto kot darilo dunajskega mesta. Povabil ga je tudi za zvečer na rotovž, kjer je bil njemu v, čast velik sprejem.
Včeraj je sprejel grofa Zeppelina na gradu v Schönbrunnu naš cesar, čigar gost je. Odlikoval ga je z 'avstro-ogrskim častnim znamenjem za umetnost in znanstvo.
Grof Zeppelin se je včeraj, dne 10. t. m. zvečer z vlakom odpeljal proti Monakovem, med (tem, ko je odplul njegov zrakoplov brez njega včeraj zjutraj ob 3. uri v smeri proti Linču ter je ob 4. uri popoldne dospel v Friedrichshafen.
Diiaki
Be sprejmejo 1913/14 v dobro in zanesljivo hišo. Kje, pove upravništvo.	129
Deklica,
stara 16 let, želi priti v službo k boljši slovenski obitelji v Mariboru. Natančnejše pove gospa Ham v Ljubljani, Karlovška cesta 15.	128
Nov bencin motor
3 HP, praktični mlini
za domačo rabo proda zelo po ceni Karol Sinkovič, v Mariboru, Grad.
XXXXMXXXXX
Krasno posestvo
je naprodaj y prav lepem kraju blizu Celja, enonadstropna hiša, gostilna in trgovina z mešanim in manufakturnim blagom.
Yelik sadonosnik, 2 orala vinograda, hlev, ledenica, klet, travniki, njive in gozd, velik inventar ter mnogo vinske posode.
Proda se tudi sama hiša z gostilno in trgovino, s spdnim vrtom in vinogradom.
Pojasnila daje g. Hugo Turk v Ljubljani.
IVAN TEMERL
stavbeni in strojni ključavničar, Maribor, Brunngasse 6, tik hotela „Mohr“, prevzame montiranja vsake vrste, ter popravila parnih strojev, parnih napeljav, sesalnih napeljav, brizgaln vsake vrste, strugarska dela iz železa in kovine. 97 Točna postrežba.
97
Pozor!
Naznanjam da prodam zaradi pomanjkanja prostora in prevelike zaloge 800 parov čevljev za gospode, 2000 parov za gospe ter 500 parov čevljev za otroke, nadalje vse vrgte sandal, čevljev za dom ter čevljev za birmo po najnižjih cenah. Čevlje, ki so že iz mode, vendar izborne kakovosti, prodam nizko pod lastno ceno. Domače delo Naročila od zunaj in popravila izvršujem točno in po ceni
Stefan Strašek,
prva največja zaloga obuval v Celju, Schmidgasse Št. 3.
Najboljši in Izl
naiceneiii KIODUKI TK
se dobijo samo pri
Fù Piacotta : PM?
Minoritski trg 4.
Nasproti slovenski cerkvi. — Popravila točna.
Solidna postrežba.	95
dama, ki gleda na pravilno negovanje kože, osobito če hoče odstraniti razne pege na obrazu in na rokah, ne najde v to svrho boljšega mila, kot je staro priznano
Bergmanovo Karbolfeeržve pleno milo
znamka Steckenpferd
od Bergmanna & Co., Dečin ob Labi.
Komad stane 80 vin. Dobi se v lekarnah, drožerijah, parfumerijah in v vseh tozadevnih prodajalnah.
Franjo Duchek
svečar in medičar v Mariboru
Viktringhof ulica
priporoča veleč, duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih sveč, kot voščenih, namiznih in mili sveč ter voščenk.
Postrežba točna!	Nizke cene!
Karol Tratnik
se priporoča kot
Specialist v izdelovanju cerkvenega orodja in cerkvene posode, kot monštranc, kelihov itd.
Maribor, g“'
Trgovina s steklom, porcele* nom In kamenino
UšsKleinšek
Maribor, Koroška cesta št. 17
priporoča po najnižjih cenah svojo bogate z logo steklene in porcelanaste posode, ^svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe kakor vsa v stroko spadajoča dela. :	:	:	:
Popravila se najceneje izvršujejo !
Cementna dela
kot cevi, plošče za tlakovanje, stopnice, korita, mejnike, sohe za piote, cevi za kanale in drnga dela iz betona izvršuje točno in po nizki ceni.
Ford. Rogač, Maribor
zaloga betonskega, cementnega in stavbenega materijala Fabriksgasse 17 (blizn frančišk. cerkve). Telefon št. 188.
PLANINKA,
Sezija od I. junija do 15. septembra.
edino planinsko letovišče na Pohorju.
Inkret — odšel,
Cobel — prišel!
Vinček — ostal,	Kdor ne veruje — nam,
Kakor — kristal.	Poskusi naj ga — sam!
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel gostilno gospoda Inkreta na Lajtersperški cesti v Krčevini. Točim znana dr. Tiurnerjeva vina in tudi pristnega ljutomeržana. Vedno dobra kuhinja!
Pran Cobel, gostilničar.
narodna trgovina
K§roiVanic,Celje
Narodni dom
priporoča bogato zalogo manufakturnega in modnega blaga, posebno krasne novosti za ženske in molke obleke po zelo znižani ceni! Ostanki pod lastno ceno
Postrežba točna in solidna !
Vzorci na razpolago I
10 sob s 22 posteljami, topla in mrzla kopel, lahkotni in krasni izprehodi po senčna tem jelovem gozdu, najboljša planin, voda, dobra kuhinja.
Lahek dohod iz železniških postaj Ruše, Bistrica ob koroški žel., Maribor, Fram.
1250 m nad morjem, pri Sv. Arehu poleg Ruške koče.
Cene zmerne!
Natančnejša pojasnila daje Podravska podružnica Slovenskega planinskega društva, pošta Ruše, Štajersko.
Štajersko slivovko
tropinovec, brinjevec, vse vrste likerjev ter
medicinalna žganja
in sicer štajerski konjak, borovničevec, vinsko
žganje, žganje iz šipkovih jagod priporoča
edina žganjarna v Celju
lastnik P. Diehl.
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
Opremljena z najboljšimi «troji, z lastnim električnim obratom, naj no vej Simi črkami In čednimi obrobki, sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela kakor i časnike, knjige, broiure, stenske in druge koledarje.
Za vid. župnijske urade spovedne in misijonske listke z črnim, rdečim ali modrim tiskom, uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise. Za slavne občinske, šolske in druge urade : uradne zavitke, oznanila, napise, razglase, plačilne predpise, prejemna potrdila itd. Za obrtnike in trgovce: pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menjice, cenike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drugobarvnim tiskom. Za posojilnice, zadruge in društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računske zaključke, društvene znake, vabila k prireditvam in sejam, dnevne sporede in drugo.
Za krčmarje in prireditelje veselic: jedilnike, vabila na plese, ljudske veselice tombole itd., plesne rede, vstopnice, različne napise itd. Za posameznike: vizitke, naslovnice, poročnice, parte in žalostinke v najlepši opravi. — Diplome za častne ude društev in častne občane v različnih okraskih in z modernimi okvirji po jako nizkih cenah.
ooooo Vsa naročila se izvršijo ceno in točno. ooooo
LJUDSKA HRANILNICA IN
POSOJILNICA V CELJU
5
obrestuje hranilne vloge po
orio
registrovana zadruga z neomejeno zavezo	od dne vloge do dne vzdiga
v lastni hiši (HOTEL „PRI BELEM VOLU**) poženii s 1. januarjem 1913. ¥ CELJU, Graška cesta štev. 9,1, nadstropje Rentni davek plačuje zadruga