455ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
ZAPISI
Bojan Kon~an
Zgodovina na maturi*
Matura iz zgodovine leta 2002 je potekala po ustaljenem sistemu: dijaki so junija in
septembra pisali zgodovino v dveh dneh. Za prvi dan spomladanskega roka so bile iz‘rebane
teme: Odporni{ka gibanja med drugo svetovno vojno in kolaboracija ter Slovenci v Avstro-
Ogrski, za drugi dan pa Evropa in svet na prehodu iz srednjega v novi vek ter Slovenci v prvi
jugoslovanski dr‘avi. Jesenske teme pa so bile: Zgodnje visoke kulture, Slovenci med drugo
svetovno vojno, Mirovna gibanja in organizacije po drugi svetovni vojni ter Tur{ki vpadi,
kme~ki upori in reformacija na Slovenskem.
U~ni uspeh kandidatov pri leto{njem maturitetnem izpitu iz zgodovine1 je bil primerljiv z
uspehom pri drugih predmetih in z uspehom pri zgodovini v preteklih letih. Dose‘ena je bila
skoraj idealna razporeditev ocen (po tem, ko se je upo{teval {e NP). Povpre~na ocena je bila
tokrat 3,14, kar je sicer manj, kot je povpre~na ocena pri predmetu v {oli, je pa druga najvi{ja
povpre~na ocena pri zgodovini od ponovne uvedbe mature.
Povpre~na ocena 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 Povpre~je
Zgodovina 2,69 2,56 3,18 3,05 2,94 2,96 3,13 2,93
Sociologija 3,19 3,15 3,13 2,86 3,04 3,05 3,04 3,06
Psihologija 3,00 3,04 3,17 3,13 3,22 3,06 3,08 3,1
Geografija 2,97 2,94 2,84 3,05 3,26 3,56 3,49 3,15
Ne glede na to, da ni velike razlike med povpre~no oceno pri izbranih predmetih v zgornji
tabeli velja opozoriti, da imata sociologija in psihologija v oceni vklju~en dele‘ seminarske
naloge, geografija pa ima od leta 2000 naprej tudi interni del ocene iz vaj. Zgodovina pa je {e
vedno eden redkih predmetov, kjer je vse ocenjevanje eksterno2. Tudi to je eden od razlogov,
zaradi katerih RPK za zgodovino pripravlja spremembo izpitnega kataloga in na~rtuje uved-
bo internega dela ocene.
Zadnje spremembe izpitnega kataloga za zgodovino so bile leta 2000, ko so se spremeni-
le teme in je bila uvedena enotna struktura izpitne pole. Nove spremembe – predvsem vpra{anje
uvedbe internega dela ocene – so bile sicer v resni razpravi na RPK, a do sprememb {e ni
* Prispevek na okrogli mizi Zgodovina na maturi na 31. zborovanju slovenskih zgodovinarjev »Regionalni
vidiki slovenske zgodovine«; Maribor, 10. – 12. oktobra 2002.
1 Upo{tevana je le junijska matura, jesenski rezultati so vedno specifi~ni, zaradi druga~ne strukture kandidatov.
Povpre~na ocena jesenske mature je bila le 2,1.
2 Matematika in vsi jeziki imajo ustno oceno, biologija, fizika, kemija oceno iz vaj in sociologija, filozofija,
psihologija, in zgodovina umetnosti seminarsko nalogo itd. Izra~un ka‘e, da bi se z uvedbo internega dela izpita
povpre~na ocena pri zgodovini dvignila.
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)456
3 Komisija je predlagala 20 % dele‘ interne ocene. Kandidat bi dobil 10 % glede na oceno, ki bi jo pridobil med
letom pri pripravah na maturo, 10 % ocene pa bi predstavljalo njegovo povpre~je ocen iz zgodovine v 3. in 4. letniku.
4 Izpitov pri zgodovini je bilo sicer ve~, ker so mnogi kandidati dvigovali ali popravljali oceno.
5 Glede na postavljeno mejo bi bilo skupaj neuspe{nih okrog 12,5 % dijakov, a zaradi NP jih je bilo dejansko
negativnih »le« 9,3%.
pri{lo. Komisija predvideva, da bi lahko bil interni del ocene prvi~ uveden pri maturi leta
2005. @e lansko leto je komisija sicer pripravila predlog sprememb3 za leto 2004, a je RMK
komisiji predlagala, da svoj model ustne ocene prilagodi ostalim predmetom na maturi.
Na maturi leta 2002 se je uresni~ila napoved, da se bo dele‘ dijakov z maturo iz zgodovi-
ne po~asi zmanj{al. Zgodovina prvi~ ni bila izbirni predmet z najve~jim {teviloma kandida-
tov, prehitela jo je geografija4.
RPK je v preteklosti ve~krat ocenila, da mnogi kandidati izberejo zgodovino kot izbirni
predmet misle~, da je izpit iz zgodovine, zaradi omejitve na 10 tem lahek. Tudi to naj bi bil
eden od razlogov relativno nizkih ocen, zato samo zmanj{anje {tevila kandidatov zaenkrat ni
zaskrbljujo~e.
Prag za posamezne ocene je bil tako kot v preteklih letih tudi letos dolo~en po vsebinski
analizi izpitnih pol z mejnim {tevilom to~k. Prag za pozitivno oceno je bil tokrat postavljen
na 40 procentih to~k5, za dobro na 54 to~k, prav dobro na 68 to~k in za odli~no na 81 to~k.
Vseh to~k na maturi v osmih letih mature {e ni zbral nih~e, letos je imel kandidat z najve~jim
{tevilom to~k 96 odstotkov to~k.
Prag 40 odstotkov to~k za pozitivno oceno je morda postavljen relativno nizko, vendar so
pribli‘no enako mejo postavili pri psihologiji, pravu, kemiji, ra~unalni{tvu, fiziki in matema-
tiki. Pri geografiji je bil prag za pozitivno oceno pri 51 odstotnih to~kah, pri sociologiji pa na
45 to~kah.
Izpitne pole so si bile enakovredne po te‘avnosti in zahtevnosti in primerljive s polami v
preteklih letih. Analiza in primerjava statisti~nih podatkov ka‘e, da so bile pole po vseh
kazalcih (indeks objektivnosti, zanesljivosti, lo~ljivosti, te‘avnosti… ) zadovoljivo sestavljene.
Deloma je izstopala po ni‘jem povpre~nem {tevilu to~k nacionalna pola prvega junijskega
0
2000
4000
6000
8000
10000
1998 1999 2000 2001 2002
vsi
zgodovina
geografija
sociologija
psihologija
1998 1999 2000 2001 2002
Vsi 8199 8610 8731 8882 7209
Zgodovina 3443 3393 3743 3832 2941
Geografija 2386 2456 2159 2491 2973
Sociologija 1393 1465 1542 1390 1496
Psihologija 1095 1287 1331 1484 1556
457ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
roka, a se je komisija odlo~ila, da ohrani enotno ocenjevalno lestvico. Vsebinska analiza pole
je namre~ pokazala, da vzrok odstopanja ni bil v njeni sestavi. Vsi kazalci so se gibali znotraj
priporo~enih indeksov te‘avnosti. Po mnenju pregledovalcev so imeli dijaki tudi dovolj ~asa
za pisanje. @al je dejstvo, da kandidati ravno pri nacionalnih temah iz 19. in 20. stoletja
praviloma dosegajo slab{e rezultate. RPK meni, da bi to morali posebej izpostaviti na semi-
narjih za u~itelje zgodovine.
Razveseljivo je, da je vsako leto manj pol, ki morajo zaradi to~kovnih razlik med ocenjeval-
cema v tretje ocenjevanje. Tudi prito‘b je bilo letos manj kot lansko leto, dele‘ uspe{no
re{enih pa je relativno nizek. Vseeno pa ostaja zgodovina izbirni predmet z najve~jim {tevi-
lom prito‘b. Na RPK ostaja naloga, da poskrbi za {e enotnej{e ocenjevanje. Prito‘b je bilo
51, 29. kandidatom se je po prito‘bi spremenilo {tevilo to~k6, ocena pa se je po prito‘bah
spremenila 16. kandidatom.7 Pri zgodovini je delo izvedencev opravljala raz{irjena RPK,
druge komisije imajo manj{e {tevilo izvedencev. Morda bo o tem potrebno razmisliti tudi pri
zgodovini.
Zunanji ocenjevalci, ki vsako leto po popravljanju nalog izpolnijo tudi anketne vpra{alnike
in z odgovori na vpra{alnik do neke mere ocenjujejo izpitne pole, so to storili tudi letos.
Ocene izpitnih pol, ki so jih dali ocenjevalci so visoke, vi{je kot pred leti. Velika ve~ina
ocenjevalcev tudi podpira sedanjo strukturo pole, resnih pripomb na posamezna vpra{anja
ocenjevalci niso dali.
Odgovori ocenjevalcev
8/6 1. pola 8/6 2. pola 10/6 1. pola 10/6 2. pola
1. Ali so bila vpra{anja ustrezno sestavljena?
 1. da 63,0 % 59,4 % 68,7 % 71,4 %
  1. ne 25,6 % 21,8 % 18,8 % 7,1 %
  1. neopredeljeno 11,4 % 18,8 % 12,5 % 21,5 %
2. Katera vpra{anja so bila
  1. prete‘ka 2x5
  1. prelahka 3x5
  1. nerazumljiva 2x20 3x6,3x12
  1. strokovno sporna
  1. zavajajo~a 6x23
3. Ocena pole 4,2 3,8 3,9 4,2
4. Ocena sestave navodil 4,1 4,1 4,0 4,5
^e upo{tevamo povpre~je ve~ina ocenjevalcev (66%) meni, da so bile pole ustrezno sestav-
ljene, 16 % se jih ni opredelilo (ve~inoma so navajali konkretne pripombe k posameznim
vpra{anjem), 18 % jih meni, da pole niso bile ustrezno sestavljene. Zanimivo pa je, da so tudi
ti vseeno mnogokrat ocenili pole pozitivno, njihova povpre~na ocena je le malenkostno ni‘ja
od ocene skupine, ki je ocenila pole kot ustrezne.
Najbolje ocenjena pola je bila Slovenci v prvi jugoslovanski dr‘avi, najslab{e pa Slovenci
v A-O in Mirovna gibanja in organizacije po drugi svetovni vojni.
6 Pri re{evanju prito‘be lahko izvedenec oceni nalogo tudi z manj to~kami, kot sta jo povpre~no ocenila ocenjeval-
ca. V takem primeru se ocena ne spremeni.
7 Pri geografiji je bilo 44 prito‘b in nobene spremembe ocene.
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)458
Razveseljivo je, da se med anketiranci nobeno vpra{anje ni dvakrat pojavilo kot strokov-
no sporno,. Najve~ pripomb je bilo na to, da vpra{anje spra{uje ‘e vpra{ano in na oblikovno
nepreglednost posameznih vpra{anj, pri enem vpra{anju je bilo 6 krat navedeno, da tekst
zavaja. Ve~kratna pripomba pa je bila, da je mo‘nih ve~ odgovorov, kot jih predvideva
to~kovnik.
Po mnenju ocenjevalcev, dijaki najslab{e obvladajo:
– analizo in sintezo 42 %
– vrednotenje in uporabo 32 %
– znanje in razumevanje 25 %
Pozornost zaslu‘i tudi primerjava med ocenami izpitnih nalog, ki so jo dali ocenjevalci
letos z oceno iz leta 2000.
Primerjava poka‘e, da so junijske pole prvega roka leta 2000 ocenili povpre~no z oceno
3,8, navodila za ocenjevanje pa z oceno 3,9.8
Dve leti pozneje je povpre~na ocena junijskega roka 4,1, navodil za ocenjevanje pa 4,2 –
pri pet stopenjski ocenjevalni lestvici
Ocenjevalci so spet ocenjevali tudi strukturo pole, glede na dele‘ posameznih vpra{anj.
Primerjava z letom 2000, ko so prvi~ odgovarjali na to vpra{anje, sicer poka‘e dolo~ene
premike, ve~ina ocenjevalcev pa podpira sedanjo strukturo, saj so mnogi zapisali, da zago-
varjajo sedanji kombiniran sistem vpra{anj.
Kateremu tipu vpra{anj bi v bodo~e dajali prednost?
Ne glede na relativno veliko podporo sedanji strukturi izpitne pole, je RMK resno prisluh-
nila tudi predlogom stroke (dr. Tr{kan, Dru{tvo u~iteljev zgodovine) za druga~no sestavo
izpitnega kataloga in tudi druga~no maturo, vendar so ve~je spremembe zasnove mature {e
stvar diskusije.
8 Pri tem velja povedati, da je bila leta 2000 matura prvi~ izvedena po novi strukturi pole.
2000 2002
Vpra{anjem kratkih odgovorov 82 % 75 %
Esejskim vpra{anjem 3 % 13 %
Vpra{anjem zaprtega tipa 15 % 12 %