List 91.
Obris sadjoreje
po različnih krajih Gorenskiga in Dolenskiga.
V poslednjim listu „Novic" smo popisali razširjenje sadjoreje na Krajnskim, v razmeri k takim krajem 5 ki so za sadno rejo kolikor toliko pripravni. Danes se čemo od kontona do kantona podati in pregledati kako je s sadjorejo v posamnih kantonih, kakor so bili poprej, ko ste bile še Ljubljanska in Novomeška kresija.
Začnemo na G o renskim. Sadniga drevja zasajeniga na 100 oralih (jo-hih)  gori imenovaniga za sadje pripravniga prostora je: v kantonu Krajnske Gore              1 oral     in y2,
v       „       Radoljškim z Bledam   4 orale   in 3/4, v       v       Teržiškim                      5 oralov,
„       „       Krajnskim z Velesovim 9 oralav in ya, 5,       „       Loškim                        10 oralov,
yy       „       Smledniškim               13 oralov in y2,
jy       5J       Mekinskim                  14 oralov,
„       „       Berdškim                     14 oralov,
„       w       Ponovišk. in Moravšk. 16 oralov in y2, „       „       okolice Ljubljanske     11 oralov $ „       35       Ižanskim                       8 oralov.
Na Dolenskim pa:
v kantonu Turjaškim                     4 orale   in y2,
9?       j,       Ribniškim                      3 orale,
3,       ;)       Višnjagorskim               8 oralov in y4,
„       v       Zatičinskim                  9 oralov in 3/4,
n       35       Trebniškim                  10 oralov in y2,
p       v       Mirniškim                      5 oralov,
n       „       Mokronoškim              10 oralov in ya,
„       ^       Boštajnskim                  8 oralov in ya,
n       „       Kerškim                      17 oralov,
5,       w       Kostanjevškim            14 oralov,
3,       j,       Novomeškim                  4 orale   in %,
„       3,       Krupškim                      6 oralov in y4,
n       33       Polanskim                      7 oralov in y2,
^       j.       Kočevskim                    6 oralov in y2,
^       35       Žužemberškim               5 oralov.
—   362    —
Ako po tem po ve rs t i postavimo kantone, v kterih je vec, v kterih manj sadniga drevja, dobimo sledeči razgled sadjoreje
na Gorenskim :
nar vec v Ponoviško-Moravškim, za tem v Berdškim, Kamniško-Mekinškim, Smled-niškim kantonu, po tem v kantonu okolice Ljubljanske, za tem v kantonuLoškim, Krajnsko-Velesovskim, Ižanskim, Teržiškim, Ra-doljško-Blejskim, in po tem v kantonu Kraj n-ske Gore;
na Dolenskim:
nar večvKerškim, za tem v Kostanjevškim, Trebniškim, Mokro noš khn, Zaticinskim, Boštanjskim,Višnjagor^kim, Poljanskim, Kočevskim *), Krupškim, Žužemberškim, M irn i škim, No v o m eškim, Turjaškim in Ribniški m kantonu.
Ta ogled posamnih krajev nam kaže, da na Gorenskim se najde sadjoreja po berdih in hribih, kakor po zatišnih dolinah, in da celo v visoke severne doline seže, postavim, na Jesenice in krog Teržiča, in da tudi v teh bolj merzlih krajih se v prid ondašnjim sadjorejcam sponaša. Ne moremo scer reči, da bi ne bilo na Gorenskim še prostora dovelj za sadno drevje, ker smo ravno vidili, da bi se še veliko tisuč in tisuč dreves zasaditi dalo, — ali še veliko veliko več bi se dalo na Dolenskim (tudi zraven vinoreje) za sadjo-rejo storiti, kjer je svet ves pripraven za-njo; vendar se, razun nekterih krajev, le malo malo za njo stori. Tedaj se tudi tii tista resnica, ktero nam statistika po v si m svetu razodeva, oči vidno po-terdi: „če bolji je zemlja, manjši je pridnost; če slabji je svet, pridniši je ljudstvo".
Ž veseljem slišimo, da so poslednje leta začeli na Dolenskim nekteri verli rojaki rejo murvinih dreves lepo širiti; hvala jim! Naj bi začeto delo krepko množili vsako leto in tako bili izgled družim, ki v nogradu edinim edino srečo išejo — pa je ne najdejo.
Sadjoreja, murvoreja in svilarstvo naj biv ne bile zanemarjene zavolj terte!
Častite podružnice kmetijske družbe po deželi! vaša naloga v prid sadjoreje je lepa in obširna. Domoljubje naj bo vodnik vaš v dostikrat težavnim početju!                                                    Rautner.
*) Kočevski kanton stoji zastran sadjoreje v tem razgleda zato na višji stopnji, ker nekdaj je bila temu kantonu sadunosna Poljanska dolina prišteta.                  Pis.