NAJEM ŠEFOV Gorenjska Banka litmka .< fto.'ltibom Vaši zakladi na varnem GBD Koroška .?.?, 4000 Krary tel.: 04 280 10 40, 280 10 17, 280 10 30 faks: 04 1 280 10 12 www.f>l>d.\i. infoOigbti.si Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev iurn.nl i \lrnkmni.\l j Jim.mum WiífttN menjalnice - exchange tel. 04 I 25 60 260 PROBANKA PE Kranj-tel.: 04/280 16 00 Kranj, Koroška 2 (Stara pošta) ifÍpLIV - ISSN 0352 - 6666 - št. 10 - CENA 150 SIT (12,50 HRK) Svetovno prvenstvo v biatlonu na Pokljuki Rostovcev je junak prvih dni na Pokljuki S sobotnima šprintoma in zasledovalnima tekmama naslednji dan se je na Pokljuki veličastno začelo svetovno prvenstvo v biatlonu. Pavel Rostovcev iz Rusije je zmagal na obeh moških preizkušnjah, v ženskem šprintu Nemka Kati Wilhelm, zasledovalno tekmo žensk pa je dobila Norvežanka Liv Grete Skjelbreid-Poiree. >N WORLD C JUKA flONSHIPS "^Sloveniji Pokljuka, 6. februarja - Najboljši v moškem šprintu - 1. Pavel Rostovcev, Rusi-v* (na sredi), 2. Rene Cattarinussi, Italija (levo), 3. I lu Iva rd Hanevold, Norveška (desno). Od naših sta najboljši uvrstitvi dosegla Tomas Globočnik (na sliki), kije bil 8. v zasledovalnem teku, in Andreja Grašič (12. v šprintu). • S. Šubic, foto: T. Doki STRAN 19 Borut Veselko, novi ravnatelj Prešernovega gledališča v Kranju Ni revolucionar, niti Don Kihot, le igra za gledalce STRAN 14 v • brac i Smučarske karte s popustom pri: Skipass Travel Kranjska Gora, v poslovalnicah v Kranjski gori v Hotelu Kotnik, tel.: o/i 582 10 00 in na avtocesti pred Karava predorom v stavbi Petrol, tel.: 04 Internet: www.skipasstrave|, Z veljavno smučarsko I usta v toplicah ,.Ul«rp| in „KristaUb»& število prodanih izvodov vj državi, "pokrivanja" Slovenija in pri delitvi oglasnega prosto*j ra. Tako naj bi konkurenco *B rovalo določilo o meji 40 oà* totkov prodanih izvodov časni", ka v državi, kar naj bi bilo p°[j membno ob morebiti11 združitvi Dela in Slovenska1 novic. Predstavnik vlade 1*11 konferenci za novinarje po sej" povedal, da po prodanih izv0" dih Delo in Slovenske novic*5 | ne dosegata 40 odstotkov danih izvodov vseli časnikoV ^ Sloveniji. Prve ocene predloga zakon? za drugo branje so ugodne, s stališča zaščite novinarska3 in uredniškega dela. Ker pa gre j za pomembno politično in g°s' I podarsko vprašanje, je v držav' nem zboru pričakovana živa™ na razprava. • J. Košnjek Plače počasneje kot produktivnost Ljubljana, 6. februarja - Vlada je na seji pretekli teden obravnavala veljavne plačilne sisteme in plačilno politiko med letoma 1994 in 2000. Gradivo sta pripravila ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in Urad za makroekonomske analize in razvoj. Pomembna ugotovitev je, daje plača na zaposlenega naraščala počasneje od produktivnosti dela in tudi od rasti bruto družbenega proizvoda. V posameznih letih so bila ta zaostajanja različna, različna tudi v javnem ali zasebnem sektorju. Plače so povprečno v štirih letih realno porasle za 2,2 odstotka, produktivnost za 4,1 odstotka, bruto družben* proizvod pa za 2,2 odstotka. Največja nevarnost za porušitev razmerja grozi letos, če ne bo dogovora o politiki plač, zlasti v javnem sektorju. Ker je bil s sindikati za javni sektor dosežen ustrezen dogovor, je nevarnost porušitve ugodnega razmerja manjša. Vlada je že sklenila, da je treba za poenotenje sistema plač sprejeti nove zakone, do takrat pa bo analizirala še plače za posamezne tipične poklice in primerjave, tako doma kot Z drugimi državami. Analiza bo tudi pripomoček vladnim pogajalskim skupinam. • J.K. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE SLS SKD Železniki Čas je za stranko Železniki, 5. februarja - V soboto zvečer se je na rednem občnem zboru sestal občinski odbor SLS SKD Slovenske ljudske stranke v Železnikih in predvsem pregledal delo in dogodke v preteklem letu. Ob znatno boljši udeležbi od tiste na združitvenem zboru avgusta lani (prisotno je bilo skoraj polovica članov), je bilo najtehtnejše poročilo o delu odbora, ki ga je podal predsednik Janez Ferlan, k besedi pa so se prijavili tudi povabljeni gostje: podpredsednik stranke dr. Jože Duhovnik, poslanec in vodja poslanske skupine Janez Podobnik, predsednica strankarskega podmladka Nove generacije Nataša Kavaš, župan sosednje občine Cerkno Jurij Kavčič, zbor pa pozdravila, kot je v Železnikih v skladu z njihovo zavidljivo politično kulturo v navadi, tudi predstavnika ZLSD in LDS. Večkrat smo slišali ugotovitev, da bi kazalo čimprej pozabiti lanske dogodke: neuspelo združevanje SLS in SKD, razdruževanje, razpad pomladne opcije in logični poraz na državnozborskih volitvah (ta stranka je bila sicer z 18 odstotki glasov še vedno druga najmočnejša v občini) in Feral-nov poziv: "Čas je za stranko!", ki naj predvsem usmeri k delu med ljudmi za njihovo zaupanje. Večkrat smo slišali tudi poudarek, da se v SLS SKD v Železnikih niso strinjali z vstopom v vlado. Od "domačih" sta se oglasila župan občine Želez- niki Mihael Prevc z opozorilo*1' na dolgove države do obči*^ pri gradnji cest in poplavni VÉ nosti ter Jože Možgan, ki je 'z' razil svoje razočaranje, da $° ljudje zaradi manipulacij, z'*7 rahljanja verskih čustev in àP magogije zaupali svoje glaso^ tujcem. Vsi so si bili enotni, da biti bližnji kongres stranke Murski Soboti z izvolitvijo vega vodstva in prenovljen**1^ programom prelomen. Razpl^ ve, razen omenjenih, ni bilo. ^ (mimmmmGLAS 'redimia politika: ncodvwii nestrankarski političmv informativni poltedmk i poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor Marko Valjavec I Odgovorna prednica: Leopoldma Bogataj I Novinarji in iredniki: Igof^j Helena Jekrvčan, Jože Košnjek. Urša Petentel. Stojan Saje, Darinka Sedej. Vilma Stanovmk, Marija Volčjak. Cveto Zapkrtnik. Danica Zavrl-Žlebir. Andrej Zalar. "Štefan Žargi - l/ktoririije: Marjeta Vo/lic FotoflifiF Ustanovitelj in izdajatelj: GORENJSKI GLAS, d.o.o. KRANJ Doki Pripraw a tisk: Medla An, Kranj; Tisk: Dhl.O • T('R. Tisk časopiviv im revij d.d.. Ljubljana; Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Umu I, Kranj, telefon: 04/201-42-00. Ielefa.v 04/20UM." / tr>mail: gtei.si /Mili oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku: uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17 ure / Časopis i/haja ob torkih in petkih. Naročnine: tn obračun ■ individualni naročniki (fizične osebe ■ občani) imajo 20 \ popusta Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica, odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja M letna naročnina 150 DEM: Oglasne stontve: po ceniku. DDV po stopnji X X v ceni tojfN Q NA IZVODA: 150 SIT (12,50 HRK /a prodajo na Hrvaškem i. i#* Kakšen je kranjski nepremičninski trg Cene stanovanj in zazidljivih parcel letijo v nebo Na kranjskem nepremičninskem trgu je največ povpraševanja zlasti po manjših stanovanjih, manjka pa tudi zazidljivih pareel, kar seveda najmočneje vpliva na cene. Te krojijo tudi različni finančni posredniki, kot so banke, zavarovalnice, skladi. Vsak razpis republiškega stanovanjskega sklada, denimo, za nekaj odstotkov podraži stanovanja. Gorenjska je po povprečni ceni kvadratnega metra stanovanja na tretjem mestu v Sloveniji, za Ljubljano in Obalo. Nasprotno pa je trg s hišami dokaj mrtev, zlasti težko gredo v promet velike dvodružinske hiše, ki presegajo 300.000 mark. Kranj, 6. februarja - Trgovanje Z nepremičninami so v zadnjem desetletju skoraj v celoti prevzele nepremičninske agencije, ki so se namnožile kot gobe po dežju. Samo v Kranju in okolici deluje okrog dvajset agencij. Med večje sodi tudi PIA nepremičnine, ki jo je 1994. leta v Ljubljani osnoval Rajko Lotrič. Leto kasneje se Je Pojavila v Škofji Loki in potem še v Kranju. Je podpisnica kodeksa o dobrih poslovnih običajih, pridobila pa si je tudi licenco za opravljanje dela. V kranjski poslovalnici delata Franc Raj-gelj in Boštjan Bak, pomaga pa tudi Marjan Uršič. . Zaradi velikega števila agencij Jc konkurenca med njimi, razumljivo, velika. Prav P1A nepremičnine so pobudnice za ustanovitev društva nepremičninskih posrednikov, ki naj bi °>'o poleg že ustanovljenega združenja registrirano pri Gospodarski zbornici Slovenije in naj bi v delo agencij vneslo več reda, sodelovanja. "Zdaj, na Primer, isto stanovanje prodaja Judi po sest različnih agencij, kar je slabo tako za kupce kot . slabo tako za kupce kot Prodajalca," pojasnjuje Boštjan Bak ugotavljajo pri Pii, in kupuje stanovanje v okviru te vsote. Cene garsonjer v Kranju se gibajo med 2200 in 2500 markami, cene enosobnih stanovanj pa med 2100 in 2300 markami, kar je za stara stanovanja seveda veliko. Kolikor večja je kvadratura stanovanja, toliko nižje so cene kvadratnega metra. Dvosobno stanovanje, na primer, se v Kranju dobi za 1900 do 2100 mark na meter, trisobno ali večje stanovanje pa za 1800 do Boštjan Bak Franc Rajgelj tednu ali celo prej, dokaj lahko se še proda tudi dvosobno stanovanje, za večje, ki se suče okrog 150.000 mark ali celo več, pa je že težje. Številni kupci, ki imajo toliko denarja, namesto za stanovanjem že raje pogledujejo za starejšimi hišami, uporabnimi za nadomestne gradnje ali obnove. Ko se bo začela zidava Planine jug, pričakujemo, da bodo tudi cene stanovanj v Kranju začele padati," napoveduje Boštjan Bak. Najdražja majhna stanovanja \ franju cene stanovanj novn nckaJ letih rastejo Poprečno 7-odstotno letno stopnjo etih 7-odstotno Eden glavnih razlogov Je Pomanjkanje stanovanj, saj lovih gradenj tako rekoč ni. Tako jc bila magična meja 2500 Nrk za kvadratni meter stano-v^nja v Kranju že presežena. "Cene stanovanj bodo začele Padati le, če bo projekt nacional-ne stanovanjske varčevalne she-me potekal po načrtih. Ključni Po8oj /a uresničitev nacionalnega stanovanjskega programa pa * razviti trg stavbnih zemljišč, na katerih bo mogoča gradnja n°vih stanovanj," pravi Boštjan »ak. . Najdražje so v Kranju garsonjere in enosobna stanovanja. tO rcJ manjše enote. Kupec nekako UsPe zbrati okrog 80.000 mark. Stanovanja najemajo predvsem mladi V Kranju manjka tudi najem-niških stanovanj. Po njih povprašujejo največ mladi, nekaj pa je tudi takih, ki stanovanje želijo najeti za krajši čas zato, ker so prodali svoje, pa se v novo stanovanje ali hišo še ne morejo seliti. Tudi najemnine so v Kranju različne, odvisne predvsem od velikosti stanovanja. Za garsonjero je treba odšteti od 350 do 400 mark na mesec, za enosobno stanovanje 450, dvosobno 500, trisobno ali večje od 600 do 700 mark. Najemniki dokaj pogosto sprašujejo tudi po manjših, starejših hišah. Najemnine za nove, opremljene hiše so visoke, za večino nedosegljive, saj se sučejo tudi do 1500 mark na mesec. Najemnik razen najemnine seveda plača tudi vse stroške bivanja v najetem stanovanju ali hiši, od ogrevanja do telefona. Lastniki stanovanj običajno zahtevajo predplačilo od treh do šestih mesecev. Kje graditi Stanovanja v Kranju so predraga, ker jih je premalo. Povsod po Gorenjskem stanovanja seveda ne dosegajo takšne cene. kot v Kranju. Nekako oh boku kranjskim so cene v Lescah, na Bledu, v Radovljici, v Tržiču je zanimiva Predvsem Deteljica, kjer se cena suče okrog 1550 mark =a kvadratni meter, skoraj raz-Polovljena pa je na Jesenicah, kjer meter stanovanja stane Povprečno od 1200 do 1300 Mark. 2000 mark. Čeprav so večja v bistvu cenejša, pa gredo težje v promet, saj skupna vsota kvadrature in cene v največ primerih presega denarne zmožnosti kupcev. Zanimivo pa je, da imajo v Kranju tudi enako velika stanovanja različne cene. Najbolj zaželena lokacija je Šorlijevo naselje, čeprav so tu stanovanja v povprečju starejša od trideset let. Kupci povprašujejo tudi po stanovanjih pri Vodovodnem stolpu in na Zlatem polju (vendar ne pod obvoznico, v "luknji"), medtem ko je na Planini najbolj privlačna Planina III. "Garsonjero, ki stane nekje do 60.000 mark, uspemo prodati v enem franc Rajgelj pa dodaja, daje v zadnjem obdobju povpraševanje po starih hišah v Kranju in okolici zelo poraslo, čeprav po njegovih izkušnjah stara hiša ni vselej pameten nakup. "Cena se suče od 130.000 mark naprej, treba jo je podreti in pridobiti gradbeno dovoljenje za nadomestno gradnjo in ko sešte-ješ stroške, je takšna "parcela" občutno predraga," razloži. Razen pomanjkanja novih stanovanj pa na cene v Kranju po svoje vplivajo tudi kupci, ki prihajajo iz Ljubljane. Zanje je 2500 mark za kvadratni meter stanovanja še vedno poceni, po avtocesti pa je pot v službo v Ljubljano tudi "mala malica". S tem vprašanjem se ubada veliko ljudi, ki si želijo lastne hiše z vrtičkom, garažo in ograjo. Kranjčani se še vedno zelo neradi selijo. Večina išče gradbene parcele v polmeru petih kilometrov okrog mesta, kjer pa zazidljivih zemljišč praktično ni "Tudi nedavni sprejem prostorskih ureditvenih pogojev za območja Mestne občine Kranj trga z zazidljivimi stavbnimi zemljišči ni bistveno odprl. Opažamo, da prav na Gorenjskem veljajo tudi številne stroge omejitve glede pozidav, kakršnih v nekaterih drugih pokrajinah Slovenije, kjer so bolj "liberalni", ni. Na Gorenjskem je, denimo, po vaseh veliko manjših, že razpadlih kmetij, ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo jih bo predvidoma še več. Res, da se bodo žive kmetije krepile, večale, vendar pa bi načrtovalci prostora tako v občinah kot državi morali pretehtati, katere kmetijske površine so res primerne za kmetijsko proizvodnjo, katere od opuščenih kmetij oziroma vsaj dele teh kmetij pa bi brez škode lahko spremenili v zazidalne komplekse," pravi 1 rane Rajgelj. Medtem ko se cene najboljših kmetijskih zemljišč v Kranju, Škofji Loki in Radovljici sučejo do petih mark, v Tržiču in na Jesenicah pa so še nižje, so seveda cene zazidljivih stavbnih zemljišč nekaj povsem drugega. V Kranju se trenutno sučejo okrog 170 mark za meter, v okolici pa gredo do 130 mark. Poslovnih prostorov dovolj Nepremičninski trg je precej bolje kot s stanovanji založen s poslovnimi prostori, čeprav je kajpak tudi tu zelo odvisno, kje je poslovni prostor, koliko je velik in kakšen jc. Velike proizvodne komplekse, ki so za nove dejavnosti brez dragih obnov oziroma prilagoditev neprimerni, je težje prodati in tudi nimajo visoke cene; nekako od 900 do tisoč mark za kvadratni meter. Dokaj običajno je pri poslovnih prostorih tudi najemanje, čeprav je najem, kot pravi Franc Rajgelj, za najemnika predvsem začasni izhod v sili, saj je poslovni prostor skoraj ceneje odkupili kot najeti. V centru Kranja je najdražji nakup blizu 4000 mark za kvadratni meter. Velike hiše podcenjene V primerjavi s stanovanji, ki so predraga, pa je cena stanovanjskega prostora v hišah bistveno nižja, včasih celo nerealna. Hiše, ki presegajo 300.000 mark, je težko prodati. Zlasti velike, enonadstropne. dvosta-novanjske hiše iz obdobja socializma so za kupce vse manj vabljive, saj seje način življenja slovenskih družin že spremenil. Starši, ki so gradili tudi za svoje otroke, so se očitno ušteli. Otroci raje živijo posebej, starši, ki so v hišo razen denarja vložili tudi svoj znoj in dušo, pa v njej kljub dragemu vzdrževanju raje samevajo, kot bi jo na pol zastonj prodali. Skratka. /re s hišami pri nas še ni prav zaživel. Sentimentalna privezanost Slovencev na svoje domove se le počasi mehča, mlade družine pa, drugače od svojih staršev, že gradijo hiše le zase. ne tudi za otroke. Posredniške provizije za kupca in prodajalca Provizije v posredniških agencijah znašajo do štiri odstotke od vrednosti nepremičnine. Običaj je, da polovico provizije plača prodajalec, drugo polovico pa kupec, saj agencija enakovredno zastopa obe strani, obema zagotavlja varnost. Na vprašanje, ali ni štiri odstotke vendarle preveč, Boštjan Bak odgovarja, da so v tujini bistveno višje, da se pri nas z njimi krijejo zgolj stroški ogledov, oglaševanja in dela posrednikov. Pri večji vrednosti nepremičnine je provizija običajno nižja od štirih odstotkov. Agencije v vlogi investitorja Nekatere večje slovenske nepremičninske agencije se v zadnjem obdobju lotevajo tudi inženiringa in gradenj za trg. V PIA nepremičnine, na primer, bodočim graditeljem, ki nimajo znanja in časa, lahko preskrbijo celotno gradbeno dokumentacijo do gradbenega dovoljenja. Trenutno na Visokem na komunalno urejenem zemljišču po enotnem projektu gradijo oziroma omogočajo gradnjo osmih enodružinskih stanovanjskih hiš. "V Krizah urejamo dokumentacijo za gradnjo večjega bloka z okrog tridesetimi stanovanji, pogovarjamo pa se tudi v Dragočajni, kjer želimo pridobiti večji kompleks za gradnjo individualnih hiš. To jc vizija, prihodnost agencije," pravi Franc Rajgelj. • H. Jelovčan, foto: I. Doki P.S.: Bralcem se opravičujem, ker sem navaja/a cene v markah, ki se zaradi jasnosti uporabljajo tudi v trgovanju z nepremičninami. AMZS Delavci AMZS so minuli konec tedna opravili 13 vlek nevoznih vozil, 3-krat so pomagali na cestah ob manjših okvarah avtomobilov. Enkrat so se na pomoč peljali na Štajersko na Gomiljsko ter v Metliko. GASILCI Kranjski gasilci so pomagali po prometni nesreči, ki se jc pripetila v Predosljah, ko so morali iz zmečkane pločevine rešiti vkleščeno osebo. Nekdo jc v Krizah na gladini potoka opazil madež, zato so kranjski gasilci pohiteli pogledat, če ne gre morda za kakšno ekološko nesrečo. Vendar so ugotovili, da je najbrž šlo le za madež, ki ga je povzročila ilovica. Po prometni nesreči na Kokrici so pomagali reševalcem pri oskrbi poškodovancev, na Župančičevi ulici so gasili goreči kontejner, prav tako na Ulici Janka Puclja. Pohiteli so v Kamnitnik pri Škofji Loki, kjer so na cesto dvignili terensko vozilo. Nekdo pa se je vselil v zapuščeno hišo na Vodopivčevi ter zakuril, nakar pa se je začelo močno kaditi, ker dimnik "ni vlekel". Prihiteli so kranjski gasilci in si "zadevo" ogledali. Na pomoč so jih poklicali s Kamne Gorice, kjer je prišlo do prometne nezgode, ko je voznik zletel s ceste in trčil v drevo. Do njihovega prihoda se je voznik z vozila rešil že sam. tako so kranjski gasilci le odklopili akumulator avtomobila. Pohiteli so še na Drulovko, kjer so odklenili vrata vozila, v katerega se je zaklenil otrok. Jeseniški gasilci so opravili meritev prisotnosti plinov v Acroniju, vršili gasilsko stražo v gledališču Ione Cufar, spremljali vozila, ki so skozi karavanški predor vozila vnetljive snovi, pogasili travniški požar v zapuščenem delu železarne. Pohiteli so gasiti goreči zabojnik za smeti na Bokalovi 4, vendar so ga stanovalci pred njihovim prihodom pogasili žc sami. Z rešilnim avtomobilom so iz Acronija prepeljali voznika tovornjaka, ki si je zlomil nogo, na Bcncdičičevi ulici pa so pogasili požar, ki je zajel streho, kjer je pogorelo 20 kvadr. metrov ostrešja. Gasilci PGD Škofja Loka so črpali vodo v bloku v Po-dlubniku, kjer je v 10. nadstropju prišlo do izlitja vode, ki je tekla v spodnje nadstropje. NOVOROJENČKI V Kranju se je rodilo 11 deklic, ki so se jim pridružili samo 4 potencialni "ženini". Najtežja je bila deklica, ki je tehtala 4.300 gramov, najlažji deklici pa je tehtnica pokazala 2.890 gramov. Na Jesenicah so se rodile 4 deklice in 4 dečki. Najtežji deček je tehtal 3.720 gramov, najlažjemu pa je tehtnica pokazala 2.900 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli na internem oddelku 57 urgentnih primerov, na kirurgiji 182, na pc-diatriji pia 32. SMUČIŠČA Kranjska Gora: do 60 cm snega; Krvavec: do 80 cm; Cerkno: do 60 cm; Kohla: do 30 cm; Stari vrh: do 30 cm; Soriška planina: do 40 cm. Straža na Bledu: do 30 cm IZ GORENJSKIH OBČIN Na prostorski načrt 199 pripomb Bled - Občinski svet se bo danes, v torek, v Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem na Bledu sestal na prvi letošnji redni seji. V osrednji točki dnevnega reda bo obravnaval osnutek odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega plana občine ter strokovna stališča do 199 pripomb in predlogov, ki so jih na gradivo dali posamezniki, podjetja, ustanove in drugi. Sklepal bo tudi o novih cenah ravnanja s komunalnimi odpadki in oskrbe s pitno vodo ter o financiranju obnove Prešernove ceste na Bledu, obravnaval okvirni načrt sej ter spremembe in dopolnitve odloka o komunalnih taksah. • C.Z. Ustanovili bodo informacijski center Bohinjska Bistrica - V Bohinju so podobno kot v drugih turističnih občinah ustanovili lokalno turistično organizacijo (LTO). Po finančnem načrtu naj bi letos imela nekaj več kot 51 milijonov tolarjev prihodkov. Za svojo dejavnost bo dobila 60 odstotkov v občini zbrane turistične takse, pomembni finančni viri pa bodo še obvezna članarina, nadomestilo za uporabo parkirišč na območju Bohinjskega jezera in slapa Savice ter za vožnjo po cesti Voje - Vogar - planina Blato, prihodki od prodaje kartice Gost Bohinja, prireditev in ostalih dejavnosti ter prispevki Slovenske turistične organizacije, ustanovitelja in sponzorjev. Denar naj bi porabila za izvajanje poletnega prometnega in obalnega reda na območju jezera, turistično informacijski center, smučarski avtobus, prireditve in za promocijo turizma. Kot glavno nalogo so si zastavili ustanovitev turistično informacijskega centra, izdali pa bodo tudi koledar prireditev ter kartico Gost Bohinja. • C.Z. Štirje udori na cesti v Planino pod Golico - Lansko novembrsko deževje in zemeljski plazovi so hudo poškodovali cesto v Plavški rovt in cesto v Planino pod Golico nad Jesenicami. Na teh cestah morajo popraviti kar štiri udore, ki so zdaj za voznike kar precej nevarni. Ti udori so pri Križu nad domom upokojencev dr. Franceta Berglja, pri avtobusnem postajališču Erlah, med Prihodi in Ertahom in na cesti v Plavški ròvt, kjer delavci JEKO - INa že popravljajo cestišče. JEKO - IN, sektor Komunala, je tudi že naročil geološke raziskave, kajti toliko udorov na cesti v jeseniške rovte je zelo veliko in kar nenavadno. • Foto: D. Sedej Žičnica na Španovem vrhu stoji - Žičnica na Španovem in na Črnem vrhu stoji že nekaj zimskih sezon. Žičnica je last RTC žičnice Kranjska Gora, ki pa si že nekaj let prizadevajo, da bi žičnico prodali ali dali v najem. Ne le zaradi milih zim, ampak tudi zato, ker je žičnico treba vzdrževati, nenehno obnavljati, da uspešno opravi tehnični prevzem. Mile zime pa so napravile svoje: kranjskogorski žičničarji imajo že z žičnicami v Kranjski Gori veliko težav in izgubo zaradi previsokih temperatur. Škoda pa je, da žičnica sameva, a ne le žičnica: sameva tudi nekdaj zelo obiskana restavracija ob spodnji postaji žičnice. • Foto: D. Sedej Ponovno ovira na firovski cesti - Če bi takrat, ko so popravljali cesto proti Žirem v Poljanski dolini, na odseku med Treh^o in Fužinami, poslušali nasvete krajanov, da je treba nad Soro Zgraditi trden oporni zid, potem se cesta zanesljivo ne hi znova in znova pogrezala. Tudi tokrat seje in cestarji bodo najverjetneje posedanje znova rešili z dodatno plastjo asfalta. Domačini pravijo, daje plast asfalta debela že blizu metra. Cesta ho "nemirna" toliko časa, dokler ne bo trajne rešitve z opornim zidom, tako kot na nekaterih drugih odsekih te ceste. • J.K. S seje sveta Mestne občine Kranj Tesna zmaga Boruta Veselka Mestni svetniki so ga v sredo potrdili za ravnatelja Prešernovega gledališča le z glasom več (trinajst proti dvanajst). Opozicijski mu zamerijo predvsem pomanjkanje poslovodnih izkušenj. Kranj, 6. februarja - Na razpis za ravnatelja kranjskega Prešernovega gledališča, objavljen v več medijih, se je prijavilo pet kandidatov. Kot je povedal predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Marjan Gantar, jih je vseh pet izpolnjevalo zahtevane pogoje, umetniški svet gledališča in svet Prešernovega gledališča pa sta podprla kandidaturo Boruta Veselka, doktorja medicine ter diplomiranega dramskega igralca. Boruta Veselka je za ravnate- februarjem tako sedanji v.d. rav- lja predlagal tudi župan Mohor Bogataj, kot zadnja pa ga je podprla še "Gantarjeva" komisija. Opozicijski svetniki so izbiri Veselka nasprotovali predvsem zato, ker nima poslovodnih izkušenj, ki bi jih kot ravnatelj gledališča potreboval, nekateri pa so namigovali tudi na politično izbiro, saj je Borut Veselko mestni svetnik z liste LDS v ljubljanski občini. Bolj kot to pa je gotovo umestno in zaskrbljujoče vprašanje, zakaj med petimi prijavljenimi kandidati ni bilo niti enega Kranjčana. Glasovanje, ki je v vsakem primeru najnatančnejša tehtnica razmišljanj svetnikov, seje vendar, čeprav zelo na tesno, nagnilo v prid Borutu Veselku. S 1. natclja Tine Oman predaja štafeto novemu ravnatelju, ki bo krojil usodo kranjskega poklicnega gledališča naslednjih pet let. Na sredini seji, ki jo je vodil podžupan Štefan Kadoič (župan je bil na uradnem obisku v Novem Sadu), so svetniki na predlog stanovanjskega odbora umaknili z dnevnega reda stanovanjski program občine do leta 2009, ker naj bi ne bil dovolj strokovno pripravljen, zaradi različnih mnenj svetnikov pa je Štefan Kadoič med razpravo preložil na naslednjo sejo tudi predlog za ustanovitev združenja zgodovinskih mest Slovenije in predlog za prodajo poslovnega prostora na C. 1. maja 5. Odlok o občinskem inšpekcijskem in redarskem nadzorstvu je uspešno prestal drugo branje, po hitrem postopku, ki so mu nekateri svetniki sicer nasprotovali, pa so sprejeli odlok o povprečni gradbeni ceni ter spremembo pravilnika o pogojih in merilih za dodelitev občinskih socialnih stanovanj. Gre za podaljšanje veljavnosti prednostne liste prosilcev s šestih mesecev na leto dni, kar naj bi olajšalo oddajo tistih praznin stanovanj, ki se običajno nepričakovano pojavijo med dvema razpisoma. Čeprav neradi, so mestni svetniki potrdili predlog višjih ekonomskih cen programov predšolske vzgoje, ki jih v Kranjskih vrtcih opravičujejo z večjimi plačami zaposlenih in visokimi materialnimi stroški. Mesečne ekonomske cene celodnevnih in krajših programov se bodo s 1. februarjem povečale za deset odstotkov, letne cene skrajšanih programov pa za 27 oziroma 43 odstotkov. Mestna občina Kranj pokriva dve desfr tini ekonomske cene, medtem ko večji del bremena, glede n* dohodkovno lestvico, seveda pade na starše. Njihov prispe vek se v povprečju giblje nW 14 in 20 tisoč tolarji na mesec V pomanjkanju novih občifr skih stanovanj skuša mestu3 občina najhujše stiske rešiti \ nakupom rabljenih stanovanj na prostem trgu. V sredo s" svetniki obravnavali predlog # nakup petih neprofitnih stane vanj, v katere naj bi preselili sta-novalce iz pretesnih socialni!1 stanovanj, ki redno plačujej°J najemnine, v njihova izprazruB na stanovanja pa nato naselil nove prosilce s socialne 1 iste-j Svetniki so predlog zavrnil1' Ocenili so, daje cena starih sta-; novanj, ki z izjemo enega presc ga 200 tisočakov za kv. metek previsoka. 106 milijonov tolaf' jev, kolikor je v letošnjeJj občinskem proračunu namenja nih za nakup stanovanj, s" preusmerili za gradnjo stan^ vanj. • H. Jelovčan Spremembe radovljiškega prostorskega plana Dovoljenje za enaindvajset posegov Občina je pri obravnavi pobud za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna "vzela naprej" prostorske posege, ki so v njeni pristojnosti in za katere ne potrebuje vladnega soglasja. Radovljica - V radovljiški občini so že predlani začeli postopek, s katerim bi prostorske sestavine družbenega plana dopolnili z nekaterimi novimi posegi na prvo in drugo območje kmetijskih in gozdnih zemljišč. Po dveh javnih razgrnitvah in obravnavah je občinski svet oktobra lani že sprejel osnutek odloka, potlej pa je občina zaprosila vlado za soglasje, ki je obvezno za posege na prvo območje kmetijskih in gozdnih zemljišč. Ker soglasja niti januarja še ni dobila, je župan predlagal občinskemu svetu, da obravnava vsaj prostorske posege na drugo območje, ki so v občinski pristojnosti in za katere ni potrebno vladno soglasje. Občinski svet je na nedavni seji sprejel predlog odloka in s tem v družbeni plan občine vnesel 21 od skupno 25 predlaganih prostorskih posegov na drugo območje. Večina posegov predstavlja dopolnilno stanovanjsko gradnjo, le nekateri so večjih razsežnosti. Med objekti prevladujejo stanovanjske hiše, pri treh posegih gre za komunalne infrastrukturne objekte, v Kropi pa naj bi na zemljišču, ki je bilo nekdaj last Plamena in v naravi predstavlja opuščeno dvorišče ob propadajoči leseni stavbi, zgradili poslovno proizvodni objekt, v katerem naj bi izdelovali in sestavljali dele za elektrotehnično industrijo. Odbor za kmetijstvo je za dve pobudi (v vaseh Mlaka in Zadnja vas) predlagal, da bi do-/ volili samo gradnjo po ene stanovanjska hiše na vsaki parceli in ne po dve nti tri kot je predlagala občinska uprava, i Gradnjo naj bi dovolili samo doma#' 1 nom, za komercialno pozidavo (mišljenj so počitniške hišice) pa bi bilo treba pri" dobiti soglasje krajanov. Svetniki so predlog odbora zavrnili, saj so menili, da bi omejeval oživljanje in razvoj vasi. Župan Janko S. Stušck se je obvezal, da bo drugi del pobud za spremembo kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbne parcele, o ka* terih občina lahko odloča samostojno, uvrstil na dnevni red marčevske seje občinskega sveta. • C.Z. Občinski svet Vodice Kakšni so programi društev Občinski svet Vodice je sprejel osnutek proračuna in opozoril, da morajo društva pripraviti ovrednotene programe. Vodice, 5. februarja - Pri oblikovanju letošnjega občinskega proračuna so prednostno opredeljene nekatere komunalne investicije oziroma programske opredelitve, predvsem oskrba s pitno vodo in kanalizacija. Pri oblikovanju predloga pa bodo upoštevali pripombe. me oziroma ovrednotene akcije. Hkrati s programi pa morajo društva predložiti tudi poročila o lanskem letu. • A. Žalar Letošnji občinski proračun so pripravili na podlagi izhodišč ministrstva za finance, lanske realizacije, opredeljenih obveznosti za letos in razvojnih usmeritev za naprej. Tako bodo po oceni prihodki znašali slabih 500 milijonov tolarjev; od tega dobro polovico davčni prihodki, v nedavčnih pa je tudi okrog 120 milijonov tolarjev, kolikor naj bi jih v občini dobi- li v proračun na podlagi delitvene bilance. Med stroški pa je dobra polovica opredeljenih za investicije, prevladujejo pa načrtovane investicije v izgradnjo komunalne infrastrukture in vodooskrbe. Pri obravnavi osnutka na seji občinskega sveta so še posebej opozorili, da morajo društva v občini občinski upravi pravočasno predložiti svoje progra- Šolarji v Naklem vendarle do igrišča Naklo, 6. februarja V občini Naklo so ponosni, da imajo eno najlepših šol na Gorenjskem in celo v Sloveniji. Odprli sojo leta 1997, ko je postala popolna osemletka. Že drugo leto poteka v njej tudi poskusni program devetletnega šolanja. Edino, kar pogrešajo učenci in učitelji od začetka, je športno igrišče. Zamisli o ureditvi igrišča na nekdanjem nogometnem igrišču pod Štucljem občina ni mogla uresničiti, ker je tam malo prostora, blizu pa so tudi stanovanjske hiše. Zato si prizadeva za odkup sosednjega zemljišča v privatni lasti. Kot napoveduje župan Ivan Štular, utegnejo ta nerešen problem kmalu premakniti z mrtve točke. Z lastniki so se namreč sporazumeli, da bodo prodali 4500 kvadratnih metrov veliko zemljišče. O nakupu zemljišča in podpisu pogodbe z lastniki bo že v prvi polovici februarja razpravljal občinski svet občine Naklo. Če bo odločitev pozitivna, se bodo po nakupu zemlje lotili priprave načrtov in pridobivanja dovoljenj za izgradnjo šolskega športnega igrišča. Kdaj bo tam prva ura telesne vzgoje na prostem, zaenkrat seveda še ni moč napovedati. • S. Saje Bistrica pri Tržiču, 6. februarja - Skupina 23 otrok v vftf Deteljica, ki jih vodita Tatjana Blaži in Janja Budič, je izpeljala t, nimiv projekt. Ko so spraševali male šolarje, kaj bi želeli spoznat je Uršula predlagala zanimivosti o jamah. Najprej so prebirali km,-go "Daša v Postojnski jami". Nestrpno so pričakovali predl<&% januarski teden, ko so skupaj z drugo skupino malih šolati, obiskali najbolj znano naravno znamenitost v Sloveniji. Po vrniWy Žan dal idejo, kako bi izdelali maketo jame. Iz kartona so obUf vali votlino, v katero so postavili kapnike, vlakec in celo kotanja' človeškimi ribicami. O vsem tem pripoveduje obiskovalcem vodt^ Sara Ručigaj. Doslej so svoj izdelek predstavili staršem in otroke iz drugih oddelkov vrtca, na ogled pa je še tu teden. • S. Saje Tretji poskus podražitve vode je uspel Konec zgodbe o jari kači Če bi že marca podražili vodo v občini Cerklje, bi imela Komunala 1 in bi ga lahko namenila obnovi vodovodov. Cerklje, 6. februarja - V občini Cerklje najprej župan, potem pa brniško Sj^^í^íS svetniki niso dovolili podražitve vode, ki jo je že marea lani pred- imajo z vodo zedolgo komed.- lagalo Javno podjetje Komunala Kranj. Prvič je nasprotoval župan, je ^^^^^iSSS^ ker komunala' J pripravila programa obnove vodovodov v občim, sej, se WW^^ Konec leta 2000 so nasprotovali nekateri svetniki, ker jih staro 'Q^imS&S^S^Sà dcli- gradivo ni prepričalo, da se je od marca v ponudbi komunale kaj J^^^ctS, V* spremenilo. Tedaj je župan podražitev umaknil z dnevnega reda J občinske seje. Na zadnji konec januarja letos pa so predstavniki javnega podjetja vendarle prepričali svetnike, da je podražitev nujna, če hočejo kaj prigospodariti tudi za investicije. Prodajna cena vode je bila namreč doslej 32,82 tolarja na kubični meter za gospodinjstva in 67,52 za gospodarstvo, predlagana pa 62,97 in 129,54 tolarja. V občinah Šenčur, Naklo |n Kranj so novo ceno že sprejeli, v Cerkljah, Preddvoru in Medvodah pa ne. Zaradi tega je nastala izguba 11 milijonov, so na seji občinskega sveta Cerklje Povedali predstavniki Komunale Kranj. Če bi ceno povišali že marca lani, bi imeli 1,4 mili- jona dobička, kar bi že lahko vložili v obnovo vodovodov. V občini Cerklje, kjer trenutno poteka naložba v kanalizacijo, hkrati obnavljajo tudi vodovodne napeljave. Letos naj bi bilo to v Lahovčah, med Trato in Praprotno Polico ter Velesovim in na Cerkljanski Dobravi. Vgradili bodo tudi merilec pretoka v magistralnem vodovodu krvavškega sistema in deloma kranjskega vodovoda z Gorenje Save (od tod se deloma napaja dice, Mengeš. Tam z vodo gospodari Prodnik Domžale in v Cerkljah svetniki pričakujejo dogovor o skupnem vlaganju. Slednjega je po besedah župana Franca Čebulja zavrlo prizadevanje županov omenjenih občin, da se odklopijo s krvavškega sisitema in se priklopijo na kamniški vodovod. Narejena je bila celo študija, do odklopitve pa naposled ni prišlo, tako da se bo treba še dogovarjati. Sicer pa župan dodaja, da Prodnik Domžale kubični meter vode zaračunava po 105 tolarjev. Med svetniki v Cerkljah je bilo zaradi po- ,4 milijona dobička dražitve (okoli 90 odstotkov) še nekaj slabe volje, češ da je pred ljudmi težko opravičiti tako drastično podražitev. Slišati je bilo tudi negodovanja, da se je povečala priključnina, kar pa je župan ostro zavrnil, češ da to ne drži. Pač pa so pred štirimi leti v občinskem svetu sprejeli odločitev, da priključnino zaračunava občina sama. Slednjič se je jara kača o podražitvi vode le razpletla in svetniki so le z enim glasom nasprotovanja potrdili višjo ceno. Ob tem smo slišali še predlog, naj se do naslednje podražitve razmisli o možnosti, da občina postane večinski lastnik vodovoda. Tudi vaški vodovodi (denimo tisti v Stiski vasi, Sidražu in na Štefanji Gori) naj bi se prenesli v last občine in prek nje v upravljanje Komunali. • D. Z. Žlebir V Naklem gradijo sodobno kanalizacijsko omrežje Lani na Cegelnici, letos na Pivki Do konca aprila bodo napeljali 1200 metrov kanalizacije na Pivki in Kalu ter v Temeniški ulici, marca pa se bo začela obnova napeljav na Glavni cesti. Naklo, 6. februarja - Občina Naklo namenja precej proračunskega denarja za posodabljanje kanalizacijskega omrežja po "aseljih. Pri teh naložbah upošteva zahteve upravljavca, da mora-nih °VSOt' graditi ločena sistema za fekalije in odvajanje meteorno K0<*a." ^e*os Je v načrtu tudi skupna investicija z mestno obči-anJ za napeljavo kanalizacije iz Struževega čez reko Savo. v nar°,. na''zacÜsko omrežje aprila pa jih bodo še na Kalu asehu Naklo je bilo zgraje- in v Temeniški ulici. Kot je po- no tako, da so se vanj stekale odplake iz stanovanjskih hiš in meteorne vode. To povzroča veliko problemov pri čiščenju odpadnih voda. Zato pri vseh novih naložbah upoštevajo zahteve Komunalnega podjetja Kranj po izgradnji ločenega sistema kanalizacij. Lani so sodobno kanalizacijo dobili v na-se|ju Cegelnica, kjer sta že Priključeni na omrežje približno dve tretjini od 82 hiš. Preostali lastniki bodo izdelali Priključke v mesecu ali dveh, vedal referent za urbanizem, komunalo in gradbene zadeve Ivan Fic, bo občina namenila za 1200 metrov dolgo omrežje okrog 30 milijonov tolarjev. Za vsak priključek bodo lastniki približno 50 hiš prispevali po 150 tisočakov. Letos načrtujejo tudi popolno obnovo napeljav v središču Naklega. Konec marca bodo stekla dela na Glavni cesti, kjer bodo na 400 metrov dolgi trasi zamenjali vse komunalne vode, vključno s kanalizacijo. Cesto Na Pivki so že položili kanalizacijo, dobili pa jo bodo tudi na Kalu in v Temeniški ulici v Naklem. r-wivijULKe V meSeCU ail OVCIl, VMJU^UO S R.auan,£.a^ijw. vvjiv ko bodo opravili tudi tehnični bodo razširili, zgradili enos Prevzem kanalizacije. Podobne naložbe so se lotili decembra lani na Pivki v Naklem. Tam so že položili kanalizacijske cevi, do konca transki pločnik, postavili javno razsvetljavo in uredili dve avtobusni postajališči. Za naložbo, ki bi jo radi končali do občinskega praznika pred koncem ju- nija, so v proračunu rezervirali 60 milijonov tolarjev. Pripravljajo tudi dokumentacijo za kanalizacijo v naselju Podreber, ki jo bodo zgradili prihodnje leto. Zaenkrat odvajajo odplake iz kanalizacij po naseljih v glavni kanal, ki je speljan do čistilne naprave v Struževem. Z mes- tno občino Kranj se dogovarjajo za skupno naložbo, ki predvideva napeljavo kanalizacije čez Savo in posodobitev kanala do Drulovke. Za ta namen bo občina Naklo letos porabila 60 milijonov tolarjev, ki jih pričakuje od delitve premoženja v nekdanji skupni občini. • S. Saje Stari motorji in avtomobili še zmorejo dirkanje Nagrade za najboljše voznike Srečanje je pripravil Avto moto racing klub Kranj, ki je organiziral tudi lansko junijsko tekmo na Š m a rje t no goro. Smarjetna gora pri Kranju, 3. februarja - združenje organizatorjev gorskih časovnih Preizkušenj za veteranska vozila je povabi-lo v hotel Bellevue udeležence lanskih tekem iz Slovenije in Italije. Srečanje je Pripravil Avto moto racing klub Kranj, ki Je organiziral tudi lansko junijsko tekmo na ^marjetno goro. Aprila je Avto moto klub Clàssic iz Slovenske Bistrice izvedel tekmo P,a Boč, začetek maja je Avto moto klub Vrhe iz Sežane pripravil tekmo na Vrabce, konec maja pa je bila še tekma na Križno goro v organizaciji Moto kluba Leteči ^ranjei iz Gorenje vasi. Jesenska tekma na vrabce je odpadla. Zbrane sta pozdravila Predsednik kranjskega kluba Milan Špen-||*l in direktor dirke na Šmarjetno goro ^litja Bevčič. Slednji je obljubil, da bodo to dirko pripravili tudi letos. Med srečanjem so predstavniki Pokroviteljev podelili pokale za prva tri niesta v 14 tekmovalnih kategorijah in Posebne nagrade. Kar 11 pokalov si je priboril *-*" Diamantna poroka Marije in Tomaža Prevodnik Poroka, ki drži že 65 let Na svečnico leta 1936 je grozno padal dež, ko je ženin Tomaž z zapravljivčkom šel po svojo zalo nevesto Marijo. Poroka je bila v Škofji Loki, dež pa je res pomenil veliko otrok - kar dvanajst se jima jih je rodilo. Brode - Kar sedemdeset svatov se je zbralo minulo soboto ob cerkvici v Brodeh v Poljanski dolini na poroki, kakršnih ne le na Gorenjskem, ampak tudi v Sloveniji ni veliko. Slavili so namreč kar diamantno poroko! Dolgih 65 let sta že poročena Marija in Tomaž Prevodnik, Prcvodnikova mama in ata, ki sta se vzela na svečnico, 2. februarja leta 1936. In če je takrat šel dež, kar ga je moglo, se spominja ata Tomaž« je bila minula sobota lepa, čeprav mrzla, svatje pa tema primerno veselo razpoloženi. 1 mm Tudi pri starih motorjih do 125 ceni je zmagal Niko Sodnikar iz Kranja; drugi je Mike Posavec iz Mengša, tretji pa Milan Špendal iz Kranja. Kra Niko Sodnikar iz Stražišča pri dv^JU> je v sedmih letih zbral že blizu moh ? ?okalov- D°ma ima tri stare avto-Ue ln trinajst veteranskih motorjev. Z enim od njih uspešno tekmuje tudi sin Sašo v prikolici. Za največ zmag bo Niko lahko izbral še glasbeno čestitko na radiu. Ponesrečeni tekmovalec Jože Zupan iz Naklega je dobil v spomin sliko motorja. Posebna priznanja so prejele pogumne Nada Bcrdcn iz Martjancev, Janja Budič iz Kovorja in Mojca Peric iz Naklega. Mitja Bevčič si je za zgledno organizacijo tekme prislužil pršut. Kot je povabil ljubitelje starih vozil, se mu lahko pridružijo tudi pri tej preizkušnji. • S. Saje Oče Tomaž je že lani dopolnil 90 let, mama Marija pa jih bo letos. In čeprav jima zadnje leto malce nagaja zdravje, sta se praznovanja zelo razveselila. Zbrala se je skoraj vsa družina, ki jo sestavlja enajst otrok (ena hčerka je že pokojna), 27 vnukov in 16 pravnukov. V domači cerkvi v Brodeh ju je že tretjič (prvič za zlato, drugič pa za biserno poroko) poročil župnik Melhior Golob, ki je tudi sam star že 86 let, a je prošnjo, da bi ju poročil, z veseljem sprejel. Kot sta nam v klepetu povedala Marüa in Tomaž, pridružil pa se jima je tudi sin Tone, sta se spoznala še kot zelo mlada, saj sta bila doma iz sosednjih vasi - Marha iz Loga, Tomaž pa iz Brodov. Na poročni dan je Tomaž po nevesto prišel z zapravljivčkom, poroka pa je bila v Loki. Priči sta bila Marijin brat in Tomaževa sestra, ki sta se prav tako vzela - v štirinajstih dneh so tako imeli kar dve ohceti! Po poroki sta Marija in Tomaž zaživela skupaj v domači hiši v Brodeh, ata Tomaž je bil mizarski mojster, poznan daleč naokrog po pohištvu, ki gaje izdeloval, izšolal pa je tudi dvajset vajencev. V delavnici je veliko pomagala tudi Marija in vseh dvanajst otrok. Ata Tomaž je bil vse življenje zelo dejaven v kraju, pri gradnji Šole, napeljavi elektrike, bil je lovec, ustanovni član Lovskega društva Škofja Loka, Čebelar - Še danes ima Čebelnjak in še vedno skrbi za enajst panjev čebel, še do lani pa je vozil tudi fička. Pa bi ga še rad, a mu otroci tega ne dovolijo več, saj so leta vendarle tu. Mama Marija še vedno kleklja, do nedavne pljučnice pa je Še vse postorila sama, skuhala, zlikala, pospravila. Zdaj ji več pomaga snaha Tinca, pa tudi sin Tone in trije vnuki, s katerimi si delijo hišo. Kot sta povedala diamantnoporočenca, sta se vsa leta dobro razumela, za 'kreg' pa niti nista imela časa. Danes sta zlasti vesela, da se dobro razumeta z otroki in njihovimi družinami, ki redno prihajajo domov. V soboto so se poveselili najprej doma, zapel jim je tudi loški moški pevski zbor, nato pa so se preselili v gostišče Premetovc. • V. P., foto: Aljoša Korenčan Bo za športno dvorano premalo parkirišč? Šenčur, 6. februarja - Tudi v Šenčurju bodo poleg sole kmalu začeli graditi športno dvorano, za kar že letos načrtujejo precejšen del proračunskih sredstev. Na seji občinskega sveta pa je svetnik Janko Sekne dejal, da bo ob tem objektu manjkalo parkirnih mest. Teh je menda le 60, kar bo premalo, saj je razen šole in športne dvorane treba parkirišča zagotoviti tudi za bližrue športno igrišče, razen tega pa so lani potrdili tudi gradnjo novega stanovanjskega bloka ob sedanjem starem. Ob večjih športnih prireditvah niti sto parkirnih mest ne bo zadostovalo. Župan Franc Kern je odgovoril, da v Šenčurju vendarle ni tako malo prostora, kot skrbi ljudi. V bližini novega vrtca ima občina rezervirano zemljišče, ki bi ustrezalo gradnji parkirišč. O zunanji ureditvi ta čas še ni beseda, gradbeni in projektantski stroki namreč občina prepušča, da bosta našli ustrezne rešitve tudi glede parkirnih mest. • D.Ž. IZ GORENJSKIH OBČIN Otvoritev razstave likovnih del članov likovnega kluba DOLIK Jesenice Hvalnica vodi Jesenice« 6. februarja - V petek, 2. februarja, je bila v razstavnem salonu DOLIK na Jesenicah otvoritev razstave likovnih del članov kluba DOLIK Jesenice. Razstava pod skupnim naslovom Hvalnica vodi je namenjena tudi počastitvi slovenskega kulturnega praznika in hkrati tudi petinpetdesetletnici delovanja DOLIK-a. Ustanovitelj DOLIK-a - Dolinskih likovnikov jc bil Franc Kreuzer in že kmalu po ustanovitvi kluba so na Jesenicah organizirali prvo razstavo, na kateri se je predstavili devetnajst slikarjev samoukov. DOLIK se je ves čas dopolnjeval, pomlajeval in kvalitetno rasel, pomembno pa je tudi to, da se je do danes brez kakršnihkoli prekinitev tudi obdržal. Danes DOLIK sestavlja triinpetdesetčlanski kolektiv članov in članic, prija-tchev iz osmih slovenskih občin in slikarja iz Rusije. Na Jesenicah so v tem času organizirali 880 razstav, več kot 220 skupinskih in 1100 posamičnih razstav likovnih del članov DOLIKa po vsej Sloveniji in tudi zunaj njenih meja. V tokratni letni tematski razstavi Hvalnica vodi se s svojimi likovnimi deli predstavljajo: Janez Ambrožič, Damjana AupiČ, Vinko Bogataj, Boleslav Čeru, Branko Čušin, Stanka Golob, Edo Gregorič, Evgen Guštin. Ljuba Intihar, Zvonko ivanovič, Bogo Košnik, Jaka Kobal, Zora Kovše, Marjeta Leban, Pavel Lužnik. Slava Mlakar, Ana Mlekuž Višnar, Slavimir Mihajlovič, Anton Modrijan, Janko Mohorič, Rudi Reichman, Toni Smolnikar, Draga Soklič, Ljubo Soklič, Sveto Velikajne, Toni Vogrinčič, Ivan Žibert, Marjan Židanek in Marjeta Zohar. Likovni kritik dr. Cene Avguštin je ob otvoritvi deja: "Podobno kot v zgodovini slikarstva se upodabljanje motiva vode kaže tudi v samorastniškem slikarstvu in razumljivo tudi v delih naših Dolikovcev. Od barvno in svetlobno nerazgibane površine vode pri začetnikih postaja njena podoba vedno bolj resnična, odseva v soncu, temni v senci, postaja prosojna in se organsko vključuje v sestav krajine." Z'najboljšimi željami za nadaljno delo ustvarjalcev pa je razstavo odprl jeseniški župan Boris Bregant. • Nuša Ekar Bil jje skrjanec• • • Sora pri Medvodah - V četrtek, 8. februarja, ob 19.30 uri bodo v Kulturnem domu v Sori pri Medvodah igralci Umetniškega društva Tateater predpremierno uprizorili veselo žaloigro s petjem za trt igralce Bil je škrjanec, avtorja Ephraima Kishona. Pod režisersko taktirko Petra Miiitareva bodo nastopili Kondi Pižorn, Nadja Strajnar Zadnik in Bojan Luštrik - Boti. Premiera bo v nedeljo, 11. februarja, ponovitev naslednjo nedeljo, 18. februarja, prav tako ob 19. 30 uri v KD v Sori. •I.K. PIVOVARNA UNION Jajfiijatcljc! NE BOJ SE LJUBITI! Znani psihiater prim. dr. Košiček je v dolgoletni zdravniški praksi pomagal reševati težave številnim posameznikom, partnerjem in družinam. Svoje izkušnje je strnil v knjigi in mlade opozoril na glavne razloge, ki onemogočajo uspešno ljubezensko razmerje in dober zakon. Zakaj se posamezni ljudje izogibajo ljubezni, kje so razlogi za erotofobijo, kako podrejenost staršem negativno vpliva na partnerske odnose, so le nekatera vprašanja, na katera odgovarja dr. Košiček. Pove nam, kako se naučimo zaupati in ljubiti. trdo vezana, 210 strani, cena: 3.996 SIT INFORMACIJE IN NAROČILA rta naslov Didakta. Kranjska cesta 13, 4240 Radovljica po telefonu (04) 3320 210 po faksu (04)5320 211 založba?/ didakta.si • lornači stran! www.diciakta.si Lado Leskovar podelil naslov Novorojenčkom prijazna porodnišnica Dojenje je najboljše za človeškega mladiča Pediatrinja Ivica Kopač, dr. med. je iz rok ambasadorja Unicefa Lada Leskovarja za svojo ustanovo prevzela naslov Novorojencu prijazna porodnišnica. Med prvimi čestitala Štefka Kučan. Kranj, 6. februarja - Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo ima, deveta med 14 porodnišnicami v Sloveniji, naziv Novorojencu prijazna porodnišnica. Njen direktor prof. dr. Marko Lavrič, ki je v pozdravnem nagovoru na slovesnosti ob podelitvi tega laskavega naziva obnovil zgodovino prizadevanj za preporod dojenja, je dejal, da je njihova ustanova ta prizadevanja gojila že dve desetletji, prijaznost do novorojenčka pa je le ena od dobrih lastnosti te strokovne, razmeroma dobro opremljene in tudi do ostalih pacientov prijazne ustanove. Med gosti petkove slovesnosti je bila tudi soproga predsednika države Štefka Kučan, ki je pred kratkim postala babica. Dejala je, da je na svetu še mnogo krajev, kjer ni otrokom in ljudem prijaznih porodnišnic. Dejstvo, da je ena takšnih tudi v Kranju, pa daje upanje, da se bodo prijazne porodnišnice še rojevale po svetu. K priznanju je čestital tudi prof. dr. Božo Kralj, predsednik ginekološko-porodniške sekcije pri Slovenskem zdravniškem društvu, predsednik nacionalnega odbora za dojenje pri Slovenskem odboru Unicefa Božo Bratanič. dr. med., pa je pohvalil kolektiv kranjske porodnišnice, ki diha z idejo o novorojencu prijazni porodnišnici. Takšnih je v Sloveniji med 14 sedaj že 9, v Evropi jih je več kot 400 in v svetu okoli 16 tisoč. Naziv pa ni dokončen, temveč si je za njegovo ohranitev treba truditi, saj bo porodnišnica v prihodnjih treh letih ponovno ocenjena. Preden je otroška zdravnica Ivica Kopač, dr. med., iz rok ambasadorja Unicefa Lada Leskovarja Štefka Kučan in Lado Leskovar z osebjem in paeienti prijazne porodnišnice. prevzela priznanje, jc dejala, da so v njihovi ustanovi prve korake k temu naredili kolegi že pred 27 leti s študijami o dojenju, ki so poudarjale zgodnje dojenje, dojenje sploh in pomen skupnega bivanja matere in otroka. Civilizacijske norme so bile temu dolgo nenaklonjene, pri njih pa so vendarle spodbujali tisto, kar je najboljše za "človeškega mladička". Materino mleko in ljubeč stisk k prsim sta najboljša dota za zdrav telesni in čustveni razvoj, je dejala zdravnica. Ambasador Unicefa Lado Leskovar je bil ob izročitvi priznanja bolj kratkih besed. Raje je s pesmijo razveseli' navzoče. Govorniki pa niso pozabili na gonilno silo projekta Novorojencu prijazna porodnišnica, vodilno sestro na poroO' niškem oddelku Marijo Bergant. Ob pride bitvi priznanja je izrazila veselje, predvsem nad tem, da danes že večina slovenskih mater doji in tako otrokom pomaga k zdravemu razvoju. Potreben je bil čas, da je ideja o dojenju dozorela in da seje spremi nila miselnost v prid dojenju tako me*» materami kot tudi med zdravstvenih osebjem. • D. Z. Zlebir, foto: Tina Doki Pred slovenskim kulturnim praznikom Tržič je zapel že dvajsetič Zborovsko petje v Tržiču niha. Verjetno razlog za usihanje zborovskega petja tiči tudi v tržiških osnovnih šolah, saj te že dolgo časa nimajo dobrih zborov," je položaj zborovskega petja v Tržiču ocenil nestor tržiškega zborovskega petja Franci Šarabon. Oceno tržiškega petja je zborovodja Franci Šarabon podal ob dvajseti pevski reviji Tržič poje, ki se je konec minulega tedna odvijala v Krizah. "Število gostujočih zborov je v dvajsetletni zgodovini revije precej nihalo," so zapisali organizatorji letošnje revije. Dodali so še, da so vsako leto tržiško pevsko revijo spremljali tudi strokovni ocenjevalci, ki so organizatorju priporočili, kateri zbor naj se udeleži regijskega pevskega srečanja. Strokovni ocenjevalci so bili na delu tudi letos, po koncu revije so podali oceno nastopajočih pevcev, na odločitev, kdo se bo udeležil gorenjskega srečanja, pa bo treba malce počakati. Organizatorji letošnje tržiške pevske revije so poudarili, da je že od samega začetka kot dirigent, predvsem pa kot pobudnik oživitve vsakoletnega zborovskega srečanja, sodeloval Na letošnji pevski reviji Tržič poje so se zvrstili: Mo* ški pevski zbor Društva upokojencev Tržič, Moški zbor KD CPZ Ignacij Hladnik Tržič, Ženski zbor KD Bistrica pri Tržiču, Ženski pevski zbor Planika, Vokalno instrumentalna skupina Zali rovt, Fantovski kvintet KUD Lom, DekliŠku vokalna skupina Lacrima, Kvintet Pueri Cantorum, Mešani pevski zbor KUD Lom, Cerkveni mešani pevski zbor KD Sv. Janeza Krstnika Kovor in Mešani zbor KD CPZ Ignacij Hladnik Tržič. Franci Šarabon. Ob dvajseti obletnici so "nestorju tržiškega zborovstva" podelili posebno priznanje za zvestobo tržiški pevski reviji. "Na pevski reviji sem vodil že veliko zborov. Prvega pevskega srečanja sem se udeležil v vlogi vodje in pevca pri Tržiškem oktetu. Kasneje sem pel in tudi poučeval zbor BPT in upokojenski zbor, zadnje leto pa učim tudi ženski zbor," je povezanost s tržiškim petjem na kratko označil Franci Šarabon. Dejal je še, da je na tržiškem pevskem srečanju tudi dvakrat gostoval z dupljanskim zborom Triglav in zaključil, da je v dvajsetih letih nastopil s kar šestimi zbori. Po dvajsetih letih sodelovanja, pravi Šarabon, je že čas, da začne premišljevati o odhodu s pevskega prizorišča. Dolgoletni zborovodja bi rad videl, da bi bilo v Tržiču več mladih, ki bi Fantovski kvintet KUD Lom se je tokrat že drugič predstavil na prireditvi Tržič poje. Letos je Tržič dneve pred slovenskim kulturnim praznikom namenil petju in gledališču. Pevska revija se je odpela konec minulega tedna, ta teden pa bodo Tržičani posvetiti pregledu gledališke ustvarjalnosti. Danes dopoldne, 6. februarja, si v lom-ski osnovni šoli predstave lahko ogledajo najmlajši, v soboto, 10. februarja, ob 19. uri pa bo dramska skupina KD Jelendol odigrala predstavo, namenjeno starejši publiki. Premiera dramskega deta Duška ftoksandiča, ki nosi naslov Babilonski stolp, bo v Kulturnem domu Jelendol. Zamudniki si bt>do predstavo lahko ogledali v prihajajočih tednih, ko bo skupina gostovala po tržiških krajevnih skupnostih. Ženski pevski zbor Planika se je na pevski reviji predstavil s tremi narodnimi pesmimi - vse tri narodne je priredil njihov zborovodja Franci Šarabon. Foto: Tina D. nadaljevali pevsko tradicijo. "Sicer pa tudi lani, ko smo v Krizah organizirali gorenjsko pevsko revijo upokojenskih zborov, ni bilo pretiranega zanimanja. Zato smo se kar malo bali, da tudi na današnji prireditvi nc bo dovolj poslušalcev. K sreči pa je danes dvorana kar lepo polna," je o zanimanju f. zborovsko petje v Tržiču der. Šarabon. Na koncu pa jc Fran1 Šarabon dodal še eno kritičO pripombo: "Pogrešamo nckog iz višjih občinskih krog0 j Predstavniki občine so dosj vsakikrat prišli na pevsko revij'1' letos pa jih ni." • S. Žabkar GOSPODARSTVO ureja: Marija Votčjak_________________ Vanja Hazl, vodja Programa razvoja podjetnosti in ustvarjalnosti mladih Kako spodbujati podjetnost pri mladih Tako starši kot tudi šolski sistem premalo spodbujajo podjetnost in ustvarjalnost mladih. Prav vsak otrok bi se moral naučiti tako imenovanih mehkih socialnih veščin, iznajdljivosti, razmišljanja z lastno glavo, postavljanja ciljev, načrtovanja svoje poklicne kariere in odgovornosti za svojo prihodnost. Bled - Prejšnji teden je na Bledu potekala zanimiva mednarodna delavnica na temo spodbujanja podjetnosti pri mladih. Pripravil jo je Pospeševalni center za malo gospodarstvo, pod okriljem katerega je nastal tudi nacionalni Program razvoja Podjetnosti in ustvarjalnosti mladih. Vodja programa Vanja Hazl je med drugim poudarila velik pomen spodbujanja podjetniškega razmišljanja že pri osnovnošolcih ter srednješolcih. "Mlade je treba naučiti, kako naj si postavijo življenjske cilje, kako ne smejo čakati, da jim bo nekdo nekaj dal, temveč bodo sami poskrbeli za svojo prihodnost, za svoj uspeh," je dejala Hazlova. Kdaj smo tudi v Sloveniji zače- Kakšna je vsebina programa, n" razmišljati, da bi bilo pametno kako poteka izobraževanje mla-sPodhujati podjetnost že pri dih v podjetništvu? Vročih, mladini, tako kot to "Program izvajamo preko iz-Počnejo v tujini že dolga leta? vajalcev, to so družbe Sun, Gea "V Sloveniji so se programi za College, Racio in Center za po-spodbujanje podjetnega in krea- klicno izobraževanje. V osnov-tivnega razmišljanja pri mladih nih šolah potekajo podjetniški začeli pojavljati že v začetku devetdesetih. Oblikovali so jih Predvsem zasebni ponudniki Po vzoru uspešnih tujih programov. Vendar so bili ti programi nepovezani, prav tako ni bilo urejeno financiranje. Na nacionalni ravni pa smo posebno pozornost spodbujanju podjetnosti mladih začeli posvečati v okviru nacionalnega akcijskega programa zaposlovanja. Tako je nastal nacionalni Program razvoja podjetnosti in ustvarjalnosti mladih, pripravili smo v Pospeševalnem centru a malo gospodarstvo skupaj s Partnerji. To so ministrstva za de'o, šolstvo, malo gospodarstvo, gospodarske dejavnosti, Znanost in kmetijstvo, ki so lani že namenila določena sredstva *a izvajanje programa." Lahko na kratko predstavite Program, kaj je njegov glavni cilj? "Program je dvoletni, začeli smo ga izvajati lani. Glavni cilj Programa je širjenje podjetniške kulture in spoznavanje Mehanizmov sodobne družbe med mladimi. Dolgoročni na-men je, da bi se izdelala evrop-?ko Primerljiva strategija razvoja Podjetnosti in ustvarjalnosti M'adih, naša želja pa seveda je, da bi se v programe lahko vključilo čimveč mladih. Želi-m° vzpostaviti sistem, ki bo mladim pomagal razvijati vse Potrebne potenciale za uspešno j-,-de)o in tudi življenje, s tem bi se tev 1 Pridružili razvitim državam, ki Svojo uspešnost gradijo tudi s Pospeševanjem podjetništva mladih." Kdo so ciljne skupine, je program namenjen vsem mladim? . Ciljne skupine so osnovno-s°lci, srednješolci, mladi brezposelni ter mladi na podeželju, poslej je bilo v program ^liučenih 1023 mladih iz vse Slovenije." krožki, kijih izvajalec Sun orga nizira kot 20-urno podjetniško delavnico za osnovnošolce. Mladi na zanimiv način spoznajo pojem podjetništva, učijo so se skupinskega reševanja problemov, seznanijo se z nujnostjo načrtovanja, naučijo se izdelati mini poslovni načrt, projekt pa na koncu predstavijo na podjetniškem forumu. Otroci spoznajo osnovne ekonomske pojme, učijo se podjetniškega ravnanja in reševanja problemov, igrajo vloge v zamišljenem podjetju. Lani je krožek potekal na 48 osnovnih šolah, letos že na 80, med drugim tudi v Škofji Loki. A prostora je še veliko, če vemo, da je v Sloveniji kar 450 osnovnih šol. Trenutno je namreč izvajanje krožka povsem odvisno od dobre volje učiteljev oziroma ravnateljev." S spodbujanjem podjetniškega razmišljanja nadaljujete tudi pri srednješolcih, kajne? "Center za poklicno izobraževanje jc v sodelovanju z univerzo Durham iz Velike Britanije pripravil učno gradivo Podjetno v svet poklicnega izobraževanja, na delavnicah so se učitelji srednjih poklicnih in strokovnih šol usposabljali, kako naj spodbujajo podjetno vedenje, kako naj dijake pripravljajo na delo v malem in srednjem podjetju, jih spodbujajo in motivirajo za ustanovitev lastnega podjetja. Program Bodi vse to, kar si lahko, izvaja ga družba Racio, je namenjen mladim med 17. in 27. letom, ki se znajdejo na razpotju, kam in kako naprej ter želijo spoznati podjetništvo, poiskati svoje možnosti v samozaposlitvi, dobiti pomoč pri iskanju zase zanimivega področja dela, bolje spoznati lastne prednosti... Potem so tu še podjetniške delavnice za mlade, ki jih pripravlja Vanja Hazl Dandanes je malo verjetno, da bodo mladi vse življenje opravljali isto delo. Najverjetneje bodo večkrat spremenili zaposlitev, pa tudi kraj bivanja. Zato je pomembno, da so se sposobni prilagajati zahtevam hitro spreminjajočega se okolja in trga dela, da razvijejo zmožnosti za ustanovitev lastnih podjetij, kar je tudi preventiva za zmanjšanje problema brezposelnosti v prihodnje. Gea College: šola podjetništva za mlade brezposelne, šola obrti in podjetništva za dijake v obrtnih programih ter desetdnevna poletna šola podjetništva za mlade, namenjena dijakom in študentom." Česa vsega se naučijo mladi v teh šolah, krožkih in delavnicah? "Vsi našteti programi so namenjeni predvsem učenju socialnih veščin, generiranja idej, spodbujanja ustvarjalnosti. Mlade želimo naučiti razmišljati z lastno glavo, postavljati ci- lje, načrtovati lastno poklicno kariero. Učimo jih, kako naj si postavijo -rži vljenjske cilje, kako naj ne čakajo, da jim bo nekdo nekaj dal, temveč bodo sami poskrbeli za svojo prihodnost, za svoj uspeh. In ni nujno, da bodo nekoč vsi postali podjetniki, zagotovo pa bodo dobri zaposleni." V rednem šolanju mladi teh znanj ne pridobijo? "Vsak otrok ima željo po znanju, je radoveden, na svoj način podjeten. Žal pa tako starši kot tudi šolski sistem to premalo spodbujamo. Zato menim, da bi prav vsak otrok pridobil omenjena znanja. Zlasti je pomembno, da se otroci naučijo tako imenovanih mehkih socialnih veščin, iznajdljivosti, da se znajo znajti v določeni situaciji, da se naučijo uporabljati moderne tehnologije." Na mednarodni delavnici na Bledu ste spoznali tudi primere spodbujanja podjetnosti mladih na tujem, denimo na Švedskem, Škotskem, v Belgiji, Italiji, na Danskem. So tuje države precej pred nami? "Predvsem bi rekla, da podjetništvo med mladimi spodbujajo na bolj urejen način kot pri nas. Mladi v tujini podjetništvo spoznajo že v osnovnih šolah, učitelji jim predstavljajo različne poklice, podjetniki prihajajo na obiske v šole... Pri nas tudi nimamo neke tradicije podjetništva. In dokler bo podjetništvo bolj tema črnih kronik, bo tudi odnos do podjetnosti in podjetništva takšen, kot pač je. Vsekakor si želimo, da bi program sprejeli v še več osnovnih šolah, da bi do mladih prišli tudi prek mladinskih in študentskih klubov ter da bi se še več učiteljev zavedlo pomembnosti učenja podjetnosti in ustvarjalnosti med mladimi." • Urša Peternel Rekorden začetek leta za Acroni Jesenice - V jeseniškem Acroni so leto začeli rekordno, saj so januarja prodali 21.081 ton jeklene pločevine v vrednosti 3,4 milijarde tolarjev. Kar 70 odstotkov pločevine so izvozili, sporočajo iz Acronija. S pozitivnimi trendi v poslovanju je nov zamah dobila tudi investicijska dejavnost, tako bodo letos investirali v proizvodnjo dinamo jekel 60 milijonov tolarjev, znatna sredstva pa nameravajo nameniti tudi posodobitvi tehnologije in varstvu okolja. Sicer pa so znani že rezultati poslovanja v lanskem letu; po desetletju stagnacije so uspeli narediti korak naprej, kar se odraža v pozitivnem poslovanju. Dobiček iz poslovanja je tako znašal 1,7 milijarde tolarjev, čisti dobiček pa 382 milijonov tolarjev. K temu so pripomogli ukrepi za izboljšanje organizacije proizvodnje, izkoristili pa so tudi konjunkturna gibanja. • U.P. Glavne usmeritve Poslovne skupine Sava v letu 2001 Sava se bo preoblikovala Gumarsko dejavnost bodo prenesli na novo d.o.o., medtem ko bo Sava, d.d., postala holding za upravljanje poslovnega sistema - Za temeljito prenovo Grand hotela Toplice 250 milijonov tolarjev Kranj Holding Hidria podelil certifikate znanja Ljudem je treba dati priložnost Idrijska Hidria je že drugič organizirala štiridnevno intenzivno izobraževanje mladih managerjev in strokovnjakov iz svojih družb ter jim za zaključek podelila certifikate. Spodnja Idrija, 6. februarja - Holding Hidria iz Spodnje Idrije, ki je bil lani uvrščen med najuspešnejše slovenske gospodarske subjekte, je letos že drugič organiziral v Kendo-vem dvorcu v Spodnji Idriji intenzivno štiridnevno izobraževanje za 14 mladih strokovnjakov in managerjev iz družb, ki delujejo v okviru holdinga. V petek je bilo izobraževanje zaključeno in udeležencem "treninga za mlade kadre", kot radi rečejo v Idriji, so bili podeljeni certifikati. Tanja Ken-da, ki je v holdingu zadolžena za sodelovanje, odkrivanje in izobraževanje perspektivnih nja vrednote znanja in privajanja na timsko delo. Ljudje so lahko kot posamezniki odlični strokovnjaki, vendar brez smisla za timsko delo ne morejo uporabiti svojega znanja. "S takim izobraževanjem hočemo dokazati, da imajo naši ljudje prav tako visoke potenciale kot ljudje v najbolj razvitih deželah, vendar je treba te potenciale ljudem pomagati odkriti in razviti. Začeti moramo pri mladih ljudeh, ki jim je treba dati priložnost, da se razvijajo in dokažejo v domačem okolju. Osnova so ljudje. Če jih imaš, si močan. Mlade, sposobne ljudi je treba ---hi - Vodstvo Save je prejšnji četrtek članom nadzornega sveta predstavilo glavne usmeritve skupine v letošnjem letu. Med drugim naj bi Poslovno skupino Sava reorganizirali; delniško družbo Sava bodo usposobili kot holding za učinkovito upravljanje poslovnega sistema, gumarske programe pa bodo organizirali v okviru nove družbe z omejeno odgovornostjo. Poleg tega naj bi končali že začete priprave na vključitev še nekaterih podjetij s področja kemije (premazov in lepil) v poslovno skupino. Pomembna usmeritev bo tudi razvijanje poslovno obetavnih strateških zavezništev v Sloveniji in zunaj nje. Savine trgovske družbe (Chemo, Astra, Guma in Savatech Trade) bodo združili v eno podjetje. Na področju turizma bodo temeljito prenovili Grand hotel Toplice. Pospešeno nameravajo uvajati informacijski sistem SAP, v vse družbe pa tudi standarde kakovosti ISO 9001 in 14001 ter vse dele poslovnega sistema zajeti v model razvijanja poslovne odličnosti. Sicer pa naj bi Poslovna skupina Sava letos ustvarila 47,2 milijarde tolarjev prihodka iz prodaje (lani po ocenah okrog 40,5 milijarde), čisti dobiček pa naj bi znašal 2,5 milijarde tolarjev (lani po ocenah 2.4 milijarde). V dobičku Save, d.d., pa tako lani kot tudi letos ne bo izkazana približno milijarda tolarjev, ki se oblikuje z udeležbo pri dobičku Save Tires, vzrok temu je koriščenje davčnih olajšav. Za naložbe naj bi letos namenili 2,4 milijarde tolarjev (lani 6,5 milijarde). Od tega naj bi največ -milijardo tolarjev - namenili za tehnološko in informacijsko prenovo. Za naložbe Co-lorja v praškaste premaze bo šlo 300 milijonov, za prenovo Grand Hotela Toplice pa 250 milijonov tolarjev. Prav toliko denarja bodo namenili tudi za Chemova prodajna skladišča. Sicer pa naj bi število zaposlenih letos zmanjšali z 2.722 na 2.626 ljudi, še sporočajo iz Save. • U.P. Prejemniki certifikatov s predsednikom uprave holdinga Edvardom Svetlikam. Foto: J. K. kadrov, je povedala, da upoštevajo pri šolanju tako interese družbe kot tudi želje in interese posameznika, ki jim je po izobraževanju ponujena možnost ustrezne zaposlitve v eni izmed družb doma ali na tujem, na tehničnem in strokovnem področju ali pri vodstvenih opravilih. Ob tem izobraževanju pa družba pozablja tudi na znanje drugih zaposlenih. Ko je predsednik Holdinga Hidria Edvard Svetlik podeljeval certifikate (med 14 dobitniki je tudi Alenka Škrlec iz kranjske Iskre Ero), je poudaril pomen medsebojnega spoznavanja v holdingu, spoštova- poiskati. Nekateri res sami opozorijo nase, vsi pa ne in prav do teh je treba najti pot. V holdingu se tega zavedamo, zato smo tudi korporacija priložnosti." Hidria, ki se z vključitvijo Iskre Ero in z dejavnostjo v jeseniškem Acroniju pomembneje pojavlja tudi na Gorenjskem, je hitro rastoča mednarodna korporacija. Lani so imele njene družbe za 270 milijonov mark prihodkov od prodaje, zaposlenih pa je bilo 2200. Ob upoštevanju družb, v katerih je Hidria le družabnik, pa je bil lanski prihodek 320 milijonov mark, zaposlenih pa 2600 ljudi. • J.Košnjek Alples bo dobil novega lastnika Železniki - Prejšnji teden seje iztekel rok za javno zbiranje ponudb za nakup večinskega, skoraj 69-odstotnega deleža v družbi Alples, Industriji pohištva, iz Železnikov. Slovenska razvojna družba se je namreč odločila za odprodajo svojega lastniškega deleža in privatizacijo tega podjetja. Kot nam je povedala Jana Bogdanovski iz Slovenske razvojne družbe, naj bi po nudbe - prejeli so dve - odpirali ta teden. Na razpisu so lahko sodelovale tako domače kot tuje pravne osebe, ponudniki pa so morali pripraviti poslovni načrt za prihodnjih pet let, ki mora vključevati tudi podatke, ali bodo ohranili število zaposlenih, kakšne bodo investicije, kakšen bo odnos do okolja, ali bodo zagotovili dodatna finančna sredstva in tako naprej. • U.P. VZGOJNI ZAVOD KRANJ Šempeterska ul. 3, 4000 Kranj Tel.: 04/2315-041, fax: 04/2315-111 razpisuje prosto delovno mesto: 1. VZGOJITELJA MVO ZA DELO V STANOVANJSKI SKUPINI za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavca na bolniški) Pogoji: Dipl. socialni pedagog za delo z MVO, dipl. socialni delavec, psiholog. Poskusno delo traja 90 dni. Začetek dela takoj oz. po dogovoru. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: VZGOJNI ZAVOD KRANJ, Šempeterska ulica 3, Kranj. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po odločitvi. POSLI IN FINANCI __ureja: Marija Volčjak__ Sklad za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka Podjetja z izgubo, premoženje malo donosno Vsa podjetja, v katerih je sklad na podlagi posebnega zakona o lastninjenju turističnih podjetij v parku pridobil 20-odstotni delež, poslujejo z izgubo in tudi ostalo premoženje je malo donosno. Državljani, ki so v sklad vložili certifikate, bržkone še dolgo ne bodo dobili dividend. Ribčev Laz - Podjetja, ki se ukvarjajo s turizmom in imajo nepremičnine na območju Triglavskega narodnega parka, se niso lastninila po splošnem zakonu o privatizaciji, ampak po posebnem, po katerem je dvajset odstotkov njihovega premoženja prešlo na Sklad za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka. Kot je povedal direktor sklada Jože Resman, je po tem zakonu sklad dobil 20-odstotni delež v Alpinumovih hotelih v Bohinju, v Hotelu Kompas Bohinj, v družbi Žičnice Vogel ter v hotelu Erika v Kranjski Gori, prevzel pa je (ali še bo) tudi premoženje, ki jc obremenjevalo nekatera turistična podjetja z nepremičninami na območju parka in so ga pri lastninskem preoblikovanju izločila iz svoje "bilance". Med to premoženje, ki je vredno 270 milijonov tolarjev, sodijo okrepčevalnica na Zatrniku, Šport hotel in pen-zion Jelka na Pokljuki, restavracija Savica v Bohinju, gradbeno zemljišče v Ukancu in objekt v Trenti. Po zakonu naj bi sklad dobil tudi objekte nekdanje JLA na območju parka, vendar bi bilo le v dveh ali treh možno razviti gospodarske dejavnosti, medtem ko so ostali brez vrednosti. Vsa podjetja poslujejo z izgubo V sklad je vložilo lastninski certifikat 10.205 slovenskih državljanov v skupni vrednosti 1,2 milijarde tolarjev. "Večina vlagateljev kaže zanimanje za to, da bi certifikat zamenjali za delnice sklada in da bi jih lahko prodali na trgu vrednostnih papirjev," pravi Jože Resman in dodaja, da vlagatelji še nekaj časa ne bodo mogli računati na morebitne dividende. Za to je več razlogov. Sklad je v postopku lastninjenja prevzel nedonos-ne ali malo donosne objekte. Njegovo premoženje je zdaj vredno od 340 do 360 milijonov tolarjev, po prevzemu še preostalega, ki mu pripada, pa bo okrog pol milijarde tolarjev. Vsa podjetja, v katerih ima deleže, poslujejo z izgubo. Doslej je kot edini prihodek "vknjižil" pol milijona tolarjev najemnine za Šport hotel na Pokljuki. Letos bo začel dobivati še najemnino od penziona Jelka, v prihodnje pa bi se prihodki lahko še povečali, če bi država prenesla na sklad tudi funkcionalno zem- ljišče ob posameznih objektih, s katerimi zdaj upravlja sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. "Prizadevali si bomo za tolikšno povečanje premoženja sklada, da bi vlagatelji dobili čimveč oz. vsaj polovico zneska od vrednosti certifikata," je dejal Jože Resman in ob tem opozoril tudi na zaplet pri formalnem položaju sklada. Po zakonu o javnih skladih M se moral tudi sklad TNP preoblikovati v javni sklad, to pa ni mogoče, ker je s prevzemom certifikatov v njem tudi zasebni kapital. Načrti za posodobitev Športhotela Poslovni načrt, ki ga je sklad pripravil za letošnje in prihodnje leto, daje poudarek razvojnim težnjam in usposobitvi ne- katerih objektov za izboljšanje ponudbe tega območja. Večjo naložbo načrtuje na Pokljuki, kjer naj bi posodobili Športho-tel in zgradili tudi telovadnico oz. dvorano, zunanje športne površine in še kaj. Ker se zavedajo, da bo za naložbo zelo težko pridobiti potrebna soglasja in dovoljenja, bodo temu prilagodili tudi vrsto dejavnosti. Idejne zasnove so pripravljene, za postopek si bodo vzeli približno leto dni časa, naložbo pa načrtujejo z zainteresiranimi sovlagatelji ter s posojilom. Hkrati s Športhotelom bodo obnovili tudi penzion Jelko, načrtujejo pa še gradnjo poslovne enote v Trenti ter posodobitev restavracije Savica, ki naj bi predstavljala vstopno mesto v Triglavski narodni park. • C. Zaplotnik Kam z odsluženimi mobilnimi telefoni Kranj - Slovensko ekološko gibanje je prejšnji teden na družbo Mobitel naslovilo pismo, v katerem sprašuje, kako bodo poskrbeli za zbiranje in odstranjevanje odsluženih mobilnih aparatov. V Mobitelu so pripravili odgovor, v katerem poudarjajo, da problem odsluženih mobilnih aparatov pri nas še ni pereč, kljub temu pa njihovi centri sprejemajo aparate in baterije in jih oddajajo za to pooblaščenim podjetjem. Kot pravijo v Mobitelu, je 'obrat' mobilnih telefonov v Sloveniji mnogo manjši kot drugod po svetu, saj smo te storitve dobili razmeroma pozno. Za ilustracijo navajajo primer, da kljub dejstvu, da novi modeli analognih telefonov ne prihajajo več na slovenski trg, sistem NMT še vedno uporablja enako število ljudi kot pred petimi leti. Večina še vedno uporablja model Bene-fon Delta, katerega povprečna starost je več kot štiri leta. Poleg tega v Mobitelu navajajo, da so glavnino rasti števila uporabnikov zabeležili lani in predlani, ker je kupna moč nižja kot drugje po svetu, pa uporabniki aparat menjajo povprečno na dve leti. Zato vprašanje neuporabnih (odpadnih) mobilnih telefonov še ni postalo velik problem. Sicer pa so vsi Mobitelovi centri že dobili navodilo, da prevzemajo vse odpadne telefonske aparate, vključno z baterijami, kijih potem oddajo podjetju, registriranemu za to dejavnost. V prihodnje pa bodo v Mobitelu podprli tudi vse akcije, s katerimi bi spodbujali ljudi, da neuporabnih mobilnih aparatov ne bi odvrgli tako, da bi na kakršenkoli način onesnaževali okolje. V Mobitelu pa ob tem tudi poudarjajo, da del odgovornosti morajo prevzeti tudi generalni zastopniki in uvozniki mobilnih telefonov. Menijo tudi, da bi bilo smiselno vključiti strokovnjake, ki bi presodili, kakšno ekološko nevarnost odpadni mobilni telefoni v resnici predstavljajo in to področje urediti regulativno na ravni države. Sicer pa v družbi Mobitel menijo, da je v Sloveniji v tem trenutku bistveno več bolj perečih ekoloških problemov, kot so odpadni mobilni telefoni. • U. P. -8»c-- 0> CA a CD O O *8 ca CU > ta t-i >(/) a> "O TJ C J 2 o 0 -co to £ •i a* o ._ S 03 o. Q_ si 8 CD O O Q. co I 2 CD C i m Q> C i> -£> tj g & 2 E o co m a c 8.2. aj o Ji) ça &| Š oo c 5 03 -M .& 11 a •+-* T? nt _a> jo I E a> cd •o c - -o CD * 5. a> .2. S CD — CZ (D co -a -Q . o 12 ■o "g is H E » > a> JCO 03 — E "D "O o J čz -§ I cd J2 11» S E E ;W ._ ;sj iS i ca CO C -w CD ."O C" .g. 4Íf CO § CD •Si _ TJ iS 03 OT TJ S m O O) CD Q 2 to .11 o - S r- 2 ŽT^ II2 2 S-p ni:: o E" o- O ^ 03 > »co -— 3 t O) 'f= N 0 ^ K CD O) , 03 03 o 1 E S ■* CD _CD CO & ±= .8 n .9, 3 .c co Jsč 03 ■- to o o. >co ^ r^3 5ž c E E iz o 52. > o. o i « 2 :čj o :e o 5 E JO X3 O) O 2 E ÇD CD C CD C0 T3 O ^ 15 S iS Si |||* "O TJ 3 iS 85 a .52, "co •o O II o CO E CO rž X3 E ü co 2 F 3 • co .52. II to w S CD ~ T3 O TJ tO HI lil S E E :w ._ ;čo iS "g 03 i£ i= to .£2, .55, co c C 'p* CL O. o o o o W W to S > > „ CD I I c o co c s ° i .o a a ° CO w 'c co g> CD Z) co c creo s -o o- £2. «5 i i o c I Q c 2 || O CD - CD CO CJ II CD J= £ C CD £2 c CD CD to I E CD CD o c 2 73 O. C o «• CD CD üi ^ O 2 & #2 00 iS o 3 * cd 2 CD iZ -to II co .ç TJ P O ČO" > i_ O CO -§ s TJ čo" 2> ctco CD 'cz CD TJ Z3 I ¥ Si S > o P CD "Ç 3 TJ J2 SÍ .i E •= CD g ÇD S C -5 C.Ç5; CD ^ O i= CO CM >o *~ c\i ij. o čF < o CL ^ •M »rsl O CD O ■O C/5 O J S o JE= cd co - 2 CO Q. 1 O O io 5 co '5 c CD ÇO •CO ^ < DC O o O) -5 < cc o C/) -D z < i! Z LU Q LU CC > Z) >Č3 z < >o z m o o > < 11 g s z z w O 2 ?§§ •to Ç O CO OJ oi GC CD OJ ^£ S =i TJ =J O :=. " > CD 3 w CD LU >(3 c/) m > o O čr O) O) co CN o O 2 > Q >o ^ cn o cz "8 B Ho o. O) ■c SI C co r > o a i CO i E CD o c C0 "O 03 • c E • TJ ^ O > : O) 'F .11 si" O Ç0 S o 11 CD CD U .— CD d co e **js o -C o ^ co CO CL « 8.ši "š .S. M o o c o 8 25 Q. 03 •CO TT ti CD 3 ■N CD 2 co je c I 'g 12 o ■=> > 1! 1= C0 O TJ 2, S2 cn > nt -hi S iS Si a 2 >o ll 2 -Q O) o 2 E q3 £ .£Ï to •Ü o Eo MESETAR Decembra manjši zakol govedi Po podatkih republiškega statističnega urada so lani v klavnicah zaklali 130.231 govedi s skupno težo trupov 34.572 ton ali celo malenkost več kot predlani. Samo decembra so zaklali 10.309 govedi skupne teže trupov 2.726 ton, zakol pa je bil po številu govedi za dobrih 18 odstotkov manjši kot v enakem predlanskem mesecu, po teži trupov pa za dobrih petnajst odstotkov manjši. Zmanjšanje je predvsem posledica bolezni norih krav (BSE) v nekaterih evropskih državah, posledice pa, žal, občutimo tudi v Sloveniji. In kako je bilo pri prašičih? Po podatkih statističnega urada so jih lani v klavnicah zaklali 510.684, skupna masa trupov pa je bila 38.009 ton. Zakolje bil po številu prašičev za dobrih petnajst odstotkov manjši kot predlani, po teži trupov pa za dobrih osemnajst odstotkov. Decembrski zakol je bil bistveno večji od novembrskega, vendar pa približno za osmino manjši kot decembra predlani. Pri zakolu perutnine je bilo lani še najmanj odstopanj v primerjavi z letom prej. V klavnicah so lani zaklali 26,3 milijona kljunov perutnine skupne teže trupov 52.090 ton, kar je bilo celo dva oz. tri odstotke več kot leto prej. Decembrski zakol je bil nekoliko manjši od novembrskega, v primerjavi s predlanskim decembrom pa je bil po številu manjši, po teži trupov pa celo večji. Na zakol čaka osem tisoč govedi Da je Slovenija že del Evrope, dokazuje tudi bolezen norih krav (BSE). Čeprav je pri nas doslej še niso ugotovili, so posledice podobne kot v tistih evropskih državah, kjer so odkrili že več primerov te bolezni. Poraba govejega mesa seje zmanjšala, občutno so padle tudi cene. Po podatkih Sindikata kmetov Slovenije čaka na kmetijah na zakol okrog osem tisoč govedi, število pa se bo bržkone še povečalo, saj jim ponekod zaradi lanske suše že primanjkuje krme, od države pa še niso dobili vse obljubljene pomoči. Da bi pospešili prodajo in odkup govedi, je država sicer uvedla izvozne spodbude, vendar v sindikatu ocenjujejo, da je z njimi "podprla" le izvoznike, ki od kmetov odkupujejo goveda po nizki ceni (480 tolarjev za kilogram mesa), z državnim denarjem pa si krijejo stroške in ustvarjajo dobiček. Sindikat je na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že naslovil zahtevo, daje pri dodeljevanju izvoznih spodbud treba postaviti kot pogoj najnižjo odkupno ceno 530 tolarjev za kilogram mesa. Medtem ko so bili januarja stroški pitanja 672 tolarjev za kilogram mesa, kmetje zdaj dobijo okrog 480 tolarjev, kar pomeni, da imajo pri vsakem kilogramu 192 tolarjev izgube. Pri štiristo kilogramov težkem biku ima rejec okrog 77 tisoč tolarjev "minusa". V sindikatu se zavzemajo za to, da bi država prepovedala uvoz mesa iz tujine, nasprotujejo pa temu, da bi tudi rejci plačevali delj stroškov hitrega testiranja ob zakolu nad trideset mesecev starih goved na navzočnost bolezni norih krav (BSE). Kar zadeva državni proračun za kmetijstvo, se jim 56 milijard tolarjev zdi premajhen znesek za vse potrebe. Telefonske ankete o Gorenjskem glasu Nagrade za Ani, Andreja, Angelo, Ivanko in Minko Sodelavke in sodelavci Gorenjskega glasa že nekaj let občasno izvajajo telefonske ali terenske ankete o medijih, zlasti tiskanih. S kratkimi anketami skušamo zbrati tudi mnenja o Gorenjskem glasu in o rednih ali občasnih prilogah edinega gorenjskega pokrajinskega časopisa. Ankete izvajamo tudi v letu 2001. Enako kot prejšnja leta, tudi letos vsaj dvakrat mesečno i žrebom med VSE udeleženke in udeležence dozdajšnjih Glasovih telefonskih anket podelimo po nekaj ekskluziv-nih nagrad: udeležbo na poljubno Izbranem GLASOVEM IZLETU najboljših gorenjskih organizatorjev turističnih potovanj, s katerimi kot glavni medijski pokrovitelj sodeluje Gorenjski glas. Izlet si, izmed objavljenih, izbere nagrajenka oz. nagrajenec sam, z eno samo omejitvijo; čas zet koriščenje izbrane nagrade je kadarkoli do 31, januarja 2003. leta. Da, skoraj celi dve leti časa je za koriščenje te nagrade! Za sodelovanje v anketah o Gorenjskem glasuje bit šesti letošnji žreb včeraj, prvi februarski ponedeljek, naklon/en nasledryim petim anketirankam oz. anketirancem s širšega območja medvoške občine, s katerimi smo se pogovarjali o mesečni prilogi SOTOČJE, ki izhaja enkrat mesečno ekskluzivno za občanke in občane občine Medvode. Prva letošnja številka SOTOČJE je izšla prejšnji konec prejšnjega meseca. Tokratni izžrebanci so: Ani POLAK, Zgornje Pirniče 41; Andrej PREGRAD, Žlebe l/j; Angela ČARMAN, Spodnja Senica 23/a; Ivanka KAVČIČ, Sora 6, in Minka JEŽEK, Spodnje Pirniče 26. Vsem petim čestitamo! Dodatnega obvestila o tem žrebanju ne pošiljamo. Zato vabimo vseh pet, štiri izžrebanke in izžrebanca Andreja, do najkasneje do vključno PETKA, 9. februarja 2001 (ko naslednjič izide Gorenjski glas, naslednji torek izide tudi februarska KRANJ CANKA) do 14. ure pokličete tajništvo Gorenjskega glasa, telefon 04/ 20 - 14 - 200, če želite svojo nagrado. Pokličete nas lahko tudi pojutrišnjem, v četrtek, čeprav je praznik. Zatem nemudoma pošljemo darilno pismo s pojasnili glede koriščenja nagrade ter ostalih formalnosti. Gorenjkam in Gorenjcem, ki smo Vas kdajkoli doslej že povabili k sodelovanju v Glasovih telefonskih anketah oziroma Vas še kdaj bomo angažirali, se za sodelovanje v anketah, za mnenja, ocene, pripombe ter predloge, najlepše zahvaljujemo. Kajti tudi v letu 2001 delamo podobne ankete o naših SEDEMNAJSTIH edicijah in izmed vseh, ki so kadarkoli doslej sodelovali v Glasovih telefonskih anketah, tudi žrebamo takšne imenitne nagrade, ki imajo 'rok trajnosti' skorajda neomejen, namreč do konca januarju 2003. leta. POSLI IN FINANCI ______ureja: Marija Volčjak_____________________ TEDENSKI KOMENTAR Borzni investitorji so v minulem tednu največ pozornosti namenili obe m farmacevtskim družbam, Mercatorju, l ji ki Koper in Žitu. Slovenski borzni indeks je v petek končal pri 1.867 točka/i, medtem ko seje indeks Pooblaščenih investicijski/i družb oblikoval pri 1.519 točkah. Kot smo že uvodoma omenili, je minuli teden minil predvsem v znamenju Krke. Po objavi dobrih poslovnih rezultatov in napovedanim dobičkom v višini 7 milijard tolarjev se je tečaj delnic Krke sprva dvignil do 29.000 tolarjev za delnico, ob koncu dneva pa je padel v trgoval no območje 28.300 tolarjev, kar kaže na šibkost povpraševal ne strani. I udi Le k je proti koncu tedna izgubil na svoji vrednosti. Z delnicami seje trgovalo pod območjem 46.000 tolarjev. Po objavi o uspešni pridobitvi koncesije za uporabo tržaškega Pomola je vrednost delnice Luke Koper nekoliko porasla, vendar Je proti koncu tedna podlegla splošnemu negativnemu vzdušju na borzi. lepo presenečenje so povzročile delnice Mercatorja. Ob koncu tedna je bilo z delnicami za dobrih 6000 lotov prometa (v pake-tl0, njihov tečaj pa je porasel na 15.100 tolarjev, kar je spodbudno za prihodnje trgovanje. Petrol se še vedno drži v območju 20.000 tolarjev, Žito pri 20.000, kranjski Merkur pa je minulo sredo pridobil 3,5 odstotke, enotni tečaj je znašal 15.800 tolarjev. Med delnicami na prostem trgu pa je bilo največ zanimanja za THglav steber 2 pri višjih 43 tolarjih, Infond /Jat pri slabih 50 in NF1 pri 107 tolarjih. Z delnicami Mercate in Kmečke družbe, s katerimi se ne trguje že od 4. januarja letos zaradi preoblikovanja, se minuli teden še ni trgovalo. Pivovarna Union je pred kratkim podpisala pogodbo o nakupu 12-odstotnega deleža Sarajevske pivovarne, za katerega so plačali 4 milijone mark, tečaj Unionove delnice pa se giblje okoli 41.000 tolarjev. Kmečka družba pa je za dva milijona mark kupila 39 odstotkov delnic nekdaj najbolj branega bosanskega dnevnika Oslobodjenje. J ILIRIK \ ODKUPUJEMO \ DELNICE: •prodajamo delnice na borzi ^upravljamo portfeljje Kranj - V Kranju so včeraj odprli Center za informiranje in poklicno svetovanje, v katerem bodo mladi, brezposelni, presežni delavci, delodajalci in zaposleni dobili vse informacije, povezane s poklici, zaposlitvijo, izobraževanjem, gibanjih na trgu dela... Potreba po takšnem centru je na kranjski območni službi zavoda za zaposlovanje obstajala že dalj časa, podobni centri pa že delujejo v Ljubljani in Mariboru. Center ho do konca meseca deloval od 9. do 17. ure v avli Mestne občine Kranj, v tem času pa bodo potekale različne aktivnosti, namenjene posameznim ciljnim skupinam. • L. P., foto: T. Doki JESENICE Tel 064/861 311 KRANJ Tel 064/221 722 f PIVOVARNA UNION Živila z novo celostno podobo Naklo - Konec leta 2000 so v podjetju Živila zaključili s posodobitvijo celostne grafične podobe. Novo zunanjo podobo so oblikovali v agenciji Creatim, je sodobnejša od dosedanje, v logotipu pa ohranja ime Živila in značilno oranžno barvo. Novo zunanjo podobo podjetja bodo v Živilih uvedli postopno, najprej bodo z novimi logotipi opremili novogradnje, kasneje pa tudi prenovljene prodajalne. • U. P. 0 januarski inflaciji danes Kranj - Čeprav smo navajeni, da podatke o inflaciji s statističnega urada dobimo zadnji dan v mesecu, ta mesec ni bilo tako. Kot sporočajo z državnega statističnega urada, bodo zaradi rednih letnih metodoloških sprememb informacijo o rasti cen življenjskih potrebščin v januarju 2001 objavili predvidoma danes. Zaradi tega za februar veljajo enaki podatki za izračun temeljne obrestne mere kot za januar. • U. P. Modrost kitajske medicine na Gorenjskem Kitajski zdravnik dr. Li Furu z masažo in akupunkturo pomaga bolnikom z raznimi težavami, zlasti učinkovita je pomoč pri bolečinah v hrbtenici glavobolih in športnih poškodbah. Gospod Li je 53-letni doktor kitajske medicine. Študiral je v kraju Tianjin V d ve uri z vlakom od Pekinga), kot zdravnik delal v bolnišnici ter na uni-Verzi poučeval metode zdravljenja s kitajsko masažo. Po odhodu s Kitajske Je nekaj let delal v državah bivše Jugoslavije, v Slovenijo pa je prišel pred štirimi leti. Že od vsega začetka k njemu hodijo po pomoč pacienti, ki so Golga leta trpeli za najrazličnejšimi bolečinami, pa jim zahodna medicina ni mogla pomagati. po kakšnih načelih sploh zdravi dr. Li? Za kitajsko medicino je značilno aa obravnava človeka kot celoto, kar pomeni, da ne zdravi samo posledic, Pač pa se osredotoča na vzroke oz. izvor bolezni. Dr. Li torej skuša najti ^rok bolezni in ga odpraviti. Pri svojem delu uporablja povsem naravne v?tode' Drez stranskih učinkov. v našem telesu so, kot uči kitajska modrost, tako imenovani meridiani, na katerih se nahajajo akupunkturne točke. Teh je 365, kolikor je dni v eUj. Po teh meridianih teče življenjska energija. Le v telesu, kjer sta po-ïtivna sila yang in negativna yin v ravnovesju, življenjska energija neovi-ano teče. Ce pa kjerkoli v telesu pride do blokade in energija zastane, se Pojavi bolečina. Bolečino odpravimo tako, da zdravnik z masažo in kupunkturo odpravi blokado na mestu, kjer energija zastaja. Tako ener-T ste^e in v telesu ponovno vzpostavimo ravnovesje sil. *n kakšne bolezni lahko zdravimo s pomočjo kitajske medicine? Kot ra-laga dr. Li Furu, na ta način lahko odpravi išias, bolečine v hrbtenici, /t^' »[aman/ križu, nogah in pa tudi razne kronične bolezni in vnetja, ^eio učinkovita je pomoč pri glavobolih in migrenah, nespečnosti, pa tudi aznih psihičnih težavah, kot so nevroze in depresija. Lahko pomaga tudi Pn športnih poškodbah. Jn kako poteka terapija? Dr. Li Furu po pogovoru z bolnikom in po pregledu presodi, ali bo uporabil masažo ali akupunkturo; pri večini bolnikov Pa uporablja kombinacijo obeh metod. Po prvem obiskuje pričakovati tudi akcijo, vendar pa večina bolnikov že kmalu občuti olajšanje. Ena terapi-rarr a|dVa^Set minut' priporočljivo pa je opraviti od šest do dvanajst te-PiJ, zlasti pri bolečinah, ki trajajo že dlje časa. Pri akutnih bolečinah, emmo zvinu gležnja, pa zadoščata že en ali dva obiska, aku £ navedeltudi nekaj primerov bolnikov, ki jim je z masažo oziroma qlav T i r° poma9al do zdravja. Tako je neka gospa imela več let hude Prom t •' P° akuPunkturi Pn dr. Li Furuju pa seje povsem pozdravila. Po takoi h- ?esrečl so se bolečine v vratu in glavoboli spet pojavili. Gospa je íp 3 0D1skala dr. Lija in že po prvi terapiji občutila olajšanje. Odločila se J^da bo s terapijo nadaljevala Za nenehnimi glavoboli je trpela tudi neka druga pacientka; že najmanjši prepih ali sprememba vremena sta ji povzročila neznosne bolečine v glavi. Niti zdravila ji niso pomagala, zato je poskusila še z akupunkturo. Opravila je šest terapij in glavobol je izginil. Veliko bolnikov ima težave s križem; nekega gospoda vsake toliko "uščipne" v križu; odlašal je tako dolgo, daje postal v križu manj gibljiv, saj se je ob vsakem gibu bal nove bolečine. Prvič je opravil šest terapij, zdaj pa seje navadil, da takoj, ko ga zaboli v križu, pride na masažo, ki mu takoj odpravi bolečine. Eden od pacientov je imel vnetje ramenskega sklepa, zaradi česar ni več gibal roke in naenkrat je ni več mogel dvigniti. Po dvanajstih obiskih ter rednim razgibavanjem doma mu je bolečine uspelo odpraviti, roka je ponovno bolj gibljiva. Informacije: v hotelu Transturist v Škofji Loki (dopoldne) 04/51 24 026 ali v Domu starejših občanov v Preddvoru (popoldne) 04/27 52 000. KOLIKO JE VREDEN TOLAR KRANJ, 6. 2. 2001 MENJALNICA nakupni/prodajni A BANKA (Tržič, Krani. Jesenice) GORENJSKA BANKA (vse enote! HRANILNICA LON, d.d. Kranj HIDA - tržnica Ljubljana HRAM ROŽCE Mengeš ILIRIKA Jesenice ILIRIKA Kranj ILIRIKA Medvode INVEST Škofja Loka KREKOVA BANKA Kranj, Šk Loka LEMA Kranj NISO POSREDOVALI PODATKOV NISO POSREDOVALI PODATKOV 109,40 109,80 15,55 15,62 11,05 11,10 109,55 109,75 15,56 15,59 11,06 11,09 NISO POSREDOVAU PODATKOV 109,40 109,80 15,53 15,62 11,03 11.10 109,45 109,90 15,55 15,62 11,05 11.10 109,30 109,85 109,55 109,80 109,35 110,15 109,50 109.80 109,25 109,85 15,53 15,55 15,54 15,53 15,53 15,63 15,60 15,66 15.61 15,61 11,03 11,04 11.05 11,04 11.01 11.10 11.10 11,13 11,09 11,12 LOKACOMMERCE, Škofja Loka NOVA LB Kamnik, Kranj, Šk Loka, Medvode R0BS0N Mengeš NISO POSREDOVALI PODATKOV NISO POSREDOVALI PODATKOV NISO POSREDOVALI PODATKOV PBS D.D. (na vseh poštah) PRIMUS Medvode PUBLIKUM Ljubljana 108,20 109.70 14,59 15.59 10,35 11,08 NISO POSREDOVAU PODATKOV NISO POSREDOVALI PODATKOV PUBLIKUM Kamnik SHP - Slov. hran. in pos Kranj SKB (Kranj, Radovljica, šk. Loka) SI TURIST Boh. Bistrica SI TURIST Jesenice SZKB Blag. mesto Žiri NISO POSREDOVAU PODATKOV NISO POSREDOVAU PODATKOV NISO POSREDOVAU PODATKOV NISO POSREDOVALI PODATKOV NISO POSREDOVAU PODATKOV 109,35 109,97 15,50 15,65 11,00 11,13 ŠUM Kranj 236 26 00 11,12 TALON Škofja Loka TENT0URS Domžale TRG Bled 109,40 109.75 15.52 15,62 11,04 NISO POSREDOVAU PODATKOV NISO POSREDOVAU PODATKOV WILFAN Jesenice supermarket Union 586 26 96 WILFAN Kranj 236 02 60 WILFAN Radovljica, Grajski dvor 530 40 40 (8.h- 13h, 13.45h ■ 18.h) WILFAN Tržič 596 38 16 povprečni tečaj 109,31 109,84 15.42 15.62 10.98 11.11 Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 15.00 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske Številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih CSS"IP, d.o.o. Družba za usposabljanje in zaposlovanje invalidov Stara Loka 31 4220 ŠKOFJA LOKA Skupščina družbe CSS-IP, d.o.o., razpisuje delovno mesto DIREKTORJA družbe (ni reelekcija) Pogoji: - VII. ali VI. st. strokovne izobrazbe ekonomske, strojne ali organizacijske smeri - najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih ali vodilnih delih s področja dejavnosti družbe - izkušnje za delo z invalidnimi osebami, zlasti s slepimi in slabovidnimi - organizacijske in vodstvene sposobnosti - znanje nemškega ali angleškega jezika - izpit iz varstva pri delu - državljanstvo Republike Slovenije -znanja s področja dela, usposabljanja in zaposlovanja invalidov, predsem slepih in slabovidnih Rok prijave: 10 dni Kandidati naj potrdila o izpolnjevanju razpisnih pogojev, kratek življenjepis in program dela z vizijo razvoja invalidskega podjetja CSS-IP, d.o.o., Škofja Loka, pošljejo na gornji naslov s pripisom "za razpis". Mandat za opravljanje razpisanega delovnega mesta traja 4 leta. Slovenija, d.o.o. Iščemo sodelavce, ki so pripravljeni delati in ustvarjati v mladem, hitro rastočem kolektivu. Pred devetimi leti nas je začelo 45, zdaj nas je več kot 270. Pred nami so novi izzivi, potrebujemo sveže znanje. Izpolnjujemo visoke zahteve standardov v avtomobilski industriji in smo zanesljiv dobavitelj specialnih kablov in kotnih podajalcev impulzov za Mercedes, BMW, Peugeot ter navitih komponent za Bosh, Blaupunkt, Sony... Tehnološke novosti so postale naš vsakdan in sledimo jim lahko le z visoko usposobljenimi kadri. K sodelovanju vabimo mladega, dinamičnega, komunikativnega in delovnega sodelavca za delovno mesto tehnolog Od kandidatov pričakujemo, da imajo univerzitetno izobrazbo elektrotehnične smeri, znajo nemški jezik in obvladajo delo z računalnikom. Če si želite razvijati svoje znanje na področju najzahtevnejše tehnologije, Vas vabimo, da se nam pridružite. Način zaposlitve, po dogovoru. O izboru bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po prejemu prijave. Prijavo s kratkim življenjepisom ter potrebnimi dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naš naslov: Vogt eletronic Slovenije, d.o.o., Blejska Dobrava 124, 4273 Blejska Dobrava, tel. št.: (04) 587 44 55, faks št.: (04) 587 41 80, e-mail: kadri.vogt@g-kabel.si KMETIJSTVO ureja: Cveto Zaplotnik__ Pogajanja o odkupni ceni mleka Rejci preklicali dogovorjena merila Ljubljana - Predstavniki govedorejcev in mlekarn so v sredo na sestanku na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ugotavljali, da bi bilo ob prehodu na tržni red za mleko in mlečne izdelke smiselno ohraniti merila za plačevanje mleka, kot so veljala v drugi polovici lanskega leta, le izhodiščno ceno 53,91 tolarja za liter naj bi povečali za 4,6 odstotka (na 56,39 tolarja), kolikor je bila inflacija od zadnje podražitve. Takrat so se še dogovorili, da bodo pogajalci dogovor preverili v svojih organizacijah in stališča sporočili na Zadružno zvezo Slovenije do petka, 2. februarja. Gospodarsko interesno združenje mlekarstva Slovenije, ki v pogajanjih zastopa mlekarne, je v petek obvestilo zadružno zvezo, da na takšen predlog ne pristaja in da so mlekarne pripravljene plačati mleko po 55,50 tolarja za liter in po kriterijih, kot sta jih pogajalski skupini sprejeli 5. januarja letos (3,8 odstotka maščob, 3,2 odstotka beljakovin, do 100.000 mikroorganizmov in do 400.000 somatskih celic v mililitru). Kmetijsko gozdarska zbornica in ostale nevladne kmetijske organizacije so se na odgovor mlekarn odzvale s preklicem januarja sprejetih izhodišč za oblikovanje odkupne cene mleka in s pozivom mlekarnam na obnovitev pogajanj v obojestransko korist. Predstavniki rejcev vztrajajo pri rešitvi, dogovorjeni v sredo na ministrstvu, pri tem pa poudarjajo, da je njihova cena bolj realna kot tista, ki jo ponujajo mlekarne. Pogajanja o odkupni ceni mleka se bodo nadaljevala ta teden, državni sekretar za kmetijstvo Darko Simončič pa je na petkovem občnem zboru Zveze govedorejcev Slovenije napovedal, da bo minister moral določiti najnižjo odkupno ceno, če se predstavniki rejcev in mlekarn ne bodo sami dogovorili za osnovno ceno. • C.Z. Rejci črnobelih govedi Na ekskurzijo - in ogled robota Groblje - Društvo rejcev govedi Črnobele pasme v Sloveniji pripravlja za člane društva in njihove družinske Člane od 20. do 22. februarja ekskurzijo v Verden v bližini Han-novra, Že med potjo bodo v Grubu obiskali deželni inštitut za živinorejo in si ogledali različne gradnje hlevov in delovanje robota, v Verdnu pa razstavo in avkcijo elitnih živali Črno bele pasme, osemenjevalni center ter še dve kmetiji, mlekarno in klavnico. Cena ekskurzije je 39.600 tolarjev, prijave pa sprejemajo samo še danes, v torek. V društvu pripravljajo Še nekatere druge aktivnosti. Od 27. februarja do 2. marca bo tečaj osemenjevanja, ki je osnova za pridobitev koncesije v lastnih čredah. Teoretični del bo na sedežu društva v prostorih biotehniškem fakultete na Rodici, praktični del pa na veterinarski fakulteti v Ljubljani. Cena tečaja je 30.000 tolarjev, prijave pa sprejemajo še v petek. V začetku marca bo še tečaj za označevanje in registracijo govedi, na podlagi katerega bodo rejci pridobili licenco za označevanje v lastnih čredah. V društvu sprejemajo prijave do srede, 14. februarja. • C.Z. Zimsko izobraževanje Pridelovanje zelenjave Škofja Loka - Društvo podeželskih žena Lubnik bo pripravilo predavanje Mihaele Černe o pridelovanju zelenjave. Predavanje bo jutri, v sredo, ob 16. uri v zadružni sejni sobi na Spodnjem trgu 29 v Škofji Loki (nad kmetijsko trgovino). Označevanje in registracija govedi Gorice - Kmetijska svetovalna služba Naklo vabi jutri, v sredo, ob 10. uri v dvorano krajevne skupnosti v Goricah na predavanje mag. Petra Kunstlja iz ŽVZG Kranj o obveznem označevanju in registraciji govedi. Pitanje govedi Javorje - Specialist za živinorejo iz kranjskega oddelka za kmetijsko svetovanje Franci Pavlin bo jutri, v sredo, ob 9. uri v zadružnem domu na Javorjah predaval o tehnologiji pitanja govedi ter o izravnavanju krmnega obroka. Po predavanju, na katerega vabita škofjeloška kmetijska svetovalna služba in zadruga, bodo rejce seznanili še z odredbo o obveznem označevanju in registraciji govedi. Predstavitev novosti in poskusov Cerklje - V zadružnem domu v Cerkljah bo jutri, v sredo, ob 10. uri predavanje o novostih pri Pioneerjevih hibridih koruze, o setvi, gnojenju, boleznih, rezultatih lanskih poskusov z različnimi sortami koruze ter o silirnih dodatkih. Predavala bosta Robert Matjašec in Borut Trapečar. • C.Z. 9 REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA RADOVLJICA ODDELEK ZA GOSPODARSTVO Gorenjska c. 18, 4240 Radovljica Upravna enota Radovljica, Oddelek za gospodarstvo, obvešča vse rejce plemenjakov (razen žrebcev) v naravnem pripustil, da bo v aprilu potekalo letno ocenjevanje in odbira plemenjakov. Imetniki plemenjakov z območja UE Radovljica lahko vložijo prijavo v roku 15 dni od te objave. Obrazce za prijavo in natančnejše informacije dobite na UE Radovljica, Oddelek za gospodarstvo, Cankarjeva 1, Radovljica, tel.: 531-42-12 ali 531-42-13. Svet kranjske območne enote kmetijsko gozdarske zbornice Veliko težav, veliko dela V kmetijstvu je veliko problemov, zato tudi svet kranjske območne enote kmetijsko gozdarske zbornice čaka veliko dela. Na prvi seji so za predsednika izvolili Marijana Robleka, za podpredsednika pa Janeza Berganta in Jožefa Alojzija Pezdirnika. Kranj - Člani sveta kranjske območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije so se v četrtek v Kranju zbrali na ustanovni (konstitutivni) seji. Potem ko je predsednica območne volilne komisije Janja Roblek predstavila uradne rezultate decembrskih volitev, so svetniki sprejeli poslovnik o delovanju sveta, izvolili predsednika in dva podpredsednika in razpravljali še o programu dela sveta. V drugem delu so se članom območne enote pridružili še predstavniki nekaterih občin, upravnih enot, kmetijskih zadrug, kmetijske svetovalne službe in drugih ustanov ter se skupaj z zborničnimi svetniki ter predstavniki novoustanovljenega Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj pogovorili o aktualnih problemih v gorenjskem oz. slovenskem kmetijstvu. Člani območnega sveta so za predsednika sveta izvolili Marijana Robleka, sicer direktorja Kmetijsko gozdarske zadruge Kranj. Podpredsednika sta dva: kot predstavnik pravnih oseb (kmetijskih podjetij in zadrug) je Janez Bergant, vodja poljedelstva v podjetju Mercator -KŽK Kmetijstvo Kranj, za drugega podpredsednika kot predstavnika kmetov sta bila dva kandidata - Jožef Alojzij Pezdir-nik z Dovjega in Janez Šebat iz Smokuča pri Žirovnici, svet pa se je odločil za Pezdirnika. Kot je povedal novoizvoljeni predsednik, bo svet pri svojem delu dal največ poudarka živinoreji, poljedelstvu in gozdarstvu, to je dejavnostim, ki so za Marijan Roblek Jožef Alojzij Pezdirnik Janez Bergant Manj živine na paši Mag. Jurij Kumer, v.d. vodja kranjske območne enote KGZS, je z nekaterimi številkami predstavil podobo gorenjskega kmetijstva. Po podatkih lanskega popisa je na Gorenjskem 5.378 kmetij ter 50.013 govedi (celo več kot ob prejšnjem popisu), od tega okrog 14 tisoč krav za mleko in pet tisoč krav dojilj. Število prvih osemenitev še vedno narašča, poleg goved je tudi 1.300 konj in 2.300 ovc. Na 113 planinah, s katerimi gospodari 84 pašnih oz. agrarnih skupnosti, se je lani paslo 8.730 glav živine, še pred štirimi leti se jih je več kot deset tisoč. Državne podpore je lani uveljavljalo 3.897 upravičencev, vseh članov zbornice pa je 9.873. gorenjsko kmetijstvo najbolj pomembne, ter prilagajanju kmetijstva skupni kmetijski politiki Evropske unije. Že takoj se bo vključil v problematiko odkupne cene mleka, ena prvih nalog sveta pa bo tudi sklic konstitutivnih sej odborov izpostav v Škofji Loki, Kranju, Tržiču, Radovljici in na Jesenicah. V pogovoru o vlogi zbornice in o razmerah v kmetijstvu je Peter Vrisk, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, dejal, daje zbornica s 167 posamičnimi člani in nekaj manj kot tisoč pravnimi osebami postavila temelje za enotno nastopanje kmetijsko podeželskega lobija. Čeprav ni realno pričakovati, da bo vedno uspela z vsemi svojimi predlogi, jo na državni ravni že spoštujejo pa tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano jo vabi k sodelovanju pri pripravi pomembnih zadev. Zbornica zahteva od ministrstva tudi ukrepe za ublažitev posledic bolezni norih krav (BSE), ki se, žal, odražajo tudi v slovenski govedoreji, pri tem pa vztraja, da določi najnižjo odkupno ceno govedi. Duša Boštjančič, direktorica KGZ Sava Lesce, je dejala, da odkupna cena mleka v nobeni evropski državi ne pokriva vseh pridelovalnih Z ustanovne seje sveta kranjske območne enote kmetijsko gozdarske zbornice. stroškov in daje vloga zbornice v tem, da od države "izcufa" to razliko. Direktorica škofjeloške kmetijsko gozdarske zadruge Anica Frelih je pozvala zbornico, da naj v svoj program dela vključi tudi problC' matiko pokojninsko invalidskega zavarovanja kmetov. Miro Bajd (KGZ Tržič) je dejal, da v Sloveniji ni ne pojava in fle suma bolezni norih krav (BSE), pa so slovenski govedorejci v istem "žaklju" kot rejci iz držav, kjer so že odkrili to bolezen. Poraba govejega mesa se zmanjšuje, cene padajo... Za to naj bi bili krivi predvsem mediji, zato bi jih bilo treba nadzorovati, kaj pišejo. "Kmetje se tudi ne moremo strinjati, da bi kmetijo ob upokojitvi predali nasledniku, jo dali v najem ali jo celo prodali," je dejal Bajd in se vprašal, ali morajo to narediti tudi v primerih, ko kateri od njihovih otrok sploh še ni polnoleten. Uveljavljanje državnih denarnih podpor Konec dober, vse dobro, vmes pa... Primer Klančar: kmetijski minister je sklep o odobritvi subvencije izdal 20. decembra lani, zadruga pa je denar prejela šele 1. februarja. Lesce - Z Gorenjskega so lani na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oz. na agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja naslovili skoraj štiri tisoč vlog za različne državne denarne podpore. Večina je denar že prejela, nekateri ga nestrpno pričakujejo, tretjim je že prekipelo. Tudi Zofija Klančar iz Poljč, ki je vložila zahtevek za tri krave dojilje, se je naveličala čakati na obljubljeni denar in je začela poizvedovati naokrog, kje se vendarle zatika. Ko so ji na ministrstvu oz. agenciji povedali, da je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But sklep o odobritvi denarja izdal že 20. decembra lani, je bila prepričana, da je denar že v zadrugi in da ga ta bržkone zadržuje in "obrača". K takšnemu sklepanju jo je navajalo tudi to, da je ministrov sklep prejela od zadruge šele zadnje januarske . dni in da je zadruga na sklep pripisala: "subvencije za kme- tijstvo 2000 bodo nakazane po sprejetju proračuna za leto 2001". Za pojasnilo smo se obrnili tudi na zadrugo. Kot je povedala direktorica Duša Boštjančič, so ministrov sklep o odobritvi denarja res prejeli že 22. decembra, medtem ko so denar prejeli šele v četrtek, 1. februarja, v okviru 9,6 milijona tolarjev velikega zneska za skupno 202 upravičenca, med katerimi pa je bila tudi Klančarjeva. Subvencije bodo vsem nakazali v petih delovnih dneh po prejetju oz. v roku, kot ga določa vladna uredba. "Denarja, ki je namenjen za subvencije, nikoli ne "obračamo", ampak ga vedno takoj nakažemo kmetom," je zatrdila Boštjančičeva in še dodala, da zadruga glede na lanske izkušnje verjetno ne bo več uveljavljala neposrednih plačil za kmete, zanesljivo pa ne za kmete, ki niso člani zadruge. Na vprašanje, zakaj Klančarje-ve (in ostalih) niso že decem- bra obvestili o prejetju ministrovega sklepa, je Boštjančičeva odgovorila, da tega niso storili zato, ker so bili prepričani, da jih je o tem obvestilo že ministrstvo. In zakaj so na ministrov sklep napisali "dodatek"? To so, kot pravijo, storili zato, ker jih je agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja obvestila, da je na proračunski postavki, iz katere se izplačuje- jo podpore za eko 1, zmanjka; lo denarja in da ga bodo dobil' iz proračuna za leto 2001; V0" dobno pa naj bi veljalo tudi za ostala sredstva. Konec dober, vse dobro! Ni povedi, da bo denar šele ^ letošnjega proračuna, se nis° uresničile in Klančarjeva bo v kratkem na svoj račun preje^ denar. Ja, vmes pa je bilo tud1 nekaj hude krvi...! • C.Z. Tekme podeželske mladine Bo tokrat več sreče s snegom? Bled - Društvo podeželske mladine Zgornjesavske doline je že 27. januarja nameravalo pripraviti na smučišču Straža na Bledu šesto odprto prvenstvo slovenske podeželske mladine in drugih mladinskih organizacij v veleslalomu in snowboar-du, vendar je moralo tekmovanje odpovedati zaradi pomanjkanja snega. Bo imelo kaj več sreče to soboto, ko naj bi tekmovanje vendarle bilo? Prireditelji sprejemajo prijave z vplačilom štartnine 1.500 tolarjev do 7. februarja, na dan tekmovanja bo petsto tolarjev višja. Po tekmovanju bo v kulturnem domu v Ribnem družabno srečanje, med katerim bodo razglasili rezultate in najboljšim podelili nagrade. • C.Z. SNOVANJA VSEBINA: 132 Miha Naglic So filmske muhe res posrale Prešernovo sliko? Vabim vse, da bi bolj cenili dediščino naših prednikov !gor Kavčič v Štiri leta za obnovo izjemne zbirke starih obrti m revolucionar, niti Don Kihot, le igra zfl gledalce Urednikova beseda Tokratna Snovanja so praznična. Nè, nismo razglabljali, kako si Slovenci na svoj Kulturni praznik nadenemo larfe in smo "jako in obilno" kulturni, potem pa celo kto nič, ampak vam predstavljamo ljudi, ki od kulture živijo. Miha Naglic je poleg uvodnika opravil tudi intervju s slovstveno folkloristko dr. Marijo Stanonik, Murkovo nagrajenko za leto 2000. Sam sem k pogovoru povabil dobitnico Murkove listine (obe nagradi podeljuje Slovensko etnološko društvo) Mojco Šifrer Bulovec kustosinjo etnologinjo iz Loškega muzeja. V februarju pa je delovno mesto ravnatelja Prešernovega gledališča v Kranju nastopil doktor medicine in dramski Igralec Borut Veselko. Lepa priložnost za pogovor z njim. • Igor K. Tomaž Kržišnik, Sonetje nesreče, 1980, grafika, barvni sitotisk So filmske muhe res posrale ' ' ' Prešernovo sliko? Ko so leta 1905 odkrivali Prešernov spomenik na Tromostovju v Ljubljani, so se čuvarji narodnih svetinj najbolj razburjali zaradi "neizrečeno neokusne" gole muze nad postavo pesnika. Ko smo si konec Prešernovega leta 2000 prvič ogledali pesniškega prvaka Slovencev na filmu, so se nekateri razburjali zaradi vinskih poplav, razbitih kozarcev, čutnih pogledov in mesenih vzdihljajev. Film naj bi poniževal vzvišeno podobo, pesnika, postavljeno v bogkov kot slovenske poezije. Po mojem pa mu je uspelo prav nasprotno, nekaj dobrega: pesnika približati ljudstvu na sodoben in čisto okusen način. Prešeren 1900: pohujšanje ob spomeniku . "^Ljubljani so postavljali Prešernu spomenik m so napravili veliko slavlje. Kdo je bil slavljen: aH Prešeren, ali njegov spomenik, ali oče Janez Bleiweis, ali župan Hribar, še ni natanko dog-nano; dognano je le toliko, da je bilo tako veliko m Imenitno slavlje, kakršnega narod še ni doživel; VSe je bilo brez mere navdušeno, posebno zate-Zudelj, ker ni vedelo zakaj. O Prešernu je vedel tlsti narod le toliko, da je rad vino pil, daje Uvel v divjem zakonu in da je zaljubljene pesmi pel; o spomeniku je vedel le toliko, da je neizrečeno neokusen - ampak slavlje je bilo lepo in lep je bil dun. Up je bil dan, še lepši je bil večer. Toliko cvička se še nikoli ni stočilo v Ljubljani, toliko slovesnih govorov se še nikoli ni govorilo, celi P°toki najglasnejših fraz so curljali po ulicah in Se stekali v Ljubljanico. Narod je bil navdušen in Paznik je bil semenj motovilastega slavokričanja l* bobnastega vseslovanstva. Zakaj na semnju je Prešernov spomenik, Prešernovega duha ni llo; na semnju je bil narod, ljudstva ni bilo!" €žornji odstavek je iz predavanja, ki gaje imel h<*n Cankar 24. in 25. aprila 1907 v Trstu, iz njegovih del pa ga poznamo pod naslovom Slovensko Judstvo in slovenska kultura. V njem se je obreg-nil tudi ob kulturno "štimungo", kakršna je zadala okoli prve stoletnice Prešernovega rojstva ^ se še posebej zaostrila ob odkritju nam vsem «obro znanega ljubljanskega spomenika. Citiram Za Zato, ker bi se rad ob tej navedbi vprašal, ali se Je kaj podobnega godilo tudi sto let pozneje, ob Pesnikovi 200-letniei. Koga smo slavili to pot, Pesnika ali nemara tudi sebe in našo "recepcijo" yegovega življenja in dela v letu 2000? Ve naše Judstvo, ki je pred desetimi leti postalo nacija narod z lastno, od drugih svetovnih nacij priz-'lUno drzavo), o Prešernu z.e kaj bistveno več kot tisto, "da je rad vino pil, da je živel v divjem zakonu in da je zaljubljene pesmi pel"? €?e bi kdorkoli zatrdil, da se v 20. stoletju ljudsko poznavanje Prešerna ni spremenilo in ne povečalo, bi užalil cele generacije učiteljic in profesorjev, učencev in študentk. Ampak, resnici na ljubo: ali ste prepričani, da je res bistveno drugačno? Po mojem ni. Na akademski ravni, tam je drugače. Pred nami so se zvrstile cele generacije odličnih prešernoslovcev in vsak od njih je prispeval kako novo spoznanje in dostikrat kapitalno knjigo. Izhodiščno literarnozgodovinsko podobo pesnika je zarisal Stritar, že 1866. V prvi polovici 20. stoletja so ga bistveno dopolnili Ivan Prijatelj, France Kidrič in Anton Slodnjak. V zadnjih desetletjih so nove poglede in spoznanja prispevali zlasti Matjaž Kmecl, Janko Kos in Boris Paternu. Tudi ob lanski dvestoletnici smo dobili čisto nova dela. Takšna je, denimo, knjiga, ki jo je napisal izvrstni humanist, arheolog in klasični filolog Jože Kastelic, izdal pa naš poljanski rojak Branimir Nešovič, lastnik založbe Modrijan v Ljubljani. Umreti ni mogla stara Sibila je njen naslov, lepa knjiga, v kateri je še lepše upodobljena antična razsežnost Prešernovega opusa ... €9b imenovanih so se izkazali še drugi prešer-noslovci, ki so bili gorenjski rojaki. Učeni bibliotekar Luka Pintar, doma iz Hotavelj v Poljanski dolini, je okoli 1900 uredil več izdaj njegovih Poezij. Njegov opus je po svoje raziskoval škofjeloški rojak Jaka Žigon. Bistvene novosti k poznavanju pesnikove biografije sta prispevala Tomo Zupan in Črtomir Zoreč ...A vse to novo vedenje je ostalo omejeno na vedno širši krog poznavalcev in njihovih študentov. Za ljudstvo je pesnik ostajal pijanec in falirani ženskar, od pesmi sta mu iz šole in s proslav najbolj znani Zdravljica in sonet o Vrbi. Izbrancem med ljudskimi poznavalci pa so znana tudi pesnikova apokrijna dela, njegove "ta kosmate". "Lička bledijo, /joški visijo, / luknja velika / Prešerna ne mika." Po njihovem naj hi bila pesnikova "filozofija" povzeta v naslednjih dveh vrsticah: "Jej, pij in kavsaj, / za večnost se ne ravsaj!" Kakšna razlika, kakor vesolje velika, od tiste, ki jo poznamo iz štirivrstične Kar je, beži: "Kar je, beži; /al beg ni Bog?/ki vodi vekomaj v ne-bo, / kar je, kar b 'lo je in kar bo. " Prešeren 2000: zgražanje ob filmu l\Med pravkar navedenimi verzi je podobna razlika kot med ljudskim in akademskim dojemanjem pesnikovega življenja in dela. Prvo se ni bistveno spreminjalo, drugo pa kar naprej in na boljše. Temu primerna je bila tudi vse večja razlika med njima, med razlagami, ki smo jih poslušali za šankom, in onimi, ki so prihajale izza katedra. V Prešernovem letu 2000 se je po mojem tudi v tem razmerju zgodilo nekaj novega, znatni premik. Prvič v zgodovini smo dobili filmsko interpretacijo Prešerna. Decembra 2000 in januarja 2001 smo jo videli v televizijski nadaljevanki Z enostavnim naslovom Prešeren. Letos spomladi naj bi bil na ogled tudi celovečerni film iz istega gradiva. Ta filmski opus je nastal po scenariju Matjažu Kmecla in Branka Šoemna, v režiji Francija Slaka in produkciji TV Slovenija. Ocene so zelo različne, enim je bil všeč (meni tudi!), drugim ne, večina previdno molči. Dejstvo je, da smo fdm gledali, v razmeroma visokem številu, ki pri slovenskem gledalstvu ni ravno običajno. ISLamen filma je po svoje dosežen že s tem, če si ga ljudje ogledajo. Če bo po ogledu Prešerna na filmu kak bralec več posegel po njegovih Poezijah, bo še boljše. Tu bi rad posebej izpostavil pomen tega filma za kakovostni premik v ljudskem dojemanju Prešerna. Film je namreč najbolj ljudska od vseh umetnosti. Z njo je mogoče visoko umetnost na nevsiljiv in lažje dojemljiv način približati tudi tistim, ki jih ta sicer ne zanima. Mozart je, denimo, eden od najbolj popularnih skladateljev ti. resne glasbe. To seveda ne pomeni, da ga poslušajo v vsakem domu. Filmski Mozart, kakršnega smo videli v Formanovem Amadeusu, pa je postal svetovna uspešnica in z njo njegova glasba. V filmskem Prešernu se sicer vidi in sliši bolj malo od njegovih Poezij, zato pa lahko vidimo marsikaj o njegovem življenju in o duhu časa, v katerem se je odvilo. Film ne more nadomestiti branja, lahko pa k temu "zavede". MCo so na Zahodu obhajali 50. obletnico od zavezniškega izkrcanja v Normandiji (1944), so ugotovili, da ameriške mladine spomini tedaj zbranih veteranov - Še pomnite, tovariši? - sploh ne zanimajo. Vprašanje je tedaj bilo, kako mladim na sodoben in nevsiljiv način povedati, kakšna velika zgodba je to? S tem vprašanjem se je po svoje soočil tudi režiser Steven Spielberg. Odgovoril je s fümom Reševanje vojaka Ryana (Saving Private Ryan, 1999). V njem je staro Zgodbo pokazal na nov način, ki je bil tak, da je pritegnil tudi generacijo, za katero je 2. svetovna vojna samo še daljna zgodovina. Po mojem je nekaj podobnega uspelo avtorjem filma Prešeren. Z zanimanjem so ga gledali tudi tisti, ki že od osnovne šole naprej niso imeli nobenega stika z njim, kijih pesnik sploh ne zanima, kaj šele, da bi vedno znova prebirale njegove pesmi ali prešer-noslovske študije. Slišijo se očitki, da je ta film razbil ali vsaj ponižal tisto vzvišeno in trpečo podobo pesnika, kakršno so nam že od Stritarja naprej nastavljali v bogkov kot slovenske poezije. Odgovor tem bi bil, da je bil za to že skrajni čas! V interpretaciji Pavleta Ravnohriba je pesnik dobesedno oživel pred našimi očmi, veličina njegove poezije pa ni zaradi razbitih kozarcev ter filmsko upodobljenih vzdihljajev in solza nič manjša. • Miha Naglic SNOVANJA Dr. Marija Stanonik, Murkova nagrajenka Vabim vse, da bi bolj cenili dediščino naših prednikov Novembra 2000je slovensko, še posebej pa gorenjsko, škofjeloško in iirovsko javnost prijetno presenetila novica, da sta kar dve od "naših" za svoje delo prejeli najvišji slovenski priznanji, kijih za delo na področju etnologije podeljuje Slovensko etnološko društvo: Žirovka Marija Stanonik Murkovo nagrado, Mojca Šifrer Bulovec iz Loškega muzeja pa Murkovo priznanje. Prva jo je dobila za delo na štirih področjih: za raziskovanje zgodovine in teorije slovstvene folklore, za zbiranje slovenskega pesništva med 2. svetovno vojno, za izdajanje slovenske slovstvene folklore v zbirki Glasovi in za monografske obdelave rodnih Žirov. Ker bi za Murkovo nagrado lahko rekli, da je "etnološka Prešernova", je prav, da se z nagrajenko pogovorimo pred Prešernovim dnevom 2001. Njeno delo je namreč velik prispevek v zakladnico slovenske kulture. MIHA NAGLIC: Kaj je pravzaprav "slovstvena folklora"? Pridevnik folkloren ima danes v marsikaterem ušesu slabšalni pomen. Ko na primer rečemo za kako delo, da je v primerjavi z visoko umetnostjo "čisto navadna folklora". Vendar gre tu verjetno za nekaj drugega, mar ne? MARIJA STANONIK: Pri DZS v Ljubljani je leta 1999 v zbirki Klasje izšla moja knjiga Slovenska slovstvena folklora. Namenjena je srednješolcem, kar pomeni, da je v njej dovolj poljudno, a vendar strokovno zanesljivo razloženo, kaj je slovstvena folklora. Na podlagi obravnave o razmerju jezika in slovstvene folklore se mi je izkristalizirala definicija: Slovstvena folklora je umetnost narečij, ali širše - govorjenega jezika. To drugo dodajam vedno zato, ker danes narečja vse bolj slabijo in se namesto njih vedno bolj uveljavljajo različice pogovornega jezika. Veliko krivice se je zgodilo (seveda ne samo na naših tleh) slovstveni folklori, ker jo na počez enačijo z literaturo, in to praviloma slabo, milo rečeno: zakrnelo. Vendar je to huda zmota. Slovstvena folklora je nastala hkrati z jezikom. Mit je v grščini prvotno pomenil hkrati jezik in zgodbo! Literatura, že ime pove!, je nastala z grafičnimi sistemi. Obstaja nekaj imenitnih teorij o razmejevanju slovstvene folklore in literature. Po Čistovu na primer je za slovstveno folkloro značilen naravni tip komunikacije, za literaturo pa tehnični tip komunikacije. V prvem primeru sta ustvarjanje in sprejemanje istočasna in se prostorsko ujemata, v drugem pa ustvarjalec piše za namišljenega sprejemalca v kdo ve katerem času in prostoru. Iz tega pa izhaja cela vrsta strukturalnih posebnosti ene in druge veje besedne umetnosti. Raziskovanje zgodovine in teorije slovstvene folklore je prvo od nagrajenih področij tvojega dela. V reviji o knjigi sem prebral, da je v tisku tvoje novo delo z enakim naslovom - Slovstvena folklora - temeljno delo za to področje raziskovanja. Nam ga lahko še pred izidom na kratko predstaviš? Ravno v obdobju, ko sem se na novo zaposlila (Saj veš, da sem bila najprej v žirovski Alpini!), in to na Inštitutu za slovensko narodopisje, ki se je dotlej ukvarjal z bolj ali manj folklorističnimi temami, je slovenska etnologija folkloristiki jemala vsako pravico do obstoja, češ da je otrok romantike, kar je seveda posredno pomenilo tudi kritiko dela mojih najbližjih (meni nadrejenih) sodelavcev. Znašla sem se v velikem precepu. Nov koncept etnologije je snoval človek, ki sem ga med študijem cenila ravno zaradi marsikatere sveže novosti v stroki. V omenjenem delovnem okolju pa je teorija veljala le za nujno zlo in zato na izziv prof. dr. Slavka Kremenška ni bilo niti malo pripravljeno. Poleg tega pa sem ob gibanju v slavističnih krogih pogosto prestre-gla bodico na račun pozitivizma, ki da prevladuje med našimi znanstveniki na polju slovstvene folklore. Seveda moji sogovorniki tedaj še niso uporabljali take terminologije, s katero ti strežem v tem pogovoru. Skratka, čutila sem, da se moram osamosvojiti. Nisem mogla pritegniti ne Kremenšku in njegovemu zanikanju področja, ki ga danes imenujem slovstvena folkloristi-ka, ne izrednemu članu SAZU dr. Milku Matičctovu, čeprav je bil moj šef; njemu kaj velja samo teren in je zmožen skrajne akribije pri empiričnih raziskavah, medtem ko mu teoretična sistematika in urejena terminologija ne pomenita veliko. Kakšna je tedaj razlika med etnologijo in slovstveno folkloristiko? Ob neki priložnosti je bilo navrženo: da je neka stroka znanstvena, mora imeti, svoj predmet, svojo metodo in svojo terminologijo. Etnologija da to ima, folkloristika pa ne. Rokavica je bila vržena in to je bila kost, ki jo glodam že čez dvajset let. Sprva meje preveval velik kompleks manjvrednosti, saj - resnici na ljubo - res nisem mogla odkriti kaj prida teoretičnega ali vsaj načelnega pisanja o področju, ki je postalo prostor mojega zorenja. Na srečo sem se v Zagrebu seznanila z danes akad. dr. Majo Boškovič-Stulli in ugotovila sem, da se da tudi o tem področju razmišljati zelo poglobljeno, in kar me je predvsem veselilo, z instrumentarijem Dr. Marija Stanonik, slovstvena folkloristka, znanstvena svetnica Inštituta za slovensko narodopisje Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani (ISN ZRC SAZU) in izredna profesorica na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Foto: G. Kavčič literarne vede. Na podlagi njenih razprav in člankov sem širila svoje obzorje s tujo literaturo. Žal mi je ostal zastrt v tem pogledu romanski svet, drugače pa sem si prinašala cele kupe knjig z vzhoda in zahoda in leta in leta sistematično predelovala tukajšnjo problematiko. Ušesa me bolijo, ko še danes slišim govoriti "narodno blago", ki smo si ga izposodili pri naših južnih sosedih, v šolskih učbenikih pa se enkrat govori o ustnem, drugič spet o ljudskem slovstvu. Korak naprej je storil akad. prof. dr. Jože Pogačnik, ki je v svojo Zgodovino slovenskega slovstva za obravnavano področje uvedel ime: tradicionalno slovstvo. Skoraj bi mu sledila. Je potemtakem slovstvena folkloristika predvsem tradicionalno slovstvo? Deset let sem tehtala in premišljevala, preden sem napisala članek o terminologiji. Odločitev je presenetila mene s mo. Bilo je obdobje, ko slišati nisem smela za folkloro, zdaj pa se sama odločam zanjo!? V dveh razpravah natanko poročam o tem, kako sem prišla do tega. Pretehtal jc vidik sistematike. Iz osnove folklora lahko izpeljujemo vse odvisne spremenljivke, če rečem matematično. Glej: slovstvena folklora je predmet, s katerim se ukvarja slovstvena folkloristika (disciplina), strokovnjak je folklorist/-ka, najmanjša enota je folklorem (po vzorcu teorem ali iz jezikoslovja: fonem, morfem, frazem), za plesalca pri folklorni skupini, ki mu danes na splošno rečejo folklorist, predlagam zamenjavo: folklorec, po vzorcu plesalec, igralec, pevec. Proces, s katerim prihaja do slovstvene folklore, je folklorizacija in končno folklora iz druge roke, to kar v slovenski publicistiki slabšalno ocenjujejo kol folkloro, je v resnici folklorizem, folklora iz druge roke, pač kič v slovstveni folklori. Se strinjaš, da gre res za izredno lepo sis-tematiko. Sijajno! Edino, kar me pri tem teži, je, da je beseda tujka, da ni slovenska. Toda sprijaznila sem se s tem na podlagi analogije z literaturo, matematiko, fiziko, medicino, geografijo in seveda številnimi drugimi strokami, ki so postali normalni del slovenskega besedišča. Zmeraj se trudim za enakovrednost slovenščine v stroki, nasproti vsiljivi anglizaciji, nisem pa za rovtarske Atene. Knjiga Teorija slovstvene folklore, ki je oddana v tisk, ima četvero temeljnih poglavij: Terminologija, Definicija, Fenomenologija, Metodologija. Je povzetek tako rekoč dvajsetletnega dela. Upam, da bo z njim vsaj kolikor toliko zapolnjena velika vrzel v naši duhovni kulturi in bo tudi slovstvena folklora dobila v njej tisto mesto, ki ji gre. Le cvetove občudujemo, h koreninam se pa nihče ne skloni, da bi jim dal čast za zaslugo lepega cveta. To je samo diahro-ni vidik slovstvene folklore, enako pomemben je sinhroni. Gozdarji kar naprej opozarjajo na kratkoročen učinek monokulturnih sestavov v gozdovih in govorijo o združbah s podrastjo vred kot normalnih življenjskih okolij posameznih vrst drevja. Nekaj podobnega je s slovstveno folkloro. Z literaturo je vedno v dinamičnem razmerju. Dolgoletno raziskovanje slovenskega pesništva med 2. svetovno vojno si lani dopolnila s posebej imenitno knjigo: Most. V njej si zbrala najboljše med vojno napisane pesmi na vseh straneh. Je z njo to poglavje tvojega dela sklenjeno? Ne v zbirki Most nikakor niso predstavljene najboljše pesmi z vseh strani med drugo svetovno vojno. Kdor bi prebral vsaj uvod, bi ugotovil, po kakšnem ključu so izbrane. Joj, saj ga res še nisem! Antologija Most je zbirka sprave. Vsaj jaz jo tako doživljam. Z njo sem hotela pokazati, da tisti, "ki v srcu dobro mislijo" - zakaj si ne bi pomagala s Prešernom, saj je pred vrati njegov 1. rojstni dan v novem tisočletju! - v tragični razklanosti 2. svetovne vojne najti tudi stičišča, ki so obče človeška. Mislim, da je ravno trpljenje tista kategorija, ki nas lahko najgloblje poveže ne glede na kakršne koli ideološke planke. S tega vidika ima zbirka samo simbolno vlogo, saj predstavlja različne "barve" ljudi in okoliščine, v katerih so se znašli eni in drugi samo po ena pesem. Sicer pa dela v tej zvezi še nimam za dokončanega. Enakovredno tistemu delu, ki se je organizacijsko tako ali drugače navezoval na ti. Osvobodilno fronto in analizi pesmi slovenskih prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko bi bilo treba obdelati tudi pesnjenje tistih medvojnih formacij, ki so nasprotovale Osvobodilni fronti. Potem šele bi dobili celostno sliko o tem obdobju, metodično sicer s specifičnega vidika, pa vendar se nam na tej podlagi razkriva cela vrsta antropoloških razsežnosti: psiholoških, etičnih, estetskih itn. V zbirki Glasovi je doslej pri založbi Kmečki glas izšlo že 22 knjig slovstvene folklore, zbrane in urejene po slovenskih pokrajinah. Koliko od teh je gorenjskih? Katera območja Gorenjske so z njimi že pokrita? Zbirka Glasovi je neke vrste čudež. Vsekakor pa kolektivno delo. Kaj bi sama brez številnih sodelavcev in sodelavk. Najprej zdaj že čez 20 avtorjev posameznih knjig. In pomislimo, da v vsaki knjigi sodeluje praviloma več zapisovalcev, kaj šele pripovedovalcev. Najraje bi jih šla preštet, da bi ugotovila, koliko sto ali celo tisoč jih je že sodelovalo doslej pri nastajanju tega projekta. Imam pa preštete pripovedi, doslej smo jih rešili pozabe natančno 5957, okroglo 6000. Težko je pridobiti sodelavca ali sodelavko za to delo. Toda ko se prekali v njem, si pridobi na terenu veliko zaupanje in postane (mi) jasno, daje ne le slovstvena folkloristika našla na terenu dobrega zaveznika, ampak tudi pečat dobrega človeka. Vsakič znova se iskreno zahvaljujem založbi Kmečki glas, ki nam daje streho in Ministrstvu za kulturo, ki projekt finančno podpira. Seveda pa si želim, da bi se delo moglo nadaljevati, saj je zdaj s knjigami pokrita morda komaj polovica slovenskega etničnega ozemlja. Vsekakor je nadaljevanje zbirke Glasovi ena od mojih največjih skrbi. Z Gorenjskega imamo v zbirki Glasovi pokrit Bohinj, od koder seje izkazala prof. Marija Cvetek. Kleni Andrej Karničaf je še doživel izid svojih Jezerskih štorij. Izredno plemenit in neumorni Marjan Zupan s Horria nad Bledom je obdelal Deželo s Prešernom in Dolino s Triglavom na čelu. Enako delaven i" ljubeznivi prof. Janez Dolenc pa nam je poklo nil svoje neizpolnjene sanje, saj se prav iz njego j vega Kresa na Grebljici, ki je ta hip zadnja, 22- I knjiga v zbirki Glasovi in zajema po Tavčarja imenovano Loško pogorje, vidi, kaj bi Slovend pridobili, ko bi se bil lahko temu področju ljenjsko posvetil. Kateri deli Gorenjske so pa Se v delu? J« ki? potrebna še kakšna spodbuda, uglasitev gorenjskih Glasov? O, ja! Takole javno pa zlepa nimam priložnost popihati na dušo gospem Jožici v Tržiča' Damjani v Cerkljah, Zdenki v Škofji Lok1-Mariji v Besnici, živi v Kranju in še kornn-Resno: Še zmeraj iščem koga za Sorsko polje-območje pod gorami okrog Storžiča in Krvavca ter ravnina tja do Kranja kliče po požrtvoval; nem človeku. Tudi pomoč iz Poljanske doline bi bila dobrodošla, saj se bojim, daje sama ne bom cele obvladala. Monografskih obdelav žirovskih tem je že i* celo vrsto. Vendar, kolikor vem, so največja še v delu? Nekoč sem imela tih načrt, da bi vsako leto Žirovcem podarila kaj vrednega ali lepega 2 mojega zelnika. Žal, sem se zadnja leta v tem pogledu zelo zadolžila. In vendar vsako leto na začetku leta upam... Tako tudi letos. Zdi se mida namiguješ na dokončanje teme o hišnih imenih v Žireh in na neke vrste monografijo o verskem življenju v Žireh. Ravno v tej zvezi me zadnje čase spreletava vprašanje, kdaj, kdo in kje na žirovskih tleh je bil tisti, ki je povzdigni'/' a roke in oči v nebo s prošnjo ali zahvalo, ali kdo se je na primer prvi pokrižal/-a ... Seveda nc bom tega nikoli izvedela, vendar mi tako razmišljanje dela veselje in krepi spoštovanje do naših prednikov. Kaj pričakuješ od gorenjskih rojakov pri svojem delu. Lahko kaj pomagamo, po svoje pripomore-mo? Hm, kaj pričakujem? Pravzaprav ne gre $ moje delo, gre za našo samozavest, dostojanstvo in spoštovanje samega sebe. Vabim vse, da b| bolj cenili dediščino naših prednikov in da p| bili nanjo zdravo ponosni. Da bi nas ne uklon'1 vsak piš tujega vetra, da bi mislili s svojo glavO' Da bi ne podrli vseh lesenih plotov in častitljivil1 starih hiš, ne pokurili starih vozov in n* požagali vseh mogočnih dreves, če je okrog nji" treba malo ovinka. Da bi pisali pisma, ki j'!1 bodo lahko brali še vnuki in le-tem ne nehali povedovati lastnih življenjskih zgodb, če seje^ nit z izročilom pretrgala. Naj se njihova uše^ napijejo melodiozne govorice naših narečij, d? jih ne bo sram materinščine - kar so edino narec; ja! - ko bodo pokukali v svet. Da bi bili še nap1^ potrpežljivi z nami, ki trkamo na vaša vrata $ številne malenkosti - po pravilu: kamen kamna... zrno do zrna. Draga rojakinja, najlepša hvala za skrbne odííjf vore! Ob Prešernovem dnevu 2001 ti želim še ve' ko uspehov pri tvojem raziskovalnem delu. • Miha Nag'1* Mojca Šifrer Bulovec, dobitnica Murkovega priznanja za leto 2000 Štiri leta za obnovo izjemne zbirke starih obrti Na$™de sem bila naJbolJ vesela zato, ker meje zanjo izbrala stroka. S tem so ocenili, da je bilo moje delo zadnjih štirih let dobro opravljeno," azmislja Mojca Šifrer Bulovec, dobitnica Murkovega priznanja za leto 2000, ki ga podeljuje Slovensko etnološko društvo. V štirih letih je prenovila, na novo ovrednotila in dopolnila stalne zbirke o starih loških obrteh, ki sodijo med pomembnejše zbirke Loškega muzeja. Svojo poklicno pot ste po končanem študiju etnologije in zgodovine na Filozofski fakulteti začeli v Ribnici, kjer ste prevzeli skrb za lončarsko in suhorobarsko zbirko, v Škofjo Loko ste Prišli pred šestimi leti... "Ko sem končala študij, v Ljubljani ni bilo prave službe, sama pa sem želela ostati v stroki •rt sem se zato odločila za Ribnico, kjer sem v tamkajšnjem muzeju ostala pet let. Moram reči, da se vedno rada spominjam svoje prve službe {x} kadar v muzeju potrebujejo kakšno pomoč, Jjrn rada pomagam z nasveti. Kasneje se je živ-Uenje obrnilo tako, da se je pojavila priložnost za službo v Škofji Loki, od koder je tudi moj °če. Vsak teden sem hodila k dedku in babici na obiske, poleti na počitnice tako, da mi je bila Škofja Loka od nekdaj zelo blizu." k V Loškem muzeju ste že kmalu po prihodu preval« tudi odgovornost za zbirke starih obrti na škofjeloškem območju in jih začeli tudi prenav-•jati... Mislim, daje bilo to drugo leto po mojem prihodu, ko je tovarna Šešir praznovala 75-letnico °bstoja. Podjetje je bilo pripravljeno sponzorira-I1 Prenovo klobučarske zbirke v muzeju. Ker pa 'mamo v vsakem prostoru po dve zbirki, to P°meni, da smo hkrati prenavljali tudi glavni-ka-rsko zbirko. S prenovo obeh zbirk smo uspeli Pridobiti tudi nekaj denarja z Ministrstva za kul-|Uro, tako da smo se odločili prenoviti še ostale ,ri sobe s šestimi zbirkami starih obrti na Škof-Je,oškem. V nadaljevanju smo torej vsako leto temli prenovm eno s°b° z dvema obrtema, s last ?asmo Polov'co denarja zagotovili sami iz tn,n Prihodkov, polovico pa kot rečeno mi-STslV0- To je bil najboljši način, da se po pet-*JSt in več lotih lotimo potrebne prenove zbirk. * tehnološkimi novostmi so se namreč povečale ludi možnosti predstavitve, hkrati pa so nekatc-re izmed teh obrti vedno bolj oddaljene od nas ín zato potrebujejo zelo nazorno ponazoritev, kako seje kakšna stvar izdelovala, uporabljala... Hkrati pa to ni bila le lepotna prenova, ampak So bila vanjo vključena tudi nova dognanja, novi ■Ssledki, pridobljeni na terenu. Z novim gradi-Vorr>. ki sem ga dobila na terenu, sem želela dejavnosti, ki so danes še žive, kot so čipkar-stv°. klobučarstvo, izdelava malih kruhkov..., £r|kazati tudi v zbirkah. Zanimalo me je tudi, aJ se danes dogaja s posameznimi obrtmi, tako eni v okviru platnarske zbirke predstavila dan eric v Davči, pri izdelavi umetnega svetja je Predstavljeno tudi klekljano cvetje, pa tisto, delano iz krep papirja..." Kakšen način predstavitve ste izbrali pri posameznih zbirkah? "Tako imenovanim obrtnim zbirkam so v Loškem muzeju namenjeni štirje prostori, v katerih predstavljamo osem obrti, ki so bile značilne za širše škofjeloško območje. V prvi sobi sta tako predstavljena klekljarstvo in sitars-tvo, v drugi klobučarstvo in glavnikarstvo, tretja soba je namenjena platnarstvu in barvanju platna, v četrti sobi pa predstavljamo obrti umetnega cvetja in malega kruhka. Pri vsaki obrti je najprej predstavljena njena zgodovina, ker imamo ohranjene celotne obrtne delavnice se mi je zdelo smiselno, da natančno opišemo potek dela pri vsaki posamezni obrti, da obiskovalec s pomočjo predstavljenih strojev lahko sledi nastajanju izdelka od surovine do prodaje. Tako je naprimer pri kleklajni čipki ponazorjeno, v kakšnih tehnikah so se klekljane čipke izdelovale v posameznih časovnih obdobjih. Vsaka faza dela, če je bilo le mogoče, je ponazorjena s fotografijo, seveda pe je predstavljeno tudi orodje in pa polizdelek. Temeljitejšo sliko o posameznem izdelku je mogoče dobiti ob branju spremnih tekstov k predmetom." Seveda razstavljenim zbirkam sledi tudi enotna likovna podoba... "Za vsako zbirko posebej sem napisala scenarij, generalni tekst, izbrala predmete, ki sodijo zraven, njihove dimenzije, fotografije, če so le te bile na voljo, uredila sem podpise k fotografijam, skratka, pripravila sem nekakšen filmski scenarij. Vsa štiri leta, kolikor je trajala prenova, sem sodelovala z oblikovalko Mojco Turk. Mogoče se štiri leta sliši veliko, vendar muzejski kolegi bodo vedeli, da je pri takih prenovah zbirk potrebno urediti toliko drobnih stvari, marsikaj je potrebno še poiskati na terenu... V Železnikih in Žireh sem se s klekljaricami dogovorila, da mi izdelajo čipke po starih vzorcih, različnih tehnik in elementov, prosila sem ljudi, ki so mi naredili nove cvetlice iz krep papirja... Skoraj v vsaki zbirki smo kaj dodali, pri sitarski smo nastavili nova sita, pri klobučarski smo predstavili tovarno Šešir, pri platnarski smo dodali značilne vzorce, precej smo dodali v zbirki umetnega cvetja in malega kruhka, saj sta se obe obrti ohranili še do danes..." Rekli ste, da ste k posameznim zbirkam dodajali tudi stroje in orodja kot eksponate... Jih je Mojca Šifrer Bulovec, dobitnica Murkovega priznanja za leto 2000, oh njej najbolj ljubi čipkarski zbirki. Foto: T. Doki danes še mogoče najti na terenu, saj imajo ti bržkone tudi precejšnjo vrednost in so kot taki zanimivi za zbiralce? "Gotovo, da so. Muzej mora skoraj za vsakih 100.000 tolarjev na ministrstvu prositi za denar, medtem pa ljudje, ki imajo denar, kar nekaj jih poznam na škofjeloškem območju, pridejo in brez problema plačajo za posamezni kos, kolikor lastnik zahteva. Tu je muzej 100-odstotno nekonkurenčen. Ko je muzej nastajal, sta bila zavednost Ločanov, da imajo svoj muzej in njihova potreba po ohranjanju lastne zgodovine, izredno velika. Te zavesti danes ni več, na srečo pa so na začetku ljudje muzeju podarili kompletne zbirke, cele delavnice..." Številni muzeji z različno tematiko pri postavitvah zbirk vse bolj posegajo po sodobnejših tehnoloških dosežkih, kot so multivizija in podobno... Kako je s tem pri nas? "To je povezano z velikimi denarnimi sredstvi, ki so za nas nedosegljiva. Mogoče so bolj posodobljene muzejske delavnice, kjer slušateljem najprej prikažemo video posnetek o posamezni obrti, naprimer izdelavo malega kruhka, na podlagi tega pa potem potekajo delavnice." Razstava o obrtništvu na Loškem je torej dokončana, kaj je zdaj na vaši delovni mizi? "Omenjene zbirke so na nek način zaključene, seveda pa bom na terenu še naprej zbirala gradivo, ker je še vedno kup stvari, ki jih je potrebno raziskati. Glede na to, da si muzej vsako leto ogleda več tujcev, bo do marca, ko se bo muzej spet odprl, poskrbljeno tudi za prevode generalnih tekstov v angleščino. Sama sem sicer vsako leto o prenovljenih zbirkah pisala v Loških razgledih, bilo pa bi dobro, če bo le denar za to, da bi v prihodnje izdali zloženko, ki bi govorila samo o nekdanjih in nekaterih še danes ohranjenih loških obrteh. Potrebno je namreč zapisati, da so glede na /brano gradivo obrtne zbirke loškega muzeja med najboljšimi, če ne kar najboljše v Sloveniji. Trenutno se ukvarjam z dokumentiranjem in zadevami, ki so mi zaradi dela na obrtniški zbirki ostale iz prejšnjih let... Zelo rada pa bi se lotila projekta "noša na Loškem"." Katera od zbirk, o katerih sva govorila, pa je vam osebno najbolj pri srcu? "Še vedno mi je najbolj pri srcu klekljarska zbirka. Zdi se mi, da se v njej tudi najbolj razpoznam. Veliko sem sodelovala s Tadejo Primožič iz Žirov, ki je tudi soavtorica zbirke, dodanih je veliko novih stvari... Sicer pa je vsaka zbirka po svoje enkratna." • Igor K. Ob slovenskem kulturnem prazniku Kulturni teden kot mesec, morda leto Kot vsako leto so dnevi okrog Slovenskega kulturnega praz-n*ka, H. februarja, po celi Sloveniji izredno bogati s kultur-jmi prireditvami. Gorenjci seveda nismo izjema, kulturno °8Qjanje bo v prihodnjih dneh zares pestro. Večino kultur-prireditev tja do konca tedna vam predstavljam tudi v n«slednjih vrsticah. Bohinjska Bela - V sredo, 7. februarja, bo 19. uri bo v Kulturnem ortiu na Bohinjski Beli proslava ob slovenskem kulturnem prazni-Jf> v soboto, 10. februarja, pa prav tako ob 19. uri še v ^ornajnskem domu. Bohinj - Ob kulturnem prazniku KD Bohinj prireja 8. februarja 00 13, uri kratek kulturni program, ob 18. uri pa tudi vzpon na hrib er tradicionalno srečanje na Ajdovskem gradcu. Jesenke - Osrednja občinska proslava v počastitev kutlurnega Praznika "Poet tvoj nov Slovenec m venec v(je" bo v sredo, 7. februar-JQ< v Gledališču Toneta čujarja, naslednji dan pa bo krajevna prosta ob 18. uri v Domu DU Slovenski Javornik - Koroška Bela. V o.sovi graščini bo v sredo, 7. februarja, otvoritev razstave slikarja R^ajika Valentina Omana. Avtorja bo predstavila umetnostna godovinarka Jana Mlakar, v kulturnem programu pa bo nastopil multiinstrumentalist Lado Jakša. K"*nj - V torek, 6. februarja, ob 17. uri bo v dvorani DU Kranj Predstava Prešernovo slovo, ob 20..m. uri pa v Dijaškem domu ™Pr*M fotografske razstave Rudija Kravanje. V sredo, 7. februarja, uri h 5* V °^Stmžišč(! recital Prešernove poezije, oh 17. 30 Pr-i'' V ^re^ernovem Sdjn svečanost pred spomenikom Franceta sori iU !n Simona Jenka z naslovom Trenutek tišine, v katerem Predir AF/ Fmnce Pn'kl'n'n in Prof- Franc Drolc. Oh I H. uri bo ^__Fre&rnovo hišo večer podoknic, nastopa pa MePZ Iskra, ob istem času bo nastop članov KD Jože Papler in učencev v OŠ Besnita, ob 18.20 uri bo pred Prešernovim gledališčem nastop Obrtniškega MoPZ dr. Janez Blehveis, ob 19. uri pa v Šmartinskem domu v Stražišču odprtje razstave likovnih del g. Boleslava Čeruja. Pester bo tudi 8. februar. V Šmartinskem domu v Stražišču bodo od 9. do U. ure tri predstave za otroke v izvedbi Kranjskih komedijantov, med 10. in 12. uro bo pred Prešernovim spomenikom recital Prešernovih poezij, v petek, 9. februarja, pa bo v Šmartinskem domu v Stražišču koncert Pihalnega orkestra MO Kranj. Zgodilo se bo tudi nekaj otvoritev likovnih razstav: V sredo, 7. februarja, ob 12. uri bo v preddverju dvoran MO Kranj razstavljal akademski slikar, nagrajenec Prešernovega sklada. Vinko Tušek. ob 14. uri bo v Galeriji Elektra Gorenjske otvoritev razstave del Uroša Paternuja, ob 18. tiri pa v Galeriji Iskratel razstava del Zvesta Apollonia. V četrtek, S. februarja, ob 19. uri bo v Hotelu Bellevue na Šmarjetni gori otvoritev razstave del slikarja Domna Slane. Kropa - Podoknica za kulturni praznik v Kulturnem domu v Kropi bo 7. februarja oh 19. uri, nastopili pa bodo Harmonikarski orkester ter solisti instrumenta/isti iz GŠ Radovljica ter recitatorji OŠ Upnica in MPZ Kropa. Lesce - V četrtek, 8. februarja, ob 18. uri bo v Družbenem centru v Lescah večer opernih arij in umetniške besede. Nastopila bo solistka ljubljanske opere, sporanistka Milena M orača, in dobitnik Borštnikovega prstana, igralec Jurij Sonček. Naklo - Na občinski proslavi 7. februarja ob N. uri v prostorih OŠ Naklo bodo nastopili učenci OŠ, učiteljski pevski zbor OŠ, vokalni kvintet Vedrina, sopranlstka Mojca Logar in pianist Simon Krečič. 8. februarja ob 18. uri pa bo v Gostilni Darjan otvoritev razstave otroških risb Branka Lazoviča. Preddvor - V petek, 9. februarja, ob 19. uri bodo v dvorani KD nastopili mladi glasbeniki iz družine Hribernik. Igrali bodo Maja. Marko, Elena in Marjetka, ki so se že uveljavili doma in v tujini, ter Matej in Ana, ki sta svojo glasbeno pot komaj začela. Radovljica - V četrtek, 8, februarja, bo ob 18. uri v Galeriji Šivče-va hiša v Radovljici otvoritev razstave Prešeren in Maleš, poet in slikar. Studor v Bohinju - Društvo Jarina Bohinj bo v nedeljo. 11, februarja, ob 20. uri na Ranču Mreina v Studorju uprizorila recital Prešernovih pesmi pod naslovom Le čevlje sodi naj Kopitar. Škofja Loka • Osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku bo v sredo, 7. februarja, v OŠ Ivan Grohar. Nastopili bodo zbor MPZ OŠ Ivana Groharja, domači glasbeniki prizore iz Prešernovega življenja bodo predstavili učenci OŠ Ivan Grohar, svoja dela bodo razstavili učitelji... V petek, 9. februarja, ob 19.30 bodo na Loškem odru člani gledališke skupine Nepredvideni Gimnazije Škofja Loka uprizorili dramo absurda Naomi. Tržič - Danes, 6. februarja, bo v Galeriji atrija Občine Tržič otvoritev razstave slik dijakinje Sare Leban s skupnim naslovom Sanje. Vrha - V sredo, 7, februarja, bo ob 16. uri predstavitev almanaha Občine Žirovnica v Prešernovem letu ter kratkega promocijskega filma o nastajanju spomenika in urejanu Vrbe. Spominska slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku bo v četrtek, 8. februarja, v Prešernovi rojstni hiši v Vrbi. Kulturni program bosta oblikovali pevka ljudskih pesmi Bogdana Herman in dramska igralka Alenka Bole Vrabec. Žiri - V petek, 9, februarja, bo v Galeriji Svoboda predstavitev knjige, posvečene 500-letniei cerkve svete Trojice, Znamenje vekov, avtorja Janeza Kavčiča. * L K. SNOVANJA Borut Veselko, novi ravnatelj Prešernovega gledališča v Kranju Ni revolucionar, niti Don Kihot, le igra za gledalce Nazadnje je delil milijone v kvizu "življenjska priložnost" na Kanalu A, pred tem pa v svojem življenju počel še marsikaj. Kot doktor medicine je bil celo zaposlen v Zdravstvenem domu Domžale, seveda pa ga Slovenci bolje poznamo po njegovem drugem poklicu, igralstvu. Še med študijem je bil zaposlen v SNG Maribor, sedem let v Mestnem gledališču ljubljanskem, od leta 1996 pa je kot "svobodnjak" delal v različnih gledališčih, neinstitucionalnih gledaliških produkcijah, odigral kopico filmskih vlog, se kot voditelj "odklapljal" v oddaji Odklop, iskal izzive v Adrenalini, najbrž ni naključje, da v komediji Dan norosti v Mengšu igra zdravnika... Pred nekaj dnevi je postal ravnatelj Prešernovega gledališča v Kranju. Borut Veselko, Ljubljančan z gorenjskimi in koroškimi koreninami. Doktor medicine in dramski igralec, ravnatelj Prešernovega gledališča Borut Veselko. Foto: Aljoša Korenčan Gorenjci se vas dobro spominjamo, ko ste se kot Egon v filmu Operacija Cartier potikali po Jesenicah. Med drugim ste navdušenemu pesniku pomagali pri iskanju založnika za njegovo pesniško zbirko. Tako v filmski fikciji, te dni pa v resničnem življenju na Gorenjsko prihajate kot kulturni manager in prevzemate vlogo ravnatelja Prešernovega gledališča v Kranju. Kakšni so vaši prvi občutki v gledališču? Se vam zdi, da prihajate na domač teren? "Gorenjska mi vsekakor ni tuja. Sicer sem bil rojen na Koroškem, od koder je moj oče, moja mama pa je prava Gorenjka. Na Blejski Dobravi, od koder izhaja, sem v mladosti preživel veliko časa. Film Operacija Cartier se res dogaja na Gorenjskem, pred nekaj leti pa smo na Gorenjskem snemali tudi film Steber, v katerem sem igral gornika Joža Čopa. Tudi v Prešernovem gledališču v Kranju sem že igral. Da sem se sploh upal prijaviti na razpis za mesto ravnatelja gledališča, je bilo med drugim pomembno tudi moje prepričanje, da se bom tukaj lahko dobro počutil, da znotraj gledališča ni tako velikih neenotnosti in trenj, da bi to okolje bilo neproduktivno, neustvarjalno, skratka, da ljudje v njem ne bi bili pripravljeni delati. Nasprotno, mislim, da so v gledališču zelo pripravljeni delati, da so vsi dovolj ambiciozni, da bi lahko iz tega majhnega gledališča naredili še marsikaj. Hkrati pa na noben način ne bi želel s komerkoli tekmovati. Ne zdi se mi dobro, da bi bilo gledališče konkurenca drugemu gledališču, niti da bi bilo nekakšna depandansa kateremu od ljubljanskih gledališč, o čemer je sicer že bilo slišati." Kakšno pot boste torej v prihodnje ubrali? "Mislim, da ta hip v celotnem slovenskem gledališkem prostoru obstaja nekakšna vrzel, manjka nam določene vrste predstav. Ne, ne gre za tiste najbolj komunikativne komedije, z njimi se in se bodo bolj ali manj ukvarjale svobodne produkcije, ki rastejo kot gobe po dežju. Mislim na predstave, za katere največkrat slišimo izraz off produkcija. Te se ukvarjajo s problemi, s katerimi se kar naprej srečuje vsakdanji človek. Seveda to ni samo socialna drama, ji je pa zelo blizu. Ljudje imamo vsi neke svoje probleme in ti nas zanimajo. To so teksti, drame in predstave, ki so ljudem blizu, pa čeprav niso ravno kome*".«." Menda manjka slovenskih avtorskih tekstov, ki bi v svojih vsebinah odražali sodobno tematiko, čas in prostor, ki nas obdaja... "Mislim, da tekstov ne manjka, manjka predvsem takih, ki bi bili uprizorljivi, ki bi bili dovolj komunikativni, da bi bili ljudem zanimivi.. Prebral sem že precej tekstov različnih žanrov, a imam občutek, da veliko avtorjev beži v litera- turo, v neko hermetičnost... Gledališče seveda ni samo literatura. Medtem ko si pri pisanju vendarle lahko privoščiš več različnih mnenj, stilov, konfiguracij, načrtov..., pa ima gledališče svoje zakonitosti. Predstava se začne in konča, njen rok trajanja je omejen s trpežnostjo gledalcev, ki jih po dveh urah začnejo boleti riti. V tem času se mora v predstavi nekaj zgoditi. Hkrati pa smo v dobi TV boooma. Na televiziji se vseskozi nekaj dogaja, bombardirajo nas z enostavnimi in lahko dojemljivimi informacijami, ob katerih nam ni treba razmišljati... Tako dandanes gledališče kar težko najde svoj prostor med sodobnimi mediji. Zato mislim, daje osrednja figura gledališča predvsem igralec. Ne kot marioneta, ampak kot tisti, ki vzpostavlja neposreden stik z gledalcem. Brez gledalcev gledališča ni in tega se igralci zelo zavedamo. Igramo gledalcem in ne sebi." V tem smislu se je v zadnjih dveh, treh letih v Prešernovem gledališču marsikaj naredilo. Repertoar predstav je dober, ljudje se spet vračajo v gledališče... "Po naravi nisem revolucionar in mi ni čisto nič do tega, da bi karkoli drastično spreminjal. Zadeve so v gledališču vpeljane, umetniška vodja Marinka Poštrak dela zelo dobro, vsi ostali prav tako, zakaj bi karkoli radikalno spreminjal." Kljub temu da najbrž ni prijetno v gledališče priti sredi gledališke sezone, pa je pomlad ravno pravi čas za načrtovanje prihodnje sezone... "Mislim, da je boljše, če prideš sredi sezone, kot septembra, na začetku. Res pa je, da bi mi bilo precej težje, če v gledališču zadeve ne bi bile urejene. Tako si bom lahko najprej vzel čas, da dodobra proučim obstoječe stanje, potem pa se bom skupaj s sodelavci začel ukvarjati s prihodnjo sezono." Kranjska publika od vas bržkone pričakuje, da boste pri vodenju gledališča z vašimi referencami, vezami in poznanstvi na kranjski oder pripeljali tudi koga od režiserjev, igralcev..., skratka tistih, s katerimi ste že uspešno sodelovali. Mislim tudi na Branka I)jurica - Djura... "Pričakovanja so osnovana na tistem, kar ljudje o meni vedo in po čemer me poznajo, največ po reklamah, kakšnem filmu, vodenju tv oddaj..., po mojem odnosu do gledališča in igranju v njem me poznajo precej manj. Moja ambicija jc, to lahko povem naglas, da bi ljudje, ki so sedli v avto in se odpeljali na predstavo v Mengeš, to storili tudi zaradi dobre predstave v Kranju. Da bi si iz Ljubljane, Jesenic, Škofje Loke, Kamnika in še od kod prišli pogledat predstave, ki jih drugje ne morejo videti. Pa s tem spet ne mislim na žanr, ki ga goji komercialni teater, mi bomo našo tržno nišo našli drugje. Sicer pa se uspešnost gledališča meri na različne načine. Vedno si moraš izbrati ciljno publiko, glede na to, kaj bi rad dosegel. Tako se uspešnost meri predvsem po tem, v kakšni meri si dosegel rezultate, ki si si jih pred tem zastavil." Po izobrazbi ste doktor medicine in univerzitetni diplomirani igralec, mesto ravnatelja Prešernovega gledališča pa je pravzaprav managersko mesto v kulturi. Če se ne motim, tega doslej še niste počeli? "Ne. Tako zelo konkretno, da bi to bila moja glavna zadolžitev, še ne. Že pa sem se s podobnimi stvarmi ukvarjal nekako "s strani", v Mestnem gledališču ljubljanskem, svetoval sem v Špas teatru, v neinstitucionalnih produkcijah... Zdaj prvič prevzemam odgovornost za to, kar bom počel kot ravnatelj gledališča, in tudi odgovornost za tisto, kar bodo pod mojim vodstvom počeli drugi." Vsekakor izziv? "Niti ne izziv, izziv je izrabljena in zlorabljena beseda, predvsem je to dolžnost, ki sem jo sprejel in jo hočem čim bolje opraviti. Tega se ne bi lotil, če ne bi že prej, ko sem na to gledal od strani, imel občutka, da se da marsikaj narediti tudi nekoliko drugače." Ste si po petih letih "svobodnjaštva", po Odklopih, Adrenalinah, Življenjskih priložnostih na Kanalu A, po številnih posnetih filmih, igranju po različnih gledališčih in bržkone še 100 stvareh, ki ste jih počeli v zadnjih letih, končno zaželeli sesti v pisarno? Ali pridejo leta, ko se tudi človek vašega kova želi umiriti, spet poskusiti v redni službi... "Kje pa. Že res, da gre za redno službo, a ima ta zagotovo tudi svoje zakonitosti. Mislim, da ni razloga, da bi vse to, kar sem počel doslej, tudi v televizijskem mediju, povsem opustil. Prav na področju televizijskega medija imam še velike načrte. Najbrž je veliko preveč stvari, ki bi jih še rad naredil. Moj koroški stari oče je bil nekoč zelo bolan. Imel je pljučnico, hodil je po stanovanju, ker ga niso pustili ven, da ne bi bilo še slabše, in govoril: "Ko bi bil še enkrat star 60 let, kaj bi še vse naredil." Gorenjski stari ata Albin je bil isti. Ko je bil bolan, sije rekel: "Zdaj bom pa lahko postoril vse tiste malenkosti, ki jih prej nisem imel časa, ker sem imel preveč dela." Tudi zadnji dan, ko je bil sposoben karkoli delati, je imel polno idej. Upam, da sem tudi jaz kaj podedoval od obeh dedov." Sem želel vprašati, ali vam bo manjkalo vse tisto, kar ste počeli zadnja leta, pa ste me pravzaprav v odgovoru že prehiteli... "Sem pač tak, mogoče je to tudi ena od mojih napak, da moram vedno imeti malo preveč stvari za narediti, to pa zato, da jih veliko naredim. Mene morajo stvari gnati naprej. Vedno sem bil kampanjski študent in šele, ko mi je v grlo tekla voda, sem se pomujal in vse naredil. Vendarle sem vse naredil v rednih rokih, nikoli nisem "sfaliral". Potrebujem en tak pritisk, ki me mora gnati naprej. Nisem človek, ki bi se zagrizel samo v eno stvar in jo najprej naredil od začetka do konca in potem šele začel drugo. Edina stvar, ki sem jo pustil nedokončano, je tečaj iz psihoterapije. V obdobju krize, ko sem sredi devetdesetih zapustil Mestno gledališče ljubljansko, sem razmišljal, da bi šel nazaj v medicino. Takrat sem se vpisal v ta tečaj, ko pa se je začel Odklop in se je skupaj z njim zgodilo še kup stvari, mi je zmanjkalo časa za izpite.... Ampak, ko me bo spet zamikalo, jih bom, upam, dokončal." Torej vaša pisarna v Prešernovem gledališču le ne bo tako majhna, kot je. Še vedno boste igrali v vlogi, ki jo zasedate v Mengšu, še bodo filmi... "Vsekakor. Najprej sem se tudi odločil, da v domači hiši, bolj tako zaradi reda, ne bom igral, hkrati pa tudi, če bi bila priložnost, ne bi rad komu prevzel vloge, ali pa komurkoli dajal občutek, da sem ravnatelj zato, da bi lahko igral. A sem se premislil. Če bo kakšna lepa priložnost ali če bo kdaj iz povsem tehničnih razlogov potrebno vskočiti, bom to tudi storil. Moja prva ambicija je še vedno igranje. Mogoče sem si igranje le za nekaj časa potisnil v drugi plan, da se malo odpočijem. Do igranja imam vendarle. lahko bi se reklo, amaterski, ljubiteljski odnos v pravem pomenu besede. Moram igrati 2 užitkom, sicer je to eno samo trpljenje. Ja, nekako bom moral uskladiti vse te funkcije." Imate trenutno kakšno konkretno vlogo 1 filmu? "Imam večjo vlogo v Vincijevem filmu Poker. Film je končan, premierno naj bi ga videli v Portorožu in prepričan sem, da bo razburkal duhove. To je bil film, v katerem sem zelo rad sodeloval." Je tudi notranji dogovor v gledališču za vas ugoden? "Nimam konkurenčne klavzule ali česa podobnega. Dejstvo je, da je ravnateljstvo v gledališču moja prva funkcija, ki jo moram opraviti, kaj iz ljubezni in užitka delam v prostem času, je pač moja stvar. Upam, da bo moje delo ves čas pod drobnogledom javnosti. Če bom uspel v gledališču delo organizirati, da bo potekalo nemoteno in da se bodo čez čas pokazali tudi dobri rezultati, potem bom zadovoljen. Čim mi bodo začeli ljudje očitati, da stvari niso urejene zato. ker počnem še kaj drugega, to zagotovo ne bo zaradi tega, ampak zato, ker ne bom obvladal tega posla. Seveda potem ne bom več vztraja' To pa seveda ne pomeni, da ne bom vse energije vložil v gledališče, ki ga vodim, hkrati pa poudarjam, da se z mlini na veter zagotovo ne bom boril." Kaj je trenutno na vaši delovni mizi, kaj vas b° zaposlovalo v prvih februarskih dneh? "Na moji mizi so pravilniki, zakoni, sistematizacija delovnih mest, potem bo sledila kolekt^' na pogodba, pa računi, o katerih zaenkrat se nimam natančne predstave... Na tem področja sem zaenkrat v fazi učenja, druga zadeva, ki m1 je bolj všeč od prve, je moje sodelovanje z Marinko. Pred nami je Teden slovenske drame, z vsemi pogodbami in papirnatimi zadevam1 vred, dokončati bo treba sezono, zato smo že v dogovorih z režiserjem in igralci, potem bodo sledili pogovori o naslednji sezoni..." Delovno torej. Naj se v zaključku vrnem na začetek. Kako je že bilo potem s tisto pesnišk0 zbirko v filmu Operacija Cartier, je bila ta natis* njena ali ne? "Seveda je bila in to s trdimi platnicami. 'z filma pa ni razvidno, ali je bil pesnik zadovoljen ali ne. Tiskarje namreč moral poskrbeti za izid. sicer bi se izvedelo, da na vrtu sadi konopljo-Sicer pa so bila to izbrana in ne zbrana dela-Miha Mazzini že ve, kaj je zbrano in kaj neizbra-no. S filmom se mi je zdelo, da je mogoče tudi v majhnem okolju narediti dobre stvari. Ime' sem občutek, da smo naredili nekaj velikega, da se bo potem odprlo, še en film, še boljšega, Pa še boljšega... Ampak minilo je osem let, ko se ni zgodilo nič. Zdaj pa, se mi zdi, se počasi dogaja..." • Igor K. Torek, 6. februarja 2001 OGLASI 15. STRAN • GORKNJSKI GLAS Knjiga, ki jo mora imeti vsaka Kranjčanka in vsak Kranjčan cena 5.000 SIT ( l)l)V v ceni) ms SEJ Naročite in kupite jo lahko v malooglasni službi Gorenjskega glasa. Sprejemamo tudi naročila po telefonu 04/ 201 42 47. DOBER IZLET Beneški karneval z Integralom V rubriki DOBER IZLET odličen predlog za vesel dan na tradicionalnem svetovno znanem beneškem karnevalu: Turistična agencija INTEGRAL, d.d., TRŽI C Vas prisrčno vabi v Benetke na karnevalsko rajanje po izjemno ugodni ceni 4.800 tolarjev v soboto, 24. februarja, torej na pustno soboto. V programu izleta je avtobusni prevoz do Benetk, z vaporettom po Velikem kanalu do središča doževega mesta ter povratek domov šele pozno zvečer, ob 22. uri iz Benetk. Ampak res ugodna cena za celodnevni pustni potep po beneških ulicah, uličicah, mostovih i/i trgih še /ii vse: za NAROČNICE in NAROČNIKE Gorenjskega glasa je cena Integralovega izleta samo 4.400 tolarjev. Ob prijavi je potrebno imeti s seboj naslovljeni izvod najnovejšega Gorenjs- kega glasa. V ceni izleta je upoštevan prevoz z najsodobnejšim avtobusom ter velik pustni krof. Odhod v soboto. 24. februarja, iz Tržiča, v soboto ob 8. uri s postankom v Kranju, morda tudi Škofji Loki. v Radovljici in na Jesenicah (odvisno od števila prijav) ter vsekakor v Medvodah in Ljubljani, po potrebi na vmesni/i postajah. Vse dodatne informacije o programu izleta, prijave in vplačila: Turistična agencija INTEGRAL TRŽIČ, na tržiški avtobusni postaji, telefon 04/59-63-280, seveda pa tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v Kranju v pritličju na Zoisovi l, vsak dan od ponedeljka do petka od 7.00 do 13.00 ure, ob sredah do 17.00 ure. Telefonski številki: 04/201- 42-47 in 04/201-42.00. Grenka izkušnja iz lanskega leta: precej jih je bilo, ki so bili s prijavo za izlet v Benetke prepozni. Zato najavo izleta po izjemno ugodni ceni (v katefl ni vozovnice za vaporello!) objavljamo pravočasno. Zelo Barvit. Zelo Mobi. Sivino vsakdanjika prežene barviti Ericsson TlOs. S pestro izbiro zvonjenja, z vibraklicem in izboljšanim zvokom. Deluje na dveh frekvenčnih področjih (900 in 1800 MHz), za 30 zadnjih klicev pa si zapomni številke in imena - z datumom in uro vred. Ostale nadvse uporabne funkcije odkrijete hitro in uporabljate dolgo. MobiSlavec 20.900 SIT ® mobi ZA V • A K > F F • WWW.MOBITEL.SI Preko 300 razstsaMjalcev na 22,000 m8 • Gradbeni nas\«etj m ffoarrararçe • Gractpzopetoalzlesom • Streha in fcofaaja • Kopalnica in hstalaaje • Notrarya tejjradrga si oprema • Okna in vrata • Ehef^jjpa in eloologpa • Ogrevanje • Ograje in bafaoni • Bazeni • Montažne hiše KUPON LtK L·w%lL·9Kn\J namesto ATS 75,- samo ATS 50,- S tem kuponom dobite na blagajnah Celovškesa sejma vstopnico za "Hàuslbauer-sejem" namesto za ATS 75,- za samo ATS 50,-. Na osebo velja samo en kupon. CELOVŠKI SEJEM SEJEM ALPE ADRIA Danes ob 10. uri odprtje sejma Alpe-Adria Najboljše gretje je misel na poletje Na Gospodarskem razstavišču Ljubljanski sejem danes ob 10.uri odpira že 40. Mednarodni sejem turizma, športa ter izdelkov, storitev in idej za prosti čas - sejem ALPE-ADRIA. Poleg tega pa se na razstavišču petič zapored predstavlja tudi sejem FOTOSTIK. Sejma bosta odprta med 6. in 10. februarjem, vse dni med 10. in 19. uro. Redne vstopnice so po 1100 SIT, študenti in upokojenci jih kupijo po 850 SIT, otroci do 6. leta starosti ter invalidi na vozičkih in spremljevalec si sejem ogledajo brezplačno. Popularen, živahen in največji turistični sejem v Sloveniji, sejem Alpe-Adria, bo letos na iniciativo turističnega dela razstavljavcev ponujal vrsto možnosti dopustniškega hrepenenja, pod geslom "Najboljši alternativni vir ogrevanja ta hip je misel na poletje!". Mednarodni sejem Alpe Adria bo letos na 4000 kvadratnih metrih neto razstavnih površin. Predstavilo se bo 123 neposrednih razstavljavcev in sedem zastopanih podjetij. Razstavljavci prihajajo iz skupno trinajstih držav. Kakor je že nekaj let v navadi, bo tudi letos na sejmu "Dežela partnerica", letos v tej vlogi Črna gora. Organizatorji ponujajo skupaj s svojimi partnerji bogat in zanimiv ob-sejemski program. Ob Črni gori se bodo s svojimi nacionalnimi razstavnimi prostori predstavili še Hrvaška, Italija, Španija, Ciper, Češka, ZR Jugoslavija in Turčija. Državnim predstavitvam in predstavitvam turističnih agencij se bodo pridružile tudi vse slovenske regije s svojimi turističnimi društvi. Vsebino bodo smiselno dopolnjevali še nav-tika in salon opreme za kampiranje in karavaning. Sejem bo festival ljudske glasbe, folklore, predstavitev ljudskih obrti in avtohtone kulinarike. Popestrile ga bodo mnogi zabavni, strokovni in poslovni dogodki. Obiskovalci si lahko obetajo tudi več nagradnih žrebanj, in sicer tako organizatorja kot tudi razstavljavcev. Agencije najavljajo zanimive predstavitve letovanj v priljubljeni Hrvaški, v celotnem sredozemskem območju in v eksotičnih krajih. Turistično društvo Polzela in OŠ Polzela pripravljata na kulturni praznik literarni večer, posvečen pisateljici in pesnici Neži Maurer ob njenem jubileju. Dogodek, ki bo na sporedu v četrtek, ob 17. uri, so naslovili z Dom za telohov cvet. Sočasno s sejmom Alpe-Adria bo na približno 1000 kvadratnih metrih površin potekal sejem FOTOSTIK. Na njem sodeluje 41 razstavljavcev iz 12 držav. Sejem je namenjen predstavitvi fotografske opreme in storitev na slovenskem trgu. Namenjen je tako profesionalnim kot ljubiteljskim fotografom. Prav tako vabljeni vsi, ki se s fotografijo šele spoznavate. Na sejmu bodo pestre fotografske razstave z naslovi kot so Kmečki turizem in običaji na Slovenskem, fotografska razstava srednje oblikovalske šole in druge. Razen tega bo tudi več predavanj. Obiskovalci bodo lahko, seveda pod strokovnim vodstvom fotografa in pri profesionalni osvetlitvi, fotografirali ambientalni ples na posebnem odru. • Boštjan Bogataj 10. FEBRUAR 2001 10.00 — 19.00, GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE ČRNA GORA — DEŽELA PARTNERICA JUBILEJNI, 40. MEDNARODNI SEJEM TURIZMA, ŠPORTA TER IZDELKOV, STORITEV IN IDEJ ZA PROSTI ČAS, 5. SEJEM FOTOGRAFSKE OPREME letovanja doma in v tujini • turistična ponudba slovenskih občin in regij • navtika • salon opreme za kampiranje in karavaning • salon "Prosti čas" • preko 5000 kvadratnih metrov neto razstavnih površin • več kot 150 neposrednih razstavljalcev in več kot 50 zastopanih podjetij iz petnajstih držav • nacionalni razstavni prostori mediteranskih držav • bogat in zanimiv obsejemski program • eGV - poslovne informacije LJUBLJANSKI SEJEM HOTELI ROGAŠKA SLATINA do.o. ZDRAVILIŠKI DOM • STYRIA • STROSSMAYliR ÍPi IDI od 03. oi. do 04.03.2001 vikend Paket zima 11.800,00 SIT Paket zima 11.800,00 SIT upokojenci 5 dni 7 dni 25.000,00SIT 33.600,00 SIT 23.000,00 SIT 31.700,00 SIT Paket sestavljajo: - 2,5 ali 7pdpenztonov • organizirana in strokovno (velika izbira diet po želji) vodena jutranja gimnastika • kopanje v bazenih - animacijski program - prost vstop v fitnessali - svečana večerja savno v fltnessu - kulturne in zabavne prireditve liilo: tel; 03/811-2000, Eax: 03/811-271l, e-mail: hoteli.rogaska@siol.iiei ZDRAVH,l£ČK KADKNCI Zdravilišče Radenci, d.o.o. Zdraviliško naselje 12 9502 Radenci Tel. 02 520 10 00, 520 27 20 Faks: 02 520 27 23, 520 27 08 E-pošta: rezervacije.zdravilisce@radenska.si www.radenska.si ZIMSKE POČITNICE OB TOPLIH VRELCIH Terme Radenci: 1.460 m2 vodnih površin, whirpooli, vodni tokovi, masažna ležišča in sodišča, vodni slapovi TENIS CENTER (3 notranja igrišča) 5-dnevni počitniški program že od 45.000 SIT! BREZPLAČNO! En otrok do 12. leta z dvema odraslima! Otroški animacijski program: v deželi treh src vas bo zabavalo 7 navihanih palčkov, Mihcev kotiček. Galerija DOMAČIH IN UMETNOSTNIH OBRTI R U S TI K A Ljubljanski grad GSM: 041/859 666 ToreMí. februarja 2001 SEJEM ALPE ADRIA 17. STRAN • GORENJSKI GLAS Turistično podjetje AIJPINUM Ribčev Imz 50 tel.: 04 57 78 000 fax: 04 57 23 446 e-mail: alpinum.bohinj@eunet.si Ugodni vikend paketi že od 8.200 SIT dalje "Prešernovepočitnice" "Valentinovpaket" "Pustni paket" "Dan žena in mučeniki" NOVO *** NOVO *** NOVO *** NOVO V HOTELU ZLATOROG - zdravljenje z bioenergijo - vsako soboto plesni večer Veselimo se Vašega obiska. Pokličite nas! IZLET V GRČIJO SIFI Fl . MFTFIWA . ATFMF . F&MÉIIBIK * MllfFMF - — UELrl " mEIEUIÍM - HI ENE " EriUHUnUO • mlnElwE jg NfjEšC LINES mtSMM POTOVANJA ODHOD: 27. 4. 2001 1. dan ■ 27. 4. Odhod iz Ljubljane v jutranjih urah. VAncono bomo prispeli v zgodnjih popoldanskih urah. Po opravljenih formalnostih se bomo vkrcali na ladjo. V svoji ponudbi imajo, restavracije, bare, trgovine, diskoteko, bazen, kazino, razgledne palube,... 2. dan ■ 28. 4. Ob 10.00 se bomo izkrcali v Igoumenitsi in se z avtobusom zapeljali skozi pokrajino Epir proti Tesaliji in kraju Meteora. 3. dan-29. 4. Po zajtrku se bomo napotili proti Delfom. Ogledali si bomo Apolonovo svetišče, ki predstavlja višek antične arhitekture. Po ogledu bomo nadaljevali pot proti Atenam, kjer se bomo namestili v hotelu in prenočevali. 4. dan-30. 4. Po zajtrku si bomo najprej ogledali Akropolo, simbol Aten in največji antični spomenik. Po ogledu se bomo podali na izlet po Pehponezu. Zvečer prosto ali po želji obisk tradicionalnega grškega večera na Plaki. 5. dan ■ 1. 5. I Po zajtrku se bomo podali na avtobusni ogled mesta. P6 ogledu nas čaka vkrcanje na ladjo, ki bo ob 19.00 odplula proti Italiji. S. dan • 2. 5. Jutro nas bo pričakalo blizu Otrantskih vrat. nas pa čaka še skoraj cel dftn plovbe. Predvidoma Qb 18. uri se bomo po pristanku v Ahconi poslovili od naše ladje in se z avtobusom podali na pot priti Ljubljani. V Ljubljano bomo prispeli v poznih nočnih urah. rcMM pamVAMML B9 90Š SIT vu j£ vnjočiMs ¥ com ■ 3 x nočitev z zajtrkom v hotelih B kategorije ■ prevoz z ladjo na "avio sedežih" - avtobusni prevoz po programu ■ vsi ogledi po programu - odlično vodenje - vse pristojbine in stroški organizacije u/rcBmmmaMam - vstopnine (plačajo se na licu mesta) aanjtCtuk ■ 4-posteljna notranja kabina 9.000 SIT na osebo - 3-posteljna notranja kabina 10.000 SIT na osebo - 2-posteljna kabina 17.000 SIT na osebo - I-posteljna soba v hotelu 13.000 SIT ORGANIZATOR PROGRAMA; AINTOURS, Vec kot 30 hotelov in 300 privezov v marini Opatija je vse od izgradnje Ville Angioline leta 1844 mesto za oddih kraljevskih družin in drugih uglednih gostov. Od leta 1889 je bila Opatija celo uradno kraljevsko zdravilišče avstro-ogrske monarhije, predvsem zaradi blage klime in bližine srednje Evrope. V 30-kilometrskem pasu sorske obale je kar 30 hotelov in vil. Vse imajo °d" treh do pet zvezdic, v njih pa je kar 5000 posteljnih zmogljivosti. Hoteli nudijo pravo izbiro za Vse vrste gostov, tako od modernih hotelov (Excel-do romantičnih (Kvarner, Mozart), od modemih hotelskih kongresnih centrov (Ambasador, Adriàtic) do letnih (Marina, Mediteran). Ljubitelji narave bodo uživali v avtokampih v Medvedji, Moščeniški Dragi in Ičičih. Pravo domače, družinsko vzdušje pa si dopustniki lahko pričarajo v zasebnih sobah in apartmajih. Tudi najizbirčnejše goste bodo navdušile restavracije, v katerih vam ponudijo tako ekskluzivno kot domačo večerjo ali pa vam postrežejo z ribami, mladi pa se bodo raje odločali za moderne in njim namenjene restavracije. V dunajskem in pariškem stilu urejene kavarne zaokrožujejo celostno ponudbo. Vsem morjeplovcem je v marini namenjeno 300 privezov in vrhunske storitve za njihove potrebe. Poleg urejenih poti za sprehode ob obali, ki je jih je kar za 11 kilometrov, pa se poleg rekreacije v hotelih gostje zelo radi odločajo za igro tenisa na nešteto terenih. Profesionalne projekcije in domači kino POSOJA PRODAJA INŽENIRING prema predavalnic 0rnp]etna A V Srat- '»A PROJEKTORJI, u>Kin.i "pi> "Pokopi, folije, torhi 1 ln klasični fotoaparati c«. stojala, platna, pribor BELE IVI ACiN FiTTNl E in FILC 1'AULH. interaktivne 'l/XMl^i:, .stenske, na stojaliti, na tračnicah, kazalci in ves potreben pribor Ste«n< 3 5» I _ j i_iV> 1 jaiui http: //-w-ww Karneval v Opatiji Februar je mesec za karneval. Nikjer ni tako zabavno in množično kot na Kvarnerju, še posebej pa ni nikjer na tako visoki ravni kot v Opatiji. Karneval se tradicionalno začne 17. februarja 2001 z vzdigovanjem karnevalske zastave v vseh večjih mestih na Opatijski rivieri. Takrat se začnejo prireditve, plesi v maskah, maškarade, otroška karnevalska povorka. Na morju pa tekmovanje v ribolovu in jadralska regata. Tako bo vse do 28. februarja 2001, ko se bo ta privlačna turistična zanimivost končala. Večtisoč obiskovalcev, sodelujočih in gledalcev je že prejšnja leta uživalo v daleč naokoli znani gastronomski ponudbi v opatijskih restavracijah. Zdravilni vrelci Topolšice! 641 m2 vodnih površin, 1.139 m2 ležalnih površin, topli vrelci, vodna zavesa, bazeni za otroke, masažne prhe... Nove savne, titnes center, telovadnice in 120 ležišč v novem delu hotela Vesna bodo dokončani do marca 2001. Vse to so pridobitve, ki so bogato dopolnile ponudbo našega zdravilišča! Z veseljem vas pričakujemo! V najlepšem bazenu v Sloveniji! Rezervacije (03) 896 31 02, Recepcija: (03) 896 31 00, Fax: (03) 896 34 00 Terme Topolšica, Topolšica 77, 3326 Topolšica E-mail: info@t-topolsica.si, ww.t-topolsica.si Sv GLASOVI IZLET/ v tem in novem mesecu Pustovanje na Dobrni... Resda je danes šele šesti februar in da so še celi trije tedni do pustnega torka. Vendar pa bo večina pustovanj že tri oz. dva dni prej. na pustno soboto in nedeljo. Zato Vas skupaj z Martinom Frelihom z Goropek vabimo na pustovanje v soboto, 24. februarja na Dobrni. Izletniški dan bo namenjen tudi ogledu zdravilišča, ki v novem tisočletju ponuja ogromno novega; dovolj časa bo za sprostitev v termalni vodi bazena hotela Dobrna. Po pustni večerji bo dovolj časa (in prostora!), da si bo vsak lahko nadel svojo pustno masko oz. se pripravil za veselo rajanje z Duom OK v hotelski restavraciji. Na plesu v maskah bodo izvirne maske posebej nagradili. Frelihov avtobus bo peljal na relaciji Žiri - Gorenja vas -Škofja Loka - Žabnica - Stražišče - Kranj - Šenčur - Mengeš; po-vratek pozno ponoči v obratni smeri. Cena GLASOVEGA IZLETA je 6.700 SIT na osebo (kopanje v hotelskem bazenu s termalno vodo + pustna večerja + vstopnina za pustovanje + pustni krof za popotnico + prevoz); za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa je cena posebej ugodna - zgolj 5.100 SIT. Tretjega marca spet na morje Prevozniško podjetje ROZMAN Bl/S z Lancovega Vam bo v letošnji koledarski zimi še enkrat omogočilo imenitno 'morsko' varianto: GlASOV VZLET v slovensko primor je (Koper. Izola, Piran, Portorož). Ker je povsem zaseden februarski morski' Glasov izlet, ki bo to soboto, napovedujemo naslednji morski GLASOV IZLET v soboto, 3. marca, s podobnim izletniškim programom: obisk vinske kleti VinaKoper; nakupi v lepo urejeni novi industrijski trgovini Delamaris Izola, kjer izjemno ugodno prodajajo najboljše ribje konzerve (zanesljivo preverjeno na prejšnjem izletu. 125-gratnske priljubljene Delamarisove ribje konzerve z zelenjavo je možno kupiti po 90.- tolarjev; v avstrijskem lloferju stanejo 8.-ATS), kopanje v bazenu z ogrevano morsko vodo Portorožu (ali v Strunjanu). Po napornem dnevu bo večerja in še nekaj časa za zabavo. Cena izleta ostaja nespremenjena: 4.700 SIT na osebo; naročnicam in naročnikom Gorenjskega glasa, z družinskimi člani, pa Hrigita in Janez Rozman omogočata posebej ugodno ceno 3.500 SIT; za mlajše od 15 let stane marčevski morski izlet samo 2.500 SIT. Rozmanov avtobus bo peljal na relaciji Radovljica -Kranj - Žabnica - Škofja Loka - Medvode - Ljubljana. Prijave: 24 ur dnevno! Za informacije in prijave sta Vam vselej na razpolago, nepre-kinieno 24 ur dnevno, TELEFONSKI ŠTEVILKI Gorenjskega glasa: 04/201-42-47 in 04/201-42-00. Vsak delovnik med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure, so za prijave na razpolago San-dra, Jana in Irena v malooglasni službi, telefonske številke 04/201-42-47, 201-4248, ali 201-42-49 in Gordana ali Marija na telefonski številki 04/201-42-44. Sprejemamo tudi prijave po elektronski pošti (e-mail je naveden na 2. strani časopisa spodaj). Ob prijavi sporočite tudi. na kateri vmesni postaji želite počakati organizatorjev avtobus. Oh prijavi je tudi možno tudi izbrati sedež v avtobusu; vendar je rezervacija izbranega sedeža velia SAMO z vplačilom celotne cene izleta! Podrobnosti in splošni pogoji za organizacijo turističnih potovanj so sestavni del vseh naštetih programov! PIVOVARNA UNION ^^/žr//?/^ //{/ Gorenjski prijatelj RADIO SORA Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/508 0 508 fax:04/508 0 520 e-m a i 1: i n fo@radio-SO ra. s i 89.8 91.1 96.3 Chrysler začenja z odpuščanjem Ameriški Chrysler, del koncema DaimlerChrysler, namerava odpustiti 19.000 honorarnih in 7.000 redno zaposlenih delavcev. Zmanjševanje števila delovne sile je pogojeno z velikansko izgubo (2 milijardi dolarjev) iz lanskega leta in posledičnim zapiranjem dveh tovarn letos in ene prihodnje leto. Odpuščanje naj bi izvedli postopno v treh letih, pretežno z upokojevanjem. Ukrep je sprejela ko nec lanskega leta vzpostavljena nova Chryslerjeva uprava na čelu z Nemcem Dictrom Zetschejem • M.G. Pri Mercedes-Benzu pomlajujejo malčka razreda A Pomlad prinaša manjše spreme Po težavnem rojstvu in porodnih krčih (prevrnitev na streho med losovim testom) je zdaj najmanjši Mercedes-Benzov otrok star že tri leta in pol. V tem času so malčka prodali v več kot 550.000 primerkih, letošnjo pomlad pa ho deležen tudi manjših lepotnih in tehničnih popravkov. Spremembe seveda ne bodo prav velike, vsekakor pa ne NISSAN AVTO MOČNIK PRODAJA IN SERVIS VOZIL Britof pri Kranju Telefon: 04/2042 277 Z NISSAIMOM DO POL MILIJONA! OB NAKUPU NEKATERIH VOZIL LETNIK 2000 PRIVARČUJETE! nih vas čakajo Nissanova vozila: Micra, Almera, Primera, Patrol in Terrano, ki smo jim znižali ceno. Tudi do 500.000 tolarjev. I kjer so zmagali pred Kranjčani. plavalci PK Merit Triglav iz ranja so si nabrali lepo število ..eyalj, največ Tea Hudovernik, rsa Mohorič in Jaka Thaler. ea Hudovernik je bila večkrat RnJ? (na 50- 100' 200' 400 in ry° m prosto, 200 in 400 m Ji*ano). na 200 m delfin pa je k°bila srebro. Urša Mohorič je Jjj1? trikrat zlata (50, 100 in 200 m hrbtno), trikrat srebrna (100, 200 in 400 m prosto) in bronasta na 100 m mešano. Jaka Thaler je prinesel domov šest zlatih medalj (50, 100 in 200 m delfin, 50 in 100 m prsno ter 200 m mešano) in srebrno za 400 m mešano. Uspešni so bili še: Tevž Eržen z zlatima medalama na 50 in 100 m prosto in bronasto na 200 m prosto. Urška Cvek z bronasto na 100 m hrbtno, Neža Šparovec z bronom na 800 m prosto, Mateja Kavčič z bronom na 50 m prsno, Dušan Gajič z drugima mestoma na 100 in 200 m hrbtno, Anja Gantar s prvim mestom na 200 m prsno, drugim na 50 m prsno in tretjim na 100 m prsno, Matic Ovniček z bronasto kolajno na 200 m prsno in Aljaž Ojsteršek s srebrom na 800 m prosto in bronom na 400 m prosto. Med radovljiškimi plavalci pa jc bil najuspešnješi Nejc Pogačnik s sedmimi zlatimi medaljami (50 in 200 m hrbtno, 400 in 800 m prosto, 200 m prsno, 200 in 400 m mešano), Denis Medic je dobil srebro za 50 m delfin in bron za 200 in 400 m mešano, Matej Štiherl pa bron za 50 m delfin in 100 m prosto. Pri deklicah je prednjačila Nina Cesar s prvim mestom 100 m prsno, drugimi mesti na 100 in 200 m mešano ter 50 m prosto in tretjimi mesti za 100 m prosto ter 50 in 200 m hrbtno. Njena dvojčica Maja pa je zlato osvojila na 50 m prsno, srebro na 100 m prsno in bron na 50 m delfin. Monika Močnik je osvajala srebro (800 m prosto, 400 m mešano in 100 m delfin) in bron (200 m delfin, 400 m prosto in 200 m prsno), prav tako Urša Jerala, ki je bila druga na 50 m delfin, tretja pa na 50 m prosto in 400 m mešano. • D. Z. Žlebir bokali za najuspešnejše na delavskih športnih igrah v Tržiču več kot tisoč udeležencev VATERPOLO PRESENEČENJE V LJUBLJANI Kranj, 6. februarja - V soboto se je začelo igranje v drugem delu državnega prvenstva sezone 2000-2001. Štiri moštva Triglav Živila, Olimpija, Probanka Leasing in Koper bodo odigrala med seboj srečanja po dvokrožnem sporedu. Kokra in Kamnik bosta pa odigrala le eno srečanje za peto mesto. Za presenečenje tega prvega kroga so poskrbeli vaterpolisti mariborske Probanke Leasing, ko so v Tivoliju odščipnili Olimpiji točko. Tako bo v nadaljevanju še bolj zanimivo, saj bo morda prav srečanje med Probanko Leasing in Olimpijo v Mariboru odločalo, kdo bo drugi in kdo tretji. Vodilni na lestvici Kranjki Triglav Živila je brez težav visoko premagal Koper, moštvo, ki ima najslabše pogoje za delo. V kranjskem bazenu smo videli dobro predstavo varovancev trenerja Ozrena Bonačiča. S kolektivno igro, v kateri je bilo veliko hitrega plavanja so brez večjih težav prihajali pred vrata Bojčiča in ga tudi premagovali. Še največ zadetkov je padlo v drugi četrtini kar osem, v tej pa so Koprčani tudi presegli zadetkov, kot so jih dali v ostalih treh četrtinah. Tudi tokrat so trgovci igrali brez svojega kapetana Krištofa Štomajerja, ki še čuti bolečine v ramenu. Razveseljivo je, da iz tekme v tekmo bolje igra Teo Galič, ki že kaže, da prihaja njegov čas. Je borec, ki gre do konca in ne preneha sredi dela. TRIGLAV ŽIVILA : KOPER 18:5 (4:1, 6:2, 3:1, 5:1); OLIMPIJA : PROBANKA LEASING 9:9 (2:0, 3:3, 1:6, 3:0). Trenutni vrstni red: 1. Triglav Živila 22, 2. Olimpija 15, 3. Probanka Leasing 15, 4. Koper 6. • Jože Marinček KEGLJANJE JUVANČIČ VLOŽIL KVIZKA Kranj, 6. februarja - 12. krog v l.A kegljaški ligi za moške je postregel z zelo razburljivim derbijem v Mariboru. Domači Konstruktorje z odličnim Francem Kirbišem (1011) računal na presenečenje, toda poškodovani Harry Steržaj ni mogel pomagati svojim sotekmovalcem in Kranjčani so osvojili obe točki. V prvem "polčasu" sta dvoboja v svojo korist rešila Mojmir Bortek (960) in Branko Bratina (943), v zadnjem delu pa je trener Albin Juvančič vložil še "kvizka" Borisa Benedika (1058), ki je s fenomenalnim čiščenjem na drugi stezi (126 kegljev) dokončno pokopal domače. Svoje je dodal še Damjan Hafnar (958). Ostala gorenjska predstavnika sta tokrat ostala praznih rok in se na lestvici pomaknila proti dnu. V Postojni so Jeseničani po zaslugi Jake Tomca (948) osvojili le častno točko in jih v nadaljevanju čaka krčevit boj za obstanek. V Kranju pa je bil domači LOG-Steinel že na pragu katastrofe proti Prosol-Stikingu iz Ljubljane, toda v zadnjem paru sta Brane Benedik (987) in Vane Oman (1004) le popravila slab vtis. Pri gostih je Boris Urbane (1095) postavil svoj osebni rekord in le za kegelj zaostal za posamičnim rekordom lige in osem kegljev za rekordom kegljišča. REZULTATI 12. krog: Konstruktor: ISKRAEMECO 2:6 (5665:5674), Proteus -LIV: Inter-Commece 7:1 (5680:5392), LOG- Steinel: Prosol-Stiking 2:6 (5550:5816), Rudar : Elektrarna Dravograd 5:3 (5547:5458), CM Celje: Dover Konjice 6:2 (5514:5340). Lestvica: 1. ISKRAEMECO (24 točk), 2. Prosol - Stiking (21 točk), 3. Konstruktor (16 točk),... 7. LOG-Steinel (8 točk),... 10. Inter - Commerce (6 točk). V 12. krogu l.A kegljaške lige za ženske so kegljavke Triglava zabeležile novo zmago. Na gostovanju v Gorici so proti istoimenski ekipi zaigrale rutinirano in v slogu velikih ekip, saj zmaga ni bila v nobenem trenutku vprašljiva. Tokrat je vrhunski rezultat dosegla Silva Fleischman (461) svoje pa je dodala še reprezentantka Silvana Belcijan (442). REZULTATI 12. krog - Gorica: Triglav: 3:5 (2491:2538), Adria Ankaramlzola: 3:5 (2390:2397), Miroteks:Gradnje IGEM: 6:2 (2641:2435), Kočevje : Prosol-Stiking: 1:7 (2430:2474), Postojnska jama : Brest: 2:6 (2444:2482). Triglavanke so na lestvici še vedno zanesljivo druge in so praktično že v Evropi, za tri točke zaostajajo za Miroteksom iz Celja in imajo že velikih 7 točk prednosti pred ekipo Gradnje IGEM iz Slovenj Gradca. • V.O. TENIS ir /•a 6. februarja - Komisija ? sPortno rekreacijo pri šport- ni svee zvezi Tržič jc pripravila čanost, na kateri so razglasi-!' ""ezultate delavskih športnih !j&r v letu 2000. Organizirali so 6 od 37 načrtovanih tekmovanj. Pozimi ni bilo prostih terminov za sankanje in smučarski tek, za tenis je bilo premalo prijav, občinskega prvenstva in TRI M lige v kegljanju pa niso izvedli zaradi zaprtega kegljišča. Vseeno so bila tekmovanja množična. Na njih so našteli 1121 udeležencev iz 27 organizacij, od tega 295 žensk in 826 moških. V točkovanju posameznikov so upoštevali 60 žensk in 250 moških. Kot je ocenil predsednik ŠZ Tržič Boris Tomazin, se premalo ljudi zaveda pomena rekreacije za zdravje. Delavske športne igre so dobra priložnost za zdrav način življenja, prijetno druženje in tudi zadovoljstvo ob športnih dosežkih. Pokale za najboljše ekipe in posameznike sta mu pomagala podeliti predsednik komisije za športno rekreacijo Žare Štrukelj in podžupan Tržiča Vinko Perne. In še rezultati! EKIPE: 1. Peko, 2. Društvo upokojencev, 3. Območna obrtna zbornica, 4. Kontakt P, 5. Petrol-bencin-ski servis, 6. Policijska postaja (vsi Tržič); ŽENSKE: 1. Olga Bencina (Peko), 2. Milena Dol-čič (Loka), Mari Rozman (GKZ sv. Katarina), Valerija Meglic (PS Mercator), 5. Marija Ravnik - Gaberc (GKZ Tržič); MOŠKI: 1. Ludvik Soklič (DU Tržič), 2. Lado Sedej (Peko), 3. Mirko Rozman (Kontakt P), 4. Aleš Rozman (ŠD Lom), 5. Jože Bohinc (OOZ Tržič); INVALIDI: Srečo Kos (Peko). • S. Saje HOKEJ "jižupan Tržiča Vinko Perne, je podelil pokale najboljšim šport-nae°m na delavskih igrah. PREMAGALI AVSTRIJCE Jesenice, 6. februarja - Slovenska članska hokejska reprezentanca je v pripravah na SP Divizije 1, ki bo aprila v Ljubljani, v dvorani Podmežakla na Jesenicah v soboto premagala Avstrijo s 3:2 (0:0, 1:1, 2:1), v nedeljo pa remizirala s Francijo 1:1 (0:1, 1:0, 0:0). Včeraj so se naši hokejisti še v drugo pomerili z galskimi petelini, tokrat v ljubljanskem Tivoliju. V sklopu priprav bo slovenska reprezentanca v petek in soboto igrala še z Italijani. • S.Š. POR ZIMSKI DRŽAVNI PRVAK Celje, 6. februarja - Po mesecu zimskih državnih prvenstev v mlajših kategorijah smo pretekli teden v Celju dobili še najuspešnejše v članski konkurenci. Za Gorenjec je bilo ponovno uspešno, saj je absolutni državni prvak postal Kranjčan Marko Por (Protcnex), ki je v finalu ugnal Blaža Trupeja. Uspeh je z uvrstitvijo v polfinale dopolnil še Triglavan Matjaž Pogačnik, dvojica Pogačnik / Omerzel pa je osvojila naslov državnih prvakov v dvojicah. Pri dekletih jc po pričakovanju zmagala Ljubljančanka Maja Matevžič tako med posameznicami kot tudi v dvojicah skupaj s Svetlo Božični k. Tokratno državno prvenstvo je bilo precej okrnjeno, saj med člani ni nastopila celotna Daviš cup ekipa, pri dekletih pa je naše najboljše zastopala le Maja Matevžič. Kljub temu so naslovi državnih prvakov edinstveni in Gorenjci smo z letošnjim izkupičkom lahko več kot zadovoljni. Zmage med posamezniki; sestri Alja (do 12 let) in Maša (do 16 let) Zec Peškirič, Matic Omerzel (do 18 let) ter Marko Por (člani) so dober pokazatelj, da se načrtno in učinkovito delo z mladimi na Gorenjskem že počasi obrestuje. • B. Mulej S AH RODMAN DVAKRAT Radovljica, 6. februarja - V okviru rednih štirinajstdnevnih turnirjev v pospešenem šahu po švicarskem sistemu ŠD SI M P Radovljica je 12. in 26. januarja zmagal Rodman (ŠD Jesenice). •S.Š. UTBBABNA &CIAVNICA VAŠA POŠTA Pisali ste nam: Taja Gorjan, Etna Demšar, Rebeka Reven, Nika Selak, Ajda Roje, Viktorija Mekiš, Mojca Vogrič, Sabina Bašelj, Andreja Demšar, Lucija Mrljak, Ana Čarman, Tina Pogačnik, Mateja Jenko, Sabina Bergant, Marjana Jugovec, Miha Matovič, Anja Pipan, Andraž Ramovš, Luka Plantarič, Nina Horvat, Maja Strasner, Jaka Demšar, Nina Košir, Monika Paurevič, Tjaša Martinšek, Jakob Bernik, Lara Fajfar, Gašper Pišlar, Sašo Guzelj, Urška Kožuh, Lea Cankar, Tjaša Pivk, Luka Dolžan, Petra Krmelj, Simona Marguč, Nika Selak, Jan Miklavč. Lenart Sušnik, Sašo Lelov, Tjaša Berčič, Sašo Hadžidaov, Petra Kožuh, Tjaša Zakotnik, Maja Oblak, Tanja Pavlin, Minela Smajulovlč, David Stegu, Petra Hribernik, Anja Bajt, Patrícia Rupar, Jan Vrabič, Karmen Štrem/elj, Maruša Kttstec, Anja Novak, Ana Florjančič, Almin Kiju nič, frena Gladek, Simona Miklavčič, Tina Cankar, Brigi-ta Košir, Sara Pustovrh, Gašper Rupnik. Na nagradni izlet, ki ga načrtujemo maja, vabimo Patrkio Rupar. JSAGRAJEISI SPiS Kdo sem pravzaprav ? Če bi imel na voljo samo dve besedi, s katerima bi se lahko opisal, bi izbral Žiga-san ali Ziga.com. Najbrž že veste, zakaj. Kot povprečen najstnik, verjetno ne bi mogel živeti brez računalnika. Razen tega pa se zanimam tudi za šport, zato treniram karate. Hodim v šesti razred, tako da tudi moja starost ni več skrivnost. Tudi šola mi ne diši prav preveč, čeprav so ocene kar pohvalne. Če pa bi radi izvedeli še kaj več, pridite k meni, pa bomo "kakšno rekli". • Žiga koselj, 6. b r. OŠ Žirovnica Moja prva \jube%en Spominjam se, kako se je rodila moja prva ljubezen. Poleti smo s teto odšli na morje. Drugi dan sva se s sestrično Klavdijo sprehajali po Ankaranu. Nekaj prikolic stran od naše so bili trije bratje: Grega, Matjaž in Matej. Meni je bil najbolj všeč Matjaž. Veliko smo se skupaj igrali. Nekega dne sem z njim prekolesarila ves Ankaran. Ko sva prišla nazaj, smo šli na bazen. Skaka/i smo po vodi, se škropili in tunkali. Z Matjažem sva bila ves čas drug ob drugem. Zvečer smo šli skupaj na ples. Komaj sem čakala. Izbrala sem kratko krilo in majčko brez rokavov. Na plesu sva se nekaj časa gledala, nato pa so zaigra/i pesem Rikija Martina. Matjaž me je povabil na ples in srce mi je začelo hitreje biti. Takrat sem spoznala, da sem se zaljubila. Povedal mi je, da sem mu všeč. Od tistega večera sva bila kar naprej skupaj. Teden na počitnicah je hitro mineval. Napočil je čas, ko sem morala domov. Pred odhodom sva šla še enkrat kolesarit. Ko sva se vrnila, smo odšli. Bilo mi je težko. Tako se spominjam svoje prve ljubezni. • Patrícia Rupar, 4. d r. OŠ Ivana Dolenca, Škofja Loka Sem Nino, ki rad jem čokolino. Moja sestra Sara najrajši čara. Moj stric Vili je kot telebajsek Lili. Moj bratranec Nik je kot zdravnik. • Nino Frelih, 2.b.r. OŠ Žiri Oh, ta zima Zima je letos zelo čudna. Namesto snežne odeje raste zelena trava. Povrh vsega pa pada dež. Vsi bi rajši v šolo hodili s smučmi kot pa s čolni. Ko sem se danes zjutraj zbudila, je od mojega snežaka ostal le še komaj pol metra velik steber. Pol snežaka mi je v nedeljo z zmagoslavnim skokom z drevesa uničil moj muci Piko-Mišo. V šoli ni večjega dolgčasa kot to, da pišemo in pišemo. Najbolj se veselim naslednjega tedna, ko gremo v šolo v naravi. Do takrat pa lep pozdrav vam in naši zimi - če sploh bo. • Eva Kalan, 4. r. PŠ Žabnica Drugošotci m obisku Nikinega očeta Franca in mamo Albino so obiskali kar vsi učenci 2. b razreda gorenje-vaške šole Ivana Tavčarja. Pravijo, da sta bila obiska vesela. Povabila sta k topli peči in "pocrkljala" s sladkarijami. O zadovoljstvu priča tudi fotografija, ki so nam jo poslali, o svojem atu Francu pa je nekaj povedala še njegova vnukinja Nika Selak. "Moj ata je Franc Selak. Pravijo mu tudi Kovačev Francelj, ker je bil njegov oče kovač. Ata je lani praznoval osemdeset let. Zabavo smo imeli Pr' Sedmič. Rodil se je v Todražu. V družini je bilo šestnajst otrok, on je bil deseti po vrsti. Ko je bil majhen, je pasel živino. V šolo je hodil v Gorenjo vas. Ko je odrastek je postal krojač. Nekaj let je šival po hišah. Včasih je bil tudi štirinajst dni pri kakšni družini, da je sešil vso obleko. Skoraj pri vsaki hiši so imeli šivalni stroj. Kasneje je šel v službo. Najprej je šival v Kranju, nato v Ljubljani in nazadnje v Škofji Loki. Takrat avtobusi niso pogosto vozili. Večkrat je šel na pot Poskusimo še mi kar s kolesom. Poročil se je z mamo Albino. Sezidala sta hišo, v kateri še danes živimo. Imata tri sinove in eden od njih je moj oči Izidor. Ata in mama sta zdrava in upam, da bosta še dolgo živela." DRUŽINSKI NASVETI Damjana Šmid (socialna pedagoginja) Ups, trmast otrok (3) "Družina pomeni, da drug z drugim delimo neprimernosti, nepopolnosti in čustva, a se imamo vseeno radi..." (B. Siegel) Naše obnašanje v konfliktnih situacijah (predvsem, ko se gre za naše otroke) je pogosto zelo čustveno obarvano in takrat je nevarnost, da s čustvi podremo tisti del, ki smo ga imeli zgrajenega iz dejstev in razuma. Čustva morajo biti življenju kot začimba, ne pa kot glavna jed. Kadar otroka popade trma in se svojim čustvom težko upremo, je najbolje, da jih usmerimo v drugačno obnašanje, da sprostimo pritisk. To pomeni, da namesto kričanja, jokanja in histeričnih izbruhov izberemo rajši vlogo zabavljača. Pri tem nam pomaga to, da je v nas nekaj igralskega talenta. Ugan-jajmo norčije, pojmo smešne pesmi, plešimo, karkoli nam pade na pamet. Tako bomo preusmerili otrokovo pozornost in se na koncu vsi nasmejali. Najbrž pa tega ne bomo počeli v trgovini, ampak v varnem zavetju svojega doma... takrat, ko bomo imeli viška energije... Če ima tudi otrok smisel za humor, potem lahko izkoristimo še igrico "ne smej se", kar pomeni, da ob izbruhu otroku rečemo, da lahko počne karkoli, samo ne sme dopustiti, da bi se smejal. Običajno se pri takšnem navodilu vsi želimo smejati in kar nekaj triletnikov ob tem pozabi na svojo trmo. Taktika s katero preusmerimo otrokovo pozornost je tudi sicer kar uspešna, sploh pri mlajših otrocih. Pa naj bo to igra, kuhanje, branje, karkoli, kar nam pomaga... Kadar čutimo, da je vzrok za trmo neka tako banalna stvar, da se nam ne zdi vredno zaradi nje prenašati otrokovega izbruha in grozi nevarnost, da nas bo otrok potegnit v svojo igro "zmagaš, zgubiš", takrat je bolje, da se umaknemo. S tem naredimo manj škode, kot če bi zgubljali energijo v dveurnem prepričevanju, zakaj tako ne more biti... Sicer je pa pri trmi tako kot pri vsej vzgoji - otrok mora vedeti, po kakšnih pravilih se igra v družini in kakšne so posledice nekega vedenja. Različni smo in postavljamo različna pravila, nekateri prenesejo več, drugi manj. Pri tem je važno, da gledamo tako otrokovo stran, kot svojo in da znamo vztrajati pri pomembnih stvareh, pri drugih pa tudi znati popuščati. Piškot ali sendvič ne bi smela stvar, zaradi katere imamo pokvarjen dan. Sploh pa se ne lotimo postavljanja pravil v trgovini ali na obisku pri prijateljih. To je slab teritorij za nas in dober za otroka, ki ima pred seboj občinstvo. Pravila nakupovanja morajo biti jasna še prej, preden stopimo v trgovino. Ko pride do metanja ob tla pred polico s sladkarijami, je prepozno. Takrat se lahko samo še odločimo, ali bo obveljala naša beseda ali otrokovo vpitje. Za karkoli se odločimo, važno je, da mi v to verjamemo (da ne popustimo zaradi drugih ljudi) in da ravnamo tako, da ni nihče prizadet. Sladko ali slan So jedi, ki jih lahko ponudimo sladke ali slane: slane kot prilogo mesnim jedem, solatam in podobno, posute s sladkorjem pa kot sladico. Posebno če so pri hiši otroci so takšne jedi hitra rešitev za njihove sladke želje. S skodelico kompota ali kozarcem dobrega naravnega soka je takšna jed zanje že lahko kompleten obrok. Skutni cmoki 400 g nemastne skute, 4 jajca, sol, 150 g bele moke, 2 do 3 I vrele slane vode; za sladko izvedbo potrebujemo še maslo, sladkor in cimet ter slivov kompot. Skuto damo na cedilo in jo pustimo stati čez noč, da se odcedi. Nato počasi primešamo jajca in sol. Presejemo moko in jo vmešamo v skutno zmes ter dobro pregnetemo. Če se testo lepi, dodamo še malo moke, nato pa iz testa s pomokanimi rokami oblikujemo cmoke, jih položimo v krop in kuhamo približno 20 minut do mehkega. Če bomo skutne cmoke uporabili za sladico, v ponvi segrejemo maslo in z njim prelijemo cmoke, jih potresemo z rjavim sladkorjem in cimetom, zraven pa ponudimo češpljev kompot. Zdrobovi ocvrtki 1 I mleka, 350 g pšeničnega zdroba, 60 g margarine ali masla, 4 jajca, sol, drobtine za oblikovanje, olje za c vre nje. Mleko zavremo, ga posolimo, pridamo margarino ali maslo in med mešanjem zakuhamo zdrob. Ko prevre, odstavimo in napol ohlajenemu enega za drugim primešamo jajca. Testo mora biti gladko. Desko potresemo z drobtina- Skutni cmoki s cimetom in češpljevim kompotom. mi, oblikujemo večji svaljek, ga razrežemo na rezine in z dlanjo povaljamo, da dobimo okrogle podolgovate svaljke. V vreli maščobi jih ocvremo. Takšni ocvrtki so odlični kot priloga k mesni omaki, lahko jih uporabimo kot samostojno jed k solati, posuti s sladkorjem bodo pa dobra sladica. Če se že prej odločimo za sladico, lahko malo sladkorja dodamo tudi testu. Krompirjevi cmoki s skuto 60 dag krompirja, 7 dag masla, 20 dag pret-lačene skute, 2 jajci, 25 dag ostre moke, sol. Krompir olupimo, narežemo, skuhamo i*1 pretlačimo. Še med vroč krompir (!) zamešam0 maslo, da krompir ne otrdi. Ohladimo, za' mešamo skuto, sol, jajci in moko. Oblikujemo cmoke ali žličnike in jih kuhamo 7 do 10 minut v večji posodi. S penovko jih poberemo na krožnik in postrežemo z golažem, lahko pa jib uporabimo tudi za sladico. Moramo prebrati V labirintu spolnih zlorab Založba Forma 7 je pravkar izdala knjigo dveh nemških avtorjev Mathiasa VVeis-sa in Ingrid Galle z naslovom V labirintu spolnih zlorab. Avtorja razčlenjujeta spolne zlorabe otrok z zornega kota žrtve, storilcev, staršev in okolice. Opisujeta grozljive izkušnje o nasilju človeka nad človekom, posebej nad otrokom. Posebna vrednost knjige je v tem, da pomaga spoznavati žrtve in storilce in posebej strategije slednjih, kajti storilci žrtev nikdar ne izbirajo naključno, ampak po temeljitem proučevanju otroka, ki ga praviloma izberejo, če je na neki način zaznamovan, kar je seveda še veliko hujše. ČE NISTE ZADOVOUNI S SEBOJ, NAS POKLIČITE ODVEČNIH KILOGRAMOV SE BOSTE REŠILI HITRO IN BREZ NAPORA! Za odločitev sem potrebovo/o leto dni, pravi 27-letna Meh. Vedela sem, da /e odstranjevati odvečne kilograme in obdržati vitko postavo zelo težko. Najprej sem se morala pozanimati, kakšne zdravstvene težave bom imela pri 90 kilogramih. Debelost sem kof mnoge ženske prvič preizkusila, ko sem bila noseča. Prvič sem se zredila za 29 in drugič za nekaj manj kot 17 kilogramov. Tako sem postala srečna mamica z dvema sinovoma, ampak tudi debela, kar jima je bilo z odraščanjem vse manj všeč. Imela sem velik razlog, ki je govoril proti debelosti, to je oblačenje. Obleke, ki mi je bila všeč, si nisem mogla kupiti, ker meni ustrezne velikosti ni bilo. tn nikakor nisem smela obleči hlač, ker se mi je vsa odvečna koža naložila od bokov navzdol. To je bil največji razlog za to, da sem se odločila za zelo uspešno metodo hujšanja BODY WRAPPING BODY WRAPPING JE METODA, KI DAJE PRAVE REZULTATE! POSKUSITE IN Si PktPMČAJTBl Hujšanje je enostavno in neutrudljivo, rezultati so vidni prav kmalu, brez mučnega odrekanja in brez zdravil. Učni JM%JLJ. Ul. Rudiji Papeža 5, 4000 Kranj tal.: 04/23 52 570 Ob paketu B.W. vam Studio Ksenija poklanja presenečenje BODY WRAPPINGJWHHT- 3.900.- sit SOLARIJ do 20 min. - 990.- sit V KOZMETIČNEM STUDIU KSENIJA vam z metodo BODY WRAPPING ponujajo naslednje rezultate: • bolj napeta in prožna koža • manjši obseg stegen • manjši obseg okrog bokov • manjši obseg okoli trebuha in pasu Vendar to i« ni vsel Posebna proteinska snov v kremi naredi kožo gladko in odstrani zanke celulitisa. Torej globinsko rešuje ta neprijetni problem kože. POTEM 24 kg manj POKLIČITE STUDIO KSENUA ŠE DANES IN PRESENEČENI BOSTE NAD REZULTATI. DARILO ZA VALENTINOVO FEBRUARJA EN OBISK HUJŠANJA BREZPLAČNO Diskretni šarm Balkana Branko Grims, i državni svetnik Minister Johann von Woellnerje v cfnzurirani knjigi prebral trditev: Gorje državi, katere voditelji so nesposobni!" Prepričan, da to leti nanJ> je jezen poklical dvornega cenzorja Cosmarja ter ga vprašal, wko je lahko dovolil objavo takšne klevete. Cosmar se je poklonil: "Ali ti bilo morda bolje tako: Blagor državi, katere voditelji so nesposobni!?" Najbolj smešen dogodek prejšnjega tedna je minil skoraj neopaženo. Pač ni bil na "liniji". V Beograd je z Velikim pompom odpotovala politič-n° podprta delegacija slovenske gospodarske zbornice. Njen cilj je bil uresničevanje strategije o ponovnem povezovanju s Srbijo. Srbi so slovenske izjave o nesebični pomoči zSodovinskim bratom vzeli dobesedno ter nemudoma prešli od besed k panjem. In so slovenski delegaciji Za začetek ukradli dva draga luksuzna audija. Naj se Slovenci že en-yat naučijo, kaj so to "srpska pos-la"(če jih še ni izučilo, da morajo v °e°gradu slovenska podjetja kupovati nove prostore za prodajalne v ul'ci, v kateri ležijo s strani srbskih °blasti oziroma državnih firm Prihvatizirane" nekdanje prodajalce teh istih slovenskih podjetij...). Je Pa bilo sporočilo iz Beograda sila p°učno za tistega, ki ga je hotel sHšati. Eden od vidnejših udeležen-^ srečanja je namreč ves navdušen izjavil, da je osnovna prednost tega srečanja, da so se sešli lsti ljudje kot nekoč in se že vsi poz-naJ°". Kaveljc pa je v tem, da so bile wnxalne vezi v največji meri pretrgane že vse od vzpona Miloševiča p/ed dobrimi dvanajstimi leti. Če je /2v° dokaz 'lahko bi rekli kar vsehS^° mnenJe ' da se je od • n držav v tranziciji najmanj fi: skoraj' nič) spremenilo v zad- Jem ducatu /t,t prav na najpo- ^enibnejših pozicijah v Srbiji in aveniji, ga je dobil. Da vladajoči pfav v teh državah ohranjajo najbolj jNwno izročilo klene balkanske po-Jfte, pa je bilo očitno še ob enem dogodku. Sredi tedna je na vladni Podlog državni zbor izglasoval "za-,0tl o preoblikovanju prostih carins-'b prodajaln na cestnih mejnih državami članicami 'r°p.ske skupnnosti, ki delujejo v ^iru Evropske unije, v mejne pro- prenodih tvr0 okvt Valne in o posebnih ukrepih nad-Zora teh prodajaln". Pompozni nas-°y bi sicer viada lahko mirno škratu* V Zakon 0 ukinitvi brezcarins- 'b prodajaln". Ampak to se ne sliši £č tako lepo... Že sprenevedanje ,rnovškovih ministrov o tem, kako odo cvetele rožice tem trgovinam in v njih zaposlenim po ukinitvi brezcarinskega statusa, je bilo odveč. Za pravi balkanski "šlag na kaficu" pa je poskrbela vlada, kije s svojo študijo (ki so jo kot vsako drugo neumnost oblastnikov plačali davkoplačevalci) dokazovala, da že sam obstoj brezcarinskih prodajaln "sploh ni v interesu slovenskega gospodarstva'^?). Po tej logiki bi tiste članice Evropske unije, ki ne samo ohranjajo obstoječe brezcarinske prodajalne, ampak celo odpirajo nove, to delale v lastno škodo. Dvom, da ministri res verjamejo v tisto, kar govorijo, je bil tokrat najbrž več kot upravičen. Bistvo vsega sprenevedanja je dejstvo, da je Slovenijo v to godljo povsem po nepotrebnem spravila vlada pod vodstvom g. Drnovška. Takratni zunanji minister g. Thaler je skupaj z g. Drnovškom nepremišljeno prevzel obveznost zaprtja brezcarinskih prodajaln še pred članstvom v Evropski zvezi. Morda sta oba res imela Jigo v žepu in mislila "bo že kako". Toda v Beogradu prekaljeni kadri so pozabili, da Evropa za tovrstne balkanizme nima prav nobenega razumevanja. Račune nesposobnih pogajalcev LDS bo krvavo plačalo slovensko gospodarstvo, ki bo v prihodnjem obdobju izgubilo neposredno več sto delovnih mest (posredno pa morda celo več kot deset tisoč, kot opozarjajo nekatere strokovne ocene) in ogromno denarja. Danes vijejo roke in kričijo, kako bodo "zavrnili diktat izkoriščeval-ske Evrope", natanko tisti, ki so pomagali za vse nastale škodljive posledice odgovorno LDS znova spraviti na oblast. Z Jelinčičem vred. Kako pristno balkansko! Da prikri-ješ lastno zgrešeno politiko, kažeš s prstom na "sovražno tujino". Morda pa se srbski Miloševičev in novi/stari slovenski "liberalni" model vladanja le ne razlikujeta toliko, kot bi Slovenci radi verjeli? Murphvjev zakon pravi, da bolj ko je prihodnost oddaljena, lepše izgleda. Na zadnjih volitvah je dobila največ glasov prav tista stranka, ki je za neprecenljivo gospodarsko škodo, ki jo bo povzročilo lahkomiselno obljubljeno zaprtje brezcarinskih prodajaln, najbolj in edina odgovorna. Da je to ista vladna stranka, ki je z nespoštovanjem sprejetih med narodnih obveznosti (kijih je sama povzročila!) v zadnjih mesecih povz ročila Sloveniji še zunanjepolitično škodo, je že odveč poudarjati. Ah, ta diskretni šarm Balkana... Blagor državi, ki ima nesposobne voditelje, je rekel g. Cosmar. Branko Grims je član SDS PREJELI SMO Otoček na Gorenjskem Otok sredi Blejskega jezera je velik po slavi, majhen po videzu. Za cerkev je prostora, za gostišče, za ovekovečeno stopnišče, za pristan za pletne, za nekaj drevja in ljudi, ki prihajajo in odhajajo. Zvon želja ponaša njegovo središčnost po jezeru, se širi po planjavah jezerske sklede, ne pridružujejo se mu zvonovi drugih cerkva, oni imajo svoj zven. Zvon cerkve sv. Andreja šteje četrtinke in cele ure pred i r-no v nespečne noči, zvon cerkve sv. Martina vabi v svoje hrame. Bled odzvanja od zvonov, od glasbe, s terase Park hotela in Toplic prihajajo zvoki ponarode-le glasbe, Gada/i in vsa blejska skleda se ponoči pretresa od ritmov tehna in ročka, glasba na pihala doda svoje na sejmih in prireditvah, Zdraviliški park ponudi svoje vite, topot konj na asfaltni cesti, vseprisoten hrup avtomobilov, traktorjev, mopedi rezko režejo v ušesa in v zrak, lajanje privezanih in v kletke zaprtih psov doda svoje, glasovi ljudi pridejo in odidejo. Vmes je tišina, globoka tišina, ki zaceli rahel sluh in posluh le do naslednjega napada. Neprestane menjave hrupa in tišine se je potrebno dodobra navaditi, da se človek lahko ozre naokoli, da stopi do jezera, vidi neslišnega laboda, pogleda grajsko steno, stavbe hotelov, ki so postavljeni vsak po svoje, ogledalo preteklih časov in arhitekturnih stilov. Vso to mešanico neskladja in posameznosti milijo visoka drevesa, hribčki, ki se stekajo v hribe in bočijo proti goram. Stopiš k Prešernovemu spomeniku, prvemu spomeniku na Slovenskem, temu pesniku, kije dal narodu svojo dušo, svoje življenje, svoje stihe. Preširnu piše na kamnu, poleg verzov, ki so v srcu in glavi vsakega Slovenca, povzpneš se naprej proti cerkvi, kjer Plečnikov spomenik opozarja, da človek vidi v obraz, Bog v srce, odločiš se lahko za pot na grad ali proti slaščičarni, ki je posladkala že nemalo ljudi. Neverjetno je, kako hitro jo najdejo Angleži s preciznim nosom po dobrem, to znamenito Šmonovo slaščičarno, ki je marsikomu dodala kakšen gram, saj se neustavljivo dobre slaščice kar valijo iz peči na pult in v usta. Okarina je tudi znana, znancu iz Holandije se je zdela kot restavracija v Indoneziji, dostojna je in primerna tudi za vegetarijance, ki poleg pic in zelenjavnih krožnikov v gostiščih nimajo kaj prida možnosti. Drugi bari oko- li tega dela Bleda so bolj za krepke domačine, Bogatin je diagnostični center, hotel Jelovica je pač hotel. Če zavijete proti Vintgarju z avtom, se peljete po ožini, ki avtomobile zaustavi na zmerno vožnjo, na kakšen zastoj, kar med mnogimi povzroči jezo, čeprav bi bili lahko veseli, saj so take zapreke edine, ki zaustavljajo hitre voznike. Potem pritisnejo na plin, Partizanska cesa je pravo bojišče, pešcu gre za preživetje. Vozniki, bodisi osebnih avtomobilom ali tovornjakov, avtobusov vse drvi po tej cesti, kot da bi jih obsedlo, kot da so v času vojne, kot da jih preganjajo. Nima zastonj cesta ime Partizanska, čeprav je nekdaj ta del imel ime Kot. Domačije so se postarale, kmetije dopolnile s kakšno obrtjo, stara vrtnarija propadla, stare ute in sked-nji mejijo sosede, drugim na ogled, sebi za ščit. Ta del seže na polja, na poti, ki peljejo do roba Save Dolinke, kjer so sprehodi še mirni, še samotni, kjer Stol še ponuja svoje prestolsko razkoje. Do kdaj? Na južni strani Bleda je drugačno vzdušje, hiše so bolj urejene, na cesti so hitrostne ovire, tam je topleje, milejše, tam vožnja s kolesom proti Kontnemu, Selu, Mlinu ponudi veličasten razgled na Triglav in Julijce, rahel veterc hladi dolino proti tej Savi, proti Bohinjki, do koder je samo en stežaj, lahko pa se ustaviš na Mlinem. Pri domačijah, ki so odprte gostom, ki pridejo od vsepovsod, da se spočijejo s pogledom na jezero, s sprehodi, se pogovorijo z gospodinjami v angleščini, da začutijo utrip domačnosti. Klet se je spremenila v družbeno sobo, kjer se pije in poje, veseli in zabava do jutra, pogleda za kakšno "flet-no", saj je to dobro za vid, tudi pleše se kljub letom. Blejec se ne vda kar tako, njegov prav je njegov, ne popusti, čeprav za šalo. Ali je bil star "pon k " vreden petnajst tisočakov ali ne, je bilo na tehtnici pogovora. "Kaj bo vreden petnajst tisoč, tak star, črviv, neporaben", je bilo zanikanje mojemu pritrjevanju, da je bil vreden vsaj dvajset tisočakov, tak star, lep, uporaben, če ga kdo uporabi in še antikviteten. Odrasel sin je pritrjeval meni, oče je trdil svojo, dokler ni rešila žena, da je bil vreden prav toliko, za kolikor je bil prodan. Še gostje so poslušali pomembnost pogovora, tako živo se je odvijal na tistem parobku pred hišo. Srečo sta imela gospodar in sin, ko sta hotela preizkusit tnov traktor v marcu, še malo spolz- ko je bilo, pa seje prevrnil, navzdol po bregu, dvakrat naokrog, malo ga je stisnilo, sinu zlomilo roko, traktor je šel po gobe, pa še nezavarovan je bil, ker žene, ki te stvari ureja, ni bilo doma. Štiri jabolka se bočijo nad vhodnimi vrati, visoka ocena, na hiši na parobku na Mlinem. "Ne hodiš plavat v jezero," se začudijo, "kakšen Blejec pa se". Še je rodoljubje, v tej krajih, še čutiš tisto pripadnost jezeru, krajem, le delo na kmetijah jim prinaša tako skop odmerek, da je odločitev bolj v prid turizmu. Kdor je pametno začel, ima neprestano poln penzion, tudi v času izven sezone. Pomembna je lokacija, do tja ne sme segati hrup avtomobilov. Delo vseh, vse družine, pozno v noč. Ko vidiš goste, ki se vračajo na Bled, veš, da ne zastonj, vendar le tja, od koder jih ne preganjajo vsiljivi glasovi. Srečaš dekle iz Anglije, kije na počitnicah s starši, pa išče cerkev, kjer je maša, srečaš Primorca, ki gleda sadje, ga ocenjuje po svojih izkušnjah, na poti na Rčitno srečaš Italijana, ki pravi Čitno, s katerim se ne moreš sporazumeti zaradi jezika, ne gre ne nemško, ne angleško, le s tistimi par mojimi besedami se sporazumeš, kam hoče, kam noče, kdaj je "basta, signora", ko ne pride do Rčitnega, ko mu je tik pred ciljem dovolj, pred rahlim klančkom, kamor privede prelepa gozdna pot, kjer se pogledu odpre planina z ličnimi stanovi, potmi, ki vodijo še naprej proti Pokljuki, proti Galetov-cu, ali samo na kak obronek, kjer je razgled na blejski kot kot na dlani. Ko kot ptica počiješ visoko, vonjaš vonjave trav in zelišč, gobe se skrivajo naprej med drevesi, poti so se zarasle v tridesetih letih, zapoješ si, kje so tiste stezice, k' so včasih bile, pa prideš do ljudi, ki ti ponudijo čas, si izmenjaš nekaj spoznanj in greš nazaj počais navzdol v lahnem popoldnevu. Ni vedno rahlo, včasih je ostro, včasih zgodaj poleti je ostrina neba kot opomin večnosti, gore kot nemi stražarji, sonce kot ogenj. Da se spomniš, da je lepota začasna, da ni zastonj, da vse stvarstvo dehti z njo, jo ohranja, da ne pozabiš človeka, da si del vsega. Da je vsaka umazanija naše delo, da presežke plačamo, da je stekla lisica opomin, da so klopi opozorilo, da smo prepleteni z vsem. Daleč ostaja otoček, ko se vzpneš na Pokljuko, še dlje. ko greš naprej proti Draškemu vrhu, kjer se odpre Triglavsko kraljestvo, Velo polje spodaj samo slutiš, pa te preženejo oblaki, če si pozen. Sredi poldneva so radi oblaki, pravi planinci grejo v gore zjutraj. Kako drugačen je Triglav z druge strani, z doline Vrat. Ko se vzpenjaš po Sovatni, ti je ves čas ob strani, za teboj, kot ogromen ptič z razprtimi perutmi. Spet drugačen je z Mišelj vrha, bolj strog in vzvišen, ta Trgvov, to naš simbol vzpenjanja. Z Vrbanovih špic je ves svet pod teboj, le zadaj je višji Triglav. Okoli tega najvišjega vrha se vijejo najine poti zadnja leta, že dvajset let nisva bila na njem, le okoli njega. Ogledujeva ga z vseh strani, božajo ga najini pogledi, le najine roke se dotikajo drugih sten, kamnov, klinov. Razumem, zakaj Aborigini ne hodijo na svoj Ročk Aers. Boli ga, pravijo. Na Robeh, tam nad Pogačnikovim domom se spustiš v tišino skalnih mogočnikov, Križa, Stenar-ja, Razorja, Gamsovca, pozabiš, ali greš še naprej ali nazaj, samo en svet skladja kamnin, zelenja, jezerc se ovija okoli tebe, seže vate, če pustiš, če vse zapustiš, vse misli, vse predstave. "Kaj imate v sebi, Slovenci, da vas žene v ta gorski svet, da pozabite, na moči, na leta?" se sprašuje nekdo, ki ga ne žene tja gor. Pa vendar nismo le Slovenci na tem. Na Prisanku nas je bilo vse polno, med Čehi, Avstrijci smo bili samo štirje Slovenci. Planik je tudi še dovolj, na bolj samotnih krajih, kozorog straži Vrbanove špice, gamsi pa so skoraj udomačeni. Le poti so postale krušljive, zelo krhke, postaralo se je to pogorje. Zelena pobočja hribov tudi vabijo, Stol, Kepa, Vrtača, Begunjščica. Bolj za zimske in pomladne čase. Babji zob, brez njegovega obraza bi Bledu nekaj manjkalo. Pustite roki, da vam sledi po silhueti Pokljuke, pa boste začutili njen vzgib. Potem ne boste hlastali po gobah, potem boste odnesli par jurčkov, pojedli nekaj borovnic in se modrih ust vrnili na Bled. Morda boste zašli še k jezercu za Grimščami, ali na Kuhovni-co, ali na Talež, povsod se bo otoček na jezeru oglašal v srcu z mislijo na Živo, na Bogomilo, na Črtomira, na človeško življenje, ki je dalo pečat tem krajem. Pozabili boste na hrup. našli boste kakšen miren kotiček, morda boste ostali kak deževen dan, do trenutka, ko se drevje, hribški izvijejo iz meglice, da boste mislili, da se je začelo stvarjenje sveta. Le grad bo pričal o preteklosti človeških rokov, ki dajo pečat krajini. Po prstih bi morali hoditi okoli jezera, si šepetaje podajati besede, da bi slišali zvon z jezerskega dna, petje ptic s hribov, šepet vetra z gora in tišino pod nebom. M. Guzelj Piše: Miha Naglic 267 Prešeren po Mahniču Sodba ni težka. Preširen je ljuboval pred ča-som, brez pravega namena, brez zakona, zatorej ljubezen njegova protinaravna, pregrešna. In ker je ta ljubezen v pesmih njegovih vpodobljena v najlepši čarobni obliki, rečemo lahko: Preširen n°-m v zlati umeteljno izdelani posodi podaje s}rup pregrešne strasti. Oblika je tako dovršena ln čarobna, da ušesu doni kakor nebeška har-m°nija, se polasti čutov, vname kri in omami duha: zatoraj mislilo se je nekdaj, kdor hoče bra-tl Preširna, bodi trezen, um njegov imej v oblasti domišljijo, bodi že skušen, prileten, ki pozna živ-Jenje in ljubezen pravo in pregrešno v vseh nje-nlh posledicah. Mladina pa neskušena, vroče krvi, bujne neukrotne domišljije, lahkoverna, Pusti Preširna, da omamljena od njegove zapelji-Ve Ure se ti ne vname v srci ogenj strasti, ktera Pred časom popari in spodje tvoje duševne in te-**le moči in te spravi v zgodnji grob. Toda nam Je Po tem takem morda namen Preširna v pekel °bsoditi? Nikakor ne. Preširen je bil ubog nes-r?cen človek, v kterem je divja strast zmogla nad razuniom in ga podjarmila, bil je torej eden tis-Jb, kakoršnih večkrat med grešnimi ljudmi na-^Jamo. Zatoraj pa ga nikakor nočemo obsodi- marveč pomilujemo ga in prosimo: Bodi mu I °* milostljiv. Pomilujemo ga temveč, vide, kako xvqjo res nenavadno pesniško nadarjenost, ka-A», e ,še noben Slovenec ni imel, večkrat zlora-J!in se valjal v blatu poltosti in pregrešne Ijubez- - v'de, kako je svoje darove v najlepšem cvetu Po ljudjeh gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon moške starosti zapravil in pogreznil se v prerani grob. Velik nam je Preširen ... občudovanja vreden pa še mnogo veči bi bil, naj bi bil čistega mišljenja in naj bi ne bil te velikosti omadeževal s pregrešno strastjo. Zatoraj pa še enkrat rečem: Pomilujemo ga - Bog mu odpusti! (Upanje imamo, da mu je Bog milostljiv; ker malo pred smrtjo je svoje zmote spoznal in obžaloval, naj tudi brez-verni liberalci to tajijo, kolikor hočejo.) Toda vse drugače je nesrečnega pesnika strast zagovarjati in celo načelno poveličevati. In kaj takega, trdim, predrzni/ se je Stritar v omenjenem predgovoru k Preširnovim poezijam..." Tako je Prešernovo ljubezensko poezijo označil Anton Mahnič (/850-1920), duhovnik, škof pisatelj in katoliški kulturni filozof. Tako je razmišljal še leta 1884, ko je v Slovencu izhajal njegov podlistek Dvanajst večerov, s podnaslovom Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. V njih je med drugim opredelil svoje stališče do tedanjega meščanskega vrednotenja Prešerna, ki ga je Hinko Smrekar, Strunam, ilustracija, 1940 že 1866 vzpostavil Josip Stritar v uvodnem eseju k svoji novi izdaji Poezij. Ko je profesor France Koblar sto let pozneje urejal Stritarjeva Zbrana dela, je Mahničevo kritiko, ki je bila tudi neuradno stališče tedanje Cerkve, označil kot povsem zgrešeno. "Izhajajoč iz sholastičnega nauka 0 lepoti je Mahnič pri presoji umetnosti postavil na prvo mesto idejo in samo idejo ter jo strogo ločil od oblike. Vrednost vsake ideje je tehtal po tem, koliko se ujema s krščanskimi resnicami in krščansko nravnostjo. Tako je stopil na stran slovenskih moralistov, ki so hvalil Prešernovo pesniško obliko, odklanjali pa njegovo vsebino. Ko je prezrl trojno bolečino, domovinsko, družbeno in osebno, ki jo je Stritar postavil kot nerazdružno celoto Poezij, ter videl samo ljubezen, je po najkrajši poti prišel do obsodbe Prešernove pesniške vsebine, češ: Prešernova ljubezen ni čista, nravna, marveč je grešna in pohujšljiva. S tem je po svoji strani omajal idejne osnove Stritarjeve razprave in podrl njegovo poveličevanje Prešerna..." Danes sta obe razlagi Prešerna, Stritarjeva in Mahničeva, preseženi. Razlika je v tem, da se prva še vedno bere in upošteva, druga pa je zgolj literarni kuriozum. Mahnič je bil pozneje na Krku dober in še danes spoštovani škof, na slovenski kulturni sceni pa velja za enega največjih mračnjakov. Njegov je le eden od mnogih primerov, ki pričajo, kam zanese teologe, kadar s svojimi ek.sk/u-zivnimi meri/i presojajo tudi druge in ne le verske razsežnosti življenja. Tudi za njih velja. Le čevlje sodi naj kopitar. KRONIKA ureja: Helena Jelovcan NESREČE Plaz odnesel alpinista Tržič - 35-letni Janko Meglic in 28-lctni Slavko Rožič iz Tržiča, oba alpinista in gorska reševalca, sta se v četrtek zjutraj podala v Tamar, da bi preplezala 700-metrsko grapo med Travnikom in Šitami. Med prečenjem grebena Sit proti Malemu Kotu, Travniku in Tamarju sta nehote sprožila plaz, ki ju je zajel. Slavko Rožič se je ustavil po nekaj metrih, medtem ko je so-plezalca Janka Meglica odneslo čez 60-metrski skalni previs. Obležal je hudo ranjen. Rožič je pohitel v Trento in poklical na pomoč bovške policiste. Nekaj po peti uri popoldne sta bila pilota helikopterja Slovenske vojske z zdravnikom in bovškim gorskim reševalcem pri ranjenem alpinistu, že pred šesto uro pa so ga prevzeli jeseniški zdravniki. Z Jesenic so Meglica prepeljali v ljubljanski Klinični center ter ga operirali. Smučar v deskarja Kranjska Gora - 17-letni Kamničan Matjaž O. se je v četrtek, 1. februarja, s smučmi pognal od zgornje postaje štirisedežnice Dolenčev rut navzdol. Ko je pripeljal v bližino zgornje izstopne postaje Preseka II, ni opazil 22-letnega deskarja Mateja M. iz Kranjske Gore, ki se je proti vlečnici pripeljal nekoliko diagonalno. Matjaž O. je zadel Mateja M. v golen desne noge. Prvi je ranjencu pomagal dežurni reševalec na smučišču, od tam so ga z motornimi sanmi pripeljali v reševalno sobo RTC Žičnice, nato pa z reševalnim avtom v jeseniško bolnišnico. Krepko pod kapo Naklo - V petek zjutraj so policisti v Naklem obravnavali prometno nesrečo z gmotno škodo, v kateri so bila udeležena tri vozila. Ugotovili so, daje nesrečo povzročil Stane K., kije trčil v avto pred seboj, tega pa je pognalo še v enega pred njim. Policisti so Staneta K. preizkusili z elektronskim alkotestom, ki je pokazal 3,33 grama alkohola na kilogram krvi. Staneta K. bodo predlagali v postopek pri sodniku za prekrške zaradi neprilagojene hitrosti in vožnje pod vplivom alkohola. Popoldne istega dne pa so policisti med obravnavo prometne nesreče na Rupi pri Kranju zalotili še enega voznika, ki ga je imel krepko pod kapo. Marjan Z. je s terencem zapeljal s ceste in trčil v ograjo, alkotest pa je pokazal 3,82 grama alkohola. Zastoj štirisedežnice Poldrugo uro viseli nad smučiščem Kranjska Gora - V nedeljo, 4. februarja, ob 22.24 je dežurni policist v kranjskem operativno-komunikacijskem centru zvedel, da je obstala štirisedežnica Dolenčev rut na kranjskogorskem smučišču. Ustavila seje ob 21.15 zaradi tehnične napake na sicer novi napravi znamke doppllmayer, ko je odpovedal primarni pogon na elektromagnet. Ob 22.42 jc obratovodja RTC Žičnice Kranjska Gora Peter K. štirisedežnico toliko popravil, daje smučarje varno pripeljala na izstopno postajo, od koder so se spustili do izteka smučišča. Na štirisedežnici je poldrugo uro tičalo 46 smučarjev, ki so bili po rešitvi močno premraženi, ranjen pa ni bil nihče. Gorelo v hišah Jesenice - Na stanovanjski hiši v Benedičičevi ulici je v soboto ob 9.20 zagorelo ostrešje. Ogenj je uničil približno tretjino enega dela dvokapne strehe, dimnik in del fasade. Požar, ki naj bi nastal zaradi vžiga saj, so pogasili jeseniški poklicni gasilci. Škode je za približno milijon tolarjev. Kranj - V soboto, nekaj po osmi uri zjutraj, pa je zagorelo v zapuščeni stanovanjski hiši v Vodopivčevi ulici v Kranju. 26-letni Aleš Č. iz Tržiča je v njej prenočeval. Ko je prišel, je zakuril v krušni peči. Zaradi dotrajanosti peči in dimnika se je najprej vžgala peč, nato pa še saje v dimniku, zaradi česar seje na podstrehi močno kadilo. Ogenj, ki ni povzročil posebne škode, so pogasili kranjski poklicni gasilci. • H, J. Tudi pešci odgovorni za lastno varnost v prometu Letos že dva mrtva Medtem ko lanska statistika prometnih nesreč izničuje pravilo, da so pešci ena najbolj izpostavljenih skupin udeležencev v prometu, pa se v dobrem mesecu dni tega leta spet potrjuje. Kranj, 6. februarja - Letos sta med žrtvami prometnih nesreč na Gorenjskem namreč že dva pešca, eden je bil v prometni nesreči huje ranjen, eden pa lažje. In to suhi zimi, brez snega, navkljub! Prometni inšpektor iz Policijske uprave Kranj Tone Hribar pravi, da so v policiji prav januarja pa tudi ta mesec pešcem namenili posebno pozornost. Januarja so policisti zaradi prekrškov obravnavali 65 pešcev, med njimi štirinajst mladoletnih, ki so jih prijavili sodniku za prekrške oziroma jih denarno kaznovali. "Pešci najpogosteje kršijo pravila, ogrožajo sebe in druge v prometu z nepravilno hojo in prečkanjem cest, še vse prevečkrat pa so na neosvetljenih cestah za voznike tudi premalo opazni," pojasnjuje Tone Hribar. Na cestah in ulicah, kjer ni javne razsvetljave, morajo pešci ponoči oziroma ob manjši vidljivosti imeti pri sebi bodisi prižgano baterijo z belo svetlobo ali od-sevnik. Seveda pa policisti v teh zimskih mesecih niso nadzorovali le pešcev. Voznikom so merili zlasti hitrost. Prehitrih je bilo 945, med njimi več kot 300 na cestah v naseljih. Kaznovanih je bilo tudi 207 tujcev. V policiji načrtujejo nekatere preventivne akcije, namenjene varnosti pešcev, tudi v tem mesecu. V mislih imajo zlasti šolarje in starejše ljudi. Med zimskimi počitnicami bodo na najbolj kritičnih odsekih še pogosteje kot sicer merili hitrost vozil, po počitnicah pa ponovili akcijo Varno na poti v šolo in domov. • H. J. Po slabih dveh letih na Gorenjskem spet primer stekline Stekel pes napadel deklico Grožnja smrtne bolezni je kot strela z jasnega pred dnevi udarila na kmetiji v Žirovskem Vrhu, kjer je potepuški pes mešanec napadel tri leta in pol staro hčerko Franca Andreuzzija. Kranj, 6. februarja - Deklico so v antirabični ambulanti Zavoda za zdravstveno varstvo v Kranju cepili proti steklini, kasneje tudi gospodarja, njegovo mamo in brata. Na pregled v virološki odsek veterinarske fakultete v Ljubljani so odpeljali tudi hišnega psa, mački in perutnino, veterinarja pa sta cepila vse govedo v hlevu kmetije IV Podgozdniku. Pregled napadalnega mešanca, ki očitno nima lastnika, je potrdil sum, da je bil okužen s steklino. Bolezen, za katero še vedno Slovenije. Lani so jo najprej ne poznajo zdravila, je po dokaj dolgem zatišju znova odprla vprašanje, kako je s steklino na Gorenjskem. Referentka v enoti za nalezljive bolezni Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj Silva Čadež je povedala, da skoraj dve leti na Gorenjskem ni bilo primera okužene živali, ne domače, ne divje. Očitno se je bolezen po cepljenju lisic umaknila, se potuhnila, zdaj pa se vrača iz južnejših predelov zasledili v Črnomlju, kasneje na Dolenjskem, Primorskem, Notranjskem, novembra že v Zasavju in celo na Dravskem polju. V Sloveniji so lani odkrili steklino pri 103 pregledanih živalih, največ, kar 94, pri lisicah, razen teh pa še pri srnjadi, jazbecih, psih in mačkih ter pri divji svinji. Na Gorenjskem so lani pregledali 66 živali, ki bi utegnile biti okužene s steklino. Med njimi je bilo 38 lisic, devet srnjadi, devet kun, trije jazbeci, pet psov, pet mačkov, dva ovna ter po en voluhar in jež. Večino (24) teh živali so v virološkem odseku veterinarske fakultete pregledali pred koncem leta. "V zavodovi antirabični ambulanti smo lani obravnavali 218 ljudi, ki so jih k nam poslali zdravniki zaradi stikov z morda okuženimi živalmi. Cepili smo jih 29, od teh 24 zato, ker živali, ki so jih napadle, niso bile poznane," pravi Silva Čadež. Lastniki domačih živali očitno pozabljajo, da morajo imeti pse in mačke zaprte doma, med sprehodi pa na vrvici. V primeru, ko se ve, čigav je pes, ki ne- koga ugrizne, cepljenje proti steklini praviloma ni potrebi^ Psa mora gospodar voditi ni preglede k veterinarju. Najkasneje v desetih dneh je jasno, al' je okužen ali ne. Če ni, potem tudi človeka, ki gaje ugriznil, m potrebno cepiti. Precej bolj problematični pa so štirinožci brez gospodarjev, potepuški psi in mačke, na kate* re lastniki ne pazijo ali pa ji" celo odpeljejo od doma in z3' pustijo same, prestrašene, lač' ne, ko se jih naveličajo. Kot pravi Silva Čadež, je tv*" ganje tudi pri živalih, ki ugriZ' nejo in jih nato gospodarjiv strahu pred morebitnim1 tožbami in kaznimi na tiho "pospravijo". • H. Jelovčan AL I Ukradena devetnajstica in clio Kranj - V noči s 1. na 2. februarje izginil osebni avto R 19 kovinsko sive barve, registrske oznake KR 73-46A. V isti noči je neznanec ukradel tudi R clio kovinske svetlo modre barve, z registrsko tablico KR 49-25P. Pretepač v trgovini Celi svet Radovljica - Policisti so v soboto v trgovini Celi svet v Radovljici obravnavali precej neobičajen primer. Okrog pol enajstih dopoldne je prišel v trgovino neznan moški. Po nakupuje pri blagajni s koluta vzel vrečko. Blagajničarka mu jo je zaračunala, zaradi česar se je kupec močno razburil, blago vrnil in zahteval denar nazaj. Blagajničarka mu ga ni hotela dati, s tem pa sije "za- služila" udarec s plastično košaro po glavi. Kupec je poskuša' sam vzeti denar iz blagajne, ki pa jo je trgovka zaklenila. Odrini' jo je, da je padla ob pult in jo začel vleči za lase. Ko je opazil, 9 je uspela priklicati policijo, je hotel oditi, nakano pa mu je poskušala preprečiti druga stranka. Pretepač jo je prijel za roko in jo zvil, da je spustila kljuko vrat. nato pa jo s komolcem udaril v prsi, da je padla po tleh, sam Pa odhitel ven. Stranka je iskala zdravniško pomoč v zdravstvenem domu, kjer so ugotovili, da ima pretrgano mišico nad dlanjo ^ palcem. Gre za hudo telesno poškodbo. Kamenjal štiri avtomobile Jesenice - Neznanec je med 2. in 3. februarjem v ograjene^ parkirišču podjetja Integral na Kidričevi cesti poškodoval Snj osebna vozila. Hodil je po nasipu železniške proge nad prodaja'' no z rabljenimi avtomobili in nanje metal kamenje. Napravil je Za najmanj 280.000 tolarjev škode. • H. J. Načelnik OKC Kranj Zdenko Guzzi vnovič o zadevi Hudobivnik 1 Hudobivniku niso bile kršene nobene pravice "Če zaideš v poslovne težave, tega ne moreš početi v nedogled na škodo drugih. Prav tako stečaj ne more biti opravičilo za ta dejanja," poudarja Guzzi. mi. Že ob prvi objavi je policija imela v rokah prijave treh oškodovancev v višini tri mili- Kranj - Na trditve predsednice Helsinškega monitorja Slo venije Neve Miklavčič Predan, češ da so bile naklanskemu podjetniku Štefanu Hudobivniku, osumljenemu storitve vrste poslovnih goljufu', kršene človekove pravice, se je odzval načelnik OKC Kranj Zdenko Guzzi. Zatrdil je, da Hudobivniku nikakor niso bile kršene pravice, policija pa se je pri svojem delu v celoti držala zakonov. Policija je javnost o zadevi Hudobivnik obvestila trikrat, v vseh treh objavah pa je upora- bila zgolj inicialke oziroma ime Štefan H. Tako ne drži trditev Miklavčič-Predanove, da je policija v javnost dala celo ime, kar so povzeli tudi mediji. Po Guzzijevih besedah v nobenem od primerov, ki jih obravnava policija, v javnost ne dajo polnih imen osumljencev, izogibajo pa se tudi vseh ostalih konkretnih podatkov. Polno ime osumljenca pa se je v javnosti pojavilo po novinarski konferenci sindikata trgovine, ki je obelodanil Hu-dobivnikovo ime in njegovo ravnanje s štirideset zaposleni- jone tolarjev, po pozivu policije v medijih, naj se javijo še ostali oškodovanci, pa se je vsul plaz. Do danes je tako policija prejela kar 78 prijav oškodovancev v skupni vrednosti več kot 40 milijonov tolarjev. "Večina oškodovancev se je javila po objavi poziva v medijih. Tovrstno pozivanje javnosti je možno po zakonu o kazenskem postopku, imamo tudi možnost objave fotografije osumljenca, za kar pa se v tem primeru nismo odločili,'' razla-ga Guzzi. "Če zaideš v poslovne težave, tega ne moreš početi, v nedogled na škodo drugih-Prav tako stečaj ne more biti opravičilo za ta dejanja," poudarja Guzzi. Vsekakor se Hudobivnik zdaj svobodno giblje lahko pa odhaja tudi v tujino-In če se je Helsinški monitor Slovenije zavzel za človekove pravice Štefana Hudobivnika. pa je pozabil tako na pravice oškodovancev kot tudi štiridesetih zaposlenih in njihovih družin, ki so ostali brez vsega na cesti. • U. P. Lani več dela tudi za tržiške gorske reševalce Pomoč planincem, padalcem, smučarjem Pomagali so 17 ponesrečencem v gorah, kjer sta dva umrla, eden pa je poškodbam podlegel pozneje. Retnje pri Tržiču, 6. februarja - Povečanje reševalnih akcij je bilo značilno za vso Gorsko reševalno službo Slovenije, je povedal Dušan Polajnar reševalcem iz Tržiča. Pri njih so imeli veliko dela tudi z reševanjem padalcev in smučarjev. Zato se v G RS zavzemajo za sprejem dopolnjene doktrine reševanja. Postaja GRS Tržič je lani ure- v gorah, kjer sta dve osebi izgu- sničila vse pomembnejše naloge. Tega ne bi dosegli brez aktivnosti vseh članov, je v poročilu ocenil načelnik Matija Perko. Žal sta se od njih poslovila Tomaž Kavar in Marjan Salberger; prvi se je ponesrečil med odpravo na Mustagh Ati, drugi pa je umrl po hudi bolezni. Ker sta se med 13 zaslužnih članov uvrstila Janez Grohar in Janez Kavar, imajo sedaj 26 aktivnih reševalcev in 7 pripravnikov. Z reševanjem ponesrečencev so imeli lani več dela kot prejšnja leta. Na pomoč so jih poklicali dvajsetkrat, v polovici akcij pa so potrebovali helikopter. Opravili so 18 reševanj, eno poizvedovanje in eno iskanje. Pomagali so 17 ponesrečencem bili življenje, eden pa je umrl pozneje. Med poškodovanci je bilo kar osem smučarjev. Po trikrat so reševali na Zelenici in v Storžiču, sedemkrat pa na Kriški gori. Tam so med ponesrečenci tudi jadralni padalci. Razen na domačem terenu so člani njihove postaje pomagali v reševalnih akcijah drugod v naših gorah. Za požrtvovalno delo pri reševanju in dejavnostih podkomisij se je Tržičanom zahvalil načelnik Gorske reševalne službe Slovenije Dušan Polajnar. Povedal je, da so lani imeli skupno 255 reševalnih akcij, kar je za 30 odstotkov več kot leto prej. Ker med ponesrečenci v gorah niso več le planinci in alpinisti, so dali vladi v spre- jem dopolnjeno doktrino reševanja; le-ta naj bi pomagala urediti financiranje njihove službe. Prizadevali si bodo za zamenjavo izrabljene opreme, nadaljevati pa nameravajo tudi z dežurstvi na Brniku v poletni sezoni. Tržiški reševalci so lani veliko ur žrtvovali za redno usposabljanje, razne vaje in spoznavanje z novo opremo. Za nove pripravnike so kupili lavinske žolne; te naprave naj bi zame- njali za vse člane. Skrbeli so n urejenost skladišča opreme ir obnove v koči na Siji. Vseefl, so našli čas za samostojne tuf5 v gore, udeležbo na tekmovajj' jih in pomoč pri izvedbi razn^ prireditev. Pozabili niso niti " vzgojno delo z mladimi. Vse 1 bodo počeli tudi letos. Ob te^ načrtujejo še preizkus znaflj za minerje snežnih plazov, vaj v reševanju z žičnice in obfld| I dveh pristajališč za helikopter' pri planinskih kočah. • S. Sal ; Torek, 6. februarja 2001 VEČ KOT ČASOPIS, DEŽURNI NOVINAR 25. STRAN • GORENJSKI GLAS Godlarji proslavili desetletnico Vsako leto izvirna pustna povorka Na svečanosti v petek so med drugim razvili prapor, župan občine Šenčur Franc Kern pa se jim je zahvalil za delo in za izvirno predstavljanje občine. Šenčur, 5. februarja - S slovesnim razvitjem prapora in Podelitvijo priznanj za delo in sponzorstvo so člani društva Godlarji v Šenčurju minuli konec tedna proslavili desetletnico delovanja. Ob tej priložnosti se jim je za delo in izvirno predstavljanje občine Šenčur, ko vsako leto pripravijo tradicionalno Çustno povorko, zahvalil in jim čestital tudi župan občine Šenčur Franc Kern. 5'a,ii in ustanovitelji Društva podlarji štejejo začetek delovanja ,eto, ko so se prvič predstavili s Povorko tudi v Kranju. To je bilo Pred desetimi leti. Takrat je bilo °krog 30 čl anov, ki so pripravili Pustno povorko. Danes je na sezamu društva okrog 80 članov, Pravi predsednik Milan Sušnik. fotem ko so na začetku bili nekako Povezani z gasilci, so se 1996. eta osamosvojili. Takrat so dobi-11 ludi svoj žiro račun. Pustne povorke so še vedno os-n°vna dejavnost društva, čeprav v$ako leto pripravijo poleti tudi Veselico, da si z njo malo popravijo svoj žiro račun. Pred nedavnim s° dobili zemljišče, na katerem "ameravajo postaviti brunarico Za sestanke. Načrtujejo pa tudi Prireditev Divjo ohcet, ki jo nameravajo pripraviti po starem iz- Priznanja za enajstletno delo v društvu so dobili Ivan Jenko, Ivan Lanišek, Andrej Repntk, Jože Belchar, Franc Rabič, Alojz lielehar in Rudi Komu-rka. Kip godlarja pa so oh desetletnici podelili Kovinski galanteriji Cepin, Mizarstvu Sitar, Orodjarstvu Vidmar in Antenskim napravam Lukež, trgovini Pilar, Gostilni PrJož, Rudiju Komurki, Radiu Kranj, Gorenjskemu glasu in županu Francu Kernu. Kipec godlarja je dobil tudi predsednik društva Milan Sušnik. Podelili so priznanja ustanovnim članom, srebrne in zlate plakete in kipce godlarja. ročilu iz tega dela Gorenjske. Sicer pa bi radi s pustno povorko poleg domačega kraja in Kranja gostovali morda še kje. Tudi letos pa se jim bodo pri pripravi povor- ke pridružili dornačini z vozovi iz Voklega, H rastja, Prebačevega in Podboršta. "Pustno povorko začnemo pripravljati kmalu po prireditvi. Na prvem sestanku pregledamo potek in predvsem zabeležimo napake. Potem pa celo leto beležimo dogajanja in ocenjujemo njihov prikaz v povorki. Redne priprave se začnejo potem novembra, ko imamo občasna in po novem letu redna srečanja. Takrat začnemo tudi pripravljati posamezne vozove. Tudi letos je tako in na povorki, ki bo 24. februarja v Kranju, 25. februarja pa v Šenčurju, bo več kot 20 voz," je po proslavi, ko so ob 10-letnici podelili priznanja in kipce godlarjev ter razvili prapor, povedal Milan Sušnik, ki je že šesto leto predsednik Društva godlarjev Šenčur. • A. Žalar Smučarski skoki na Gori pri Komendi Če ni snega, ga naredijo Prizadevne člane gorjanskega skakalnega komiteja v občini Komenda tudi tako muhasta zima, kot je letos, ne more presenetiti. p"ra M Komendi, 5. februarja cel m k°Je ze kazalo, da bodo %J° n;i Gori pri Komendi člani , akalneg« komiteja letos "poškilili" pred muhasto in toplo *'rno, so prizadevni prireditelji ^dicionalnih smučarskih sko-*°v to nedeljo pripravili tradicio-na'no prireditev. Na skakalnici z letnim snegom seje tokrat pomerilo okrog 45 tekmovalcev. p°znana prireditev je privabila Pfecej takšnih tekmovalcev ozi-.0rna skakalcev iz različnih kra-iv> ki niso verjeli, da jim bo v v.0ri pri Komendi uspelo pripra-. 'u sneg. Pa so bili potem nema-° Presenečeni, saj je bila 20- etrska skakalnica z umetnim snegom zares vzorno in varno pripravljena. Tudi letos so člani komiteja postavili šotor, poskrbeli za okrepčila, glasbo in tako minulo nedeljo dobre volje pod skakalnico na Gori ni manjkalo. Kar kakšnih tisoč ali celo več ljubiteljev poznane tradicionalne, predvsem zabavne pa tudi tekmovalno športne prireditve se je zbralo. Nazadnje so podelili priznanja, prehodni pokal in vsem tekmovalcem tudi praktične nagrade. Med številnimi, ki so letošnjo prireditev podprli in prispevali nagrade, je bil tudi Gorenjski glas. Med obiskovalci in gledalci zanimivih skokov v pomladni zimi pa so bili poleg domačinov s Križa, Komende, Most in drugih krajev tudi župan občine Komenda Tomaž Drolec, podžupan Mirko Kepic, direktor občine uprave Slavko Poglajen, svetniki in drugi. • A. Žalar AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA februarja 2001 pripravlja Andrej Žalar s sodelavci Obzorje z nami Kd< Ansambel Obzorje rjbzo ne ^ozna danes ansambla Sam n l Pon"slim, sem se Pren npkako Prvič srečal z njim pred skoraj desetir i mi leti. Takrat je imel ansambel svoj praznični koncert v Železnikih. Bilo je lepo, svečano ob an-samblovi desetletnici. Potem pa smo jih povabili, da se nam pridružijo tudi na nekaterih srečanjih, ki jih je Gorenjski glas prirejal po Gorenjskem. Tako je ansambel Obzorje ob Ble-gošu, ki je bil že takrat nekako ansambel Gorenjskega glasa, postal naš redni spremljevalec. Nastopi, lahko bi jim rekli tudi turneje po Gorenjskem, ko je bil ansambel Obzorje z nami, so se kar vrstili. In potem je prišla tista velika obletnica Gorenjskega glasa - zlati jubilej, 50 let. Jože Burnikje napisal praznično skladbo, ansambel Obzorje pa jo je predstavil na slovesnosti v Kranju. To je bilo pred dobrimi tremi leti. Od takrat smo z ansamblom Obzorje, in še z nekaterimi, kot so recimo Blegoš, Kifelčarji, Jevšek, Kranjski muzikanti..., redno skupaj na prireditvah Naj, Naj, Naj z Gorenjskim glasom, na prireditvah Veselo v pomlad, Veselo v novo leto in drugih. Več razlogov je, da smo se odločili, da ansambel Obzorje, kije pred časom že bil gost v rubriki Glasbeniki meseca, ponovno uvrstimo vanjo. Čeprav smo načrtovali njegovo predstavitev ob zaključku nekaterih snemanj, smo bili pred nedavnim prijetno presenečeni. Ansambel seje s skladbo Jožeta Burnika, na besedilo Franca Ankersta uvrstil s polko na festival Polka, valček, ki bo konec marca. To in skladba Dolina besniška, ki bo nedvomno še posebej poudarila letošnji jubilej -10. gorenjsko prvenstvo harmonikarjev v Besnici, ki bo od 8. do 10. junija (glavni medijski sponzor tako kot na vseh dosedanjih, bo takrat tudi na jubilejni 10. prireditvi Gorenjski glas) sta botrovala, da smo se odločili in ansambel uvrstili že zdaj v našo rubriko. Torej! Ansambel Obzorje se je uvrstil na Festival, polka valček s polko Rokovnjač Dimež (poznan iz Besnice) Jožeta Burnika in na besedilo Franca Ankersta. S skladbo Dolina besniška bo obeležil tudi jubilejno 10. harmonikarsko prireditev še posebej 9. junija, ko bo v Besnici tudi festival narodno zabavne glasbe in ansamblov. In nenazadnje bo ansambel letos praznoval 20-letnico. GLASBENIKI MESECA - KUPON Morda veste ime in priimek vodje ansambla Obzorje in pevke v ansamblu? Ime in priimek: Naslov: Pošta: Kupon, nalepljen na dopisnico, pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC • Osem, d.o.o.. Spodnja Slivnica 107, 1290 Grosuplje, tel.: (01) 786 09 31 Vprašanje: Napišite ime blagovne znamke njihovih paštet ali narezkov? Nagrada : karton narezkov Premium • Športna trgovina Pink Panter, tel.: (01) 537 43 90 Vprašanje: Napišite v katerih treh krajih se nahajajo njihove trgovine? Nagrada: smučarske rokavice Odgovore pošljite do sobote, 10. februarja 2001 1NTR LOGATEC, p.p. 99, 1370 Logatec, za oddajo "99 minut...* p.p. 99, 1370 Logatec. Nagrajenca /. dne 21. januarja 2001: • Halo P1ZZA GRIČA, Vrhnika: Andreja Jurjcvcič. Verd 196, 1360 Vrhnika • Roletarstvo Darko Uršič s.p., Logatec: Marija Primožič. Trebija 52, 4224 Gorenja vas Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije po tel. 01 750 9 360. Spremljate nas lahko: Notranjski radio 107.1 & 91.1 MHz. Pokličite (01) 754 1 632 ob nedeljah med 20.21 in 22.00 uro, ter preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujejo - Šerif -Večerna Zarja - Črni gad - Jutranja Zarja VASA PESEM Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddajo po tel.: 01/452-10-35 ali 430-16-35 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče Štula 23, p.p. 4863, 1210 Ljubljana - Šentvid PREDLOGI TEGA TEDNA 5.2.2001 Zmagovalni pesmi Jaz grem s tabo - Društvo mrtvih prejšnega tedna: pesnikov t- Vrtiljak želja - Babilon & Alfi Nipič - Le prijatelji Katrinas 2. Kje si doma - Le zabavo sem iskala - Mirjam Nz - viže 1. Slovensko dekle - Igor in zlati zvoki 2. Slovencem po svetu - ans. Sicer 3. Poročni šopek - Štajerski objem VAŠA PESEM ^GLASUJEM ZA Popevko:__ Narodnozabavno vižo: Ime in priimek: Naslov: Posta: GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE ZLATI ZU0KI Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče. Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, d.o.o., p.p. 46. 1410 ZAGORJE. NAGRADE PREJMEJO: - JANEZ DEŽMAN, V Dobje 9 - Ribno, 4260 Bled - MARTA BORDON, C. I. Istrske brigade 14, 6276 Pobegi - REGINA SOBOŠAN, Dolga vas 37, 9220 Lendava Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. KUPON št. 6 1. MLADE FRAJLE - Moja mala sreča 2. Ans. šlBOVNIKI - Lepi stari časi 3. SLOVENSKI ZVOKI - Smeh klarineta 4. Ans. VESELI REVI RČAN I - Poročni ples 5. Ans. Tineta STARETA - Solze so tekle (nov predlog) HALO-HALO, GLASOV KAŽIPOT HALO • HALO GORENJSKI GLAS TEL: 04/201-42-00 NaroČilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka In četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman, tel: 04/53-15-249 Šenčur: 251-1H-S7 METEOR, d.o.o. Stara c. 1, Cerklje Trst 8.2., Lidl 20.2., Madžarske topolice in pustovanje od 22. do 25.2., Lenti 3.3., Palmanova - tovarna čokolade 3.4. H O KO - kombi prevozi Tel.: 04/5963-876 Tel.: 04/5957-757 Razprodaja Muenchen, Lenti 17.2. Tel.: 252-62-10, 041/ 660-658 Vzemite si čas za pravočasno rezervacijo sedežev: Lenti vsak čet. in sob.; Trst 1. in 3. sred.; Udine (Alpe-Adria) 2. sreda, Palmanova 4. sreda, Celovec 1. in 3. torek v mesecu. Ostali prevozi po dogovoru! GSM: 041/734-140 Rekreacijsko drsanje v Ledeni dvorani BLED tel.: 04/ 574 16 12, 574 25 13 Drsališče obratuje vsako soboto od 16.30 do 18.00 ure,vsako nedeljo od 10.00 do 11.30. ure in od 16.30. do 18.00 ure. Vstopnice: odrasli 600 SIT, otroci (do 14 let) 400 SIT. Letna karta 5.000 SIT (otroci) in 8 000 (odrasli). Rekreacijsko drsanje HAlJi TIVOLI tel: 01/431-51-55 Drsališče obratuje ob torkih in petkih od 20.30 do 22. ure, ob sredah in četrtkih od 20. do 21.30 ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 11.30 in 14. do 15.30 ure. Vstopnice: odrasli 700 sit, sobota in nedelja 750 sit, otroci (do 10 let) 500 sit. ■m Rekreacijsko drsanje GORENJSKI SEJEM tel.: 202-16-34 BORZA ZNANJA Podrobnejše informacije o učnih ponudbah so vam na voljo: ■ na telefonski številki 01/42-66-197 ■ KOŽ, enota DlilAVSKA KNJIŽNICA na Tivolski c. 30, p.p. 370, 1000 Ljubljana - ali pa nam pošljejo e-mail na naslov: ljuhljana@horzaznanja. ms s.edus.si STUDIO tango prof. META KONSTANTIN, s.p. ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 253 SPREJEMNI IZPIT ŠOIj\ ZA OBLIKOVANJE Drsališče obratuje vse sobote, nedelje in praznike od 15.30 od 17.00 ure. Vstopnice: otroci nad 7 let in odrasli 600,00 SIT, otroci do 7 let 300 sit; Sezonska vstopnica 2000/01 je 12.000 SIT. Ponudbe iz poslovnega sveta: - Znanje praktičnega računovodstva in knjigovodstva za mala podjetja -Finančne informacije o borznem posredovanju, finančnih naložbah, delnicah in certifikatih -Pomoč pri marketinških raziskavah, izdelovanju tržnih strategij in razvijanju odnosov z javnostjo - Znanje poslovne komunikacije in marketing analize Veseli bomo vaših raznoraznih ponudb znanj in skušali vam bomo pomagati pri vaših povpraševanjih. Storitve ljubljanske Borze znanja so vam na voljo na tel. št. (01)42 66 197 ali osebno v Delavski knjižnici na Tivolski c. 30, vsak delavnik od 9. do 15. ure, ob sredah do 17. ure. Vabimo vas tudi, da obiščete našo spletno stran www-borzaznanja.mss.edus.si ali nam pošljete pisemce ljubljana@borzaznanja.mss.edus.si Vpis v plesne tečaje s pričetkom v FEBRUARJU IN MARCU. Vsak PON. in SREDO in PETEK od 18. do 19. ure v Gasilskem domu v Britofu pri Kranju. Tel.: 041/820 485., i kar m Co d.n.o . Tuga Vtdmarja 4 TEČAJI TUJIH JEZIKOV za odrasle, dijake, učence, tel.: 04/ 51-50 590 Se želite vpisati na Srednjo šolo za oblikovanje? Vpisujemo na pripravo za sprejemne izpite. Pokličite takoj! Sprejeli bomo samo 5 udeležencev! Izobraževalni center Freising Škofja Loka, 04/51-55-880 GLASOV KAŽIPOT ■tfiïïTfíffi EJ Ob kulturnem prazniku ŠKOFJA LOKA - Ob 8. februarju -slovenskem kulturnem prazniku bodo v Škofji Loki potekale naslednje prireditve: jutri, v sredo, 7. februarja, se bo ob 18. uri v večnamenski dvorani OŠ Ivana Groharja začela osrednja prireditev ob 8. februarju - slovenskem kulturnem prazniku v Škofji Loki: v petek, 9. februarja, bodo na Mestnem trgu od 18. do 19. ure potekali spremljevalni nastopi k otvoritveni slovesnosti. Nastopili bodo: Folklorna skupina Škofja Loka, Tamburaška skupina Bisernice Reteče - Gorenja vas, lajnar Zdravko Debeljak in Franc Košir - havajska kitara; od 18.30 do 19. ure bo na prireditvenem prostoru pred Upravno enoto škofja Loka zabava z DJ Zokijem, ob 18.45 uri se bo začel sprevod ekip držav udeleženk 26. Pokala Loka, na katerem bodo sodelovali: Mestni pihalni orkester Škofja Loka, Rov-tarji, učenci nosilci napisnih tabel, zastav in bakel. Ob 19. uri se bo na prostoru pred Upravno enoto Škofja Loka začela otvoritvena slovesnost, sledili bodo pozdravni govori in nastopi ansambla Obzorje, Jana Plestenjaka, rap skupine Klemen Klemen, plesne in spremljevalne skupine Saše Kovačič in učencev - tekmovalcev v tujih jezikih OŠ Ivana Groharja; ob 16. uri se bo pri spomeniku za Kamnitnikom začela slovesnost v spomin šestdesetim ustreljenim talcem.; v soboto, 10. februarja, se bo ob 9.30 uri na smučišču Stari vrh ali Soriška planina začel slalom, ob 18.30 uri bo v poslovnem centru Arnol razglasitev rezultatov prvega dne smučarskega tekmovanja za 26. Pokal Loka; v nedeljo, 11. februarja, se bo ob 9.30 uri na smučišču Stari vrh ali Soriška planina začel veleslalom, ob 13. uri pa bo razglasitev rezultatov drugega smučarskega tekmovanja za 26. Pokal Loka s podelitvijo Pokala Loka najboljši ekipi: v nedeljo, 25. februarja, se bo v Kulturnem domu Kulturnega društva Janko Kermelj Reteče - Gorenja vas v Retečah začela predstavitev zbornika Kronika Župnije Reteče. GORENJA VAS - V Poljanah bo prireditev z nasJovom Pokton prazniku jutri, v sredo, 7. februarja, in sicer ob 18. uri pred Kos-movo domačijo in ob 18.30 uri v Kulturnem domu Poljane. Po proslavi bo ogled razstave Naših 30 let v gostilni Na Vidmu Na Sovodnju bo proslava v počastitev kulturnega praznika v četrtek, 8. februarja, ob 15. uri v kulturni dvorani Sovodenj. KRANJ - Društvo upokojencev Kranj v počastitev slovenskega kulturnega praznika prireja dramski prikaz Prešernovo slovo. Napisal ga je dr. Zdravko Kaltnekar, ki bo odigral tudi glavno vlogo. Nastopili bodo še: Francka Mavsar, Baldo Bizjak, Marjan Prinčič in pevci Osnovne šole Pre-doslje. Za glasbeno spremljavo bo poskrbela Nada Kranjčan, režiser pa je Lojze Domanjko. Prireditev bo danes, v torek, 6. februarja, ob 17. uri v dvoranici v 1. nadstropju na sedežu Društva upokojencev Kranj na Tomšičevi 4. OREHEK PRI KRANJU - Osnovna šola Orehek vabi jutri, v sredo, 7. februarja, ob 18. uri starše in druge krajane na prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Nastopili bodo učenci dramske skupine in šolski pevski zbor. ŠENČUR - KUD Oktet Voglje prireja v četrtek, 8. februarja, ob 19. uri v Domu krajanov Šenčur občinsko proslavo ob kulturnem prazniku. Nastopajo bratje in sestre Šter, Mešani pevski zbor KUD Valentin Kokalj Visoko, recitatorji Visokega, KUD Trboje z instrumentalisti, Kapljica ljubezni in Oktet Voglje. CERKLJE - Kulturno društvo Davorin Jenko Cerklje organizira v četrtek, 8. februarja, ob slovenskem kulturnem prazniku ob 19. uri Večer pesmi in poezije. Na prireditvi v dvorani Kulturnega doma v Cerkljah bodo nastopili Cerkveni mešani mladinski pevski zbor Cerklje, Ženski pevski zbor Osnovne šole Davorin Jenko Cerklje, Beti Vreček, Igo Sire, sopranistka Marta Močnik, violinistka Barbara Snedec, na klavirju pa Damijana Božič - Močnik. ADERGAS - Kulturno-umetniško društvo Adergas vabi ob slovenskem kulturnem prazniku v četrtek, 8. februarja, po sveti maši ob 19. uri na Večer poezije z razstavo Pesnikova podoba. V dvorani v Aderga-su bodo nastopili mladinski pevski zbor, vokalna skupina Divja roža, recitatorji in dramski igralci. Schlosser Lauker (Nemčija) in Venčeslava Špragerja (Nemčija/Slovenija). Torkov večer Radovljica - V okviru Torkovih večerov, ki potekajo v Knjižnici A. T. Linharta, se bo danes, v torek, ob 19.30 uri začela prireditev z naslovom Prešeren prevajalec in Prešeren, preveden v angleščino. Izvedli jo bodo člani Linhartovega odra, ki bodo predstavili Franceta Prešerna kot mojstrskega prevajalca Burgerjeve Lenore in velikega pesnika Sonetnega venca, tokrat izvedenega v slovenščini in angleščini. Gostuje radijski in televizijski voditelj Janez Dolinar, režirala pa je Alenka Bole Vrabec. Lutkovna igrica Bohinjska Bistrica - V knjižnici v Bohinjski Bistrici si otroci, stari vsaj 3 leta, jutri, v sredo, ob 17. uri lahko ogledajo lutkovno igrico Rdeča Kapica. Gostuje lutkar Boštjan Sever iz Kranja. Pustovanje v Metuljčku Škofja Loka - V soboto, 24. februarja, Društvo invalidov Škofja Loka vabi na veselo pustovanje v restavracijo Metuljček, ki se bo začelo ob 18. uri. Za dobro voljo bo poskrbel Duo Sava. Maske so zaželene. Prijavite se v pisarni društva, tel.: 512 29 70, 512 17 30 V spomin talcem Škofja Loka - V petek, 9. februarja, se bo ob 16. uri pri spomeniku za Kamnitnikom začela slovesnost v spomin petdesetim ustreljenim talcem, ki so jih za Kamnitnikom ustrelili Nemci 9. februarja 1944. Na slovesnost vabita Občina Škofja Loka in Območno združenje borcev in udeležencev NOB Škofja Loka. S spominske slovesnosti bodo delegacije vence odnesle tudi k spominskem obeležju k Vešterskemu mlinu, ki so ga Nemci 8. februarja 1944 zažgali, v požaru pa so umrli štirje partizani. BREZJE - Kulturno društvo Brezje vabi na prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Prireditev se bo jutri, v sredo, 7. februarja, začela ob 19. uri v Domu krajanov na Brezjah. Nastopila bosta šolska folklorna skupina in tambu-raški orkester, lepote Avstralije pa bo predstavil p. Darko Žnidaršič. MOJSTRANA - Društvo upokojencev Dovje - Mojstrana prireja proslavo za kulturni praznik, ki bo jutri, v sredo, 7. februarja, ob 16. uri. Pozdravnemu govoru bo sledil nastop pevk društva, recitacije, predstavitev literarnih del LIKUS-a, kot vedno pa bo nastopila tudi gospa Danica Butinar s svojimi citrami. Valentinov semenj Kranj - Turistično društvo Kranj organizira v soboto, 10. februarja prireditev Valentinov semenj. Prireditev bo potekala na Glavnem trgu pred vodnjakom od 9. do 13. ure. Predstavili se bodo izdelovalci domače in umetne obrti. Prodajali bodo umetnine, ki nastajajo pod njihovimi rokami in sovpadajo s praznikom Valentinovo. Predstavitev znamke Poljane - Pošta Slovenije, Občina Gorenja vas - Poljane in Osnovna šola Poljane vabijo jutri, v sredo, 7. februarja, ob 17. uri v Osnovno šolo Poljane na slovesno predstavitev priložnostne poštne znamke, posvečene Ivanu Tavčarju. Pozdravnima govoroma župana občine Gorenja vas -Poljane Jožeta Bogataja in ravnateljice OŠ Poljane Ivanke Oblak bo sledil kulturni program, nato predstavitev poštne znamke Marije Ribič, generalne direktorice Pošte Slovenija, nato pa bo sledila pogostitev. Prešernov tek Kranj - Turistično društvo Kranj organizira v četrtek, 8. februarja, 18. tradicionalni Prešernov tek od Kranja do Vrbe. Prireditev se bo ob 9. uri začela v Prešernovem gaju, kjer bo krajši kulturni program in polaganje venca. Ob 12.30 uri naj bi udeleženci pritekli v Vrbo, kjer bodo položili venec in prisostvovali krajšemu kulturnemu programu. Literarni večer Kamnik - V petek, 9 februarja, se bo ob 19. uri v Galeriji Veronika v Kamniku začel literarni večer z naslovom Jezik kamna. Predstavljena bo poezija avtorjev Ge rt ruda Pohod na Vogel Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi v soboto, 10. februarja, vse ljubitelje zimskih pohodov na Vogel. Izhodišče pohoda bo Ribčev Laz - hotel Bellevue. Tura je primerna za vse pohodnike, čas pohoda je 5 ur. Poleg zimske opreme vodniki priporočajo pohodne palice ter gamaše. Prijave in informacije v prostorih društva in po tel.: 04 531 55 44 v sredo in četrtek, od 18. do 19.30 ure. Pot dr. Klementa Juga Kranj - Društvo upokojencev Kranj - po-hodniška sekcija organizira pohod do Doberdoba in sicer 15. februarja z odhodom ob 6. uri izpred Hotela Creina. Pot boste začeli v Doberdobu, nadaljevali mimo Doberdobskih jezer, skozi Jamlje in Štivan in se morda povzpeli na Grmado. Celotna pot poteka po Krasu, po bojiščih prve svetovne vojne in ob meji. Predviden čas hoje je od 4 do 5 ur. Prijavite se v pisarni društva. Pohod na Stol Jesenice - Športna zveza Jesenice bo letos ponovno pripravila zimski spominski pohod na Stol, tokrat že 36. Pohod bo v soboto, 24. februarja, start pa bo med 6. in 9. uro s križišča pri Elektro Žirovnici v Mostah. Tam bo štartna pisarna, v kateri se boste prijavili, plačali štartnino ter prejeli kontrolno razglednico in kupončke za čaj. Prva kontrolna točka bo pri Valvasorjevem domu, do koder je 2 do 3 ure hoje. Tam bodo lahko pohod končali tisti, ki ne bodo dovolj pripravljeni za pohod na vrh Stola. Ostali bodo v primeru, da bo Gorska reševalna služba ocenila, da so razmere za vzpon na vrh ustrezne, skupaj z gorskimi reševalci, ki bodo skrbeli za varnost dobro opremljenih pohodnikov, krenili po poti proti grebenu Stola, do Prešernove koče na malem Stolu in naprej na vrh 2236 m visokega najvišjega vrha Karavank. Športna zveza Jesenice vabi tako posameznike kot tudi planinska društva, da se pohoda udeležijo, za dodatne informacije pa jih lahko pokličete po tel.: 04/586-3364. Po poti kulturne dediščine Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica vabi pohodnike ob slovenskem kulturnem prazniku na 6. tradicionalni pohod po poti kulturne dediščine od Most preko Vrbe do Rodin. Obiskali boste arheološke in kul-tumo-zgodovinske spomenike na tej poti. Zbor bo ob 9. uri pred stavbo Elektro Žirovnica v Mostah (odcep v Moste in Žirovnico iz magistralne ceste Kranj - Jesenice). Zmerne - lahke hoje s postanki bo okoli 4 do 5 ur. Potrebna je primerna pohodna oprema. Na Dovško babo Javornik, Koroška Bela - Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela organizira izler na Dovško babo v četrtek, 8. februarja. Možnost udeležbe je peš, s sankami ali s smučmi. Prevoz bo organiziran s kombi-jem in lastnimi avtomobili. Zborno mesto je pred Turistom ob 8. uri. Prijave sprejema Igom Šom do srede, 7. februarja, po tel.: 587 44 06. Po Loški planinski poti Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi v soboto, 10. februarja, na pohod po Loški planinski poti. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred Hotela Creina do Suhega Dola. Hoje bo za približno 5 ur. Prijave sprejemajo v pisarni PD Kranj, Koroška cesta 27, tel.: 20 25 184. Pohod po Gorenjskem Žirovnica - Planinsko-pohodna sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi svoje člane in druge prijatelje narave na pohod po lepi Gorenjski. Smer pohoda je Križna gora. Pohod bo v torek, 6. februarja. Odhod posebnega avtobusa bo ob 8. uri -od Žirovnice do Rodin s postanki na vseh postajališčih. Zmerne hoje bo za 4 ure. Pohod je primeren za vse pohodnike. Potrebna je vremenu pnmema pohodna oprema in planinske palice. Prijave sprejema Tončka Lipnik po tel.: 580-21-00. Pustovanje na Ptuju Kranj - AMD Kranj vabi na izlet v soboto, 24. februarja, na Ptuj. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred društvene stavbe na Koroški 53 d. Na Ptuju bo v viski kleti de-gustacija vin, kosilo in zabava pa bosta na turistični kmetiji Ozmec v Podgorcih. Do 15. februarja se prijavite v društveni pisarni. Na Janče Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj vabi svoje člane in nečlane na Janče v Zasavskem hribovju. Odhod posebnega avtobusa bo v četrtek, 8. februarja, ob 7. uri izpred hotela Creina. Turo boste začeli v Senožeti. Skupne hoje, srednje težke, bo za slabih 6 ur. Za vsak primer imejte v nahrbtnikih nekaj hrane in pijače, sicer pa se boste ustavili v koči. S seboj vzemite tudi pohodne palice. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni društva do jutri, srede, 7. februarja, do 10. ure. Ogled SP v biatlonu Kranj - Društvo upokojencev Kranj - sekcija za zimske športe organizira ogled 37. svetovnega prvenstva v biatlonu, ki se od 3. do 11. februarja odvijal na Rudnem polju na Pokljuki. Organizirani izlet bo v petek, 9. februarja, ko bo na sporedu skupi"5" start - moški in ženske. Prijavite se društveni pisarni do jutri, srede, 7, febru* ja oz. do zasedbe mest v avtobus1* Udeleženci dobijo brezplačno vstopna malico in čaj. Predavanja ^ Prasvetloba za vse ljudi po prerokinji - učiteljici današnjega časa Kranj - Kako razviti Prasvetlobo, mogočno zdravilno moč v sebi, ki prežah dušo in seva v človeka? Kaj je oHJ očiščevanja? Kako napraviti korak h Ki* tušu v življenje? Odgovore lahko dobW nedeljo, 11. februarja, ob 10. uri v Khislstein na Tomšičevi 44 v Kranju. Vsi* je prost. Ob 100-letnici Gimnazije Kranj Kranj - Praznovanje 100-letnice 1. matu1 na Gimnaziji Kranj spremlja pester izttf prireditev. Februarja bodo ob sre< potekala srečanja z znanimi Slovenci, n«*' danjimi dijaki šole. Jutri, v sredo, 7. feW1' arja, se bo ob 17. uri v konferenčni dvor3'' na Gimnaziji začelo predavanje ministra | pravosodje Ivana Bizjaka. Več prave hrane za ma^ osreoporoze Kranj - Društvo za osteoporozo Kranj ^ na predavanje z naslovom Več prave hrai* za manj osteoporoze. Predavala bo gosP1 Nataša Kranjc in sicer jutri, v sredo, 7. $ ruarja, ob 19.30 uri v prostorih župniš# Šenčurju. O osteoporozi Radovljica - Krajevna organizacija Rde# ga križa Radovljica organizira predaval gospe Ksenije Šimnovec, dr. med. o& teoporozi in bolečinah v križu. Predava^ bo v ponedeljek, 12. februarja, ob 17. & Knjižnici A. T Linharta v Radovljici. O alpinistični šoli Tržič - Planinsko društvo Tržič vabi na (f davanje z diapozitivi o poteku Alpinistih šole. Pogovor o smislu in na^* gorniškega izobraževanja bo alpinistični > štruktor In gorski vodnik Jane/ prir"1 popestril z diapozitivi. Predavanje ^ danes, v torek, 6. februarja, ob 19> un Glasbeni šoli Tržič Zgodnja diagnoza bolez^ krvnih žil Ljubljana - Jutn, v sredo, 7. februarja,c 17. uri v dvorani Krke na Dunajski 66 Ljubljani prireja Društvo za zdravje src3_ ožilja Slovenije predavanje z naslova Zgodnja diagnoza bolezni krvnih žil. ^ davala bo prim. asist. dr. Bojana Žvan," med. Vstopnine ni! Prehrana in srce Kranj - Gorenjska podružnica Društva; zdravje srca in ožilja vabi na strokovno davanje dr. Jožice Tine Sentočnik, spec* istke interne medicine, o zdravi prehran' xJ^S EW GOSTILNA i ~^T^ RESTAVRACIJA "Pri Jožo™" Begunje [> GALERIJA Glasbene prireditve so ob 20. uri. Valentinov ples s "ČUKI" Veselo pustovanje - sobota - 24. 2. 2001 hibimi ansambel "JOŽOVC* torek-27. 2. 2001 ^I^SSJ,; INFORMACIJE IN REZERVACIJE NA ŠT.: 04/5307-030. 0 Prešernovo gledališče Kranj Glavni trg 6, 4000 Kranj BLAGAJNA GLEDALIŠČA je odprta ob delavnikih od 10. do 12. ure ob sobotah od 9. do 10.30 ure in uro pred začetkom predstav TELEFON:04/2022681 SPLETNA STRAN: www.pgk-gledalisce.sl MO Kranj in PG Kranj poklanjata predstavo Z. Kodrlč: VLAK ČEZ JEZERO v počastitev slovenskega kulturnega praznika v četrtek, 8. 2., ob 19.30 uri za IZVEN in KONTO VSTOP PROST (obvezna rezervacija vstopnic) M. Jesih: TRIKO v torek, 6. 2., ob 19.30 uri za abonma RUMENI, IZVEN in KONTO v sredo, 7. 2., ob 19.30 uri za abonma ZELENI, IZVEN in KONTO v petek, 9. 2., ob 19.30 uri za abonma PETEK 1, IZVEN in KONTO v soboto, 10. 2., ob 19.30 uri za abonma SOBOTA 1, IZVEN in KONTO S. Makarovič: SAPRAMIŠKA v soboto, 10. 2., ob 16. uri za IZVEN in KONTO - 50. ponovitev J. B. P. Moliere: SKOPUH v torek, 20. 2., ob 19.30 uri za izven in konto P. Vogel: KAKO SEM SE NAUČILA VOZITI v soboto, 24. 2., ob 19.30 uri za izven in konto Pravem srcu, ki bo v torek, 13. februarja, °b 19. uri v Gostišču Arvaj. Vstopnine ni! Zdravstveno predavanje Šenčur - Društvo upokojencev Šenčur in °dbor Rdečega križa Šenčur - Srednja vas vabita na zdravstveno predavanje o ostreo-Porozi kosti, sklepih in hrbtenici v odraslem obdobju človeka. Predavanje bo v Petek, 9. februarja, ob 18. uri v Domu krajanov Šenčur. Predaval bo dr. Janez Remškar, ki bo odgovarjal na vaša vPrašanja v zvezi z boleznijo. Hkrati obveščajo, da je vsak prvi torek v mesecu urjenje krvnega tlaka, sladkorja ter ho-lesterola v krvi od 9. do 11. ure v prostorih Doma krajanov Šenčur. Koča na Kriški odprta Križe - Planinsko društvo Križe ter oskrbnika Koče na Kriški Gori Tonka Zadnikar in Štefan Bukovec sporočajo, da bo koča ta teden odprta že jutri, v sredo, 7. februarja, do nedelje. "Pozimi v gore za zdravo srce" Kriška gora vas pričakuje v tem Prazničnem tednu od jutri do nedelje, os-,a'e tedne do začetka sezone pa vsak konec tedna od petka popoldne do nede-'ie zvečer. Gimnastika in vodna 9'mnastika *ranj - Društvo bolnikov z osteoporozo Kranj vabi v ponedeljkih od 19.30 do ^°-30 ure v pokriti olimpijski bazen (mali °azen) na vodno gimnastiko, ob torkih pa °D 18. uri na gimnastiko v prostore KS v stražišču. Prijavite se Mileni Zupan po tel.: °41 /382-270. Teki in veleslalom DU Kranj *ranj - Sekcija za zimski tek pri Društvu uPokojencev Kranj organizira tekmovanje v Ve|eslalomu in tekih, ki bo v torek, 13. feb-^arja, na Pokljuki - Vadbeni center na Rud-nern Polju. Start veleslaloma bo ob 10. uri na Sniučišču za vojašnico, start teka pa ob 13. Uri na poligonu Vadbenega centra. Orga-•J'siran bo prevoz izpred Hotela Creina ob Po^rnJ"V zenski in moèki konkurenci bodo qori.n afe*)rije. Najboljši trije v vsaki kate-tJ bodo Prejeli medalje, ostali pa točke za kovanje za Športnika leta. Do petka, 9. rUarja, se v društveni pisarni lahko prijavi-10 Vsi upokojenci, ki imajo plačano članarino *a leto 2001. Če bo vreme slabo, bo tekanje prestavljeno na čas regijskega tekmovanja. ^nkanje . - Planinsko društvo Tržič obvešča, da 6 sankaška proga od Doma pod Slike Domna Slane Šmarjetna gora nad Kranjem - V Hotelu | Bellevue bodo v četrtek, 8. februarja, ob I 19. uri ob počastitvi slovenskega kulturne- 1 ga praznika s kulturnim programom, kraj- I šim pogovorom z umetnikom in kozarčkom | dobre kapljice odprli razstavo slik Domna I Slane. Fotografije Rada Kravanja Kranj - V okviru prireditev posvečenih Prešernovemu spominu - slovenskemu kulturnemu prazniku bo danes, v torek, ob 20.30 uri v jedilnici Dijaškega in študentskega doma na Kidričevi 53 otvontev fotografske razstave zgojitelja in mentorja fotografskega krožka v Dijaškem domu g. Rada Kravanja. V kulturnem programu sodelujejo: moški pevski zbór Maj iz Kranja, ljudska pevka Vida Frajhman, dijakinje in dijaki Dijaškega doma Kranj. O Prešernu v Mestni hiši Kranj - Danes, v torek, 6. februarja, bodo v Mestni hiši v Kranju odprli dve razstavi in sicer: v galeriji Mestne hiše bo ob 18. uri odprtje razstave Prešernovi nagrajenci 2000, kjer bo predstavljeno nagrajeno delo dobitnikov nagrad: Svetlane Makarovič, patra Marka Rupnika, Mirsada Begiča, Janija Goloba, Mirana Kolbla, Vinka Moderndorferja, Saše Pavček in Vita Tauferja. V Stebriščni dvorani bo ob 18.30 uri odprtje razstave likovnih del osnovnošolske mladine, ki so jih zbrali v tem šolskem letu na temo "dr. France Prešeren". Avtorje najboljših risbic bodo tudi nagradili. Ob kulturnem prazniku Javornik - Koroška Bela - Društvo upokojencev Javornik - Koroška Bela in Fotografsko društvo Jesenice vabita v četrtek, 8. februarja, ob 18. uri v Dom upokojencev na proslavo in odprtje razstave ob slovenskem kulturnem prazniku. Gorenjski glas Več VESELO V POMLAD 2001 ^ifikšein 5 prirarSït'tutm in pttinutútm siružabmmi 1a ii« sti it*, da 5* msjrca dobimo V mtàwtt krtiju mj úivptmm srtectmfu, nus ptjkMiia v Oorstnjski yluj. Veselimo se vašega klica ali pisnega sporočila. Pišite nam na naslov Gorenjski glas Kranj 4001, p.p telefon, da vas bomo poklicali. Lahko nas pokličete tudi po telefonu 031/638-699. i 124 in pripišite VESELO V POMLAD 2001 Prireditve, na katerih se bodo skupaj s prijatelji in ansambli, ki jih morda že poznate s srečanj, ko je Gorenjski glas Več kot časopis, predstavili tudi instrumentalisti, pevci, predstavniki društev, igralci iz vašega kraja. Vedno žrebamo tudi nagrade. Tudi pri vas jih bomo in predvsem VESELO BO! Povabili so nas že na Sovodenj in Jesenice. SKUPAJ Z VAMI IN PRI VAS Veselo v pomlad 2001 in Gorenjski gla» Več kot časopi* 100 let kranjske gimnazije Kranj - V okviru prireditev, ki potekajo ob praznovanju 100-letnice 1. mature na Gimnaziji Kranj, bodo jutri, v sredo, 7. februarja, ob 11. uri v avli gimnazijske stavbe odprli razstavo Portreti mojstra fotografije Marka Aljančiča. Razstavljena dela in avtorja bo predstavil likovni kritik dr. Cene Avguštin. Otvoritev bodo pospremili dijaki z recitacijami iz nemške poezije in z glasbo pod vodstvom mentorice prof. Sonje Resnik. Prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku Domžale Svečana akademija ob slovenskem kutlur/iem prazniku bo S. februarja ob 19. uri v Kulturnem domu Franca Bernika. Slavnostni govornik bo prof. Tomaž Ilabe, med nastopajočimi pa gledališki igralec Pavle Ravnahrib, MPZ Svežina Radomlje in glasbeniki z domžalskega konca. Jelendol - Po nekaj letih premora so v KD Jelendol - Dolina spet pripravili novo gledališko delo Babilonski stolp Duška Roksandiča. Premiera tragikomedije, v kateri pod taktirko režiserja in scenografu Iva Kokalja nastopajo Robi Tltmpič, Antta Dolenc, Marlo Dolenc in Darja Magdič, bo K), februarja ob 19. uri v dvorani v Jelendolu. Kamnik - V četrtek. H. februarja, ob 19. uri bo v Galeriji Veronika odprtje razstave slik Iva Kordaša. Njegova dela bo predstavil likovni kritik Janez Mesesnel, v kulturnem programu pa bosta nastopila Jlavtistka Andreja Humar in tolkalist Franci Krevh. V petek, 9. februarja, ob 19. uri, bo prav tako v Galeriji Veronika literarni večer "Jezik kamna" in predstavitev poezije dveh avtorjev, Gertrud Schlosser Laitker in Venčeslava Špargerja. V soboto, 10. februarja, <>b 19. uri bo v Šolskem centru R. Maistra Tradicionalno območno srečanje XXII. revija pevskih zborov občin Kamnik in Komenda. V nedeljo, U. februarja, bo v Galeriji Veronika ob klavirski spremljavi Katalin Peter koncert klarinetista Nikole Vukoviča. L K. 'oržičem zasnežena in urejena. Dom je 0 nadaljnjega odprt vse dni v tednu. £rvodajalska akcija režale - Krvodajalska akcija v Domžalah ^ka danes, v torek, 6. februarja. Na Randi v Šenčur in Voglje Šenčur, Voglje - Dramska skupina Kulturno- umetniškega društva Pod lipo Ader-gas bo jutri, v soboto, ob 19.30 uri v dvorani Doma krajanov v Šenčurju uprizorila komedijo v štirih dejanjih po predlogi slovenskega pesnika in dramatika Antona Medveda in pisatelja humoresk Jakoba Alešovca Randi. Komedijo, ki jo je režiral in zanjo izdelal sceno Silvo Sirv, bodo v nedeljo ob 18. uri ponovili v dvorani Doma krajanov v Vogljah. MPZ Musica Viva v čast največjemu slovenskemu pesniku Pevci MPZ Musica Viva iz Primskovega so letos pripravili zanimiv program. V svojem repertoarju imajo seveda tudi Prešernove pesmi, vsak od pevcev pa bo na Prešernov grob položil rdeč nagelj. Po pevski vaji v četrtek, 8. februarja, bodo zapeli pri Prešernovem spomeniku pred Prešernovim gledališčem, s pesmijo se bodo ustavili pri Prešernovi hiši, pesniku pa se bodo poklonili v Prešernovem gaju. Zadnja kitica Zdravljice bo za-zvenela na dvorišču Hotela Jelen. I K. UKV - STERE0 90,9 MHz, 97,2 MHz, 99,5 MHz, 183,7 Mhz tel.: 05/372 38 08 Lokalna radijska postaja, Pot na Zavrte 10_ KOLOVRAT DOMAČIH - vsako nedeljo na Radiu Gorenc ob 15.30 - vsak torek v Gorenjskem glasu Poslušate nas lahko na frekvenci 88.9 FM - stereo. Pokrovitej nedeljske oddaje je ZLATARNA RANGUS ŽEROVC, PREŠERNOVA 13, KRANJ, tel. 04/202-23-73. Bliža se praznik zaljubljenih - Valentinovo. Ste že razmišljali, kaj boste podarili svojemu najdražjemu oz. najdražji? Pravi naslov za to je Zlatarna Rangus iz Kranja. Nudijo vam moške, ženske, poročne prstane, uhane, verižice z obeski, zapestnice in broške. Vsi izdelki so unikatni. Popust pri drugem in vseh naslednjih nakupih. Delovni čas: 8.30 - 19.00, sobota 8.30 - 12.00 U V BEŽEN JE V ZRAKU, UUBEZEN JE V ZLA TU! Z zlatom iz zlatarne Rangus Žerovc! Nagradno vprašanje: Koliko vrst žlahtnih kamnov poznate? I KUPON: i Ime in I priimek:.............................................................................. ' Naslov:............................................................................. I Tel.:................................................................................. Í Odgovor:............................................................................. ! Kupone pošljite na naslov Radio Gorenc, Balos 4, 4290 Tržič, s • pripisom "za Kolovrat domačih". . i Lep pozdrav in nasvidenje čez teden dni. Voditelj oddaje Marijan Murko koncert družine Hribernik j^ddvor - V počastitev slovenskega kul-T^ega praznika bo v petek, 9. februarja, °D 19. uri v Kulturnem domu v Preddvoru Kor>cert glasbene družine Hribernik. ^ečer slovenskih ljudskih Desmi V'soko - Ob slovenskem kulturnem ^ra*niku bo v četrtek, 8. februarja, ob 18. J1 v Kulturnem domu na Visokem večer 'ovenskih ljudskih pesmi. Prirejajo ga Pevke FS Sava Kranj, nastopajo pa še 7vke Bodeče neže, Kranjski furmani in 9o^FSSava. J*"- Revija pevskih zborov *aHnik - V Šolskem centru Rudolfa Mais-/a v Kamniku se bo v soboto, 10. februar-!. 00 19. uri začela XXII. Revija pevskih oorov občin Kamnik in Komenda. Natopili Sjjto: MePZ Mavrica Srednja vas, MPZ kKD Siolidarnost Kamnik, MePZ Odmev ^rnnik, ŽPZ DKD Solidarnost Kamnik, ^nUški oktet, MePZ Društva upokojencev ^arrinik, Prvo slovensko pevsko društvo !a Kamnik, Vokalna skupina Ecce Kam-t ■ ^pZ Komenda, Komorni pevski zbor u,r)a Kamnik, MePZ Cantemus Kamnik. REŠET, d.o.o., KRANJ Huje 9, 4000 Kranj Gradbeno podjetje, ki se pretežno ukvarja z nizkimi gradnjami, želi zaposliti 2 VOZNIKA KIPERKAMIONA Pogoji: - IV. stopnja - poklicni voznik - vozniški izpit B, C, E kategorije - 2 leti delovnih izkušenj na kamionu Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 6 mesecev, z možnostjo sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas. Pisne ponudbe z življenjepisom, dosedanjimi delovnimi izkušnjami ter potrdilom o izobrazbi pričakujemo v 10 dneh po objavi na zgoraj navedeni naslov. Dodatne informacije lahko dobite po tel.: 04 280 53 11. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil svetnik Občinskega sveta Občine Komenda MILAN ŠINKOVEC Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 7. februarja 2001, ob 15. uri na pokopališču v Komendi. V spominu ga bomo ohranili kot dobrega prijatelja in zvestega sodelavca. Župan občine Komenda z Občinsko upravo Občinski svet Občine Komenda s,ike Iva Kordaša |^mnik - V Galeriji Veronika v Kamniku v četrtek, 8. februarja, ob 19. uri odprli razstavo slik Iva Kordaša. Avtorja in njegova de|a bo predstavil likovni kritik Janez Meses-^ v glasbenem programu pa bosta nastopi-la "avtistka Andreja Humar ter Franci Krevh na tolkalih. Vstop je prost. ^ V ^ Čestitke za Valentinovo Pokličite nas po telefonu 04/201-42-48 in nam zaupajte vse, kar bi radi lepega povedali ljubljeni osebi. Cena čestitke 650 SIT. Vaše klice pa pričakujemo do ponedeljku, 12.februarja 2001 do 8. ure zjutraj. t t t t Zaman je bil tvoj boj, OSMR1 NIČA zaman dnevi tihega trpljenja, bolezen je bila močnejša od tvoje volje do življenja. Iztekla seje življenjska pot dragega moža, očeta in ata MATIJA MEŽKA - Matota Od njega se bomo poslovili danes, v torek, 6. februarja 2001. ob 16. uri na pokopališču v Tržiču. Žara bo v tamkajšnji mrliški vežici od 9. ure dalje. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Tržič, kranj, 5. februarja 2001 MALI OGLASI ~m 201- 42 - 47 9 201- 42 - 48 9 201- 42 - 49 APARATI STROJI Ugodno prodam skoraj novo, eno leto rabljeno PLINSKO PEČ Corona. rt 2571-237 1782 Prodam malo rabljeno električno PEČ za centralno kurjavo Panterm 18 KW. rt 5801-141 Prodam malo rabljen DVOBRAZDNI PLUG OLT z novimi lemeži. rt 01/364-10-21 zvečer i83i Prodam TRAKTOR T.V. 30 mm s kiper prikolico. It 5962-051 1860 Prodam TRAKTOR UNIVERSAL, 45 KS in JEEP LANDROVER, obje zelo ohranjeno. TT 533-10-09 is/o GARAŽE V najem ODDAM GARAŽO za nebotičnikom v Kranju. rt 202-82-01 i/ei GARAŽNE BOKSE PRODAMO AU ODDAMO Radovljica prodamo ali oddamo v najem garažne BOKSE. ALPDOM d.d. Radovljica, 537 45 00, 53 7 45 1 6 1853 GARAŽE ODDAMO Radovljica, garažo v izmeri 15 m2 oddamo v najem za daljšo obdobje. ALPDOM d.d. Radovljica, 537 45 00, 537 45 16 1854 KUPIM ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, les prevzamemo tudi na panju. Možnost takojšnjega plačila. BRAZDA,d.o.o., Poljšica 6, Podnart, rt 5306-555,041/680-925 203 Kupim PARCELO (zazidljivo ali nezazidljivo), Prim-skovo, Britot, plačilo v gotovini, TT 041 /419-405 Kupim VENTILATOR Gros 5,5 KW. B 040/296-348 iB40 PRIKOLICO za prevoz živine, brez A testa, kupim. TT 041/293-776 1946 LOKALI KRANJ Kokrica oddamo manjši trgovski lokal 30 m2 na dobri lokaciji, KRANJ Labore oddamo večji poslovni prostor 1150 m2, primeren za razne dejavnosti. ŠKOFJA LOKA prodamo novo opremljeno pisarno cca 20 m2 s souporabo skupnih prostorov v bližini avtobusne postaje. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369 333, 041/333 222 I1T7 ndom pla n družba za inženiring, I nepremičnine, urbanizem , in energetiko, d.d. ' kranj.bleiweisova 14 tel.h.C.:04/20-68-700, fax: 04/20-68-701 KAMNIK -prodamo poslovno stanovanjski objekt (pizzerija). P l.A. nepremičnine, 04/201 27 19 1847 Kranj- center: oddamo 600m2, pritličje, parkirišče in več pisarn na različnih lokacijah. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/626 581 KRANJ; prodamo več poslovnih prostorov v pritličju za trgovine in predstavništva, več pisarn različnih velikosti. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 Prodamo: ŠKOFJA LOKA - obnovljena hiša v centru, dostop z avtom, v pritličju lokal 60 m2, 1.nadstropje pisarne 54 m2, 2.nadstropje in mansarda pa stanovanje 148 m2, cena - 43,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, Oddamo: KRANJ - trgovina v centru mesta 58 m2 v 1. nadstropju, primeren za trgovino, pisarne ali drugo, KRANJ, Vodovodni stolp - poslovni prostor 75 m2 v pritličju hiše ugodno, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, Prodam: KRANJ - prenovljeno poslovno hišo v mestu, z dvema poslovnima prostoroma v pritličju, ki že obratujeta, možnost predelave celotne hiše v več enosobnih stanovanj, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, Oddamo: KRANJ - skladiščni prostor s trgovino 600 m2 v pritličju, dostop s tovornjaki, cena -756,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, LESCE RADOVLJICA, poslovne prostore in pisarne različnih velikosti, ugodno prodamo ali oddamo. J&T rt 531-44-24, 031/322-246 1911 KRANJ Center v bližini avtobusne postaje oddamo poslovne prostore-pisarne. Najem 1600 SIT/m2, KRANJ center prodamo tri-nadstropno, obnovljeno posl. stavbo na parceli 1184m2, 1442 m2 uporabnih površin, 1900 SIT/m2, KRANJ Planina I ugodna oddamo lokal 1600 SIT/m2+DDV, cca 60 m2 +130 m2kleti, KRANJ Center poslovno stan. hiša 540 m2 uporabne površine + parkirišča ugodno prodamo, ŠKOFJA LOKA oddamo dve pisarni, 76,65 m2, 1.250 SIT/m2, PODKOREN prodamo manjši gostinski lokal-brunarico ob smučišču, PODKOREN prodamo gostinsko turistični objekt s sobami za goste, gospod.poslopjem in vrtom. DOM NEPREMIČNINE, 202 3300, 2369 333, 041/333 222 OSTALO Prodam lesene GAJBICE, cena po dogovoru, rt 51-46-610 1955 PRIDELKI Prodam HRUŠEVO ŽGANJE. Bašelj 5, 3255- 15-22_1827 Prodam BALIRANO SENO iz kozolca. rt 5742- 800_1829 Prodam KROMPIR za krmo, Šenčur. rt 25-11- 044 1858 Ugodno prodam JABOLKA za predelavo, možna dostava, rt 031/504-658 1862 Prodam beli KROMPIR, jedilni in primeren za sajenje. IT 25 21 499 1954 Prodam SENO v balah in brezova DRVA. It 533-63-87 1959 PODARIM rcwc íw.raotagereftc.íi * Oddamo: KRANJ - v bližini sodišča oddamo manjšo pisarno s sanitarijami, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, POSLOVNE PROSTORE PRODAMO -Radovljica 140 m2, poslovni prostor v 3 etažah, opremljen. ALPDOM d.d. Radovljica, 537 45 00, 537 45 16 1852 POSLOVNE PROSTORE ODDAMO RADOVLJICA, oddamo več poslovnih prostorov za pisarniško dejavnost. ALPDOM d.d. Radovljica, 537 45 00, 537 45 16 1856 KRANJ oddamo v najem poslovne prostore, 60 m2, v stanovanjski hiši, za mirno dejavnost, s parkirnimi prostori. IDA nepremičnine, 2361 880,041/331-886 mu? Podarim mladega MEŠANČKA rt 041/806-232,041/513-986 1709 POSESTI ZAZIDLJIVO PARCELO ali KMETIJSKO ZEMLJIŠČE, odkupim. It 04/2368-000 343 ČERNIVEC prodamo zgodnjo etažo novejše, dvostanovanjske hiše (130 m2) z ločeno garažo in drvarnico in pripadajočo parcelo 717 m2, LEŠE pod Dobrčo prodamo starejšo hišo potrebno popolne obnove z novejšim gospodarskim poslopjem in garažami na sončni parceli cca 6000 m2. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333,041/333-222 n/e Prodam ZAZIDUIVO PARCELO v bližini Kranja, 700 m2. B 041/384-019 1506 HRAŠE LESCE - prodam zazidljivo parcelo z gradbenim dovoljenjem, 580 m2, vsi prispevki plačani. « 041/323-093 i624 ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM KEMIJSKI DEIAVEC PROIZVODNI DELAVEC; d6. 6 mes, do 07.02.01; EX0TERM D.D., STRUŽEV0 66, KRANJ POMOŽNI GOSTINSKI DEIAVEC ZIDAK ZIDAR; d.č. 12 mes.; 6 mes. del. izk.; B kat.; do 27.02.01; DEŽMAN D.O.O. NAKLO, STRAHINJ 15, NAKLO ZIDAR; d.č. 9 mes.; 21, del. izk: slo. j. - govorno; B kat.; do 15.02.01; PARTEN0N D.O.O., PLANINA 3, KRANJ, št del. mest: 4 P0M. GOST. DELAVEC - P0RTIR; d.č. 6 mes.; ang. j. - PEČAR govorno, nem. j. - govorno; B kat; do 09.02.01; HOTEL RIBN0. TURIZEM D.D. BLED, IZLETNIŠKA UL. 44, BLED POMOŽNI DEIAVEC POMOŽNA DELA; d.č. 7 mes.; B kat.; do 22.02.01; ŠIFRER MAKS S.P., VEŠTER 33, ŠKOFJA LOKA POM. GRADBENA DELA; d.č. 12 mes.; B kat; do 27.02.01; DEŽMAN D 0.0., STRAHINJ 15, NAKLO BOLNIČAR BOLNIČAR; d.č. 12 mes., 1 mes. del. izk.; do 08.02.01; DOM STAREJŠIH OBČANOV PREDDVOR, P0T0ČE 2, PREDDVOR, št. del. mest: 2 OBLIKOVALEC KOVIN STRUGAR-0BUK0V KOVIN;ndč.;31.del. izk.; Bkat.,do 16.02.01, LOGAR TRADE D.0.0., ZUPANOVA UL 1, ŠENČUR STROJNI KLJUČAVNIČAR - 0BLIK0V. KOVIN; ndč.; 3 I. del. izk.; B kat.; do 16.02.01; LOGAR TRADE D.0.0., ZUPANOVA UL. 1, ŠENČUR MONTER VODOVODNIH NAPRAV V0D0INŠTALATER IN MONTER CENTR. NAPRAV; ndč.; 3 I, del. izk.; slo. j. - govorno; B kat; do 08.02.01; R0MIX DO.O.KAUŠKAUL 21. KRANJ V0D0INSTALATER, MONTER CENTR. KURJAV, ndč.; 31, del. izk; slo. j. - govorno; B kat.; do 19.02 01; R0MIX D.O.O., KAUŠKAUL 21, KRANJ AVTOMEHANIK MEHANIK KMETIJSKIH STROJEV; d.č. 12 mes.; 12 mes. del. izk.; do 09.02.01; MERCAT0R - KMETIJSTVO D.0.0. KRANJ, BEGUNJSKA UL 5. KRANJ TESAR TESAR, d.č 9 mes.; 2 I. del. izk.; B kat.; do 15.02.01; PARTEN0N D 0 0 , PLANINA 3, KRANJ; št del mest: 3 PEČAR, KERAMIČAR; ndč.; 31, del. izk.; slo. j - govorno, B kat.; do 08.02.01; R0MIX D.0.0., KALIŠKA UL 21, KRANJ VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORNJAKA, d.č. 3 mes.; 12 mes. del. izk.: ang. j. - govorno, nem. 1 -govorno; B, C. E kat.: do 12.02.01; STEELTRANS D.0.0., C. ŽELEZARJEV 8, JESENICE VOZNIK; d.č. 12 mes ; 1 I. del izk.; C kat., do 15.02.01; KOLI ŠPED D.0.0., GORENJESAVSKA C. 9, KRANJ KUHAR KUHAR - PRIPRAVNIK; d.č. 6 mes., ang. j. - govorno, nem. |, - govorno; B kat.; do 09.02.01; HOTEL RIBN0TURIZEM D.D. BLED, IZLETNIŠKA UL 44. BLED NATAKAR NATAKAR; d.č. 10 mes.; 31, del. izk., 8 kat.; do 08.02.01; SITAR DARINKA, DV0RJE 50, CERKLJE NA GOR. NATAKAR; ndč.; do 09.02.01; GROM D.0.0., TITOVA 30, JESENICE VARUH OTROK VARUHINJA, d.č. 5 mes.; do 12.02.01; OSNOVNA ŠOLA HELENA PUHAR KRANJ, KIDRIČEVA C 51. KRANJ STROJNI TEHNIK STROJNI TEHNIK; ndč.; 31, del. izk.; B kat; do 16.02.01; LOGAR TRADE D.0.0., ZUPANOVA UL 1, ŠENČUR EKONOMSKI TEHNIK SAMOSTOJNI KNJIGOVODJA; ndč., 10 I del. izk.; do 07.02.01; CÍTYC0M D.0.0., UL MIRKA VADN0VA 1. KRANJ ZAVAROVALNI ZASTOPNIK: d.č. 12 mes.; 21, del. izk.; B kat.: do 27.02.01; ADRIÀTIC - ZAVAROVALNA DRUŽBA KOPER POSLOVNA ENOTA, KIDRIČEVA 24, KRANJ EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK DISP0NENT (IZDAJA AVTOMOBILOV); ndč.; ang. j. -govorno in pisno, nem. j. - govorno in pisno; B kat.; do 12.02.01; IGMA CAR D.0.0., MLAKARJEVA 13, KRANJ ZDRAVSTVENI TEHNIK ZOBNI ASISTENT; ndč; do 06.02.01, ŠT1GUC MARTA-UDUA, ZOBOZDRAVNIK, C STANETA ŽAGARJA 58A, KRANJ ZDRAVSTVENI TEHNIK, d.č. 12 mes.; 6 mes del. izk.; do 08.02.01; DOM STAREJŠIH OBČANOV PREDDVOR, P0T0ČE 2, PREDDVOR ZDRAVSTVENI TEHNIK NA REŠEVALNI POSTAJI; ndč., 6 mes. del. izk.; slo j • govorno in pisno; B kat. do 06 02.01 OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE KRANJ 0ZG, 0E ZDRAVSTVENI DOM, G0SP0SVETSKA UL. 10, KRANJ INŽENIR KEMIJSKE TEHNOLOGIJE ORGANIZACIJA IN POUČEVANJE PRAKT POUKA; d.č. 4 mes.; do 12.02.01; SREDNJA MLEKARSKA IN KMETIJSKA ŠOLA, SMLEDNIŠKA C 3. KRANJ VZGOJITEIJ V DOMOVIH VZGOJITELJ MVO; d.č. 3 mes.; do 12.02.01; VZGOJNI ZAVOD KRANJ, ŠEMPETERSKA UL. 3, KRANJ VIŠJI ZDRAVSTVENI TEHNIK VIŠJI ZDRAV TEH ZA ANESTEZIJO ALI INT. NEGO; ndč.; 11. del. izk.; do 07.02.01, JZ BOLNIŠNICA ZA GINEK0L0GU0 IN PORODNIŠTVO KRANJ, KIDRIČEVA C 38, KRANJ VIŠJA MEDICINSKA SESTRA; ndč,; 12 mes. del. izk.; do 08.02.01; DOM STAREJŠIH OBČANOV PREDDVOR, P0T0ČE 2, PREDDVOR ZAHTEVNEJŠA ZDRAVSTVENA NEGA; ndč., 12 mes. del. izk.; do 08.02.01; DOM DR. JANKA BENEDIKA RADOVLJICA. ŠERCERJEVA UL. 35, RADOVLJICA UNIV. DIPL INŽ. ŽIVILSKE TEHNOLOGIJE VODJA OBRATA KLAVNICA; ndč.; 3 I. del. izk.; ang. j. -govorno: znanje progr. orodij: Delo z bazami podatkov -osnovno; B kat; do 14.02.01; GOZDARSKO KMETIJSKA ZADRUGA Z.O.O., SREDNJA VAS V BOHINJU 73, SREDNJA VAS V BOHINJU UNIV. DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA ZA KONSTRUKTORSTVO SAMOSTOJNI KONSTRUKTER; ndč.; 41. del. izk.; ang. j. -govorno in pisno, nem. j. - govorno; znanje progr. orodij: Poznavanje računalniških omrežij - zahtevno, Poznavanj operaciiskih sistemov - zahtevno; do 09.02.01; ISKRA STIKALA D.D . SAVSKA LOKA 4 KRANJ TRŽIČ - ROČEVNICA: Prodamo več zazidljivih parcel od 600m2 - 700m2, lepa sončna lega Cena zelo ugodna. ITD ♦ NEPREMIČNINE 04/23-66-670, 041/ 755-296, 040/204-661 BAŠELJ: Prodamo zelo lepo zazidljivo parcelo z obstoječim objektom-bivalna brunarica, vsi priključki na parceli, izdelana lokacijska dokumentacija. Cena po dogovoru. ITD ♦ NEPREMIČNINE 04/23-66-670, 041/755-296, 040/204-661 BLED - GORJE: Prodamo lepo sončno zazidljivo parcelo, 420m2, priključki na parceli, lokacijska dokumentacija urejena. Cena po dogovoru. ITD « NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670,041/755-296, 040/204-661 TRŽIČ, Podljubelj, zazidljive parcele različnih cenovnih razredov, vsa dokumentacija, sončna lokacija. Cena: ugodno. GRADEX nepremičnine, 04/ 23 62 681 PARCELE PRODAMO BRNIK lepo zazidljivo PARCELO 700 m2, elektrika, voda na parceli, greznica. OLŠEVEK prodamo sončno, zazidljivo parcelo 515 m2, elektrika, voda v bližini. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369 333, 041/333 222 1760 NAKLO okolica prodam dvodružinsko HIŠO, staro 8 let. Velikost 12,7 x 10m, parcela 980 m2, lepa lega, cena 49 mio SIT. TT 031/210- 320 1769 GORENJSKA: prodamo 2x dvojčka ter apartma v sklopu, parcela 1300m2, višji cenovni razred. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 STRAŽIŠČE: prodamo medetažno dvodružinsko hišo, dve novi kopalnici, parcela 580m2, cena 39,6 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 PODNART: prodamo novejšo hišo v gradnji. FRAST d.0.0. 25 15 490 041/ 734 198 BISTRICA PRI TRŽIČU: Prodamo 1/2 starejše hiše - dvojček, 99 m2, 300 m2 pripadajoče parcele, garaža 25 m2. KR. NEPREMIČNINE, Lesce d.0.0 , tel.: 04/53 17 460 RADOVLJICA: Prodamo 1/2 hiše-dvojček cca. 130 m2. Odlična lokacija. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.0.0 , tel.: 04/53 17 460 RADOVLJICA - OKOLICA: Za znanega kupca kupimo hišo do 180 000 DEM v tolarski protivrednosti. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.0.0., tel.: 04/53 17 460 ŽABNICA: Prodamo manjšo, starejšo delno obnovljeno hišo z gospodarskim poslopjem, parcela 800m2. V račun vzamemo tudi trisobno stanovanje Partizanska, Novi svet ali Groharjevo nas. z vašim doplačilom.Cena po dogovoru. ITD+NEPREMIČNINE 04/23-66-670, 041/755-296, 040/204-661 TRŽIČ-mestno jedro: Prodamo zelo lepo in popolnoma obnovljeno hišo.11 x12m2,150m2 velika parcela, zelo lep vrt, lastno parkirišče. Možnost tudi poslovne dejavnosti. Cena po dogovoru ITD+NEPREMIČNINE 04/23-66-670, 041 /755-296,040/204-661 Na celotnem območju Gorenjsko prodamo več hiš, različnih velikosti in različnih cenovnih razredov. Za ves dodatne informacije smo vam na voljo na spodaj navedenih telefonskih številkah. ITD + NEPREMIČNINE 04/23-66-670, 041/755-296, 040/204- 661 KRANJ, okolica, hiša 240 m2 na parceli 540 m2, vsi priključki, 12 let stara, urejena, z vrtno lopo. Cena: 39 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 04/ 23 62 681 TRŽIČ, KONČNA VRSTNA hiša, 300 na parceli 400 m2, stara 13 let, vsi priključki. Cena: 33 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 04/ 23 62 681 BREG - ŽIROVNICA prodamo enodružinsko hišo 150m2, (bivalna in takoj vseljiva), 960m2 zemljišča. Cena po dogovoru, MOSTE Žirovnica PRODAMO urejeno eno oziroma dvodružinsko hišo, takoj vseljiva, cena UGODNA EPREMIČ-NINE; TRG BLED, Tel.: (04) 5745 444 Na JESENICAH sončna lega - center prodamo hišo 80m2 na lepi sončni legi, garaža, 750m2 zemljišča cena 12,5 mil. V račun vzamemo stanovanje na plavžu nizki bloki. Na Jesenicah na sončni legi prodamo tudi 1000m2 veliko gradbeno parcelo. Zelo ugodna cena. Na Jesenicah (spodnji plavž) prodamo tudi staro hišo in 1200m2 zemljišča možna delitev na dve lokaciji možna menjava. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04)5 745 444. BLED Ribno prodamo enodružinsko hišo in 1600m2 ograjenega zemljišča. Bled zasip prodamo štiristanovanjsko hišo v izmeri 500m2 in 1000m2 zemljišča. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 Bled center mirna lokacija prodamo starejšo hišo 150m2 in 550m2 zemljišča. Na BLEDU prodamo gradbeno parcelo v izmeri 900m, v strogem centru Bleda prodamo tudi staro hišo in 1300m2 zemljišča. TRG BLED NEPREMIČNINE, tel 04 5745 444 Na Jesenicah oddamo polovico opremljene hiše dvosobno stanovanje cena 45.000 SIT in 100m2 veliko etažo v hiši cena 50.000 + stroški. Starejšo HIŠO NA bregu TRG BLED NEPREMIČNINE, tel 04 5745 444._ Prodamo: KRANJ, center - poslovno stanovanjska hiša z gostinskim lokalom v pritličju, v 1. nadstropju, 2. nadstropju in mansardi so stanovanja, hiša obnovljena leta 1991, K3 KERN d.0.0., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, Prodamo: KRANJ (Drulovka) - vrstna hiša stara 8 let, 3 etaže, 80 m2 v vsaki etaži, manjša parcela, cena ■ 32,0 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, Prodamo: ŠKOFJA LOKA - v bližini stan. atrijsko hišo v III. grad.fazi, parcela 1.260 m2, cena ■ 21,7 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, Prodamo: GOLNIK - atrijsko hišo staro 7 let na mirni lokaciji s parcelo 538 m2 za 42,3 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Prodamo: LESCE - bližina hiša dvojček vel. 9 x 11 m, stara 10 let, parcela 500 m2, cena ■ 36,5 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Prodamo: KRANJ - 3 km izven stan.atrijsko hišo 140 m2 stan. površine v eni etaži, mirna lokacija, cca. 7 let stara, cena = 42,0 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 2021 353. 2022 566, fax 2021 785 Prodamo: KRANJ, Primskovo - odlična lokacija, enonadstropna stan. hiša 9 x 10 m, parcela 780 m2, vsaka etaža ima svoje stanovanje, dvojna garaža, cena = 37,5 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Prodamo: KRANJ - obnovljeno stan. hiša na parceli 758 m2 z ločeno garažo in drvarnico, CK na plin, cena ■ 24,4 mio SIT, možnost dokupa stavbne parcele 521 m2, K3 KERN d.0.0., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Prodamo: KRANJ - v novem objektu trgovski lokal 79 m2 v pritličju, klet 22 m2 in 22 m2 pisarne v nadstropju, ob glavni cesti s parkingom, cena = 38,8 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 BOHINJSKA BISTRICA na odlični lokaciji v neposredni bližini smučarskega centra KOBLA prodamo urejene počitniške apartmaje. P.I.A. nepremičnine, 04/201-27 19 184S BLED - okolica na lepi lokaciji prodamo adaptirano stanovanjsko hišo, cca 180 m2 stanovanjske površine, 1400 m2 zemljišča, ugodno! P.I.A. nepremičnine, 04/201-27-19 i846 HIŠE PRODAMO ČRNIVEC prodamo 2/3 stan. hiše (nadstropje v izmeri 130) v pritličju ločen prostor za trgovino v izmeri 27 m2, drvarnico in garažo v izmeri 50 m2, parcela 1400 m2, RADOVLJICA, okolica, opremljena stanovanjska hiša, parcela 500 m2, 270 m2 stanovanjske površine, BOH. BISTRICA prodamo stanovanjsko hišo 1/2 dvojčka cca 250 m2 stanovanjske površine, parcela 500 m2. P.I.A. nepremičnine, 537 45 00,537 45 16 1851 STRAŽIŠČE starejša hiša, parcela (480 m2), dvostanovanjska, ugodno prodamo, cena 19,6 mio SIT. rt 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE i864 BISTRICA PRI TRŽIČU prodamo 1/2 starejše hiše - dvojček, 99 m2, 300 m2 pripadajoče parcele, garaža 25 m2. K.R.NEPREMIČNINE, Lesce d.0.0., 53 17 460 1866 RADOVLJICA prodamo 1 /2 HIŠE - dvojček cca 130 m2. Odlična lokacija. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.0.0., 53 17 460 1867 RADOVLJICA okolica za znanega kupca kupimo HIŠO do 180.000 DEM v tolarski protivrednosti. K.R.NEPREMIČNINE Lesce,d.0.0., 53 17 460 1868 JESENICE oddamo 1/2 hiše, 100 m2 (svoj vhod). IDA nepremičnine, 2361 880, 041/331 886 1885 NAKLO, na zemljišču 730 m2, prodamo starejšo stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem in manjšo hišo v III. gr. fazi. IDA nepremičnine, 2361 880,041/331 886 1892 Verjemite ali ne.. -Ar- w RADIO OGNJIŠČE Krvavec Tinjan kuni AjdovŠčii1 104,5 91,2 W,9 91.2 Radio Ognjišče d.0.0.. Ti g Brolo 1 '• Koper. PE Ljubljana LESCE HRAŠE, prodamo dve zelo lepi zaz* vo parceli, 701 m2 in 681 m2 z lokacijskim # voljenjem. IDA nepremičnine, 2 361 88C; 041/331 886_J* POD KOFCAMI, prodamo vikend parček" 688m2, cena ugodna. IDA nepremičnine, 230 880, 041/331 886_JB KRANJ STRAHINJ prodamo lepo zazidU* parcelo, 524 m2. IDA nepremičnine, 2361 041/331 886___ TRŽIČ LOKA prodamo zelo lepo zazidlji» parcelo, 775 m2. IDA nepremičnine, 2361 041/386-930_j£ KRANJ STRAŽIŠČE, prodamo polovic' stanovanjske hiše s svojim vhodom. I™ nepremičnine, 2361-880, 0417331-886 PREDDVOR MAČE prodamo vikend na parce*! 1000 m2. IDA nepremičnine, 2361 88"! 041/331-886___■ ŠENČUR prodamo enostanovanjsko r# (lahko tudi dvostanovanjska), na zemljišču 60" j m2, zelo lepa, vredna ogleda. BESNICA NEMI1;' JE, prodamo vikend na zemljišču 2000 I (ugodno). IDA nepremičnine, 2361 041/331-886___^ KRANJ okolica prodamo novejšo hišo (NAJJ STANDARDNO) Z 600 m2 zemljišča. B< nepremičnine, 2362 990, 041/749 501 KRANJ Luže prodamo spodnjo polovico ni* vredno ogleda. BON nepremičnine 2362 99° 041/749501 «i RADOVLJICA na lepih lokacijah prodamo v* stanovanjskih hiš različnih cenovnih razred"" J&T ft 531-44-24, 031/322-246 ,9C' melisi osdkno UKV - STEREO 90,9 MHz, 97,2 MHz, 99,5 MHz, 103,7 Mhz tel.: 05/372 38 08 Lokalna radijska postaja, Pot na Zavrte 10 > SUE? ^1 NEPREMIČNINE ■ REAL ESTATE Enota Kranj, Nazorjeva ul. 12, 4000 Kranj, tel.: 04/2811-000 tax.: 04/2026-459 Internet: HTTP://www.3vet-re.si Ernatl: info@svet-re.si STANOVANJA KRANJ - Planina; 53 m2, dvosobno, balkon, 4. nadstropje, nizek blok, mirno, zeleno okolje, J lega. Cena: 11,1 mioSiT (102.000 DEM). PS0272MA-KR KRANJ - Planina; 72 m2, trisobno, 1. nadstropie, nizek blok, dobra razporeditev, adaptirano. Cena: 16,2mioSiï (149.000 OEM). PS0440NJ-KR KRANJ - Planina t; 44 m2, anosobno, 10. nadstropje, V tega, čudovit razgled, takoj vseljivo. Cena: 10,7 mio SIT (98.000 DEM). PS0432JN-KR KRANJ - Planina I; 49 m2, večje enosobno, 3. nadstropje, nizek blok, V lega, večji balkon, adaptirana kopalnica. Cena: 12 mio SIT (110.000 DEM). PS0452MA-KR KRANJ - Planina I; 58 m2, dvosobno, 2. nadstropje, balkon, takoj vseljivo. Cena: n,9 mio SJT (109.000 DEM). PS0418JN-KR KRANJ - Planina I; 89 m2, 2+2 sobno, 2. nadstropje, mirna lega, dva balkona, vseljivo 6/01. Cena: 18,9 mlo SIT (174.000 DEM). PS0427JN-KR KRANJ - Planina I; 84 m2, trisobno, 10. nadstropje, dva balkona, parket, takoj vseljivo. Cena: 18 mio SIT (165.000 DEM). PS0433JN-KR KRANJ - Planina I; 94 m2, àünsobno, 1. nadstropje, ohranjeno, pariteti, J lega Cena: 18,5 mio SIT (170.000 DEM). PS0435JN-KR KRANJ - Planina I; 90 m2, trisobno, možnost preureditve v štkisobno, 2. nadstropje, dva balkona, vseljivo 7/01. Cena: 16,7 mio SIT (153.000 OEM). PS0372MA-KR KRANJ - Planina 8; 40 m2, enosobno, preurejeno v dvosobno, 2. nadstropje, lep razgled. Cena: 10,9 mio srr (100.000 oem). pso430ma-kr KRANJ - Planina II; 69 m2, večje dvosobno, 2. nadstropje, dvigalo, vzdrževano, urejeno, obrnjeno na S in J. Cena: 15,3mioSiï(140 000OEM). PS0439MA-KR KRANJ - Planina HI; 82 m2, tnsobno, mansarda nizkega btoka, adaptirano. Cena: 17,9 mio SIT (164.000 DEM). PS0355JN-KR KRANJ, 41 m2, adaptirano, dvosobno, 4. nadstropie, nizek blok, dobia lokacija, plinska CK, telefon, KAT, takoj vstiljivo, v ceni vključena nova kuhinjska oprema. Cena: 10,9 mio SIT (100.000 DEM). PS0442MA-KR KRANJ - Vodovodni stolp; 47 m2, dvosobno, 3. nadstropje nizkega bloka, klasično ogrevanje, takoj vseljivo. Cena: 9,9 mk) SIT (91.000 DEM). PS0426MA-KR KRANJ - Zlato Polje; 47 m2, adaptirano, dvosobno, 3. nadstropje, nizek blok, mirna lega, vsi priključki. Cena: 10,9 mio SIT 000.000 DEM). PS046IMA- KR SP. BESNICA; 49 m?, novo, dvosobno + terasa. Kletna etaža večstanovanjskega objekta, CK na olje z lastnim števcem, vseljivo takoj. Cena: 9 mio Siï (83.000 0&t> PS0456MA-KR SP. BESNICA; 73 m2, novo, 3,5-sobno, pritličje večstanovanjskega objekta, CK na olje z lastnim stevcer«. parkirišče, vrt. Cena: 15,2 mio SIT (139.000 OEM)-PS0457MA-KR SP. BESNICA; 75 m2, novo, trisobno, mansarda več* tanovanjske hiše, CK na olje z lastnim števcem, vrt parkirno mesto, vseljivo takoj- Cena: 13,9 mio Siï (128.000 OEM). PS04S0MA-KR TRŽIČ - Center 81 m2, trisobno, pritSòje bloka, adapfr rano, lastna CK, takoj vsetjivo. Cena: 12,6 mio Sn (116.000 DEM). PS0446JN-KR TRŽIČ - Deteiica; 79 m2, trisobno stanovanje, 2. na* 8tropje, dvigalo, vsi priključki, balkon, sončna tega, adep" tirane sanitarije. Cena: 12,5 mlo Siï (115.000 DEM)-PS0417JN-KR POSESTI NAKLO; 220 m2, tloris 9 x 10m, parcela 721 m2, odružinska vila, podktetena, v dveh etažah, ravna, soní: na parcela, mirna tega, CK, takoj vseljiva. Cena: 39," mlo Siï (360.000 DEM). PH0413MA-KR NAKLO - okolica; 260 mZ, 15 tet stara, VBokopr^cr* urejen vrt, 2200 m2 ravne, sončne parcele, poleg r# se star objekt, primeren za nadomestno gradnjo. Cen* 50 mio Siï (460.000 DEM). PH04Z4MA-KR TRŽIČ - Križe; 200 m2, tloris 8 x 13m, dvodružkiska. o* novljena notranjost in nova CK na olje. Poteg hiše je jj* velika garaža in manjše gosp. poslopje. Cena: 18 mio Sf (165000DEM). PH0441MA-KR TRŽIČ - okolica; 273 m2, novejša, sodobna, opremljen*' lahko dvostanovanjska, 520 m2 parcele, lepa, mir"' lokacija. Cena: 42,6 mio Siï (390.000 D£M> PH0044MA-KR PODUUBEU; 180 m2, tloris 8 x 8m, M. gr. faza, 53* m2 sončne parcele, priključki ob njej. Cena: 9,8 mio S" (90.000 DEM). PH0444MA-KR ZAZIDLJIVE PARCEL^ OLŠEVEK; 515 m2, ravna, sončna parcela, obrobje vasi, ud* dostop. Cena: 6,3 mio SIT(58.000 DEM). PZ0419JN-KR RADOVLJICA - Zg. Dobrava; 1,5 ha zemljišča, travnik, if va, gozd. od tega 900 m? zazidljivega. Cena ugod"8' 13,6 mk) SIT (125.000 DEM). PZ0338MA-KR POSLOVNI PROSTO*1 KRANJ - Struževo; 865 m2, poslovni proston, prlmerNJ* skladiščenje ali proizvodnjo dejavnost, dostopno z vta^ ci. Cena: dogovor. PP0445JN-KR PO0UUBELJ: 400 m2. nov objekt, opremljena gos*J + neizdelana mansarda, CK, ob cesti, parkirišča, pa^ 1500 m2. Cena: 34,1 mio SIT (310.000 DEM'' PP263MA-KR Torek, 6. februarja 2001 MALI OGLASI 29. STRAN • GORENJSKI GLAS 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz RG L studio (061)161 31 30 marketing (061) 161 30 60 Radio Glas Ljubljane d.d., C. 24 junija 23, Ljubljana, 1231 Ljubljana - Črnuče JESENICE, prodamo zazidljivo parcelo velikosti 1000 m2. Cena 4,4 mio SIT. It 531-44-24, °gV322-246_1912 . HIŠE PRODAMO Stražišče prodamo obnovl-[ n° dvostanovanjsko hišo s poslovnim prostorom v PR, na parceli cca 580 m2, 10,5x9,5 m, m°žna prodaja po delih, 39,9 mio SIT, ODUUBEU ugodno prodamo novejšo vis.priti. nis° na sončni parceli 506 m2, 9x12 m, cena po a°govoru, CERKLJE ugodno prodamo novejšo "K-Pritl. hišo (121) na parceli 500 m2, 9x11 m, Vsa Podkletena, lahko dvostanovanjska, 35,6 mi_o SIT, NAKLO prodamo posl. stanovanjsko •80 z delavnico in poslovno stanovanjsko zgrad-D° z garažami na parceli 1790 m2, 463 m2 "Porabnih površin. RADOVLJICA prodamo HIŠO el dvojčka, 3ss, 115 m2 uporbne povrišine, ^lon, terasa, ck olje. DOM NEPREMIČNINE, *02 33 00, 2369 333, 041 /333 222 22231 TOK - Telefon Odvisnosti Kroni 04/23-26-928 Vsako sredo od 17.00-19.00 KRANJ Drulovka prodamo novejšo hišo dvojček Prime K+P+M mo tudi za poslovno dejavnost, 17,5 x6 m, damo . mansarda delno izdelana, BRITOF pro-enonadstropno hišo s poslovnim pros-rom, vrtom in 2 garažama na parceli 1000 m2, m2 uporabnih površin, možen nakup novice hiše in vrta, BREG ob Savi, prodamo arejšo hišo potrebno obnove in novejšo ga/ažo "a Parceli 550 m2 13,8 mio SIT. DOM ^PREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 2^333 222_22232 PODKOREN prodamo hišo z apartmaji, gosposkim poslopjem, vrtom in sadovnjakom, ^emo za turistično dejavnost, ZG. JEZERSKO odamo kvalitetno grajeno, podkleteno visoko-^"ično hišo na parceli 394 m2, KRANJ Center damo novejšo kvalitetno grajeno posl.stan. ^1 vrtom, uporabne površine 550 m2, KRANJ nter prodamo starejšo hišo z manjšim poslov. kQ°s'orom in garažo na parceli 262 m2, 124 m2 voT^^ršine, 17,5 mio SIT. KRANJ Primsko-en°nad *°seski prodamo vzdrževano, vrstno ob Dnr|ur0Pric> nišo <8x10 m2>z izdelano masar-20? 'CK *■ D0M NEPREMIČNINE, »^JQ0. 2369 333. 041/333 222 22233 KRANJ Center prodamo posl.stan hišo, 540 ?2 Uporabne površine z lastnim parkiriščem za J vozil m garažo, SENIČNO v mirnem zelenem ?"% prodamo novejšo pritlično stan. hišo na receli 402 m2, uporabne površine 212 ?P + 100 m2 gospodarskih površin, 33 mio SIT, EBENje prodamo obnovljeno vis. priti, hišo, 0 rn2 uporabne površine, 320 m2 lastne (jgCe|e, MEDVODE ugodno prodamo novejšo let) in starejšo, obnovljeno (60 let) hišo na nj.rc^ 555 m2, CK olje, cena 33 mio SIT za obe Išj ' ^OFJA LOKA prodamo novo hišo na man-Poi?arC0'' z lepim razgledom 200 m2 uporabne vrsine 31 miQ S|T D0M NEPREMIČNINE, ■^1^00, 2369 333, 041 /333 222 22234 pjRBA DOSLOVČE prodamo lepo hišo na o|je°6'' m2' mansarda nedokončana, CK ^ °ena po dogovoru, MOJSTRANA na lepi 5qqC|)i Prodamo novejšo vis.priti, hišo na parceli SlT k ^' m^ uPorahne površine, 29 mio Posl ^RANJ CENTER ugodno prodamo večjo ŠEM°pVn° stanovanjsko hišo na parceli 1800 m2, Posl CENTER ugodno prodamo Po^ .star|ovanjsko hišo, 286 m2 uporabne kom parcela 210 m2, KRANJ prodamo več rrw^?3'00 ureienin Parcel v novi industrijski ko-več ni c°ni, LJUBLJANA z okolico prodamo Í8kihZa2'd'J'v'h parcel za gradnjo posl.stanovan-• ,p°biektov ali individualnih hiš. DOM 041 n. ntMICNlNE, 202 33 00, 2369 333, 3: HlšE KUPIMO /333 222 er>odr ~ ,MJI~||V"»' GORENJSKA kupimo ^RANUZ'nS^° h'^° z ma'° vr,a za znane9a kupca, 'ahkoJ ^up'mo vrstno hišo na manjši parceli, NEpRr,udi nadomestno gradnjo DOM O41/0EM|čNlNE 202 33 00, 2369 333, .o. PE Zg. Bitnje 32, TEL: 04/23 -16 -180, Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička. TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO JESENICE KOROŠKA BELA, prodamo zelo lepo 2 ss, 44m2, vredno ogleda. IDA nepremičnine, 2361 880, 041/331 886 1889 KRANJ mesto (Tavčarjeva ul.) prodamo 1 ss, 45 m2. IDA nepremičnine, 2361 880, 041/331 886 1890 KRANJ mesto, oddamo 4 ss, 120 m2. IDA nepremičnine, 2361 880, 041/331 886 m NA GORENJSKEM VAM ZA GOTOVINO ODKUPIMO STANOVANJE. BON NEPREMIČNINE, Stritarjeva 5, 2362 990, 041 /749 501 1900 TRŽIČ Bistrica prodamo večje 2 ss kompletno renovirano z vrtom. BON nepremičnine, 2362 990,041/749-501 1901 TRŽIČ Kovorska prodamo lepo 2 ss v pritličju z atrijem. BON nepremičnine 2362 990, 041/759003 1902 RADOVLJICA, prodamo 3ss, eno 2 1/2 ss in garsonjero, takoj vseljivo, cena po dogovoru. J&T TT 531-44-24, 031/322-246 1908 BLED, prodamo več stanovanj različnih velikosti, takoj vseljivih, cene po dogovoru. J&T ft 531-44-24,031/322-246 1909 LESCE, prodamo enosobno in dvosobno stanovanje. J&T ft 531-44-24, 031/322-246 1810 RADOVLJICA, akoj kupimo enosobno in trisobno stanovanje za gotovino J&T ft 531-44-24, 031/322-246 ion STANOVANJA ODDAMO Kram Planina I 2 ss v hiši, cca 50 m2, opremljeno, CK olje, 55000 SIT/mes, trimes.predpl., GOLNIK 2 ssv hiši, cca 50 m2, opremljeno, DK olje, 44000 mes., žel-jeno predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00. 2369 333, 041 /333-222 isie Prosim dobre ljudi, ki imajo nezasedeno 1 ss v bloku ali hiši in bi ga bili pripravljeni odstopiti pošteni tržičanki, naj nemudoma javijo, pripravljena sem tudi nuditi pomoč, ft 041/252-676, 04/5961-136 1926 Najamem GARSONJERO ali 1 sobno STANOVANJE v Kranju. ft 041 /918-079 issa I < m >N D -i (d Z DE D >N Ul □ I Ul (0 > E a ui u N < DE O O Ul h i o □ D (d < -I □ ui * n T Z ui a o o > ui -i < > i < N J < Ul U ž h II n o o > < O o < N OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.. D4/533-33-65, Šk. Loka; 04/5123-076 MOBITEL: 041/631-107 KOMUNALNO PODJETJE TRŽIČ d.o.o. - POGREBNA SLUŽBA vsak dan od 6. do 14. ure Tel.: 04/59-71-330 Mobitel: 041/629-798 in 031/503-871 KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka Tel./Fax: 04/23- 25-771, dežurna služba neprekinjeno 24 mob.: 041/638-561 NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 04/253-15-90, MOB.: 041/628-940 JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE: od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 5874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 5874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 5860-061, 5860-Q64, GSM 041/587-283 POGREBNIK Dvorje tel.: 25-214-24, 041/614-528, 041/624-685 KOMUNALA RADOVLJICA telefon 531-5411, 531-00-11 od ponedeljka do petka od 6. do 14. ure dežurna služba od 14. do 6. ure naslednjega dne na tel.: 531-0011 ah 0609/655-986, 0609/655-987 LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 50-23-500, 041/648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne 041/648-963 041/357-976 POGREBNA SLUŽBA ŠTIRN in Co., d.o.o., GSM (041) 712-329, (041) 833-375 NON STOP POGREBNE STORITVE HIPNOS D.0.0. Barletova cesta, Preska - Medvode, tel/fax.: 01/3613 - 589 dežurni: 050/ 620-699 N > O m > < O o (d S H Z n m > r N > I < > r m < G O II m Z L (0 m q r > cd c □ □ m H m O tO TJ > N n m D 5 < to m i □ m N< C 31 Z Z (0 r C N< D > Z STANOVANJA PRODAMO KRANJ center prodamo novejše 1 ss, 45 m2/ll., CKolje, 10,2 mio SIT, TRŽIČ center prodamo več manjših stanovanj v izgranji, vselitev maj 2001, Tržič Ravne prodamo sončno 1 ss, 37,8 m2/l., vsi priključki, 7,4 mio SIT, KRANJ Stražišče prodamo lepo 3 ss v obnovljeni večstanovanjski hiši, cca 95 m2/l., vsi priključki, CK olje, 2 balkona, del vrta. TRŽIČ več novih lepih stanovanj-garson-jero 37,50 m2, več 2ss 49 m2, 51 m2, 53 m2, 54m2, 75 m2, 3 ss 89 m2 po ugodnih cenah. Kranj Zlato polje LEPO 2 ss, IV., 41 m2, opr.kuhinja, CK plin S-V, Kranj Zlato polje 3 ss 81 m2/ll, plin do vrat, vseljivo julija 2001. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 22226 KRANJ Planina II prodamo 2 ss ali menjamo za 1 ss z doplačilom, 68 m2/VII, JV, 13 mio SIT, Kranj Vodovodni stolp, prodamo popolnoma opremljeno 3 ss, 73,8 m2/lll, 17,2 mio SIT, Kranj Planina II prodamo 3 ss, 88 m2/VII, 16,3 mio SIT, KRANJ Planina I 2 ss+2k, 89,90 m2/PR+atnj, vsi priključki, 16 mio SIT. CERKLJE prodamo novo 1 ss v večstanovanjski hiši, 41,2 m2/PR in 10 m2 kleti in 2ss+k, 47,2 m2/PR in cca 10 m2 kleti.DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369 333, 041/333-222 22227 STANOVANJA KUPIMO: KRANJ, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ, RADOVLJICA, LESCE, ŠENČUR kupimo več stanovanj za znane kupce DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 22229 STANOVANJA NAJAMEMO KRANJ z okolico najamemo 1 ss za mlado družino. DOM NEPREMIČNINE 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 22230 STANOVANJA ODDAMO KRANJ Planina 1 ss, 42 m2, delno opr, 49000 SIT/mes, poll.predpl., KRANJ Stražišče ODDAMO manjšo, novejšo, opremljeno hišo (kot 3ss) z vrtom in garažo, 108.000 SIT/mes. Kranj vodovodni stolp 1 ss, 30 m2, opremljeno, vsi priključki, za 2 osebi, 44000 SIT/mes, nekadilci. TRŽIČ Ravne 1 ss, 33 m2/l., neo-premljeno, CK, 27.250 SIT/MES.poli.predplačilo. DOM NEPREMIČNINE 202 3300, 2369 333,041/333 222 22678 STANOVANJA KUPIMO: KRANJ, ŠK.LOKA,ŠENČUR takoj kupimo 1 ss ali manjše 2 ss, lahko starejše in brez CK DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 22679 STANOVANJA MENJAMO: menjamo 2 ss, 70 m2/IV na Planini III za manjše 2 ss, 50 m2 v bolku z dvigalom na Planini II ali III. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333,041/333 222 22680 VOZILO KUPIM ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL -prepis, prevoz na naše stroške. AVTO JAKŠA, Orehovlje 15A, Kranj, 2041-168, 041/730-939 4 VOZILA ODKUP, PRODAJA, MOŽNA MENJAVA staro ?a staro in prenos lastništva MARK MOBIL.d.o.o., Šuceva 17, Kranj, ft 20426-00, 041/668-288 5 R 5 FIVE, I. 95, bela, 5 v, reg. 3/01, ohranjen, 580.000 SIT. AVTO LESCE 531 -91 -18 438 MASTER 2.5 DFURGON, I 98. bel, reg 1/02. nov model, SV, CZ., servisna, 2 150.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 440 PRODAJA m MENJAVA STARO ZA STARO, ODKUP VOZIL, MOŽNO TAKOJŠNJE PLAČILO, UREDIMO TUDI PREPIS. PRIPOROČA SE PRIS d.0.0 , Sp. Brnik 98, Cerklje ft 25-26-860, GSM 041/816-528 NEXIA 1.5 GL, 1.96, met srebrna, 5 v, ohranjena, 740.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 690 MAREA 1.8 weekend, L. 96. RDEČA, EL. OPREMA, ab, 73000 KM, servisna, ohranjena, 1.590.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 692 LANTRA 1.6,1. 00, 21000 km. met srebrna, 1. lastnica, 2xAB, elek. oprema, kot nova, 1.590.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 B77 HYUNDAI ACENT 1 3 LSi letnik 96, prvi lastnik, kovinsko zelena barva, redno servisiran - servisna knjižica, radio, vlečna kljuka, 5 vrat, garažiran, lepo ohranjen, prodam, ft 041/644-991 1551 HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSi, letnik 92, reg. do 9/01, barvo kovinsko modra-viola, servisna knjižica, el.stekla, servo volan, radio, vlečna kljuka, ohranjen, garažiran, ugodno prodam ft 041/644-991 1552 KIA CLARUS 1.8 SLX prva reg. 19.4.99. prvi lastnik, 1.98, kovinsko srebrna barva, 23.000 km, servisna knjižica, 1 -leto garancije, el.paket, klima, centralno daljinsko zaklepanje, servo volan, radio, garažiran, kot nov, ugodno prodam. ft 041/644-991 1553 MONDEO 1.8 KARAVAN, I. 95, met. srebrn, kli-ma, 1.390.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 Prodam FIAT TI PO 1.7D, 1.90, reg 11/01. ft 5331-253,041/743-866 1835 Prodam KOMBI C 25 D furgon, 1.91, odlično ohranjen, ft 031/360-427_imb R 4 GTL, I. 90, prodam. Ogled v Kranju, ft 041/616-095 i84i ^Bratov Piapiotnil< l'J, NA^X) Tel /fd» 04/2S-/I-03S PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH _ SISTEMOV TER ^VV AVTOMOBILSKIH BLAŽ.LCEV WMONROE7 Prodam JUGO 45. 041/882-046 89, reg. do 17.9 ft 1842 ODKUP m PRODAJA RABLJENIH VOZIL, gotovinsko plačilo in uredimo prepis MEPAX, d.0.0., Planina 5, KRANJ, ft 2323-298, 041/773-772 WM Ugodno prodamo MEGANE CLÀSSIC RN 1.4 16 V I. 99, LAGUNA RT 1.8 klima, I. 94, MEGANE RN 1.6 I. 96, MEGANE COUPE 1.6 16 V ALIZE I. 99, SUBARU JUSTY 1.0 2 WD I. 90, R 19 1.4 RT I. 93. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana, ft 278-0011 ali 278 0012 RENULT PREŠA, d.0.0., Cerklje 1905 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare mame JOŽICE GUTNIK iz Dobja v Poljanski dolini se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, najlepše zahvaljujemo. VSI NJENI ZAHVALA Ena najglobljih skrivnosti življenja je ta, da je vse, kar je v resnici pomembno, le tisto, kar naredimo za druge. Lewis Carro/ Ob boleči izgubi našega dragega JOŽETA LOKARJA se prisrčno zahvaljujemo /.a neprecenljivo skrb in naklonjenost vsem, ki ste bili in ostajate z nami. Marija, Meta, Maruša, Špela, mama ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage sestre in tete MINKE DOLINŠEK roj. 10. 8. 1924 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom in stanovalcem za podarjeno cvetje, sveče, izrečena sožalja in za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Lepa hvala dežurni ekipi ZD Škofja Loka, Loški komunali, ZB Trata, Društvu upokojencev, Gorenjski predilnici, pevcem za lepo zapete pesmi in zaigrano Tišino. Iskrena hvala g. župniku za ganljive besede in lep obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Škofja Loka, 30. januarja 2001 ZAHVALA Ob preranj smrti našega očeta, moža, brata in strica JOŽETA PERNUŠA iz Hudega Grabna se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, znancem in sosedom ter vsem ostalim. ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, za izraze sožalja ter podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala gre prijateljem, posebej še Ivku Kokalju, sosedom, ki so mu v težkem življenju kakorkoli pomagali, sosedom /a pomoč pri pogrebu, delavcem Komunalnega podjetja, pevcem bratov Zupan ter župniku Marinku za vzorno opravljen pogrebni obred, Jožetu Kocjanu in Micki Praprotnik pa za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Minila so že leta tri, ko tebe ni in mi smo sami. v gomili tihi suivaš zdaj, ob tebi mnogokrat smo zbrani. V SPOMIN Na grobu lučka sveti ti, al' onkraj njega žarki mili, v svetlobi večni je tvoj dom, tam bomo se nekoč združili. JOŽETU KOŠIRJU Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče ter postojite ob njegovem grobu. VSI NJEGOVI Škofja Loka, 3. februarja 2001 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame in prababice ANGELE TRPIN rojene KOKALJ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se pevcem za lepo zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Poljane nad Škofjo Loko, 24. januarja 2001 T«rck, 6. februarja 2001 MALI OGLASI, OGLASI 31. STRAN • GORENJSKI (iLAS APARTMA V TERMAH ČATEŽ do 5 oseb oddamo. Tedenski termini. Informacije in rezervacije po tel.: 04/231-14-22 in 041/790-134 R 5 FIVE, I. 95, modra, 3 v, 86000, servisna, !gp_000 SIT AVTO LESCE 531 91 18 1920 LO, I. 97, met rdeč, 5 v, 62000 km, reg. 1°/01, 1. last., servisna, ugodno AVTO LESCE, 531 91 18 ,921 2lp0 1.6 IE SX. I, 94, črn, 2. last , servo, CZ. ES 91-18 feg. 9/01, 660.000 SIT. AVTO LESCE 531- KIA SPORTAGE 2.0 4x4, I. 95, 67000 km, 1. last , servisna, loki, 1.590.000 SIT. ^[OLESCE 531-91-18_ Prodam ALFO 33 1.7, 16 V, I. 91 m ŠKODO !^MAN. I 92. O 041/906-506 i9?5 Ugodno prodam PEUGEOT 306 profil, 1.96, l^ohranjen. ft 041/375-441 1929 SEAT CÓRDOBA 1.6 GLX, I 94/12, vsa opre-Ü^nekaramboliran, kot nov, ft 041/928-886 ^FORD ESCORD 1.6 16 V CLX, I. 93, 5 vrat, Prema, nekaramboliran, kot nov, ugodno, ft 041/787-050 ,94B 126 P, I. 90, lepo ohranjen, vozen, prodam za 20.000 SIT ft 041/431-36/_ 1953 Prodam PEUGEOT BOXER 2.5 TDI, prva reg januar 98. ft 041/757-111 1957 BMW 523 I, I. 96, črn, reg. 3/01, 2x avt. klima, el. oprema, ALU, zelo ohranjen, 3.290 000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 18945 MITSUBISHI LANCER 1.5 GL, I. 90. reg. do 10/01, bela barva, servisna knjižica, 5 vrat, radio, vlečna kljuka, zelo ohranjen, garažiran, ugodno prodam, ft 041/644-991 21936 MONDEO 1.8 KARAVAN, I. 94, met rdeč, ABS, 1x AB, servisna, elek oprema, 1.095 000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 22772 ZAPOSLITVE ZAPOSLIMO MIZARJE. FIBRA.d.o.o., Škofja Loka, Puštal 106, 041/661-805 1121 TAKOJŠNJA ZAPOSLITEV: TAJNIK-ICA dobi in-teresantno delo v mednarodnem podjetju, smer elektronika, v Lescah Pogoji: nekadilec, znanje ang. v govoru in pisavi, obvladanje PC-ja, Office. Ponudbe z življenjepisom in fotografijo ter kopijo spričevala o izobrazbi, in če niste začetniki kopijo spričevala prejšnjih delodajalcev na naslov: DREML, d.0.0., Črnivec 18, 4243 Brezje 1221 Ste komunikativni in vztrajni9 Pokličite na telefon 041/645-186. Nuidmo vam možnost dobrega zaslužka, rdene zaposlitve in napredovanja. Mladinska knjiga založba, Slovenska c. 29, Ljubljana EKONOMSKA ŠOLA NOVO MESTO Višja strokovna šola za POSLOVNE SEKRETARJE (višješolski program) vabi na INFORMATIVNI DAN v TOREK, 27. 2. 2001, ob 17. uri, na LJUDSKI UNIVERZI KRANJ. Cesta Staneta Žagarja 1 Prijave za vpis: 8. marec 2001 Gorenjci, Gorenjke - izkoristite priložnost študija v Kranju - NOV PROGRAM za večje zaposlitvene možnosti v bančništvu, upravi, zavarovalništvu Informacije: 07/39 33 268, 07/39 33 266 ali 280 48 00, 280 48 12 \gg DALLAS RECORDS F0REVER Backsireer Uoys - Black & Bluc Spicc (iirls - Forcver Sound Bttack - Sound attack 2 Helena Blagnc - Srebrna reka DALLAS MUSICSHOP, Plava Laguna - atrij (ex Dots S h op), Dunajska 48, Ljubljana, 01 431 9009 Dallas music snop, Rimska 14, Ljubljana, 01 252 4186 TD DOVJE MOJSTRANA vas vabi na OGLED SLALOMSKE TEKME SVETOVNEGA PRVENSTVA v St. Antonu, ki bo v soboto, 10. 2. 2001 - ODHOD AVTOBUSA: 9. 2. 2001 ob 24.00 uri izpred TRGOVINE v MOJSTRANI - CENA PREVOZA: 5.000,00 SIT - CENA VSTOPNICE: 220,00 ATS - PRIJAVE: TD DOVJE MOJSTRANA, tel.: 04 58 91 320, 04 58 91 284 Želite postati ZASTOPNIK na terenu, nudimo vam redno ali pogodbeno zaposlitev, ter strokovno pomoč pri delu. Bodite urejeni in odgovorni ft 031/320-553, Jancomm d.o.o., Retnje 54, Tržič - 1291 Kava bar Hlapon zaposli dekle za delo v šanku tr 031/735-998, Arh Tadeja, Kolodvorska 50, Bled 1590 Dnevni bar v okolici Kranja honorarno zaposli več simpatičnih DEKLET za delo v šanku. ft 031/260-505 Aldera d.0.0., Partizanska 34, Šenčur 1631 Zaposlimo VOZNIKA C kategorije v mednarodnem cestnem prometu. Vrtačnik transport,d.o.o., Podlubnik 159, Škofja Loka, ft 041/668-443 Honorarno zaposlimo dekle za delo v lokalu Lah baru na bencinskem servisu OMV Komenda. Lah Majda.s.p., Klanec 13, Komenda, 041/611-190 PIZZERIJA v Tržiču zaposli ŠTUDENTKO ali mlajšo žensko za pomoč v strežbi Informacije osebno v Pizzenji pod Gradom, ft 041/831-233 Zaposlimo REZKALCA ali OPERATERJA NA CNC REZKALNEM STROJU Od kandidatov se zahteva izobrazba ustrezne smeri in 3 do 5 let delovnih izkušenj. Milan Meglic, s.p., Grahovše 11, Tržič, ti 592-40-40 irsa Zaposlimo dekle za delo v strežbi. Okrepčevalnica Kozolec, Sp. Bitnje 2, ft 031/325-442 1767 Zaposlimo DELAVCA za določen čas za delo v menjalnici na Jesenicah. Pogoj. V. st. gimnazijske ali ekonomske smeri, prednost izpit za menjalca združenja bank Slovenije. Samo pisne prošnje na naslov: WILFAN,d.0.0 , Slovenski trg 3, Kranj i76e Gostinski lokal v Kranju honorarno zaposli prikupno dekle ali fanta, ft 041/787-059, MBM d.0.0., Prešernova 16, Kranj 1792 Za dobo 12. mesecev zaposlimo DELAVKO V RAČUNOVODSTVU. Obvezno znanje angleščine in dela z računalnikom. Začetek dela v marcu. R0MAX d.0.0., C Staneta Žagarja 23. Kranj ft 201-21-79_1824_ Iščemo dekle za delo v strežbi (Žirovnica) ft 041/860-620 ,878 Če potrebujete zaposlitev, pa vas ne moti terensko delo (ni prodaja9 pokličite 041/604 413 ah 04/595 79 95, Mladinska knjiga založba, d.d., Slovenska c. 29, Ljubljana 1918 Za delo v pisarni honorarno zaposlimo NOVE SODELAVCE. Možnost tudi redne zaposlitve. Zaželjena starost nad 30 let. Pokličete nas lahko na % 04/201 48 11, Cankarjeva založba, Kopitarjeva 2. Ljubljana 1919 ŽIVALI Podanm KUŽKE mešančke, nizke rasti, črno-bele barve, ft 25-11-085, 040/355-286 1704 Prodam NESNICE 19 tednov TT 25-22-027, 041/612-150_iwé Prodam brejo čmobelo TELICO ft 041 /944-287 BIKCA simentalca, starega 3 tedne, prodam. ft 257-20-26_mw Prodam BIKCA simentalca, starega 10 dni. ft 5723-427 1832 Poceni oddam psičke mešančke - nemški ovčar - sibirski haski. ft 5891-051 1833 Prodam brejo KRAVO in kobilo 8 mes. tT 533-34-84 1834 ČB BIKCA , starega 1 teden prodam, podarim enoletne kokoši nesnice. ft 576-91-60 1836 Prodam KRAVO s prvim teletom ali po izbiri, ft 25-21-685 ,837 Prodam KRAVO metafonko brejo osem mese-cev ft 588-20-45 _18», Prodam BIKCA čb, starega 10 dni ti 041/692-722 1843 fesebiia ponudba za prvih 99 naročnikov na Časopis 99! v&šo pomočjo do vsakega poštnega nabiralnika na Notranjskem/ ZATEKEL SE JE PLEMENIT PES, RJAVE BARVE Z LUKNJO V DESNEM UHUU. LASTNIK LAHKO POKLIČE NA ft 51-31-943 m Prodam čb BIKCA, starega 10 dni, ft 587-43-19 Prodam TEUCO čb brejo 8 mesecev tT 5141-501 Prodam KRAVO simentalko 9 mesecev brejo. W 2042-519 1861 KOKOŠI nesenice, rajve, tik pred nesnostjo, ugodno prodam IT 519-5016 1872 Prodam teden dni starega čb BIKCA Jezerska c. 92 A, Kranj 1873 Prodam 220 kg težkega BIKCA simentalca ali menjam za telico ft 2571-297 1876 Prodam čb BIKCA, 14 dni starega, ft 572-16-90 Prodam 2 BIKCA čb, stara 10 dni Lahovče 57, 2523-239 _ 1917 Prodam en teden staro črno-belo teličko, ft 252-17-39 1924 PUSTNI KARNEVAL V BENETKAH 2001 ODHOD: 24. 2. 2001 Odhod iz Ljubljane izpred hale Tivoli ob 7.00 (varianta A) ali 11.00 uri (varianta B). Vožnja po avtocesti mimo Postojne in Sežane do mejnega prehoda Fernetiči, kjer vstopimo v Italijo. Pot nadaljujemo mimo Oevina, Palmanove in Portuguara (krajši postanek pri varianti A) do Benetk. Sledi vožnja z vaporetom (plačilo vaporeta v Benetkah: povratna karta cca. 7000 ITL) po beneških kanalih mimo slikovitih palač do Markovega trga. Ogled trga in cerkve sv. Marka, Doževe palače, mosta vzdihljajev,... Po krajših ogledih sledi zabava na pustnem karnevalu. Odhod iz Tronchetta proti Sloveniji ob 20.00 uri (varianta A) in 1.00 uri (varianta B). Prihod v Ljubljano v poznih večernih oz. zgodnjih jutranjih urah. CENA: 4.000 SIT-SAMO ZA BRALCE GORENJSKEGA GLASA V ceno je vključeno: avtobusni spre voz po programu, pustni krof, nezgodno zavarovanje, vodstvo in or gonizocija izleta. SPLOŠNI POGOJI sn sestavni del pro- . grama in so na voljo, kot posebna Tj% priloga v naši poslovalnici. Pri- ^ poročamo vam ZAVAROVANJE vplačila potovanja, če se zaradi bolezni ali Ni druge višje sile potovanja ne morete udeležiti. Zavarovalnina znaša 5 % cene potovanja. Nudimo vam tudi C~j) ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE v tujini ^ z asistenco Enaka, a različna, w Letnik 2000 t L Letnik 2001 Jc razlika? Ni razlike? Seveda je! Prihranki ob nakupu vo/.il letnik 2000! Lupo 1.0: S8.000 SIT Lupo 1.4: 224 000 SIT Polo limuzina in Variant: 140.000 SIT Golf 1.4 (basis): 160.000 SIT Golf 1.9 SDI (basis): 160.000 SIT Bora 1.4 (basis): 160.000 SIT Bora 1.9 SDI (basis): 160.000 SIT To pa še ni vse, zato nas kar hitro obiščite. Volkswagen (^^) 1'nnuba vo/il in modelov je omejena. (3300 AVTOHIŠA VRTAČ KRANJ /®| Audi Kranj, tel.: 04/270 02 20 V5$W ORGANIZATOR PROGRAMA: VS TURISTIČNA AGENCIJA INTOURS, tfl PREČNA 8, LJUBLJANA TEL: 01 430 35 50, FAX: 01 430 3 556 ŠPORTNO REKREACIJSKI na lokaciji BRDO PRI KRANJU Predoslje 39, Kranj, tel.: 04/2022 479 Od pon. do pet.: od 9. do 13. ure, od 16. do 22. ure, sob., ned., prazniki od 16. do 21. ure frenes jacuzzi šolanji fit kid's (otroška- aerobika) telovadba za nosečnice-plesna delavnica beauty center (kozmetični salon) TEČAJ TELOVADBE ZA NOSEČNICE ŠPORTNO REKTREACUSKI CENTER iN BEAUTY CENTER ■ Ki lOkadJI POKRITI OLIMPIJSKI HA/IN V KRAM 10 r.iili-.in*K.) i- .!•! hirtiij. (ol 04 MiJ St(>. 0(«4 .?(;-' Sil 0<>l. »as: oil pon. do potk.i od 8. do M) uro. otv sob, ncit . oia;. od 1&. 22 uro - aerobika - spinning - savna (finska, turška) - masaže - hydro jet Prodam BIKCA fnzijca, starega 10 dni. ft 25- 11-007___|927_ Prodam 130 kg BIKCA simentalca. ft 5725- 449_ _,928 Prodam KRAVO simentalko, drugič brejo 6 mesecev, ft 5314-767 ,935 PRAŠIČE od 30-200 kg prodam in pnpeljem na dom ft 041 /724-144 1949 Prodam 2 BIKCA čb, stara 7 dni tT 041 /249-359 Prodam TELIČKO simentalko in čb BIKCA stara en teden ft 041 /378-751 1952 ŽIVALI KUPIM Kupim BIKCA simentalca, starega do 10 dni TT 5185-500 1081 Vodopivčeva 3,4000 KRANJ (Kohor)ev klanec) tel.: (04) 20-21-083 delovni čas: vsak dan: 9-12 in 15-19 ure sobota: 8-12 ure SLS SKD Slovenska ljudska stranka MESTNI ODBOR KRANJ Jezerska cesta 41, 4000 Kranj čestita (§LS vsem prebivalcem Kranja -Prešernovega mesta, Slovencem in državljanom Republike Slovenije za 8. februar, Prešernov dan, slovenski kulturni praznik in jih vabi na slovesnosti ob tem prazniku. "Slovenec sem, Slovenec sem, jaz ljubim očetnjavo, govorim za njeno čast In slavo, vsem to povem, kar Čutim, to povem, Slovenec sem, Slovenec sem," Jakob Oomilšek predsednik: prim. Janez Remškar, dr. med. Pt'l HÏ"fi'AliJÍHjjÀ" *r 97,SmU> &LHntijti/imtt , RADIO KRANJ -GORENJSKI MEGASRČEK ZADNJE NOVICE G.G. 1 bo dežurna novinarka Renata Škrjanc telefon: 04/201-42-00 mobitel:041/643-014 pokličite, sporočite, predlagajte... i bomo pisali glas! Halo, Bohinjci na Vodnikovi domačiji Ljubljana, 5. februarja - V krajevni skupnosti Koprivnik -Gorjuše v Bohinju se vsako leto septembra s tako imenovanimi Vodnikovimi dnevi spomnijo na Valentina Vodnika, ki je bil nekaj časa župnik v tej današnji krajevni skupnosti. Takrat pripravijo bogat kulturni program, v goste pa med drugim povabijo tudi tiste, ki se vsako leto ob Vodnikovem rojstnem dnevu spomi-jo nanj s prireditvami na njegovi domačiji v Ljubljani. Minuli konec tedna pa so se domačini s Koprivnika in Gorjuš s predsednikom krajevne skupnosti Janezom Korošcem in podžupanjo občine Bohinj Evgenijo Korošec podali v Vodnikovo rojstno hišo v Šiško in v njej s programom popestrili prireditve ob njegovem rojstnem dnevu. Program v Vodnikovi domačiji v dvorani Podstreha so pripravili na sam rojstni dan, februarja zvečer. Nastopili so mešani pevski zbor Valentin Vodnik pod vodstvom Edija Zaveršnika, sestavljajo pa ga pevci s Koprivnika. Gorjuš in Je reke. Na citre sta zaigrali Tjaša in Andreja, na harmoniko Janže Korošec, recitirali sta Anita Kovačič in Mojca Medja in drugi. Domačini iz nekdanje Vodnikove župnije pa so. prinesli s seboj tudi domače dobrote in na koncu pripravili za udeležence večera tudi pogostitev. • A. Žalar 99 Fantič mlad prisanka se... "... še izza ovinka," je delček besedila popularne Avsenikove Sankaške polke. Čeprav je včerajšnji dež malce pokvaril vzdušje in razmere na gorenjskih sankališčih, si bo prav zaradi sankanja marsikdo zapomnil letošnjo zeleno zimo. Gozdne ceste in poti nad tisoč metri so (bile) dovolj zasnežene in rahlo poledenele, da je (bil) tudi letošrui 'sninc' super. Za sankanje prav pridejo sani, a sodeč po zelo skromni ponudbi sani v športnih trgovinah se tega športnega rekvizita na sončni strani ne splača izdelovati. Čehom pa. Jllllll III llllllll ii n ii in n Aftikd: Sinltt Modri: DAVOS-Ulvc - SB.02 100 Proli>»J«l«<: BOPtMIAUr*! C^MMEh l vomlk: Pioloco l'mitt i « o 7i JtttfJo 139,4W6 7* Je/toko Mm Povpraševanje po sankah zanesljivo je, sicer se v firmi z Jezerskega ne bi odločili za uvoz. A preden se odločite za nakup uvoženih čeških sank s trdim gladkim lesenim sedalom, s katerega z bolečo zadnjico prav zlahka tudi zdrsnete, vendarle preverite, če morda kje na Gorenjskem kak kolar še izdeluje sanke. Presenečeni boste, kakšne vrhunske, maksimalno varne sani z mehkim udobnim sedežem, znajo narediti npr. v Podljubelju. ppi |M POMlliAHO 97,3 mh3 tOHtmiMECAMU SKORAJ IZJAVA TEDNA "Upam, da mi ne boste zamerili, gospod Jenčič, ker ne bom popil do dna. Vem, da je kapljica odlična - a pri Janezu Kadivcu v Šenčurju me že čaka nov luksuzni tere-nec Hyundai Santa Fe." /Iztok Čop, z Lukom Špikom zlati dvojec na olimpijskih igrah lani v Sydneyju, zanesljivo najbolj znan krajan Studcnčic pri Lescah, Milan Jenčič, direktor podjetja Vivat! iz Mengša, specializiranega za trženje vin; Iztoku Čopu bosta Hyundai Avto trade in Avto Kadivec danes, 6. februarja, točno opoldne v avtosalonu v Šenčurju izročila ključe novega luksuznega avta Hyundai Santa fe/ če Baloni na bohinjskem nebu Od nedrčka do balonarskega festivala V Bohinju je minuli konec tedna letelo dvajset balonarjev iz sedmih držav, med njimi tudi Anglež, ki je že dopolnil sedemdeset let. Bohinjska Bistrica - Za izumitelja prvega toplozračnega balona, ki se je dvignil visoko in lebdel v zraku, veljata brata Montgolfilier iz Francije. O tem, kaj naj bi ju navedlo k poletu z balonom, krožijo različne zgodbe. Prva pravi, da sta nekega dne opazovala sušenje srajce v vetru, pri tem pa se jima je zazdelo, da bi ta lahko poletela, če ne bi bila pripeta na vrvi. Po drugi naj bi Joseph ob kaminu, nad katerim se je sušilo perilo, bral knjigo. Njegovo pozornost naj bi zbudil ženin nedrček, ki se je, obešen točno nad ognjiščem, vsake toliko časa dvignil in nato spet obvisel na vrvici. Joseph je ob tem začel razmišljati, da bi dim, "ujet" v balon, lahko dvignil breme, njegov brat Etienne pa se mu je pri tem pridružil in skupaj sta seši-la prvi balon. Po nekaj poskusih sta 15. novembra 1783 z dimom napolnila svilen balon, prerezala vrvi in kot prva na svetu poletela nad Pariz. Pot v nebo je bila s tem odprta... Balonarstvo je potem doživelo nesluten razmah, tudi v Sloveniji ima že kar dolgo tradicijo, bolj pa so se začeli z njim ukvarjati ob koncu sedemdesetih let. Pri nas je blizu sto ljudi doslej opravilo izpit za letenje z balonom, leti pa jih približno štirideset. Tehnika letenja s toplozračnim balonom se je od prvih začetkov do danes le malo spremenila, razlika je le ta, da za segrevanje zraka ne uporabljajo več kurišča na trda goriva, ampak zrak po potrebi segrevajo s plinom (propanom). Del (slovenske) zgodovine balonarstva je tudi balonarski festival v Bohinju, ki se je že dobro uveljavil v koledarju V balonarski košari: zanimivo za otroke in odrasle. domačih in mednarodnih tovrstnih prireditev. Minuli konec tedna, od petka do nedelje, je bil že deveti po vrsti, pripravil1 pa so ga podjetje Fly With Üs iz Ljubljane, Občina Bohinj i" Borut Groegl. Sodelovalo f dvajset balonarjev iz sedmij1 držav, med njimi tudi Angl^ ki je že dopolnil sedemdes«1 let, a še vedno rad pride Bohinj in poleti z balonof Prireditelji so pričakovali nek" liko boljšo udeležbo, vendar ^ predvsem nekatere tuje ekipe Švedske, z Nizozemske) žara' slabe vremenske napovedi, kij* obetala letenje le v petek, raj* ostale doma. Vreme pa sploh & bilo tako slabo, leteli so lahko petek in v soboto. V petek se je z vzletne^ mesta v Bohinjski Bistrici dv# nilo sedem balonov, prista, so na Primorskem, vse °^ Tolmina do Godoviča, nekatef pa so hoteli celo do morja, vc>i dar je bila tam premočna burj* Ker je bilo vetrovno, jih je hit^ neslo. Najdaljši polet je trajf uro in dvajset minut, večina! bila na primorski strani že v 3* do 40 minutah. Tudi v soboto j* bilo vreme dokaj ugodno, jugozahodni veter jim je skrtf šal polete. V nedeljo so balona' ji zaradi premočnega vetra ost* li na tleh. Je bil balonarski festival y takšni obliki in vsebini toki* zadnjič? Glavni organizat"' Borut Groegl je napovedal, r bodo že prihodnje leto pripre li "dneve Bohinja", ki bodo & jati vsaj deset dni. v tem Č'dSu/ * naj bi se zvrstile tudi matocfl* kulturne, zabavne in drug' prireditve. Medtem ko je ^ na dosedanjih festivalih najvf 33 balonarjev, jih prihodnj* leto pričakujejo okrog petdesf_ • C. Zaplotni" _____1 Čuk na palici Kranj, 6. februarja - V Galeriji Pungert ilustracije razstavlja Gorazd Vahen za knjigo pesmi Svetlane Makarovič Čuk na palici, ki bo izšla ta mesec. Gorazd Vahen pripada mlajši genç* raciji slovenskih ilustratorjev. Po končani srednji šoli za obli' kovanje in fotografijo se je vpisal na Likovno akademijo Oddelek za oblikovanje, kjer jc leta 1995 tudi diplomiral. P° končanem študiju seje ilustraciji posvetil poklicno. Likovno j6 opremil knjige Svetlane Makarovič: Smetiščni muc, Pekarn^ Mišmaš, Soviča Oka,... bogatil otroški reviji Ciciban in Cicido njegove ilustracije pa najdemo tudi v številnih učbenikih. " Na tokratni, že tretji Vahnovi predstavitvi v tej galeriji, je fla ogled dvanajst novejših del, poleg vsake ilustracije pa je prip3' dajoča pesem Svetlane Makarovič. Razstava bo na ogled à° 20. februarja. • Nuša Ekar ^ Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije Od danes, torka, do četrtka bo zmerno do pretežno oblačno, predvsem v Julijcih p^J oblačno z občasnimi padavinami. Meja sneženja bo nad 1500 metrov nadmorske višine-Pihal bo jugozahodni veter, ki bo posebej močan v višjih legah. DAN TOREK SREDA ČETRTEK VREME ( ( è Tmin/Tmax 3/9 5/10 5/9 Naslednji torek KRANJCANKA, čez štirinajst dni LOČ ANKA BREZPLAČNO