24
številke. Pri večini manjkajočih spisov je sicer o/načeno, kam so j;h nato odlozih in na katero številko se navezujejo, vendar številke ne tečejo tekoče. Pn sedanjem trendu iskanja dokumentov o razlastitvi to predstavlja posebno oviro, zato sem se pr nadaljnji obdelavi gradiva odločila za nov popis z računalnikom, k; mi bo omogoul se razne vrste indeksov, iskalcem dokumentov pa bistveno pomagal da bodo dokumente nasl v lini krajšem času
OPOMIN
IJ Mini.trstvo za finance LRS Republiška komisija za vprašanja raz.lasttve. Okrožnica republiške komisije za vprašanja razlastitve pri Ministrstvu za financc I RS, 244-114 5-1950 — 2 Vlada Ljudske republike Slovenije, predsedstvo Navodilo vsem oblastnim in okrainim hudskim odborom ljudskim odborom mest I iubljanc Maribora, Celja S-po' 69/2-49. — 3. Ministrstvo za li nanee I RS Republiški komisija m vprašanja razlastivc lase. 3, 114 5, Navodila /vezne komisije za vprašanja razlastitve pr Ministrstvu za finance H RJ —4. Mi-
nistrstvo za Imancc I.RS Republiška IHM i sija ¿a vpraša-ma razlastitve, lase. 3, 128 2 1951, Okrožnica (prepis)
/1 SAMMI-NI ASSUNG
Das Schriftgut der kc-|>Ml>!ikk(>iiimission für ! ntcignungsfragcn heim I iiianziiiiiiisUrniiii
ik nka Laciüiik (nihrn
Die Kepubhkkommis¡ion für I nteignungsfragcn beim I inazministiriirtn der Volksrepublik Slowenien wurde mit der Absicht gegrundet die tvidcnz.cn zu führen und in großem Maße auch darum die I ntscheidungen he trelfs der ,ich auf die Cirundentcignungcn beziehenden Sehlir. lelangelegenheiten zu tre.ITen. Die I nteignimgcn waren die einzige sich auf die Abnahmen beziehende ka tegorie die für die I iteigneten schon im voraus 1 ntschadigungcn in verschiedenen l ormen (in einem anderen Cmmdstiick im Geld oder in StaaUchuldscheinen) vorgesehen haben. Das Schriftgut der Kommission wird im Archiv der Republik Slowenien im Bestend des Fmanz.mimsier'ums aufbewahrt. F s umfaßt neun Faszikel
Ministrstvo /a kmetijstvo LRS, Oddelek /a agrarno reformo, 1945-1951
Žarko šlramhl
Ob sprcictju zakona o agrarni reformi in kolonizaciji seje upoštevalo:
1.)daje	bilo v rokah malih kmetov, ki jih je bilo
3 4 (z. do 10 ha zemlje), samo 29% zemlje oziroma 1/4;
2.)	da je imela veleposestniška skupina v lasti 1/5 vse zemlje s po tudi preko 50 ha zenilie,
3.)	skupina ki je imela med 20 do 50 ha je štela 7%.,vseh kmečkih in nekmečkih lastnikov, tako v hribovitem goratem kot ravninskem predelu, le-1 i pa so imeli v svojih rokah 45% vse zepajje;
4 ) skup na, ki je imela v lasti med 10 do 20 ha, jo je bilo 16% in je imela v lasti 1/4 vse zemlje;
5.)	najštevilnejša .skupina. ki je .niela v lasti 2 do 10 ha je štela 43% ali skoraj polovico vseh kmetov, v lasti pa je imela le 1/4 vse zemlje in
6.)	skupina, ki je štela 1/3 vseh kmečkih po sestnikov m -,o imeli do 2 ha zemlje je imela v lasti samo 3.5% vse zemlje, to so bili tako imenovani bajtarji in prav tem so dodeljevali zeml|išča v ,z.ko-rišcanje.
/akon o agrarni reformi in kolonizaciji je na nek način tudi ščitil delavce in male kmečke obrtnike -rokodelec saj jim je dovoljeval, da ohdiziio v last. toliko zemlje kot kmetic, /akon[je ščiti Uid- kmečke izseljence, ki so pred vojno odšli v tujino, ker sena lastni zemlji niso mogli preživeti in jih je zakon štel za kmete.
/akon o agrarni reformi in kolonizaciji je urejal naslednja področja:
I V ijjjoinih; določilih (3. člen) je zakon določal da je za razlastitev merodajno zemljiškoknjižno in katastrsko stanje na dan 10 jiilija 1945, razen pri dedovanju po smrt lastnika., kjer je bilo določeno, da vsi dediči skupaj obdržijo toliko, kolikor bi obdržal umrli lastnik, piesež.ek pa i^reide v zemljiški sklad /akon (4. člen) je oškodoval zakonske pare na način, da je vedno, razen ko je šlo za sodno ločitev pojmoval zemljiško posest kot eno zem Ijisko posest v primeru, ko pa je imel eden zakoncev kot glavni vir dohodka druz.nc nekaj drugega, seje posestvo štelo za nekmečko /a poklic mlado-
Lastniki	površina	šlcvilo poseslev	v%		skupn-i površin:!	v%
bajtam	do 2 ha	51.137	33	%	43 437 ha	3,5 %
mali kmct'c	2 do 10 ha	66 487	43,1	%	333.513 ha	26 %
srcdnii kmetje	10 do 20 ha	24 4^0	15,8	%	344.021 ha	26,9 %
veliki kmetje	20 do 50 ha	IU.^85	7	%	306.579 ha	24 %
veleposestniki	nad 50 ha	1.749	1,1	%	251.086 ha	19,6 %
vsi lastniki	154.628	I 278.636 ha
25
letnih oseb je zakon stel ppklic staršev. Pri solastni >ki 'emlji pa je za osebe ki so imele /cmljo na vee zemljiških posestvih smatra! njihovo celokupno zemljiško posest za eno celoto Pri razlastitve in dodelitvi zemlje (5. člen) se je moralo ugotavljati stanje bremen in dolgov kot tudi služnostne pravice, katcrdi obstoj je bil nujno potreben kakor tudi tiste služnostne pravice, ki so se kot nepotrebne ukinile. Nove služnostne pravice naj bi bile le ■zicmoma
2.	Pri i a dastitvah je slo za veleposestva (7 člen), to je za kmetijska in gozdna posestva z vee kot 25 ha obdelovalne zemlje ali 45 ha skupne povišme Pri veleposestv ih je treba poudari'., da je slo v bistvu /a popolno iiiziastitcv, to je za razlastitev /. vsemi gospodarskimi in negospodarsk mi zgradba mi in napravami, živin! in mrtvim kmetijskim ;n gozdnim inventarjem brez odškodnine, vključno s hišnim inventarjem, kj je bil potreben za redno obratovanje (inventar pisarne, ki je slu.da bivši upravi posestva postelje, itd , ki so ga uporabliab delavc ktihinjsk' nventar) in z vsem- zalogami pndelkov in lesa Razlast'tvc so obsegale tudi žage in vinske kleti Ra/lašeale so se tudi kmečke agrarne skupnosti, živinorejske zadruge m skupni srenj-ski pašniki Cerkvena posestva (9, člen) v okviru ene župnije so se štela zl eno celoto, to je predvsem zemljiška posestva /tipne cerkve in vseh njenih po-(IruziTc, vsa cerkvena nadarbinska zemlja ki so jo uživali župniki, kaplani, itd , ki se je nahaja v okviru župnije. Nadalje so se radaščale tudi verske zapuščinske ustanove z vsem 'ivmi in mrtvim inventarjem, neodvisno od ostale cerkvene zemlje Z.i nekmete (I I člen) so se šteli lastniki zemljiških posestev z manj kot 25 lia obdelovalne zemlje oziro ma manj kot 45 lia skupne površine, če po svojem glavnem pokneu niso bili kmetje Za kmete (12 člen) ;o se šteli lastniki ¿eaaljiSkih posestev, ki so bili po glavnem poklicu kmetje, m so stalno živel' na svojem posestvu in so zemljo tudi sami obdelovali s svojo družino. Za kmete se niso štele tudi dru. me, ki so '.aradi upravičenih razlogov najemale tujo delovno silo. Za kmete so se šteli se vrtnarji in določen izseljenci Površina, ki jo je kmet lahko obdržal, pa se je določala glede lege zemljišč, kvalitete zemlje, vrste kultur, oddaljenosti zemlje od prometnih sredstev itd Za hribovite predele je bilo predvideno posedovanje večjih površin
3.	V emljiski sklad (14., 15. in 16 člen) so prišla vsa posestva, ki so bila zaplenjena na podlagi odloka Avnoja (21 11.1944) in /enil|iška posestva na rodilih sovražnikov, zaplenjena s pravnomočnimi sodnimi razsodbami in odločbami, ki so bila takrat v upravi KUNI. Z okrožnico Predsedstva NVS, št 167/2, z dne 25. januarja 11>46 je prešla neposredna uprava zaplenjenih zemljiških posestev in "îven-tarja od Uprave narodne movinc na okrajne in okro-me ljudske odbore. V' zvezi i nujnostjo agrarne reforme in notranje kolomzacije je Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo spora/umno s MINI tudi razdelilo obstoječi živi m mrtvi kmetijski inventar razlaščenih ai zaplenjenih posestev okrajnim komisijam m agrarno reformo.^
Nadalje je piisla v zemljiški sklad se zemlja ki jo je država izločila v svoje lastnine (zemlja bivših
občin banovine in drugih javnopravnih ustanov, ki je prešla v državno last) Težnja jc bila, da bi sc na ta način v čim večji meri zadovoljilo zahtevam agrarnih interesentov po zenflji država pa naj bi obdržala le tista zemljišč^ ki bi hila potrebna /a vzorna državna kmetijska posestva, mvalidske domove, otroške koloniie, sirotišnice kazmlniLC, šolska podopja, kmečke zadru/ne domove, športna igrišča m druge splošno koristne namene ter za vojaške potrebe. Država naj bi glede tega tud; obdržala lastnišvo nad vsemi gozdovi.
Zemljiški sklad je bu urejen z uredbo (Ur I Dl J, št 72, 21.9 1945), kjer so ustanovili sklad stanovanjskih in kmetijskih zgradb, sklad hišne opreme, sklad kmetijskega inventarja in živine ter sklad semen, hrane in lesa. Ti sk ladi pa so prešb pod okrajne in okrožne komisije za agrarno reformo.
4.	Pri dodelitvi zemlie so se najprej upoštevali agrarn interesenti brez zemlje (17. člen) m [isti' ki so prebivali v kraju kjer se jc zemlja podeljevala, nato seje upoštevalo tiste z malo zemlie Poseben privilegij pa so žc takrat uživali borci, invalidi in 'rtve lašistienega terorja. Maksimum je bil 5 ha (IS. cien) a od tega ne več kot I 2 ha vinogradov in sadovnjakov. Upoštevala seje tudi lega zemlji.,č. kvaliteta zemlje, kultura la oddaljenost zemljišči od prometn.h sredstev kot tudi število družinskih čla nov prosilcev. Predvideno je bilo tudi poseljevanje zaokroženih jiarcel, kar je pomenilo svobodno izvajanje reforme, zamenjave parcel agrarnih interesentov z lastni k' ki niso bili agrarni interesenti na način da se odgovarjajoči del zemlje lastnikov k: nisp bili agrarni interesent' pritegne v zemljiški sklad iz katerega se jim v zamenjavo dodeli zemlja v odgovarjajoči površini na drugem mestu
Kmečkim sorodnikom (19. člen) so podeljeval' le tisto zemljo, ki sojo nckinetje prejeli od svojih kmečkih sorodnikov po dedni al pogodbeni poti ali kot doto. Taka zemlja sc je dodeljevala samo enemu sorodniku Posebej je bilo opredeljeno, da so podeljene ohisnicc delavcem državna last (21. člen) sadovnjaki pa podeljeni zadrugam Viničar-je jc država silila v povezovanje z zadrugami (24 člen),
5.	Za izvajanje agrarne reforme je bilo ustanovljenih na podlagi ^1. člena Zakona o agrarni reformi ;n kolonizaciji v Sloveniji z odločbo komisije za agrarno reformo šest okrožnih komisij za agrarno reformo. V okviru okrožnih pa so delovale okrajne komisije za agrarno reformo, bilo uli je 37. Okrožne m okrajne koimsije za agrarno reformo so bile naslednje:4
I. Okrožna komisija za agrarno relornio Celje
1.	Okrajna komisja za agrarno reformo Celje -mesto,
2.	Okrajna komisija za agrarno reformo Celje" -okolica
3.	Okrajna komisija za agrarno relormo Slovenske Konjice,
4.	Okiajna komisija za agrarno relormo s-narje pi i Jelšah,
5.	Okrajna komisija /a aurarno reformo Trbovlje
6 Okrajna komisija za agrarno reformo Šoštanj -Gornji Grad (odločbe govorijo o Okrajni komisiji
za agrarno reformo Srlozirjc ali pa Okrajni komisiji za agrarno reformo za Šaleško - Savinjski okraj),
II Okrožna komisija -a agrarno reformo Man hor
7.	Okrajna komisija za agrarno relormo Maribor
-	mesto.
8.	Okrajna komisija za agrarno reformo Maribor
-	levi breg.
9.	Okrajna komisija za agrarno relormo Manbor
-	desni breg (v nekaterih odločbah je označeno za Maribor - levi breg in Maribor - desni breg kar Maribor - okolica)
10.	Okraina komisija za agrarno reformo Ptuj,
I 1. Okrajna komisija za agrarno reformo Murska Sobota,
12. Okrajna komisija za agrarno reformo Gornja Radgona
H. Okrajna komisija za agrarno reformo Preva-Ije (\ odločbah je dodano še Dravograd)
14.	Okrajna komisija z agrarno reformo Dolnja Lendava
15.	Okrajna komisija za agrarno reformo t juto mer,
16.	Okrajna komisija za agrarno relormo Slovenska Ristnca,
17.	Okrajna komisija za agrarno reformo Poljča ne (sedež je bil \ Slovenski Bistrici, uradni hst ne navaja ustanovitve teh dveh okrajmh komisij),
III.	Okrožna komisija za agrarno reformo Novo Mesto
18.	Okrajna komisija z.a agrarno reformo Novo mesto,
19.	Okrajna komisija za agrarno reformo Krško,
20.	Okrajna komisija za agrarno reformo Treb nje.
21.	Okraina komisija z.a agrarno relormo Črnomelj,
22.	Okraina komisija za agrarno reformo Kočevje,
IV.	Okrožna komisija /.a agrarno reformo za ljubljansko okrož|e
23.	Okrajna komisija za agrarno reformo Notranjsko - Rakek,
24.	Okrajna komisija za agrarno reformo Školja I oka
25.	Okrajna komisija z.a agrarno reformo Ljubljana - okolica
26.	Okrajna komisija z.a agrarno reformo Jesenice,
27.	Okraina koirnsija za agrarno reformo Grosup
Ije.
28.	Okrajna komisija za agrarno reformo Kam-mk,
29.	Okrajna komisija za agrarno reformo Kranj
V.	Okrožna Bovisja za agrarno reformo okrožno mesto I jubljana
30.	Okrajna komisija z.a agrarno relormo mesto Ljublja na
Okrožna komisija za agrarno reformo Postojna je bila ustanovljena pozneje, leta 1948, skupaj / okrajnimi komisijami*:
VI.	Okrožna komisija za agrarno reformo Postojna
31.	Okrajna komisija za agrarno reformo Idriia,
32.	Okrajna komisija za agrarno reformo Gorica.
34.	Okrajna komisija za agrarno reformo Ilirska Bistrica.
35.	Okrajna komisija za agrarno reformo Sežana
36.	Okrajna komisija z:i agrarno relormo Toj nun
37.	Okrajna komisija za agrarno reformo Postojna
Podatke, vloge agrarnih interesentov in vse zadeve, naslovljene na okrajne komisije za agrarno reformo, so za izvršne odbore okrajnil! komisij zbirali krajevni ljudski odbori Izvršni odbori so izdajali odločbe o razlastitvah, sprejemali so tudi prošnje in pritožbe agrarnih ra/laščencev, nadovljcne na okrožne komisije in jih s svojimi stalisc. posredovali okrožni komisiji. Okrajna komi- ija jc imela za posvetovanje se plenum okrajne komisije, ki je sprejemal sklepe v obliki predlogov. Tako okrajno komisijo so sestavljali predsednik, namestnik, sekretar in eden a!i dva pomočnika Torej je sklepalo o razlastitvi posameznega razlaščenca največ pet ljudi, čeprav jc bilo predvideno, da pomembnejše razlastitve in dodelitve zemlje predlo/a komisija se plcnumu, ki pa jc bil spet sestavljen >.z izvršnega odbora m 8-14 predstavnikov agrarnih 'iitercsen tov.
Postopek pri rvajanju agararnc reforme je bil glede na krajevne razmere naslednji:
Po prejeti prijavi lastnikov jih je okrajna komisija izročila geodetu ki jc kontroliral podatke na podlagi zemljiške knjige in katastrskih operatov, hkrati jc bil sklican tudi zbor agrarnih interesentov v kraju, kjer je ležalo posestvo /bor agrarnih interesentov je moral najprej sklepati o predlogu za razlastitev in nato o predlogu z.a razdelitev zemlje med agrarne interesente. Ce ne bi prišlo do kon čnega sklepa, bi ga naknadno oblikovala agrarna komisiia I Ikrah s predlogi pa so morali okrajni komisiji dostaviti tudi Mošnje agrarnih -nteresentov. Sledilo jc zaslišanje vseh "trank in zapisnik o tem Na podlagi tega (prijave lastnika, kontrolirane m ■zpopolnjcnc od geodeta predloga zbora agrarnih, ¡nteresentov, zapisnika o .aslisanju lastnika ter ugotovitev vseh okoliščin) jc komisija izdflla odločbe o razlastitvi zemlje odločbe o dodelitvi zemlje pa jc izdala komisija po pravnomočnosti razlastit vene odločbe. Pritožbe razlaščencev je reševala okrožna komisija ki jc tudi izdala dokončno odločbo
Razlastitvene odločbe so pošiljali razlaščencu krajevnemu ljudskemu odboru ¡n minististvu za kmetijstvo, čc pa jc slo za gozdno gospodarstvo pa sc ministrstvu za gozdarstvo. Dodelitvenc odločbe so dostavljali agrarnim 'iitc-rcsentom, pristojemu ljudskemu odboru in m-nistr.stvu za kmetijstvo Krajevni ljudski odbori so razglasili odločbe isti dan ko so jih prejeli. Določeno je biio tudi da se uvede razlastitveni postopek najprej za velcposc-stva posestva bank, podjetij, delniških družb, posestva brez. lastnika ter cerkvena posestva, šele nato pa za ostala posestva
Trideseti člen zakona je dajal ministru za kmetijstvo absolutno pravico do razveljavitve ene ali druge odločbe čc je menil da sc je nepravdno izvedla in io je lahko vrni1 na nižjo stopnjo v ponovno obravnavo
27
6.	Koloni zacijo (32. in 33. t len) je izvajalo ministrstvo za knicli|slvo.
7.	Popis inventarja (36. in M. Jen) seje moral ¡¿vršiti še pred izdajo razlastitvenih odločb.
Omeinti je potrebno še Uredbo o likvidaciji raz. merij, nastalih z zaplembo premoženja (Ur.l.N R.l, št. 23 196/49, M 3.1949). lu ® minislgB za kmetijstvo terjalo od ok lapuh, mestnih ljudskih odboiov 1er od Skrajnih in okrožnih komisij za agrarno rcioimo, da morajo le-te zato, ker niso imele ustreznih podatkov o obstoječih obveznostih in terjatvah zaplenjenih posestev niti niso razpoki gale s točnimi podatki referati za narodno imovino pri okrajnih (mestnih) ljudskih odborih, prijavili pristojim okrajnim sodiščem vsa zaplenjena in z. agrarno relormo prevzeta zemljiška posestva ■ za znaebo bivšega lastnika, razen onih iz 32. člena na vcdcnc uredbe, /alo naj bi za vsa navedena zaplenjena posestva stavili pri pristojnem sodisču predlog, da sc uvede likvidacijski postopek glede obvez nosli m terjatev posameznega posestva Islo je veljalo tiuh z.a zaplenjena zemljišča ki so bila ze dodeljena v upravhanje di/avmm uiadom. ustanovam ah podjetjem. I\Ejni dalum je bil 19 juni] 1949f\
Omeniti j"e potrebno še /akon o razlastitvi pose->lcv, ki so jih obdelovali kolom in vinicarji? sa| so izvajab ta zakon organ- za agrarno reformo.
(dede ic.ločilve zemljišč tz. zemnljiskega sklada po II. členu zveznega zakona o agrarni reformi je bilo določeno, da se morajo dolouli zemljiščih ki naj bi jih vsaka dižavna gozdna Hirava zadrzala a svoje režijski potrebe ob upoštevanju načela, naj imajo gozdne uprave le toliko poljedelskih zemljišč, da krijejo potrebe, uposlcvaioc da so na čelno vsi députai i ukinjeni I u je slo za zagotovitev zemlje tistim gozdnim cuvaiem, katerih službeni okoliš je bil oddaljen od krajev kjer so si lahko nabavljali življenjske potrebst tne da bi to ne oviralo izvrševanje mihovih službi
bond ministrstva za kmetijstvo l(>45 - 1951 agrarna reforma obsega približno 40 skalel. Gradivo v celoti še ni urejeno, ureja pa se po okrajnih komisijah za agrarno relormo. V iondu se naliaj ijo
1.	Odločbe o ra/ia.litvah ki so jih izdajali okrajni ljudski odbori, poverjeništva i« kmetijstvo na podlagi 6. člena in 12 člena v zve a 3 , 4. in 13 členom akona o agrarni rclormi in kolonizaciji in uradnih ugotovitev komisijske ra-prave, ki so se i ■ vajale lazlično, po katerem se je smatralo za razlaščeno v korist zemljiškega sklada jx> 14. členu lega zakona nad 45 ha 'kupne površine posestev na ob-iiWëju I RS.
2.	Iste odločbe, kut $o jih izdajali kiajevn ljudski odbori, so i'dajale ludi okrajne komi i je za agrarno relormo.
3.	Odločbe, ki so jih izdajale okrožne komisije ; a agrarno reformo na piitozbc ra dasceiiccv, so bile v glavnem negativne s pripisom, da proti tej odločbi tli pritožbe.
4.	V odločbah, ki so jih izdajah okrajni ljudski odbori (Kočevje) o prehodu agrarne skupnosti v obccljudsko premoženje na iiodlagi I člena ikona o agrarnih sk upnoslrh so praviloma navedeni še bivši solastniki zcnihisca.
5.	I ond obsega za nekatere okrainc komisije za agrarno reformo še seznam plačanega, oddanega in drugega mvcni irja
6.	Odločbe, po katerih so okrajni ljudski odbori po 16. členu /akona o agrarni reformi liub dodeljevali zemlusča v upravljanje s Bripišom prejšnjega lastnika
7.	I ond obsega ludi zemljiški sklad agrarne rc lorme, blagajniško poslovanie prodajo inventarja, lažna jxirocila in potrdila
8.	V londii se nahajajo šc razna poročila o odhodu kolonistov v Vojvodino in -ApwSkcj dobno.
9 V fondu je tud' seznani razlaščenih oseb bivših italijanskih družb iij posestev oseb, ki so ob priključitvi Pn morske k Jugoslaviji pobegnile Italijo
OPOMBI
I. Ur. liiit SNOS iff^'S št. 62-'<96 45.-5? i'omen /.a kona o agrarni reformi. AS,jBinis™ tvo za kmetu tvo Agrarn i reforma splošne zadeve] — i. L Rs Mk Pre vzem zaplenjenih zemljiških posestev in inviinutrja od l prave narodne imovine, Ljubljana S 3.1946, \S MK Agrarna reform a splošne zadeve —h Uradni list SNOS ai NVS št 7 -28 46 - - 5 Uradni list I RS, 1948. s' 10-76 -6. LPS MK /aplcnjena premo/uija, likvida eija ob vein oi ti n terjatve ! jubljana, 9,61949, AS, M K, Agrarna reforma, .plosne nadeve. — 7, Uradni list SNOS in NVS. št. 62-397/45.- 8. NVS. M K. Izločitev zcmlj'se iz. zemljiškega sklada |->o II. člejj 'v-vnega
» loflrri»
■V it
»•plemhcni kuni ulji
ZOCU--
KOKSUA ZA UPRAVO «MOME IKWUC
Dolto j 4 ti
i
I

m
I O S • T J U
Je m i-.ii o vi £1 1 ii>ik. 1 jn 2 Odloki AVNOJ • * dne 21. niivembri l«44 o prehudu »ovr»*niko-veg. in>M|i v drl»vno 1ju.t Ud«la proti ixnitjmjLjtkXjUU drlavljinu nemlketf» Ketcb« — HA1
"ft^r-Vi^'j'^V^	O»»»« K«rlu AlolfU	1»
Oold«k»fn»uJlk»nu flrS&TlJonujnon^k« xuiro<liio«U,£« pokll*« »rlatokrmt la ▼•ltgoojioâ
nialednjo
ODLOČB
1, V»e imetje nem Mi en* KeicL, nahajajoče ■« v
ali kjer ki>1l v ufainofju^
L t"'	"-1-i r -„!:. ,
^ Hvh-™. ot.il Ï.K
'A
«J	1ÎM fi
F J je prcAio v «nffvnTli«')
II. Vie imetje4)
K»**» K»rl« AuarBpvrgt^brirtoVrct* IH^ihi Oola»k«t»«uBVnjLi»	iicolk* narodnosti
niliijij»^« «e v	okraju ¿dčetJ»
■ll kjer koli v ubitiiiiju D F. J Je pretlo v dr/xno la*t
111 Odre)« >e vpu »aplembe v prid drfive v jivl.lh Injltfeb.
a) v rrmljiMu knjigi pri okrajnih na rudnih »ndikiih «O iS** J«	227 k»0 fillCl
ZfcUcoT» <jori,2 !:.o. Gol.>blnjok,3c6,326 k.o,0ot#rilcr.,177 k.o.TIrlk,
ir^Ti la»l,l3o k.o. *«jhtnuaaStf} i:.o.S*:aAil,7!& k.o.3%^-1 lo«, io5l k.ol SW« o«rk»*,155	lo« In ZU k.o. OrfiariM. in fl« 283 k.o,V.*8k©.
m.
IV. Pni 11 tej odluitd )t dupiiktn« pritn>b« » mi>u nemih dni po dnt>tivilv1, in «iter ni Okrulno, ndnutli Inlridnn ripleinhinu ki»in».ij ki Ju Jf vloliti pioinenu prt podplunl komisiji*)
i) Nmiptiraliao j« tdali
Savni! Ji> tm«, p 11 aink. poklic, rojaliir (««talki-. 4il*«1janil«a. «»rodauil, tadaje la «•dan)*
pritailH^iia
■l (id Okraj»!» komitij» fr« prikillia n» (tkriiiiiu, od aiealnr )■• na >«li>film> u|ii™b™o komlaijo
28
zakona o agrarni relormi \S, Mk Agrarna reforma splosne zadeve
/LSWIMENr- \SSU\(i
Diu Ministirniiii fur Faiuhurlscliaft dir \ vlksripubhk Slow'tfw.ioR B<5 1951, V^rarrtformabtuliing
Žiirki' Siiiinihl
Im Ralimen flts Ministeriums lur Landwirtschaft l()45 - b)51 v\ iren un Jahn; 1946 die kreis- und Bezirk ikoni-
mbsionen lür Agrarreform laiig außer im Slowenischen kuslenland wo sie wegen spezifischer Verhältnisse erst ■ in hhre 1948 zu wirken begannen Du das Schriftgut völlig ungeordnet war und sich in verschiedenen Faszi kein befand, so daß kein I beistellt piriiber möglich war und es wegen der Besonderheit schwer dys Ordnungs-STStfin festzusetzen wir wurde das Schriftgut nach den Ortskommtssionen und der Abc - Ordnung der I nteigne-ten geordnet, Im Bestand befinden sich die (¡rundent-eignungen betrellende I ntschlüße der Bezirks-mul kreis-komniissianen Beschwerden. (mindverteilung unter die interesscnlcn usw
CïracjîM) o agrarni reformi ti kolonizaciji \ fondu Mi listrstva /a finance
Kfarjdn /itnančic
l'o zakonu o agrarni relormi in kolonizaciji (Ur.l DFJ, st 64/45, Ur.l.FLPJ št 24/46 10147, 105 48,21 56, 55/57 in Ur.I.SI R I, št. 10/65) oziroma po republiškem zakonu o agrarni relormi in kolonizaciji (Ur.l.LRS, št. 62/45, 30/46, 10 48, 17 58, 17 59, 18 61 in Ur.l.SRS, št 22/65), ki -.ta uresničeval« 19. Člen Ustave FLRJ i/, leta 1946 so bila razlaščena,
1.	ve I e posestva
2.	zemljiška posestva bank, podietij, dolinskih družb in drugih zasebmh pravnih oseb,
3.	zemljiška posestva cerkva samostanov, ver sklh in drugih ustanov,
4.	zemljiška posestva, ki so med vojno iz kateregakoli razloga ostala brez lastnika in brez pravnega nasledmka.
5.	presežek zemljiških posestev nekmetov, ki niso veleposestniki Oiad .3 ha obdelovalne zemlje o, ¡roma 5 ha gozda)
6.	presežek kmečkih posestev nad 20 do 35 ha obdelovalne zemlje in nad 10 do 25 ha gozda tako da skupna obdelovalna površina obdelovalne zemlje in gozda ne presega 45 ha
Ra/laščeni gozdovi so postali praviloma družbena lastnina in so ostali do danes, ostala kmetiiska z.emljiišca pa so po pogojih zakona prešla v poseben zemljiški sklad, iz ka.stcrega se je zemlja dode-hevala agrarnim interesentom, ki niso tmeli zemlje ah pa so je imeli malo. Zemlja je bila dodeljena tudi raznim državnim posestvom, zadrugam, JLA itd
Zemlji,ka posestva našteta pod točkami 1-4, so bda razlaščena brez odškodnine, za razlaščeni presežek kmetov in nekmetov pod točkama 5 in 6 pa b' morala bit; plačana odškodnina v visim enolet nega donosa na hektar. Repuhlišk: zakon o agrari.; relormi in kolonizaciji ic omenjeni odškodninski predpis zveznega zakona ponovil, dodai pa le, da bo nacm ugotavljali|a donosa predpisal minister za kmetijstvo. Republiški upravni organ za kmetijstvo takega predpisa n nikdar izdal, tako )e ostalo danes tako aktualno vprašanje od-.kodn.ne za razlaščen1 presežek zemlii.šč odprto. Od; kodnimi upravičen-
cem ni bila nikdar izplačana Z uveljavitvijo zakona o kmetiiskih zemljiščih (Ur I.SRŠ, št 26/73) sta med diugimi določbami republiškega zakona o agrarni rclormt ¡11 kolonizacij prenehali veljati tudi določbi II. m 12. člena tako, da republiških predpisov o odškodnini za razlaščene presežke zemljišč po agrariv relormi kmetov n nekmetov sedaj ni
Arhiv Republike Slovcni|c je prevzel serijo Agrarna reloima in nacionalizacija v okviru fonda ministrstva /.a l.nanee leta 1988 in časovno obsega leta od 1946 do 1961 Gradiva je za 168 tehničnih enot oziroma okrog 20 tekočih metrov. Poleg gra diva o agrarni reform: najdemo v tej seriji tudi gra divo o prenosu nepremičnin, arondacijah melioracijah, agrarnih skupnostih, razlastitvah na podlagi popravljenega zakona o razlastitvi gospodarskih podjetij, last tujih državljanov (Ur.l.llPI st 35/48) in uredbe o prenosu nepremičnin last tujih državljanov, ki so bde nacionalizirane (Ur.I I f R.l st 53 48). Omenjeno gadivo v Arhivu Republike Slovenije še ni strokovno obdelano, imamo pa zelo dober prevzemni zapisnik, ki je bil narejen ob prevzemu.
kot ic znano, je agrarno reformo v nasi republiki izvajalo Ministrstvo za kmetijstvo ter okrajne jfl okrožne komisije za agrarno reformo. Gradivo v tej seriji je nastajalo v okv iru več državnih organov od leta 1946 do 1961, V začetku je bilo to Ministrstvo za kmetijstvo nato Glavna uprava za kmetijstvo, Gospodaiski svet Drzavn. sekretariat za gospodarstvo, Državni sekretariat za obeo upravo in proia čun od leta 1956 32fje pa Ministrstvo za finance Zaradi različnih vzrokov je prišlo do delitve gradiva Glavni vzrok za kasnejšo deh'ev omenjenega gradiva je predvsem praktične narave. Gradivo ki se jt nanašalo na premoženjske zadeve in spremembo le-teli, so prevzemali tisti državni organi, ki so reševali te zadeve.
V okviru Mimstrstva za kmetijstvo je bil septembra 1945 ustanovljen Odsek za agrarno relbrmo, ki je v okviru omenjenega ministrstva vodil zadeve, ki so se tikale agrarne reforme in kolonizacije, kasne-