Maja Vrčon OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA priročnik za učitelje Orodja, metode, IZVEDBA: Priročnik za učitelje je nastal v sklopu projekta Učilni- smernice in praktični ca za življenje primeri za podporo PROJEKT PODPRT s strani učiteljem pri Evropske pobuda za podnebje facilitiranem učenju (EUKI) nemškeaga zveznega ministrstva za gospodarstvo in ekosocialnih vsebin. varstvo podnebja OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA Maja Vrčon OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA Priročnik za učitelje Jezikovni pregled: Nara Petrovič Oblikovanje in prelom: Lara Vukelić Ilustracije: Lara Vukelić Avtorji učnih scenarijev za osnovne šole: Sara Ivančič, Tina Manfreda, Polona Mihalič, Helena Novak, Narrayani Premal, Vanja Klančnik Kišasondi, Mojca Žvokelj, Melita Jelić, Tina Bajc Hlad, Metka Burin, Katja Jerman, Tanja Knap, Darja Premrl, Maja Šajn, Sabina Dražič, Barbara Bočkor Starc, Karin Gorenjc Grzetič, Jana Pelicon Avtorji učnih scenarijev za srednje šole: Alenka Sedlar Špehar, Eva Bavcon, Erik Bizaj, Marko Marčetić, Petra Peroci, Vera Orešnik, Mateja Puc, Špelca Flerin, Tanja Gašperlin, Romana Vodišek, Dragana Španovič, Metod Kovačič, Maja Vrčon Izdajatelj: Društvo Sončni Grič Odgovorna oseba: Manja Vrenko Gračišče, 2024 Elektronska izdaja © 2024, Društvo Sončni grič Priročnik za učitelje je nastal v sklopu projekta Učilnica za življenje. Projekt je bil finančno podprt s strani Evropske pobude za podnebje (EUKI) nemškega zveznega ministrstva za gospodarstvo in varstvo podnebja (BMWK). Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 233262083 ISBN 978-961-96993-0-0 (PDF) https://ucilnica.eu/prirocnik-za-ucitelje/ Maja Vrčon OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA priročnik za učitelje Gračišče, 2024 UVOD IN PREGLED VSEBIN 07 03 TRETJI DEL: FACILITACIJA UČENJA ZA TRAJNOST V PRAKSI 136 Namen tega priročnika za učitelje 08 3.1 Soustvarjanje učnih scenarijev za srednje in osnovne šole 137 Kontekst priročnika 09 3.2 Smernice za uporabo 140 Zahvala 10 3.3 Primeri učnih scenarijev za osnovno šolo 141 3.3.1 Učni scenarij 1 142 3.3.2 Učni scenarij 2 151 3.3.3 Učni scenarij 3 173 01 PRVI DEL: EKOSOCIALNE IN TRAJNOSTNE KOMPETENCE 11 3.3.4 Učni scenarij 4 186 3.3.5 Učni scenarij 5 202 3.4 Primeri učnih scenarijev za srednjo šolo 212 1.1 Kaj imamo v mislih, ko govorimo o kompetencah prihodnosti? 12 3.4.1 Učni scenarij 1 213 Ekosocialne kompetence kot kompetence celostnega pristopa 3.4.2 Učni scenarij 2 226 1.2 Prilagoditev in aplikacija šestnajstih ekosocialnih kompetenc 15 3.4.3 Učni scenarij 3 250 02 DRUGI DEL: FACILITACIJA UČENJA ZA TRAJNOST 20 VIRI IN LITERATURA 269 2.1 Kaj je facilitirano učenje 21 2.2 Orodja in metode za facilitacijo učenja za trajnost in podnebje 24 2.2.1 Ustvarjanje pozitivnega okolja 26 2.2.2 Oblikovanje ekip/skupin 52 2.2.3 Učimo se skupaj 62 2.2.4 Poiščimo in raziščimo izziv 85 2.2.5 Iskanje in oblikovanje rešitev 106 2.2.6 Zaključevanje in vrednotenje 112 2.2.7 Premislek in meditacija 124 OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA PRIROČNIK ZA UČITELJE UVOD IN PREGLED VSEBIN STRAN 07 UVOD IN OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA PREGLED VSEBIN PRIROČNIK ZA UČITELJE Namen tega na scenariju (angl. scenario-based learning). jamejo trajnostne teme in sodelovalne meto-priročnika za učitelje To se odraža v učnih scenarijih, ki so del tega de. Priročnik je orodje, ki podpira prilagodlji- priročnika in so nastali v sodelovanju z učite- vost in inovativnost. Priročnik, ki je pred vami, je en izmed glavnih lji. Scenariji so zasnovani tako, da jih je mo-rezultatov projekta Učilnica za življenje. Cilj goče prilagoditi različnim predmetom, staro-projekta je bil podpreti učitelje pri prehodu stnim skupinam in pedagoškim kontekstom. od tradicionalne vloge posredovalca znanja Pokrivajo ključne okoljske in trajnostne teme, do vloge facilitatorja učenja, ki učence pod- kot so onesnaženje vode in zraka, problema-pira pri raziskovanju, sodelovanju in iskanju tika odpadkov in plastike ter ohranjanje bio-rešitev za realne ekosocialne izzive. Projekt diverzitete. Njihov namen je učiteljem olajšati sta izvedli dve slovenski organizaciji, Sonč- vključevanje teh vsebin v šolski kurikulum. ni grič, društvo za trajnostno kulturo bivanja Posebnost priročnika je, da so facilitatorska in Pedagoška fakulteta Univerze na Primor- orodja v metodološkem del priročnika ovre-skem. V njem sta se osredotočali je na razvoj dnotili in izbrali učitelji, ki so sodelovali v štu-učnih pristopov, ki vključujejo trajnostne vse- dijskih skupinah in pilotnem usposabljanju. To bine in ekosocialne kompetence v šolski kuri- pomeni, da so rezultat praktičnih izkušenj in kulum. Priročnik je bil oblikovan z namenom, testiranj v učnem procesu, kar zagotavlja nji-da učiteljem ponudi sistematično metodolo- hovo uporabnost in prilagodljivost različnim ško podporo, facilitatorske pristope in orodja, učnim situacijam. Izvorna facilitatorska orod-ter praktične primere uporabe, že integrirane ja in pristopi so bili prilagojeni uporabi v kon-v učne scenarije za osnovne in srednje šole. tekstu osnovnih in srednjih šol. Vsako orodje Da bi podprli učitelje pri facilitaciji učenja, pri- in učni scenarij krepi specifične ekosocialne ročnik vključuje nabor facilitacijskih metod in kompetence in znanja, ki so ključna za zele-orodij, prilagojenih šolskemu kontekstu. ni ekosocialni prehod. Ponujene so praktične Kot enega glavnih didaktičnih pristopov pri- rešitve za izzive trajnostnega izobraževanja. ročnik uvaja problemsko učenje (angl. pro- Učitelji niso deležni dodatnega delovnega blem-based learning) v kombinaciji s strategi- pritiska in idejnih usmeritev, temveč lahko že jo aktivnega sodelovalnega učenja, ki temelji obstoječe učne ure preoblikujejo tako, da za- STRAN 08 UVOD IN OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA PREGLED VSEBIN PRIROČNIK ZA UČITELJE Kontekst priročnika Poleg resnične potrebe po usposa- scenarije, ki so del pričujočega priročnika. S bljanju, ki jo je projekt tudi naslovil, in iska- projektnim partnerjem, Pedagoško fakulteto Projekt Učilnica za življenje je osnovan na nja rešitev za vpeljavo ekosocialnih vsebin v Univerze na Primorskem, je organiziral dve krajšem eksperimentu, pilotnem usposablja- pouk je Svet Evropske unije 16. junija 2022 konferenci za širšo skupnost učiteljev in izdal nju za učitelje za nazivom Podnebno mentor- sprejel Priporočilo o učenju za zeleni prehod pričujočo znanstveno monografijo z rezultati stvo, ki ga je financiral EIT Climate-KIC. Tako in trajnostni razvoj. Takratna nova strateška projekta, postopki in viri. Pedagoška fakulte-eksperiment kot tudi sam projekt Učilnica za usmeritev poudarja ključno vlogo izobraže- ta bo te učne scenarije in gradiva vključila v življenje, ki ga financira Evropska pobuda za vanja in usposabljanja pri zelenem prehodu. predmete s področja okoljskih ved. Vse to bo podnebje (EUKI), sta plod večletnega dela z To je bil še en razlog več za zagon projek- sedanjim in bodočim učiteljem pomagalo, da v učitelji in zaključnega diplomskega dela spe- ta in dela z učitelji slovenskih šol. Učilnica za razredu nastopijo kot facilitatorji učenja s ce-cializacije okoljske izobraževalke Maje Vrčon. življenje naslavlja veliko večino obravnavanih lostnim razumevanjem ekosocialnih tematik. Pri delu s šolami se je srečevala z enakim točk Priporočila, npr. spodbujanje učnih me-vzorcem razlogov, ki so jih sicer motivirani tod in pristopov, ki so sodelovalni, izkustve-učitelji navajali kot vzroke, zakaj ne pouču- ni, praktično usmerjeni, ki ustrezajo lokalnim jejo ekološke pismenosti. Prvi je pomanjka- razmeram in tradicijam ter podpirajo interdi-nje časa v trenutnih učnih programih, drugi sciplinarne in medpredmetne dejavnosti. V 6. pomanjkanje sredstev, tretji pomanjkanje točki Priporočila o učenju za zeleni prehod in usposabljanja učiteljev, četrti pa pomanjkanje trajnostni razvoj je posebej omenjena nadalj-podpore kolegov, vodstva, sveta šole in star- nja podpora izobraževalcem pri omogočanju šev. Poleg tega so vsebine okoljske vzgoje, ki učenja za zeleni prehod in trajnostni razvoj, jih poučujejo že desetletja, glede na čas, ko za kar si je projekt Učilnica za življenje še se soočamo s kompleksnostjo in živimo z ne- posebej prizadeval. Tako je vodilni partner predvidljivimi spremembami, zastarele in po- projekta, Sončni grič, v okviru projekta Učil-manjkljive. Od učiteljev se pričakuje zanaša- nica za življenje zasnoval in izvedel usposa-nje na inovativne pedagoške metode in nove bljanje učiteljev z orodji in metodami facilita-vsebine, čeprav jih med izobraževanjem sami cije (usmerjanja) učenja ter z vključevanjem niso bili deležni. ekosocialnih vsebin. Skupaj z učitelji sloven- skih osnovnih in srednjih šol je razvil učne STRAN 09 UVOD IN OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA PREGLED VSEBIN PRIROČNIK ZA UČITELJE Zahvala Priročnik za učitelje je plod sodelovanja z učitelji slovenskih osnovnih in srednjih šol. Zato gre največja zahvala prav njim, ki so na projektu Učilnica za življenje aktivno sodelovali in ga sooblikovali. Upamo, da bo služil kot navdih in praktično orodje za druge uči- telje, ki želijo v svoj pouk vnesti sodobne metode poučevanja, uteme- ljene na facilitaciji, aktivnem učenju in interdisciplinarnosti, zlasti ob uvajanju vsebin ekosocialnega prehoda v pravičnejšo in ljubeznivejšo prihodnost. Priročnik je nastal v okviru projekta Učilnica za življenje, s finančno podporo EUKI (European Climate Initiative). STRAN 10 OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA PRIROČNIK ZA UČITELJE 01 PRVI DEL: EKOSOCIALNE IN TRAJNOSTNE KOMPETENCE STRAN 11 EKOSOCIALNE IN TRAJNOSTNE OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KOMPETENCE PRIROČNIK ZA UČITELJE Trajnost in regeneracija sta sorodna koncepta, oba se namreč navezu- jeta na upravljanje z naravnimi viri, se pa po svojih pristopih in rezulta- tih precej razlikujeta. Trajnost se osredotoča predvsem na ohranjanje trenutnega stanja naravnih virov in ekosistemov, da jih ne bi s časom doletelo še večje izčrpavanje in degradacija. Gre za iskanje takega ravnotežja med gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi potrebami, pri kateremne ogrozimo potreb prihajajočih generacij (An et al., 2023). 1.1 Pristop zajema tudi učinkovito rabo virov in zmanjševanje negativnih vplivov na okolje. Trajnostne prakse v kmetijstvu vključujejo zmanjša- nje vnosa fitofarmacevtskih sredstev in tehnike ohranitvenega kmetij- Kaj imamo v mislih, ko govorimo stva (ohranitvene obdelave tal). Potreba po preseganju trajnosti izhaja o kompetencah prihodnosti? iz spoznanja, da z ohranjanjem trenutnega stanja ne moremo popraviti škode, ki sta jo do zdaj utrpela okolje in družba. V tem kontekstu re- Ekosocialne kompetence kot generacija presega trajnost, saj si aktivno prizadeva za izboljšanje in kompetence celostnega pristopa deva si jih povrniti v stanje odpornosti, pravičnosti, raznolikosti, prvot- nosti in harmoničnosti. Regenerativne prakse ne le ohranjajo, ampak obnavljanje ekosistemov, naravnih virov in družbenih sistemov; priza- tudi povečujejo sposobnost samih naravnih sistemov, da se prilagajajo, ponovno vzpostavijo vse potrebne ekosistemske storitve, podpirajo bi- otsko pestrost in postanejo odporni. Vzporedno z regeneracijo narav- nih sistemov poteka tudi regeneracija na družbeni ravni, kjer se človek prepoznava kot del narave. Z naravo (in samim s sabo) ni več v vojni, ne dojema je kot vira za neskončno izčrpavanje, ampak kot planetni organizem, s katerim je nujno ohranjati sožitje. STRAN 12 EKOSOCIALNE IN TRAJNOSTNE OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KOMPETENCE PRIROČNIK ZA UČITELJE Razlika med trajnostjo in regeneracijo je še cept je pomembna tudi v izobraževanju kot ti k trajnosti in socialni pravičnosti. Ekosocial-posebej bistvena v primeru kompleksnih ena od uveljavljajočih se paradigem, vezanih na regeneracija predpostavlja, da sta blaginja okoljskih izzivov, kot so podnebne spremem- na ekosocialno (okoljsko-družbeno) rege- ljudi in zdravje planeta nerazdružljiva. Priza-be, izguba biotske pestrosti in degradacija tal. neracijo. Izobraževanje znotraj družbenega deva si ne le ozaveščati, temveč tudi razvijati Trajnost je ključen koncept, toda ne zadostu- sistema lahko predstavlja eno od ključnih veščine, kompetence, vrednote in prizadeva-je za reševanje kompleksnih okoljskih izzivov, vzvodnih točk za spremembe, saj spreminja nja, ki so potrebni za reševanje kompleksnih s kakršnimi se danes soočamo. Ti izzivi zah- miselne vzorce in navade. Ekosocialno izo- globalnih izzivov. tevajo inovativne rešitve, ki presegajo tradici- braževanje se uveljavlja kot ključni pristop k onalne trajnostne ukrepe. Regenerativne ino- reševanju medsebojno prepletenih okoljskih, Tako kot regeneracija presega trajnost v svo-vacije, kot ugotavlja študija Yadav in Yadav družbenih in gospodarskih kriz, s katerimi se jem bistvu, tudi ekosocialne kompetence (2024), vključujejo štiri arhetipe: transfor- sooča svet. Cilj ekosocialnega izobraževa- presegajo trajnostne v kontekstu ekosocialne macijo mest, tehnološke inovacije, družbeno nja je spodbujati ozaveščenost, medseboj- regeneracije. Ekosocialne kompetence lahko odgovorne inovacije in inovacije poslovnih no sodelovanje in ukrepanje za bolj okoljsko imenujemo tiste kompetence, ki zaobjamejo modelov. Regenerativni pristop obravnava vzdržno in pravično družbo. Okoljska vzgo- vrsto veščin in znanj, v katerih se združujejo naravo kot ključnega deležnika, človek je eno ja je v preteklosti sicer med mlajšimi gene- okoljski, družbeni in gospodarski aspekti. Te z naravo in ne ločen od nje. Čeprav trajnost racijami bistveno prispevala k poznavanju kompetence so vedno bolj prepoznane kot ostaja pomembna, regeneracija ponuja veliko okoljskih vprašanj, vendar se to zavedanje ključi pri naslavljanju kompleksnih okoljskih bolj proaktiven in celosten pristop k okoljskim ni nujno odrazilo v višjih stopnjah kolektivne, izzivov in zasledovanju ciljev trajnostnega in družbenim izzivom. Ker se regenerativne politične in okoljsko-državljanske predano- razvoja (Matthies et al., 2019; Ranta-Tyrkkö prakse osredotočajo na obnavljanje in izbolj- sti (Rodriguez, 2023). Prav zato ekosocialno & Närhi, 2021). Tudi tu je pomembno pove-ševanje, namesto samo na golo ohranjanje, izobraževanje dela korak dlje in si prizadeva zovanje védenja o okolju, naši povezanosti nudijo smernice za pozitivne spremembe v spremeniti pogled na svet, na naravo in člo- z naravo in človekovim ekoloških vedênjem ekosistemih in družbah. Regeneracija posega veka ter ustvariti nove možnosti za pravičnej- (Misanya et al., 2024). v srž polikrize veliko bolj celostno in globoko, še in lepše življenje na Zemlji. Različne apli-saj naslavlja tudi preobrazbo na individualni kativne možnosti poudarjajo vsestranskost ravni in spremembo miselnih vzorcev. in potencial ekosocialnega izobraževanja na Ekosocialne kompetence vključujejo tudi os- mnogih področjih. Ekosocialno izobraževanje tale dimenzije védenja, kot je npr. védenje o Regeneracija kot zgoraj predstavljen kon- prinaša paradigmatski premik, kako pristopa- sistemih, védenje o ukrepanju (akciji), druz- STRAN 13 EKOSOCIALNE IN TRAJNOSTNE OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KOMPETENCE PRIROČNIK ZA UČITELJE bena in etična stalisča in ukrepanje za ohra- trajnost, uporabili še kompetence, ki jih obrav-njanje narave. nava okvir Ciljev notranjega razvoja (Inner De- velopment Goals) ter smernice za ekosocialno Ključne smernice za Evropsko unijo so po- izobraževanje španske organizacije FUHEM. dane v kompetenčnem okvirju GreenComp, Oba omenjena kompetenčna okvirja lepo do-ki ga je leta 2022 objavila Evropska komisija polnjujeta kompetence trajnosti, ki jih obrav-(JRC). GreenComp opredeljuje štiri medse- nava GreenComp, tudi širše, v skladu z znanji bojno povezana področja kompetenc: udeja- potrebnimi za ekosocialno tranzicijo. Kot re-njanje trajnostnih vrednot, razumevanje kom- čeno, so ekosocialne kompetence bistvene za pleksnosti, zamišljanje trajnostne prihodnosti reševanje trajnostnih izzivov in spodbujanje in delovanje za trajnost (Laherto et al., 2023). odgovornega državljanstva. Za njihov razvoj Zanimivo je, da so številne šole v svoje učne je potreben celosten pristop, ki ne le obrav-načrte vključile trajnostni razvoj, pa vendar nava sodobne tematike ampak tudi ponuja je implementacija ekosocialnih kompetenc sodobne učne pristope in spodbudno učno še vedno razdrobljena in pogosto nedolo- okolje. Izobraževalne ustanove imajo ključ-čljiva (Lambrechts et al., 2012). Na primer, no vlogo pri gojenju teh kompetenc, hkrati pa kompetence, povezane z odgovornostjo in imajo še veliko prostora za izboljšave z vklju-čustveno inteligenco, so pretežno vključene, čevanjem ekosocialnih kompetenc v različne medtem ko tiste, ki se ukvarjajo s sistemsko predmete in stopnje izobrazbe (Lambrechts et naravnanostjo, usmerjenostjo v prihodnost in al., 2012; Matthies et al., 2019; Ranta-Tyrkkö & sprejemanjem ukrepov, pogosto manjkajo. To Närhi, 2021). kaže na potrebo po celovitejšem in eksplicit- nejšem vključevanju ekosocialnih kompetenc v šolske programe (Lambrechts et al., 2012; Sureda-Negre et al., 2014). Zato smo v priču- jočem priročniku za definicijo in nabor ekoso- cialnih kompetenc poleg evropskega okvirja GreenComp, ki se osredotoča predvsem na STRAN 14 EKOSOCIALNE IN TRAJNOSTNE OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KOMPETENCE PRIROČNIK ZA UČITELJE 1.2 centričnega pogleda in premika k ekocen- lovit pristop k izobraževanju presega ozave- trični perspektivi, ki prepoznava človekovo ščanje ter spodbuja aktivno državljanstvo in Prilagoditev odvisnost od narave ter poudarja, kako po- trajnostno ukrepanje. membno je razumeti kompleksnost biosfe-in aplikacija re. Kompetence, opredeljene v tem okviru, šestnajstih temeljijo na holističnem in kritičnem pristo-V naslednjem poglavju je predstavljenih 16 pu k izobraževanju, ki vključuje sodelovalne ekosocialnih ekosocialnih kompetenc, združenih in pri-metode in kolektivno ustvarjanje znanja. Nji-kompetenc lagojenih na osnovi omenjenih treh ključnih hov namen je spodbujati celosten sistemski pristop, čustveno inteligenco, sočutno de kompetenčnih okvirjev: GreenComp, Inner - lovanje in bivanje, ki vodijo k trajnostnim in Development Goals in Guía para educar des- Ekosocialne kompetence so eno izmed orodij de la perspectiva ecosocial. Ekosocialne regenerativnim praksam. Kompetenčni okvir za spoprijemanje z medsebojno povezanimi kompetence niso le odgovor na aktualne glo- Ciljev notranjega razvoja (ang. Inner Develo - ekološkimi, družbenimi in gospodarskimi iz- balne izzive, temveč tudi orodje za preobli- pment Goals) pa se osredotoča predvsem na zivi sodobnega sveta. Temeljijo na prepozna- kovanje izobraževalnega sistema. Z vključe- osebnostno in čustveno razsežnost učenja, vanju enosti človeka in narave in tem, da sta vanjem teh kompetenc v učne načrte lahko ki sta ključni za razvoj empatije in introspek - človeška blaginja in zdravje planeta nerazdru- šole postanejo središča družbene in okoljske cije ter prevzemanje odgovornosti za lastna žljivo povezana. Te kompetence presegajo regeneracije ter prostori, kjer se gradi vizija dejanja. Kompetence iz tega okvira razvijajo zgolj tehnično znanje o trajnostnih praksah in mehke veščine, kot so samorefleksija, so- boljšega in pravičnejšega sveta. vključujejo dimenzije, kot so osebnostna rast, čutje in vzdržljivost, brez katerih je težko ob-družbena pravičnost, kritično razmišljanje in vladovati kompleksne sodobne izzive. odgovorno ravnanje z naravnimi sistemi, s či- mer omogočajo celovit pristop k izobraževa- GreenComp sicer nudi trdne temelje za razu-nju za trajnost in regeneracijo. mevanje trajnostnih kompetenc, toda Inner Development Goals in smernice organizacije Priročnik španske organizacije FUHEM, Guía FUHEM ga nadgrajujejo z globljimi dimenzija-para educar desde la perspectiva ecosoci- mi povezovanja z naravo, etičnega delovanje al opozarja na nujnost preseganja antropo- in medgeneracijske odgovornosti. Ta bolj ce- STRAN 15 EKOSOCIALNE IN TRAJNOSTNE OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KOMPETENCE PRIROČNIK ZA UČITELJE 16 zivov, s katerimi se srečujemo kot družba. 02 ekosocialnih Socialna pravičnost in solidarnost Kompetenca poudarja povezovanje de - ležnikov, delitev odgovornosti in gradnjo kompetenc Socialna pravičnost in solidarnost zaje - zaupanja. Učenci razvijajo sposobnosti, mata razumevanje neenakosti pri dosto- ki so potrebne za ustvarjanje trajnostnih 01 Povezanost med ekologijo in družbo panju do naravnih virov in priložnosti v rešitev: sodelovanje, dialog in reševanje družbi ter iskanje rešitev, ki zmanjšujejo konfliktov. Kompetenca se krepi z delom Povezanost med ekologijo in družbo lažje te razlike. Učenci razvijajo občutek od- na projektih, kot so organizacija okoljskih razumemo, če prepoznavamo vzajemne govornosti za pravično razdelitev virov akcij, skupinsko načrtovanje šolskih traj-vplive med naravnimi procesi in družbe- in enakopravnost ter prepoznavajo, kako nostnih strategij ali sodelovanje z lokal- nimi dejavnostmi, kot so raba energije, in- družbeni in ekološki izzivi vplivajo na nimi skupnostmi pri reševanju okoljskih dustrijska proizvodnja in potrošnja. Učenci ranljive skupine. Kompetenca vodi k ra- problemov. razvijajo sposobnosti, kako razčleniti te zumevanju globalne odgovornosti in so-povezave, prepoznavati vplive človekovih delovanju pri vključujočih in pravičnih re- dejanj na naravne sisteme ter iskati rešit- šitvah. Razvijamo jo tako, da raziskujemo 04 Odpornost in prilagodljivost ve, ki temeljijo na trajnostnem upravljanju primere socialne neenakosti, simuliramo virov. Kompetenca jih vodi k celostnemu odločanje o pravični razdelitvi virov ter se Odpornost in prilagodljivost omogočata razumevanju globalnih in lokalnih izzivov, udeležujemo v šolskih projektih, ki vsem učencem prepoznavati tveganja in krizne kot so podnebne spremembe, izguba bio- zagotavljajo dostopnost trajnostnih pra- razmere ter se naučiti, kako oblikovati diverzitete in onesnaževanje. Razvijamo jo ks. strategije za prilagajanje novim okolišči- z raziskovanjem vpliva lokalnih človekovih nam. Kompetenca spodbuja razmišljanje dejavnosti na ekosisteme, načrtovanjem o možnih ukrepih, kako zmanjšati ran- trajnostnih šolskih projektov ter sodelo 03 Skupnostno delovanje in sodelovanje- ljivost sistemov ter okrepiti njihovo od-vanjem v lokalnih okoljskih pobudah, kot pornost na okoljske in družbene izzive. sta obnavljanje degradiranih površin ali Skupnostno delovanje in sodelovanje po- Učenci pridobivajo praktične izkušnje, zmanjševanje odpadkov v šoli. magata učencem razumeti, kakšen je po- učijo se oblikovati prilagoditvene ukrepe, men skupnih prizadevanj za reševanje iz- denimo strategije za zmanjšanje posledic STRAN 16 EKOSOCIALNE IN TRAJNOSTNE OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KOMPETENCE PRIROČNIK ZA UČITELJE naravnih nesreč ali načrtov za stabiliza- mulacijami odločanja, z analizami prime- cijo lokalnih ekosistemov. Kompetenca 06 Empatija in sočutje do ljudi in okolja rov, v katerih se kaže konflikt interesov, se razvija skozi terenske raziskave, simu- ter z razpravami o kompleksnih etičnih lacije kriznih situacij in s projekti trajno- Empatija in sočutje omogočata razume- vprašanjih, kot so pravice narave ali od- stnega prilagajanja šolskega okolja. vanje potreb drugih ljudi in vsega, kar nas govornost za podnebne spremembe. obdaja. Učenci razvijajo senzibilnost za socialne in ekološke izzive ter zavedanje o vplivih svojih dejanj na ranljive skupine 05 08 Kreativno reševanje problemov Ekosocialna zavest in trajnostno in naravne ekosisteme. Kompetenca se državljanstvo krepi s sodelovanjem v projektih, kot so prostovoljno delo v lokalnih skupnostih, Kreativno reševanje problemov vključuje Ekosocialna zavest zajema razumevanje iskanje inovativnih rešitev za kompleksne naravovarstveni projekti ali umetniške vpliva posameznikovih dejanj na okolje in ekosocialne izzive. Učenci razvijajo spo- dejavnosti, pri katerih se učenci kreativno družbo, trajnostno državljanstvo pa po sobnost, kako prepoznavati alternativne - izražajo in tako razmišljajo o trajnostnih meni udejstvovanje pri trajnostnih izzivih. pristope ter uporabljati interdisciplinarno rešitvah. Kompetenca usmerja učence, da prepoz znanje za oblikovanje učinkovitih in traj- - najo pomen sodelovanja v demokratičnih nostnih rešitev. Kompetenca se razvija z procesih in oblikovanja politik, ki temeljijo delom na projektih, kjer učenci npr. obli- 07 Etično odločanje in odgovornost na pravičnosti in trajnosti. Razvijamo jo z kujejo inovativne rešitve za zmanjšanje raziskovanjem primerov dobrih praks, s odpadkov v šoli ali raziskujejo, kako lahko Etično odločanje se nanaša na preudar - sodelovanjem v lokalnih trajnostnih pobu nove tehnologije prispevajo k bolj trajno- - no odločanje med različnimi interesi in dah in s simulacijami demokratičnih proce stnim praksam v lokalni skupnosti.-prepoznavanje vrednot, ki dolgoročno sov, pri katerih učenci sprejemajo odločit- koristijo družbi in naravi. Kompetenca se ve za trajnostne ukrepe v svoji skupnosti osredotoča na kritično analizo etičnih di- ali šoli. lem, povezanih z okoljskimi in družbenimi vprašanji, ter sprejemanje odgovornosti do prihodnjih generacij. Razvija se s si- STRAN 17 EKOSOCIALNE IN TRAJNOSTNE OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KOMPETENCE PRIROČNIK ZA UČITELJE nimi viri. Spodbuja zavedanje, da so na odločitev. Prav tako sodelujejo pri šolskih - 09 Sistemsko razmišljanje ravni viri omejeni, ter razumevanje, kako projektih, kot je priprava predlogov za neodgovorna raba vpliva na globalno in trajnostno upravljanje šolske infrastruk- Sistemsko razmišljanje se nanaša na spo- lokalno okolje. Učenci razvijajo to kom- ture. sobnost prepoznavanja povezav in vzor- petenco z raziskovalnimi nalogami, kot cev znotraj kompleksnih sistemov ter je analiza porabe vode v šoli ali preuče- razumevanje, kako različni elementi v sis 12- Kritično mišljenje in refleksija vanje lokalnih naravnih virov. Sem spada temu vplivajo drug na drugega. Kompe- tudi ustvarjanje strategij za zmanjševanje tenca omogoča učencem, da razčlenijo Kritično mišljenje vključuje sposobnost porabe virov in spodbujanje trajnostnega vzročno-posledične odnose ter oblikujejo načina življenja. analiziranja in vrednotenja informacij ter celostne rešitve, ki upoštevajo vpliv okolj- razumevanja, kako vplivajo na odločitve v skih, družbenih in ekonomskih dejavni- družbenem in okoljskem kontekstu. Pred- kov. Razvija se z raziskovanjem prime- 11 Participacija in vsem gre za premislek o lastnih prepri- rov, kjer učenci prepoznavajo sistemske demokratično delovanje čanjih in dejanjih ter njihovem vplivu na vzroke problemov, ter z delavnicami, kjer trajnostni razvoj. Učenci razvijajo to kom- simulirajo posledice sprememb znotraj Participacija in demokratično delova- petenco tako, da raziskujejo vire informa-sistemov, kot so energetski ali prehranski nje se nanašata na aktivno vključevanje cij, razpravljajo o okoljskih in družbenih cikli. učencev v demokratične procese odlo- problemih ter s samorefleksijo, denimo z čanja ter oblikovanje politik, ki temeljijo analizo lastnih potrošniških navad in ve- na trajnostnih vrednotah. Kompetenca denjskih vzorcev ter z iskanjem alterna- 10 Ekološka pismenost in zavest spodbuja razumevanje načel participa- tivnih rešitev. o omejenosti virov tivne demokracije in pomena vključeva- nja različnih perspektiv pri oblikovanju Ekološka pismenost zajema razumevanje, rešitev. Učenci jo razvijajo z raziskova-kako delujejo naravni sistemi, kako so po- njem primerov dobrih praks participacije vezani z družbenimi procesi ter kakšen je in simulacijami demokratičnih procesov, pomen trajnostnega upravljanja z narav- pri čemer se učijo skupnega sprejemanja STRAN 18 EKOSOCIALNE IN TRAJNOSTNE OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KOMPETENCE PRIROČNIK ZA UČITELJE petenca učence spodbuja k razmisleku, vih virov, ter s sodelovanjem na tekmo- 13 Medgeneracijska solidarnost kako lahko naravoslovne in humanistič- vanjih, ki spodbujajo inovativne ideje in ne vede skupaj prispevajo k oblikovanju trajnostne rešitve. Medgeneracijska solidarnost temelji na trajnostnih rešitev. Razvija se z interdisci-zavedanju, da današnje odločitve vplivajo plinarnimi projekti, kjer učenci npr. pove- na prihodnje generacije, ter na odgovor 16-zujejo znanja o podnebnih spremembah, Kulturna in globalna ozaveščenost nosti za ohranjanje naravnih virov in zdra- ekonomiji in etiki, da oblikujejo trajnostne vega okolja za prihodnost. Kompetenca prakse, ali z raziskovanjem, kako zgodo- Kulturna in globalna ozaveščenost za- učence usmerja k razumevanju dolgotraj- vinski vzorci rabe virov vplivajo na dana- jemata razumevanje kulturne pestros-nih posledic njihovih dejanj in k iskanju šnje ekološke izzive. ti in vpliva različnih kulturnih vrednot na rešitev, ki so koristne za vse generacije. okoljske odločitve ter prepoznavanje Razvija se skozi aktivnosti, kot so analiza globalnih povezav in soodvisnosti. Kom- zgodovinskih sprememb v upravljanju vi- petenca učence usmerja k spoštova- rov, načrtovanje trajnostnih projektov za 15 Trajnostne inovacije in podjetništvo nju kulturnih razlik in zavedanju skupne prihodnost ter sodelovanje v dejavnostih, odgovornosti za planet. Razvija se sko- ki vključujejo medgeneracijski dialog o Kompetenca trajnostnega inoviranja in zi dejavnosti, kot so raziskovanje vpli- trajnostnih praksah. podjetništva temelji na ustvarjanju novih va različnih kultur na trajnostne prakse, idej in pristopov k reševanju ekosocialnih primerjava globalnih okoljskih politik ali izzivov s podjetniškim znanjem. Kompe- sodelovanje z mednarodnimi partnerji pri tenca učence usmerja k razmišljanju o okoljskih projektih. 14 Povezovanje znanja tem, kako lahko z inovativnimi rešitvami in interdisciplinarnost ustvariti trajnostno dodano vrednost v lokalnem ali globalnem kontekstu. Raz- Povezovanje znanja in interdisciplinar- vija se z dejavnostmi, pri katerih učenci nost se nanašata na zmožnost združeva- oblikujejo poslovne modele za trajnostne nja različnih disciplin, da z njimi celostno storitve ali produkte, npr. za zmanjšanje obravnavamo ekosocialne izzive. Kom- energetske porabe ali uporabo obnovlji- STRAN 19 OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA PRIROČNIK ZA UČITELJE STRAN 20 FACILITACIJA UČENJA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA PRIROČNIK ZA UČITELJE 2.1 okoljem (Piaget, 1970). Sociokulturna teorija v okolju medsebojnega spoštovanja in kritič- Kaj je facilitirano Vigotskega (1978) poudarja cono bližnjega nega raziskovanja. učenje (angl. scaffolding), pri kateri učitelji usmerja 2.2.2-jo učence pri nalogah, ki jih sami sicer ne bi razvoja (CBR)1 in izpostavlja pomen podpore mogli izpeljati. Značilnosti pristopa Facilitirano učenje prinaša spremembo para- facilitiranega učenja ki se osredotoča na učenca, pri čemer je uči Praktična načela Johna Deweyja o učenju digme v izobraževanju. Je pristop k učenju, - telj facilitator (usmerjevalec) pri raziskovanju, skozi izkušnje dodatno krepijo pomen raz- Kot že omenjeno, pri facilitiranem učenju sto- spoznavanju in gradnji znanja. Ta pristop te iskovanja (raziskovalnega in problemskega ji učitelj v vlogi facilitatorja oz. usmerjevalca - učenja) v izobraževanju. Dewey je izobraže - učenja. Ni več en in edini vir znanja v razredu, melji na konstruktivističnih teorijah: spodbuja vanje dojemal kot participativen in izkustveni ampak znanje in potrebe po védenjih in zna - aktivno sodelovanje, kritično razmišljanje proces, ki pripravlja učence na aktivno sode - njih oblikuje skupaj z učenci. Ta pristop tako in sodelovanje. Facilitirano učenje je še po - lovanje v demokratični družbi (Barrow, 2006). vključuje spodbujanje raziskovanja, sodelo - sebej koristno v osnovno- in srednješolskem Njegova izjava, da »izobraževanje ni priprava vanja in kritičnega mišljenja z uporabo dolo - izobraževanju, saj spodbuja razvoj bistvenih na življenje; izobraževanje je življenje samo«, čenih metod in tehnik. Nekaj takih, ki se naj - kompetenc, kot so npr. reševanje problemov, je tesno povezana s principi raziskovanja, ki lepše povezujejo s facilitiranim učenjem, je: samostojnost in prilagodljivost. prav tako so temelj facilitiranega učenja. pripravlja učence na obvladovanje komple - ksnosti v hitro spreminjajočem se svetu. Pomemben prispevek ima tudi Paulo Freire 2.1.1 (1970) s svojo kritično pedagogiko in koncep- Teoretične podlage tom “bančnega” modela izobraževanja. Frei- 1 [...] Ob razmišljanju o odnosu med razvojem in učenjem Vigotski izhaja iz teze, da obstajata dva razvojna nivoja, na katerih otrok operira. Prvi nivo re je zavračal tradicionalne modele »vlivanja označuje stopnjo, na kateri otrok lahko reši problem samostojno in ga Vig- otski imenuje nivo aktualnega razvoja. Za drugi nivo operiranja je značil- znanja«, kjer so učenci zgolj pasivni preje - no, da lahko otrok isti problem reši ob pomoči, z vodenjem odraslega ali bolj razvitega vrstnika. Razdaljo med obema nivojema imenuje območje Facilitirano učenje temelji na konstruktivistič - mniki informacij, učitelj pa avtoriteta, ki vse bližnjega razvoja. Ko otrok raste, postane potencialni nivo aktualni nivo. Vigotski tudi meni, da je za učenje odločilnega pomena, da se to območje nih teorijah, po katerih učenci aktivno kon - zna in ve. Zagovarjal je dialoški pristop, pri oblikuje, saj se na ta način pri učenju zbudijo raznoliki notranji razvojni procesi, ki pa lahko operirajo le, če je otrok v interakciji z odraslim ali bolje struirajo znanje skozi izkušnje in interakcije z katerem učitelji in učenci soustvarjajo znanje razvitim vrstnikom v svojem okolju. [...] Vonta, T. (2009) STRAN 21 FACILITACIJA UČENJA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA PRIROČNIK ZA UČITELJE Raziskovalno učenje Sodelovanje in dialog 2.1.3 Raziskovalno učenje je ključna metoda znot- Pristop facilitiranega učenja poudarja sode- raj facilitiranega učenja, saj spodbuja učen Uporaba pristopa -lovanje in dialog. Učenci se učijo v skupini, ce k postavljanju vprašanj, raziskovanju in zanašajo se na skupinske aktivnosti, ki spod- facilitiranega učenja oblikovanju zaključkov. Chiarotto (2011) po- bujajo skupno konstruiranje znanja. Freirejev v osnovnih in srednjih šolah udarja, kako okoljsko raziskovanje spodbuja (1970) zagovor dialoške pedagogike poudarja naravno radovednost učencev in omogoča pomen interakcije pri razvijanju kritičnega miš- Pristop facilitiranega učenja se uspešno pri-globoko povezanost z okoljem. Ta metoda je ljenja in medsebojnega razumevanja. Johnson lagaja razvojnim stopnjam učencev v osnov- skladna z Deweyjevimi načeli, saj prednostno in Johnson (1999) izpostavljata, da skupinsko nih in srednjih šolah. V osnovni šoli pristop postavlja raziskovanje in refleksijo pred uče- učenje krepi tako akademske kot tudi medo- izkorišča naravno radovednost otrok, saj jih nje na pamet. sebne veščine. spodbuja k raziskovanju in eksperimentira- nju. Raziskovalne aktivnosti, kot so poskusi Podpora Problemsko učenje v naravoslovju in pripovedovanje zgodb, na (ang. scaffolding) (ang. Problem-based learning – PU) primer, spodbujajo angažiranost in osnovne Podpora je bistvena metoda facilitiranega Problemsko učenje se pogosto uporablja v kritične miselne veščine (Chiarotto, 2011). učenja. Učitelji nudijo začasno podporo tako, pristopu facilitiranega učenja. Pri problemskem V srednjih šolah ta pristop pogosto vključu- da vodijo učence pri razvijanju razumeva- učenju učenci sodelujejo pri reševanju resnič- je strukturirane metode, kot sta problemsko nja in kompetenc. Ko učenci pridobijo dovolj nih problemov (ali izzivov), pri čemer jih učitelji učenje in interdisciplinarni projekti. Te meto- znanja, da lahko nadaljujejo sami, se ta “pod- spodbujajo k raziskovanju in refleksiji. Save- de učence pripravljajo na izzive resničnega pora” postopoma umakne (Dennen & Burner, ry (2006) poudarja vlogo učitelja-facilitatorja sveta, saj poudarjajo reševanje problemov, 2008). Ta praksa izhajaja iz Vigotskega kon- pri ohranjanju osredotočenosti in spodbujanju sodelovanje in prilagodljivost. Friesen in Scott cepta CBR in zagotavlja, da so učenci ustre- globljega razumevanja, medtem ko Fast (2012) (2013) poudarjata, da raziskovalno učenje na zno motivirani in deležni podpore pri dosega- dokazuje, da problemsko učenje krepi kognitiv- tej stopnji spodbuja razvoj tako akademske-nju učnih ciljev. ni razvoj tako, da povezuje učenje z avtentični- ga znanja kot kompetenc prihodnosti, kot sta mi situacijami in izkušnjami. timsko delo (sodelovanje) in komunikacija. STRAN 22 FACILITACIJA UČENJA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA PRIROČNIK ZA UČITELJE Facilitirano učenje prinaša številne prednosti, stop ne krepi le znanja, temveč tudi kritično izkušnje, kar krepi njegovo profesionalno rast, ki presegajo zgolj akademske dosežke in pou- mišljenje, ustvarjalnost in sodelovanje (Savery, zmanjšuje monotonost poučevanja ter veča darjajo celostni razvoj učencev. Takšno učenje 2006). občutek izpolnjenosti in zadovoljstva v peda-razvija tudi druge veščine, ki jih bodo učenci goškem poklicu. potrebovali v vsakdanjiku, ko odrasejo, na pri- Spodbujanje okoljskega in družbenega zave-mer: danja Raziskovanje ali iskanje rešitev skozi razisko- Globlja kognitivna angažiranost valno/problemsko učenje učinkovito spodbuja Facilitirano učenje spodbuja raziskovanje in okoljsko pismenost ter kompetence za ukrepa-kritično mišljenje in tako spodbuja razvoj višjih nje in družbeno angažiranost. Kozak in Elliott kognitivnih veščin. Učenci aktivno analizirajo, (2011) npr. naštevata različne strategije, ki po-vrednotijo in sintetizirajo informacije, kar kre- vezujejo učenje v razredu s trajnostnimi izzivi, pi njihovo sposobnost uporabe znanja v novih s čimer opolnomočajo učence, da postanejo kontekstih (Fast, 2012). aktivni državljani in prispevajo k skupnosti. Motivacija in avtonomija Pristop facilitiranega učenja v osnovnih in sre- Facilitirano učenje se prekriva tudi s teori- dnjih šolah pomeni spremembo tradicionalne jo samoodločanja, ki trdi, da avtonomija krepi dinamike med učiteljem in učencem. motivacijo (Deci & Ryan, 1985). Spodbujanje učencev k prevzemanju odgovornosti za svoje Tako se oblikuje okolje, v katerem učenci aktiv- učenje podpira notranjo motivacijo in dolgoroč- no soustvarjajo znanje. Učitelj v vlogi facilitator-no angažiranost. ja uživa številne strokovne in osebne prednosti. Ta pristop mu omogoča globlje razumevanje Priprava na izzive vsakdana učenčevih individualnih potreb ter spodbuja ra- Metode, kot je PU, znotraj pristopa facilitira- zvoj pedagoških kompetenc, kot so inovativno-nega učenja učence pripravljajo na reševanje st, prilagodljivost in refleksija. Učitelj s facilitira- kompleksnih izzivov sodobnega sveta. Ta pri- njem učnega procesa aktivno soustvarja učne STRAN 23 FACILITACIJA UČENJA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA PRIROČNIK ZA UČITELJE 2.2 Tehnike, kot sta »action research« (Lewin, so diagrami vzrokov in posledic, pomagajo 1946) in »brainstorming« (Osborne, 1941), pri analizi kompleksnih vprašanj in prepo- Orodja in metode so bile sprva zasnovane za poslovno okolje, znavanju medsebojnih povezav (Liberating za facilitacijo učenja vendar so sčasoma našle mesto tudi v izo- Structures, 2021; Seeds for Change, 2021). za trajnost in podnebje braževanju. Te prakse so postavile temelje Prilagojena facilitatorska orodja so še pose- za participativne pristope, kot je Participato- bej uporabna pri interdisciplinarnih in ekoso- ry Rural Appraisal (PRA), ki se je v 70. in 80. cialnih tematikah, kjer so problemi pogosto Facilitacija učenja je en izmed ključnih peda- letih prejšnjega stoletja uveljavil v razvojnih večplastni. goških pristopov, ki pomagajo učencem, da projektih. Pristop PRA je temeljil na uporabi postanejo aktivni udeleženci v učnem proce orodij, kot so zemljevidi, diagrami in sezonski Evropsko Priporočilo Sveta EU o učenju za - su. Z uporabo strukturiranih orodij in metod koledarji, s katerimi so si pomagale lokalne zeleni prehod in trajnostni razvoj poudarja učitelji v vlogi facilitatorjev usmerjajo razisko skupnosti, da so se aktivneje udeleževale pri pomen participativnih in problemsko usmer- - vanje, sodelovanje in reševanje kompleksnih reševanju lastnih izzivov (Chambers, 1994). jenih metod pri razvoju trajnostnih kompe- problemov, kar je še posebej pomembno pri Participativnih orodja so tako prilagodljiva tenc, kot so sistemsko razmišljanje, kritično problemskem učenju (PBL). Orodja in meto in pestra, da so se uspešno prenesla v izo- presojanje in sodelovanje (Evropska komisija, - de, ki sledijo v nadaljevanju tega poglavja in braževalni kontekstm kjer podpirajo razisko- 2022). Učitelji lahko z uporabo facilitatorskih so prilagojena predvsem za uporabo v sklopu valno in problemsko učenje (Participedia, orodij oblikujejo dinamična učna okolja, kjer problemskega učenja, temeljijo na praksah, ki n.d.). Facilitatorska orodja in metode, kot so učenci prevzamejo odgovornost za lastno izvirajo iz profesionalne facilitacije procesov strukturirane razprave, vizualizacija idej in učenje in razvijajo veščine, potrebne za reše- in participativnega načrtovanja. skupinsko odločanje, pomagajo učencem vanje sodobnih izzivov. organizirati ideje in jih strukturirano predsta- Zgodovina facilitacije procesov sega v ob viti. Na primer, metoda »Svetovna kavarna« - dobje po drugi svetovni vojni, ko so institu (angl. World Café) spodbuja poglobljeno -cije, kot sta National Training Laboratories in razpravo o kompleksnih temah, medtem ko Tavistock Institute, razvile metode za izbolj »Odprti prostor« (angl. Open Space Techno--šanje skupinskih dinamik in odločanja. logy) omogoča svobodno raziskovanje tem, ki učence zanimajo. Vizualne tehnike, kot STRAN 24 FACILITACIJA UČENJA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA PRIROČNIK ZA UČITELJE V nadaljevanju sledijo prilagojene metode in orodja facilitacije za šolski kontekst. Razdeljene so v več sklopov, ki sledijo krogu problemskega učenja v skupini. Na enem mestu boste našli preproste nasvete in vaje, kako s facilitiranim učenjem od A do Ž izpeljati učno aktiv-nost, vse od priprave prostora za skupinsko učenje do zaključka aktivnosti. Uporaba teh orodij in metod je praktično prikazana tudi v učnih scenarijih za osnovne in srednje šole, ki so jih obli-kovali učitelji. STRAN 25 FACILITACIJA UČENJA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA PRIROČNIK ZA UČITELJE 2.2.1 Ustvarjanje pozitivnega okolja FACILITACIJA UČENJA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA PRIROČNIK ZA UČITELJE Smernice za pripravo prostora Priprava notranjega prostora Poleg svetlobe in materialov spadajo k bio-za facilitirano učenje za facilitirano učenje filnemu oblikovanju tudi dinamični elementi, kot so vodni viri (akvariji, fontane) in naravni Fizično okolje je ključno za ustvarjanje spod- Biofilno oblikovanje in prostor učenja vzorci (organske oblike, rastlinski motivi), ki budnega učnega prostora, ki podpira faciliti- Biofilno oblikovanje temelji na spoznanju, da spodbujajo kreativnost in senzorično zazna-rano sodelovalno učenje. Prostorska ureditev imajo ljudje prirojeno potrebo po povezova- vanje (GBA, n.d.). Prav tako je zaželeno, da vpliva na komunikacijo, interakcijo in anga- nju z naravo. Takšno oblikovanje pozitivno imajo učenci možnost prehajanja med notra-žiranost učencev ter spodbuja kognitivni in vpliva na kognitivno delovanje in čustveno njimi in zunanjimi prostori, saj to krepi njihovo socialni razvoj (Northstar Facilitators, 2014). stabilnost (GBA, n.d.). V učilnicah, kjer so pri- prilagodljivost in odpornost na spremembe v Pravilno oblikovan učni prostor omogoča fle- sotni naravni materiali, rastline in dostop do okolju (Rotunda, n.d.). ksibilnost, izvedbo različnih oblik učenja ter naravne svetlobe, učenci kažejo več osredo-rabo biofilnih elementov, ki dokazano izbolj- točenosti, manj tesnobe in večjo stopnjo an- Postavitve v učilnici šujejo koncentracijo, zmanjšujejo stres in iz- gažiranosti (Barbiero et al., 2021). boljšujejo splošno počutje učencev (Barbiero Prilagodljivost pohištva et al., 2021; Biofilico, n.d.). V zadnjih letih se Pomemben del biofilnega oblikovanja je ma- Notranji učni prostori naj bodo zasnovani v izobraževalnem okolju uveljavlja pravkar ksimalna izraba naravne svetlobe. Takšna tako, da omogočajo hitro prilagoditev različ- omenjeno biofilno oblikovanje, ki obsega na- svetloba pozitivno vpliva na zbranost in nim učnim aktivnostim. Mize in stoli naj bodo ravne elemente, kot so rastline, naravna svet- zmanjšuje utrujenost. Šole z velikimi okni in premični, da jih lahko enostavno preuredi- loba, naravni materiali in dinamični prostorski premišljeno postavitvijo učnih prostorov nu- mo glede na učne potrebe (Global Learning elementi. Cilj je učno okolje, ki izboljšuje po- dijo učencem optimalne pogoje za učenje Partners, n.d.). Fleksibilno pohištvo omogo- čutje in učni proces (GBA, n.d.). (Patriquin Architects, n.d.). Prisotnost rastlin ča prehajanje med frontalnim poučevanjem, v učilnici izboljšuje kakovost zraka, zmanj- skupinskim delom in individualnimi razisko- šuje raven hrupa in prispeva k sproščenosti. valnimi nalogami. Naravni materiali, denimo les, kamen in pluta, pripomorejo k občutku topline in povezanosti Različne postavitve miz in stolov z naravo, kar naredi izkušnjo učenja prijetnej- Krožna postavitev je primerna za diskusije in šo (Natural Pod, n.d.). refleksije, saj omogoča očesni stik med vsemi STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 27 FACILITACIJA UČENJA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA PRIROČNIK ZA UČITELJE prisotnimi. Takšna ureditev spodbuja odpr- jektnega dela, ko skupina analizira ugotovitve in dinamično učenje. Oblikovane naj bodo tako, to komunikacijo, enakopravno sodelovanje in in pripravlja končne predstavitve (Northstar da nudijo varno in udobno sodelovalno okolje je idealna za filozofske razprave, evalvacije in Facilitators, 2014). (Rotunda, n.d.). V gozdu, na primer, učenci se-skupinsko odločanje (Yale Poorvu Center, n.d.). dijo na hlodih pod krošnjami dreves, kar je pri- Ribja kost omogoča razdelitev učencev v več merno za raziskovalne dejavnosti in refleksijo. Postavitev v obliki črke U omogoča večjo in- ločenih skupin, ki so usmerjene k posameznim Na travniku lahko uporabimo prenosne klopi terakcijo med učenci in učiteljem ter zagota- delovnim točkam. S tem spodbujamo interdi- in delovne postaje, kar je ustrezno za izvaja-vlja dober pregled nad vizualnimi pripomočki. sciplinarno delo, analizo različnih vidikov iste nje eksperimentov in terensko delo. Učilnica se Uporabljamo jo predvsem pri analizah kom- teme in izmenjavo ugotovitev (GBA, n.d.). lahko preseli tudi na šolsko dvorišče, v šolske pleksnih tem, kot so simulacije realnih situacij vrtove in druge kotičke, v katerih lahko učenci in strukturirane diskusije (Master Facilitator, Sedenje na tleh ponuja različne možnosti raziskujejo ekosisteme, izvajajo trajnostne pra-n.d.). prilagoditve učnega prostora. Krožna razpo- kse ali druge praktične (Edutopia, n.d.). reditev spodbuja odprto komunikacijo in ena- Otočki (majhne skupine) so namenjeni so- kovredno sodelovanje. Bralne postaje s talni- Prilagoditve za različne učne aktivnosti delovalnemu učenju. Učenci delajo v manjših mi blazinami so udobni kotički za individualno skupinah, pri čemer ima vsaka skupina svoj ali skupinsko branje, medtem ko sprostitvene Pri diskusiji in refleksiji je priporočljiva krožna delovni prostor. To jim omogoča osredoto- cone spodbujajo osredotočenost in umirjanje. postavitev, saj omogoča odprto, enakovredno čenost na določeno nalogo. Ta postavitev se Skupinsko delo na tleh s pisalnimi tablicami ali komunikacijo. Pri raziskovalnih projektih so op- pogosto uporablja pri raziskovalnih projektih, listi spodbuja ustvarjalnost. Prednost dinamič- timalni otočki, ki zagotavljajo učencem dostop problemskem učenju in sodelovalnih nalogah nega in prilagodljivega učenje na tleh je, da ga do virov in raziskovalnih materialov. Umetniške (Edutopia, n.d.). lahko hitro reorganiziramo glede na potrebe dejavnosti zahtevajo odprt prostor z velikimi učnega procesa. mizami in dostopom do umetniških materialov, Konferenčna postavitev je primerna za for- ključno vlogo pa igra tudi naravna svetloba. Gi- malne razprave in evalvacijo projektov. Učen- Priprava zunanjega prostora balno učenje poteka najbolje na odprtem, deni- ci sedijo okoli ene velike mize, kar omogoča mo na označenih poteh za tematske sprehode, argumentirano debato in skupinsko odločanje. Organizacija učnega prostora na prostem ki pomagajo učencem vizualizirati teoretske Postavitev uporabljamo v zaključnih fazah pro- Zunanje učilnice krepijo povezanost z naravo koncepte. STRAN 28 UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 FACILITACIJA UČENJA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA PRIROČNIK ZA UČITELJE Obvladovanje težav dinamiki povzroči, da se perspektive manj spevati svojo?« (Reed & Koliba, 1995). pri facilitiranem učenju glasnih učencev izgubijo ali ostanejo pre- slišane. Enakovredno vključevanje vseh je Spodbujanje neaktivnih učencev S facilitiranim učenjem učenci razvijajo kritič ključno za resnično sodelovalno učenje (De- k sodelovanju- no mišljenje, reflestivne sposobnosti in sode Paul University, 2023). V vsaki skupini se nekateri učenci redkeje - lovalne spretnosti. Pri tem načinu poučevanja vključujejo v razpravo, bodisi zaradi srame- se učitelj ne postavlja v tradicionalno vlogo Učitelj lahko prepreči prevlado posamezni- žljivosti, pomanjkanja samozavesti ali strahu, predavatelja, temveč le usmerja učni proces, kov tako, da že na začetku postavi jasna da bi bil njihov odgovor napačen. Neaktivnost učenci pa sami konstruirajo znanje skozi dia pravila. Določi strukturo, po kateri dobi vsak posameznikov vpliva na kakovost diskusije in - log in sodelovanje. Kljub številnim prednostim učenec priložnost prispevati k pogovoru in raznolikost idej. facilitacije, lahko določene težave ovirajo učni nihče nima možnosti monopolizacije. Ena od proces. Najpogostejši izzivi so: bodisi prevlada učinkovitih metod je strukturirano krožno iz- Eden najučinkovitejših načinov, kako spod- ali neaktivnost posameznikov, razpršenost in ražanje mnenj, kjer ima vsak učenec enako budi tišje učence k sodelovanju, je delitev pomanjkanje fokusa, konflikti in neenakomer časa, da se izrazi. Facilitator določi časovne na skupine ali oblikovanje parov. Pogosto je - no vključevanje učencev v učni proces (Reed omejitve in noben učenec ne sme govoriti introvertiranim učencem lažje sodelovati v & Koliba, 1995; DePaul University, 2023). dalj časa kot to. manjših, bolj intimnih krogih. Tako se počutijo varnejše izraziti svoje mnenje. Po delu v parih Namen spodnjih smernic je pomagati uči Če kdo kljub temu še naprej prevladuje, lahko ali majhnih skupinah jih lahko učitelj povabi, da - teljem prepoznati in reševati najpogostejše se učitelj opre na neposredno preusmeritev izrazijo ugotovitve pred širšo skupino. težave pri facilitiranem učenju. Vsebujejo razprave. Tistemu, ki pogosto prevzema bese- tudi priporočila, kako oblikovati produktivno, do, reče: »Hvala za tvoje mnenje. Radi bi slišali Drug način je uporaba pisnih odgovorov ali vključujoče in spodbudno učno okolje. še ostale. Kdo želi izraziti svoje misli?« Učitelj anonimnih prispevkov. Učenci predajo zapisa- lahko uporabi tudi metodo »parafraziranja«, ne ideje facilitatorju, ta pa jih podeli s skupino, Obvladovanje prevlade posameznika pri kateri povzame, kar je povedal prevladujoči ne da bi navajal imena. Ta metoda je še posebej Lahko se zgodi, da določeni učenci domini učenec, in pogovor preusmeri k ostalim. Reče, primerna za učence, ki se bojijo neposrednega - rajo, drugi pa so pasivni in le tiho opazujejo na primer: »Marko je izpostavil zanimivo per- nastopanja pred razredom (DePaul University, dogajanje. Takšno neravnovesje v skupinski spektivo o pomenu trajnosti. Bi želel kdo pri- 2023). STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 29 FACILITACIJA UČENJA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA PRIROČNIK ZA UČITELJE Učitelj lahko tišje učence tudi neposredno Če se razprava preveč razprši, lahko uči-nagovori z vprašanji, da jih spodbudi k izra- telj uporabi tehniko preusmeritve na glavno žanju. Pomembno je, da vprašanja niso pre- temo. Na spoštljiv način opozori učence, da več odprta ali zahtevna, temveč usmerjena in so zašli s poti, in jih usmeri nazaj na glavno jasna, na primer: »Ana, kaj meniš o tej ideji? temo. Reče, na primer: »Ta misel je zanimiva, Kako bi jo lahko uporabili v resničnem življe- toda vrnimo se h glavnemu vprašanju: Kako nju?« bi ta rešitev vplivala na širšo skupnost?« (De- Paul University, 2023). Ohranjanje fokusa in preprečevanje razpr- šenosti teme Upravljanje konfliktov v skupini Ko facilitirana razprava nima jasne strukture Konflikti so lahko koristni, saj omogočajo ali usmeritve, lahko zaide v nepovezane po- soočanje različnih perspektiv, toda če niso govore, ki ne prispevajo k učnim ciljem. Če se ustrezno vodeni, se lahko pojavijo težave. bistvo izgubi, lahko to vodi do frustracije tako Facilitatorji na začetku vzpostavijo pravila pri učitelju kot pri učencih. spoštljive komunikacije, ki poudarjajo aktivno poslušanje, spoštovanje drugačnih mnenj in Eden od načinov za ohranjanje fokusa je izogibanje osebnim napadom. Če se konflikt vnaprejšnje določanje učnih ciljev in vodilnih zaostri, je pomembno, da facilitator ostane vprašanj. Učitelj na začetku ure jasno pove, nevtralen. Učence spodbuja, naj pojasnijo kaj je namen razprave, in po potrebi večkrat svoje poglede brez osebnih napadov (DePaul ponovi ključna vprašanja. Lahko uporabi tudi University, 2023). V primeru intenzivnejšega vizualne pripomočke, kot so miselni vzorci ali konflikta je priročna metoda premora. Učen- pa zapiše ključne točke na tablo. To učencem ce povabi, da se za nekaj minut umirijo in pomaga osredotočeno slediti razpravi (Reed nato nadaljujejo razpravo z več spoštljivosti. & Koliba, 1995). STRAN 30 UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 ICEBREAKER - LEDOLOMILCI OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA USTVARJANJE POZITIVNEGA OKOLJA PRIROČNIK ZA UČITELJE Icebreaker - Ledolomilci Ledolomilec (angl. Icebreaker) je kratka in- REŠILNI ČOLNI teraktivna dejavnost ali igra za sproščanje, spodbudo in povezovanje. Ime "ledolomilec" V tej igri se učenci združujejo v skupine glede na podobnosti. Če učitelj poljubno število učencev sporoča "prebijanje ledu" med udeleženci, še reče: »Združite se po najljubšem sadežu,« učenci povejo, kaj je njihov naj-posebej, če se še ne poznajo ali pa je vzdušje ljubši sadež, in poiščejo druge z istim sadežem. Učitelj najprej pokaže pri- 10 minut med njimi nekoliko napeto. mer, potem pa učenci ponovijo. Ko so skupine oblikovane, vsaka od njih na glas pove svojo izbiro. Igro lahko ponovimo z različnimi vprašanji, tako Pri facilitiranem učenju ledolomilci krepijo me- resnimi kot smešnimi, denimo: dosebne povezave, spodbujajo skupinsko di- Katera je vaša najljubša žival? namiko in višajo motivacijo. Poleg tega poglab- Katera je vaša najmanj priljubljena črka abecede? ljajo zaupanje in občutek varnost. Udeleženci se počutijo vključene in so pripravljeni deliti KO JE GOSPA NOVAK ODŠLA NA VENERO … svoje misli. Ledolomilci razvijajo aktivno poslu- šanje, skupinsko delo, empatijo in sposobnost V tej aktivni igri za ogrevanje učenci stojijo v velikem krogu, ko učitelj raz-reševanja problemov. loži pravila. Prvi v krogu reče sosedu na desni: »Ali si slišal/a?« Ta na desni 10–30 učencev odgovori: »Kaj?« Prvi nadaljuje: »Gospa Novak je odšla na Venero.« Drugi Ledolomilce pogosto uporabljamo na začetku reče: »Res? Kako?« Prvi odvrne: »Odšla je na Venero tako!« Potem prvi 10 minut delavnic, učnih ur ali drugih skupinskih aktivno- oseba naredi nekakšen ponavljajoč se gib. Vsi v krogu ga ponovijo. Nato sti, da vzpostavimo pozitivno vzdušje in dina- oseba levo od prve ponovi v dialogu z njo iste besede in naredi svoj gib, miko. Primerni so za različne starostne skupine ki ga vsi v skupini prav tako posnemajo. Igra se nadaljuje v krogu, dokler in jih lahko prilagodimo glede na učne cilje ali ne pridejo vsi na vrsto. Pri večjih skupinah lahko igro izvedemo v manjših kontekst. V šolskem okolju so še posebej ko- krogih. ristni za razvoj medosebnih veščin, krepitev občutka pripadnosti in boljše skupinsko delo. SEŠTEVANJE KOVANCEV Spodaj predstavljene igre so prilagojene šolam. (povzeto po Ouyporn Khuankaew, Tajska) 10–30 učencev V tej igri učence razdelimo po vrednostih valute, na primer: 1 evro, 50 cen- 10–15 minut tov in 25 centov. Vrednost lahko določimo glede na to, koliko so stari. Na primer: starejši od 13 let so 1 evro, tisti od 10 do 13 let so 50 centov, mlajši STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 31 ICEBREAKER - LEDOLOMILCI OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA USTVARJANJE POZITIVNEGA OKOLJA PRIROČNIK ZA UČITELJE od 10 let pa 25 centov. Če so vsi iz iste starostne skupine, jih lahko razdelimo glede na mesece rojstva ipd. Učitelj zakliče določeno vsoto, denimo 3 evre ali 4,75 evra, učenci pa se združijo v skupine z ustrezno skupno vrednostjo. Cilj igre je spod-buditi sodelovanje in matematične spretnosti ter se zabavati. NAKUPOVANJE S KOŠARICO (povzeto po Ouyporn Khuankaew, Tajska) Učenci sedijo v krogu na stolih, ki jih je za enega manj od števila učencev. Učitelj izbere neko kategorijo, na primer sadje, 10–30 učencev knjige ali živali. Eden od učencev hodi po notranjosti kroga in začne »nakupovati«, tako da glasno imenuje predmete iz iz- 10–15 minut brane kategorije. Ostali učenci si že pred tem v mislih izberejo predmet iz te kategorije (če je kategorija sadje, lahko izberejo pomaranče, jabolka, banane ipd.). Če “nakupovalec” izreče sadež, ki so si ga v mislih izbrali, vstanejo in mu sledijo. Vodilni konča krog tako, da reče: »Plačano!« Takrat vsi stoječi poskušajo zasesti stol. Tisti, ki ostane brez stola, postane naslednji “nakupovalec”. DRAGA, LJUBIM TE, AMPAK SE NE SMEM NASMEHNITI Učenci stojijo v velikem krogu. Učitelj stopi na sredino in razloži pravila. Nekdo od prisotnih mora priti na sredino kroga in od 10–30 učencev tod poskušati nekoga nasmejati, ne da bi se ga dotaknil, tako da reče: »Draga/dragi, če me res ljubiš, se mi prosim nasmeh- 10–15 minut ni.« Oseba v krogu mora odgovoriti: »Draga/dragi, ljubim te, ampak preprosto se ne morem nasmehniti.« Če se nasmehne, nadomesti osebo na sredini in poskuša sama nasmejati sošolce. NEKAJ RESNIČNEGA O TEBI (povzeto po Geraldu Gomaniju, Zimbabve) Vsak učenec na list anonimno napiše eno resnično zanimivo dejstvo o sebi. Nato vsi učenci liste zmečkajo v »snežne kepe« 10–30 učencev in se z njimi nekaj minut obmetavajo kot s pravimi kepami. Učitelj lahko zaključi igro tako, da zbere liste in jih nekaj (ali vse) 10 minut prebere na glas, učenci pa ugotavljajo, kdo je napisal katero trditev. Ta igra je odlična za sproščanje napetosti in spodbujanje povezovanja. ZATO … KER … (povzeto po Geraldu Gomaniju, Zimbabve) Razdelite učence v dve skupini. Prva skupina napiše na liste vprašanja, ki se začnejo z »Zakaj …« (npr. »Zakaj je trava 10–30 učencev zelena?«), druga skupina pa odgovore, ki se začnejo s »Ker …« (npr. »Ker tako pravi sonce.«). Nato vsak učenec iz prve 10–15 minut skupine naključno izbere odgovor iz druge skupine in ga prebere skupaj z vprašanjem. Kombinacije so pogosto smešne, kar je zabavno in sproščujoče. STRAN 32 UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 ICEBREAKER - LEDOLOMILCI OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA USTVARJANJE POZITIVNEGA OKOLJA PRIROČNIK ZA UČITELJE HRBET OB HRBTU* Učitelj pojasni, da je to igra menjavanja partnerjev. Vsak učenec začne z enim partnerjem, razen učitelja, ki v prvem krogu 10–30 učencev začne igro. Partnerji si stojijo bodisi s hrbtom ob hrbtu ali z obrazom ob obrazu, odvisno od učiteljevega navodila. Ko učitelj 10 minut zakliče »Hrbet k hrbtu!« ali »Obraz k obrazu!«, se učenci hitro premešajo in poiščejo novega partnerja. Tudi učitelj sodeluje in si ob vsaki menjavi poskuša najti partnerja, kar pomeni, da nekdo ostane sam kot je novi vodja. Namen igre je na zabaven način dinamizirati skupino in spodbuditi sodelovanje. *Različica igre: Za dodatni izziv lahko vodja spremeni dela telesa, s katerima se partnerja dotikata, na primer: »Roka k roki!«, »Koleno h kolenu!« ali »Komolec k ušesu!« ipd. Vsakič, ko vodja zakliče novo kombinacijo, učenci poiščejo partnerja in ustrezno prilagodijo položaj. ODBIJANJE BALONOV Razdelite učence v skupine po štiri. Vsaka skupina prejme štiri balone iste barve in se postavi na vogal velikega trikotnika, 10–30 učencev označenega s trakovi na tleh. Naloga vsake skupine je premakniti balone do drugega vogala trikotnika tako, da so baloni ves 10–15 minut v zraku. Če kak balon pade, ga morajo vrniti na izhodiščno točko. VELIKA USTA Učitelj povabi tri prostovoljce v sredino kroga, in jim postavi vprašanje, na primer: »Kako je najbolje vzgajati otroke?« ali tudi 10–30 učencev (3 prostovoljci na sredini) kaj napol resnega. Prostovoljci zaporedoma globoko vdihnejo in odgovarjajo. Trudijo se govoriti čim dlje, ne da bi znova 10–15 minut vdihnili. Odgovori so lahko resni, zabavni ali tudi izmišljeni. Ostali v krogu poslušajo in spodbujajo sošolce na sredini. Zmaga tisti, ki zmore najdlje govoriti, ne da bi zajel zrak. Cilj je ugotoviti, kdo zmore najdlje govoriti z enim dihom. GLOBOK VZDIH Učitelj se postavi na sredino kroga učencev in izvede gib, učenci pa ga posnemajo. Najprej se počasi skloni naprej, z rokami poljubno število učencev se dotakne tal, nato se počasi dvigne in ob tem oddaja od sebe vse glasnejši izdih, na koncu pa ga okrepi v glasen vzklik. Ko dvigne roke visoko nad glavo in vzklikne, mu učenci sledijo. Ta vaja je koristna za sproščanje vzdušja. Učencem pomaga 2–5 minut sprostiti napetosti in izboljšati razpoloženje. STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 33 ICEBREAKER - LEDOLOMILCI OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA USTVARJANJE POZITIVNEGA OKOLJA PRIROČNIK ZA UČITELJE BURJA Učenci sedijo v krogu, eden pa stoji na sredini. Ta je Burja, ki kliče: »Burja bo odnesla vse, ki …« in potem doda opis, ki velja za več učencev (npr. »… vse z rjavimi lasmi«). Vsi, ki ustrezajo opisu, morajo vstati in zamenjati sedeže. Tisti, ki ostane brez sedeža, postane Burja. Če učenec na sredini zakliče »BURJA!«, morajo vsi vstati in zamenjati sedeže. 10–30 učencev TOČ LOVIŠ 10–15 minut Učenci naj se v parih postavijo z ramo ob ramo in naključno razporedijo po prostoru. Določite par, v katerem eden učenec lovi drugi pa beži. Ta, ki lovi, začne zasledovati bežečega in ga poskuša ujeti. Bežeči se lahko kadarkoli “skrije” tako, da se postavi z ramo zraven kateregakoli para, pri čemer učenec ob drugi rami stoječega postane novi bežeči. 10–30 učencev KROKODIL IN ŽABE 15 minut Za to igro potrebujete plastično stekleničko, napolnjeno s kamenčki, pločevinko in paličico ali ropotuljico. Predstavljajte si prostor kot ribnik. Vsi učenci so žabe, le eden je krokodil. Po prostoru naključno razporedite več velikih časopisnih listov. Ti listi predstavljajo lokvanje. 10–30 učencev Krokodil začne igro tako, da ropota z ropotuljo, kar pomeni, da spi in smrči, medtem ko so žabe varne in se lahko prosto 15 minut gibajo po ribniku. Ko krokodil neha ropotati, se »zbudi«. Takrat so žabe varne, če stojijo na lokvanjih, če ne, jih lahko krokodil ulovi in tako izloči iz igre. Krokodil se medtem, ko ropota, premika po prostoru in vsakič odstrani nekaj listov, kar žabam oteži nalogo. Igra se nadaljuje tako, da žabe med ropotanjem “plavajo” po ribniku in ne smejo stopiti na lokvanje. Ko se ropotanje ustavi, morajo hitro skočiti na lokvanje, da se izognejo krokodilu. Več žab lahko stoji na istem lokvanju, če se zmorejo organizirati, mora pa imeti vsaka žaba obe nogi na listu tako, da ne segata čez rob ali pa eno nogo na listu, drugo pa v zraku. Pri vsaki ponovitvi krokodil odstrani še več listov, dokler ne ostane le en in ne polovi skoraj vseh žab. Opombe za učitelja: Poskrbite, da bo prostor varen za gibanje, brez ovir, ob katere bi se učenci lahko spotaknili. Spodbujaj-te žabe, da si pomagajo in čim dlje ostanejo v igri. Bodite kreativni, ko oblikujete vlogo krokodila, da bo igra zabavna, a ne preveč strašljiva za mlajše učence. Igra je energična in zabavna, spodbuja gibanje, sodelovanje in hitre odločitve. STRAN 34 UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 ICEBREAKER - LEDOLOMILCI OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA USTVARJANJE POZITIVNEGA OKOLJA PRIROČNIK ZA UČITELJE POTRES Učenci se razdelijo v trojice. Dva z dvignjenimi rokami ustvarita streho hiše, tretji pa se kot stanovalec postavi vanjo. Ko 10–30 učencev učitelj zakliče »stanovalci«, morajo vsi stanovalci zamenjati hiše. Če učitelj zakliče »hiše«, se morajo pari, ki tvorijo hiše, 10–15 minut skupno premakniti in zamenjati stanovalce. Ko učitelj zakliče »potres«, se vse hiše in stanovalci razdelijo in oblikujejo nove skupine. V igri sodeluje tudi učitelj, zato nekdo vedno ostane brez vloge in postane novi vodja. SLONI IN PALME Učitelj stoji na sredini kroga učencev, pokaže na enega od njih in zakliče »slon« ali »palma«. Če zakliče »slon«, mora učenec 10–30 učencev narediti gib kot slon (prikloni se naprej in roke sklene v »rilec«), učenca na njegovi levi in desni pa morata oblikovati ušesa 10–15 minut (razširita roki ob strani slonove glave). Če učitelj zakliče »palma«, mora učenec dvigniti roke nad glavo kot drevo, stranska učenca pa oblikovati veje. Kdor se zmoti ali predolgo okleva, naslednji vodi igro. LOVLJENJE PO GOSTI KAŠI Učenci se lovijo, vendar se morajo gibati zelo počasi, kot bi hodili skozi gosto kašo. Kdor lovi, poskuša ujeti bežečega, se pa 10–30 učencev vsi gibljejo z velikimi, počasnimi gibi. Igra je primerna za skupine učencev z različno stopnjo telesne pripravljenosti. 10 minut DOTAKNI SE MODREGA Učitelj napove barvo, na primer »dotakni se modrega«, učenci pa morajo hitro najti nekaj modrega na drugem učencu in 10–30 učencev se tega dotakniti. Učitelj nato kliče druge barve ali značilne predmete, da popestri igro. Igra spodbuja opazovanje in hitro 5–10 minut odzivanje. STROJ Eden od učencev se začne gibati in z zvoki posnemati delovanje stroja (npr. »škripajoče zobnike«). Ostali učenci se eden 10–30 učencev za drugim pridružujejo, dodajajo svoje gibe in zvoke, da dopolnjujejo delovanje stroja. Cilj je ustvariti velik usklajen »stroj«. 10 minut STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 35 ICEBREAKER - LEDOLOMILCI OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA USTVARJANJE POZITIVNEGA OKOLJA PRIROČNIK ZA UČITELJE POSTAVITE SE V VRSTO Učitelj učencem razloži, da se bodo morali postaviti v vrsto glede na določen kriterij, na primer po mesecu in dnevu rojstva, 10–30 učencev vendar pri tem ne smejo govoriti. Lahko si pomagajo z gestami in mimiko. Če učenci vprašajo: »Kje je začetek vrste?«, učitelj 10–15 minut odgovori, da morajo to ugotoviti sami. Ko se razporedijo, jih učitelj vpraša, ali so zadovoljni s postavitvijo. Če niso, se lahko še nekaj časa prilagajajo. Ko so zadovoljni, na glas povedo mesec in dan svojega rojstva, da preverijo, ali so se pravilno poravnali. Učenci morajo cilj doseči z neverbalno komunikacijo, kar krepi timsko delo in zmožnost opazovanja. Različica igre: Učitelj lahko spremeni kriterij razvrščanja. Ta je lahko, na primer, višina, učenci pa morajo zapreti oči in smejo le nežno mrmrati. Ko se razporedijo, učitelj vpraša, ali so zadovoljni. Če niso, jim da še nekaj časa za prilagoditev, preden odprejo oči in preverijo rezultat. Učitelj poskrbi za varnost, tako da učence usmerja stran od ovir ali ostrih robov. SOVA IN MIŠKA Ta dinamična igra spodbuja sodelovanje, poslušanje in gibanje. Dva prostovoljca prevzameta vlogi sove in miši, medtem 10–30 učencev ko ostali učenci ustvarijo zaščitni krog, da se sova in miš ne bi poškodovali. Cilj igre je, da sova ujame miš, medtem ko miš 10–15 minut poskuša zbežati. Pripravite dve prevezi za oči in napolnite dve majhni plastenki s kamenčki ali podobnimi predmeti. Dva učenca postaneta sova in miš. Prevežeta si oči in vzameta ropotuljo, narejeno iz plastenke. Sova in miš morata ves čas stresati ropotulji, da se med seboj slišita. Ostali učenci oblikujejo okrog njiju zaščitni krog ter skrbijo, da se med igro ne zaletita v predmete ali izstopita iz kroga. Ko sova ujame miš, vlogi zamenjata, ali pa ju nadomestita druga dva učenca. Poskrbite za varno območje igre – odstranite pohištvo ali druge predmete, ob katere bi se lahko učenci spotaknili. Ko razla-gate igro, poudarite, da je pomembno poslušati in sodelovati. Če ima kdo od učencev posebne potrebe ali ne želi sodelovati kot sova ali miš, je lahko v zaščitnem krogu. Učenci v krogu se osredotočajo na zagotavljanje varnosti in spodbujanje igre. STRAN 36 UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 ICEBREAKER - LEDOLOMILCI OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA USTVARJANJE POZITIVNEGA OKOLJA PRIROČNIK ZA UČITELJE DOBRO JUTRO V DŽUNGLI Učenci se postavijo v krog in si izberejo neko žival. Začnejo tiho oddajati njen glas (kot da se počasi prebujajo). Postopoma 10–30 učencev glas stopnjujejo, dokler ne doseže vrhunca glasnosti. Na koncu se vsi »prebudijo« s kaotičnim živalskim rjovenjem. 5–10 minut Ekosocialne kompetence, ki jih bodo učenci razvili: Učni izidi: - Socialna pravičnost in solidarnost: Spodbujanje sodelova- - Učenci bodo izboljšali komunikacijske veščine s sodelo-nja in vključevanja vseh učencev. vanjem v interaktivnih dejavnostih. - Empatija in sočutje do ljudi: Razumevanje različnih per- - Učenci bodo razvijali občutek pripadnosti in sku- pin-spektiv skozi skupinske igre. skega sodelovanja. - Skupnostno delovanje in sodelovanje: Aktivno sodelovanje - Učenci bodo pridobili samozavest pri izražanju idej v v skupinskih dejavnostih in krepitev občutka skupnosti. skupinskem okolju. - Kreativno reševanje problemov: Iskanje inovativnih načinov - Učenci bodo izboljšali sposobnost reševanja problemov za doseganje skupinskih ciljev skozi igro. in prilagajanja situacijam v skupinskem kontekstu.- Kulturna in globalna ozaveščenost: Spoštovanje različnih - Učenci bodo pretehtavali svoje vedenje in medsebojne ozadij in mnenj v skupinskih dinamikah. odnose skozi igro in diskusijo. POVZETO IN PRIREJENO PO TRAINING FOR CHANGE. TRAININGFORCHANGE.ORG STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 37 IGRE IN POŽIVITVE OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA USTVARJANJE POZITIVNEGA OKOLJA PRIROČNIK ZA UČITELJE Igre in poživitve Igre in poživitve (ang. energizers) so STRESANJE 5-4-3-2-1 odlična orodja za izboljšanje dinamike in energije v učilnici, še posebej v trenut- - Učitelj vodi učence skozi hitro poživitveno vajo. 5–30učencev kih, ko učence prevzameta utrujenost - Učenci pričnejo s petimi stresljaji vsake okončine (desna roka, leva roka, desna 5 minut noga, leva noga). in nemir ali jim upade pozornost. Poleg - Nato nadaljujejo z 4, 3, 2 in 1 stresljajem z vsako okončino. tega, da izboljšajo razpoloženje, nudijo - Zaključijo z energičnim skokom in aplavzom. priložnost za sprostitev, sodelovanje in izboljševanje povezanosti. Učence pre- STISK ROK usmerijo od bolj intelektualne k telesni ali drugačni mentalni dejavnosti, zato so potem bolje pripravljeni za nadaljevanje - Učenci v eni minuti sežejo v roko kar največ možnim sošolcem. 10–30 učencev pouka. - Namesto rokovanja lahko uporabijo alternativne pozdrave (npr. mahanje ali dotik s komolci). 5 minut - Cilj je spodbuditi gibanje in družaben stik. Pri izbiri iger je pomembno, da učitelji upoštevajo dostopnost in inkluzivnost. BOMBE IN ŠČITI Igre naj ne povzročajo nelagodja in sra- mu ali izločajo posamezne učence. Na- - Vsak učenec tiho izbere dva sošolca: enega kot "ščit" in drugega kot "bombo". 10–30 učencev mesto tega naj spodbujajo smeh, veselje - Med igro se vsi učenci gibljejo, toda morajo ostati zaščiteni z izbranim ščitom pred in medsebojno sodelovanje. Če kdo ne 10 minut bombo. želi sodelovati, ga spodbudite k sprostit- - Igra se zaključi z refleksijo o strategijah in gibljivosti skupine. venim dejavnostim: k odmoru, sprehodu po svežem zraku ali preprosto opazova- PREŠTEJ DO DESET nju. Pri igrah, ki obsegajo telesni dotik ali so neprimerne za gibalno omejene ose- - Skupina sedi v krogu. be, poskrbite za prilagoditve. - Učenci izmenično štejejo od 1 do 10, pri čemer lahko vsak učenec izgovori le eno 5–20 učencev številko. - Če dva učenca istočasno izgovorita isto številko, mora skupina začeti znova. 10 minut STRAN 38 UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 IGRE IN POŽIVITVE OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA USTVARJANJE POZITIVNEGA OKOLJA PRIROČNIK ZA UČITELJE USTVARJANJE DEŽJA - Učitelj razdeli skupino na tri dele. 10–30 učencev - Vsak del skupine oblikuje drugačen zvok (npr. drgne dlani drugo ob drugo, ploska, se tolče z dlanmi po stegnih).- Zvoki so včasih glasnejši in včasih tišji, kar posnema deževno nevihto. 5 minut ČLOVEŠKI VOZEL - Učenci stojijo v krogu, zaprejo oči in iztegnejo roke. 8–20 učencev - Z obemi dlanmi primejo naključni dlani dveh drugih učencev. - Ko odprejo oči, morajo razvozlati človeški vozel, ne da bi izpustili roke. 10–15 minut ČAROVNIKI, VILINCI, VELIKANI - Učitelj razdeli učence v dve skupini in razloži, da mora vsaka skupina izbrati eno od treh vlog: čarovniki, vilinci ali velikani. 10–100 učencev - Učitelj izvede prikaz za vsako vlogo: Čarovniki: Stopijo naprej, iztegnejo roke in z gibom 'zap-nejo' nasprotnike, pri tem rečejo »Zap!«. 10 minut Vilinci: Pokrčijo kolena, hitro tečejo v krogu in visoko cvilijo. Velikani: Dvignejo roke visoko nad glavo, s prsti iztegnjenimi, kot da so kremplji, in glasno zarjovejo.- Učenci se posvetujejo in izberejo svojo vlogo, pri čemer učitelj določi čas za razpravo (približno 2 minuti).- Skupini se postavita ena nasproti drugi ter po odštevanju »Ena … dve … tri!« stopita korak naprej in izvedeta gib svoje izbrane vloge.- Učitelj oceni zmagovalce glede na naslednja pravila: - Čarovniki »zap-nejo« vilince, da zaspijo. - Vilinci preženejo velikane, da postanejo zmedeni. - Velikani premagajo čarovnike s svojo močjo. - Učenci se igrajo več krogov, dokler ena skupina večkrat ne zmaga ali dokler se še zabavajo.- Dodatna različica: zmagovalci lovijo poražence, dokler jih ne ujamejo. Ujete poražence priključijo k zmagovalni ekipi. TELESNI TVISTER - Učitelj izgovori dele telesa, s katerimi se morajo učenci dotakniti tal ali jih povezati med seboj. 10–20 učencev - Učenci morajo sodelovati in ohranjati ravnotežje, da opravijo nalogo. 10 minut STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 39 IGRE IN POŽIVITVE OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA USTVARJANJE POZITIVNEGA OKOLJA PRIROČNIK ZA UČITELJE VSE MANJŠI OTOKI - Skupina stoji na kosu papirja ali blaga, ki predstavlja otok. 10–20 učencev - Otok se postopoma zmanjšuje, učenci pa morajo ustvarjalno sodelovati, da ostanejo na njem. 10 minut PING PONG Z RJUHO - Skupini držita rob posteljnine, na kateri je ping-pong žogica. 10–20 učencev - Skupini premikata rjuho, da žogica ostane na njej ali da doseže nasprotnikov rob. 15 minut PRENESI STISK - Učenci sedijo v vrstah in se držijo za roke. 10–30 učencev - Učitelj pošlje stisk roke, ki se mora hitro prenesti skozi vrsto. 10 minut SPUSTI BAMBUSOVO PALICO - Skupina 6-8 učencev se postavi v dve vrsti drug nasproti drugemu in položi lahko bambusovo ali trstično palico na iztegnjene kazalce. 10–20 učencev - Naloga je, da palico čim hitreje spustijo do tal, se pa nihče ne sme s kazalcem nehati dotikati palice. 10 minut Ekosocialne kompetence, ki jih bodo učenci razvili: Učni izidi: - Skupnostno delovanje in sodelovanje: Poudarek na timskem - Učenci izboljšajo medsebojno komunikacijo in sodelo-delu in podpori. vanje. - Kritično mišljenje in refleksija: Razmislek o učnih izkušnjah - Učenci razvijajo kritično mišljenje in ustvarjalnost pri re-in iskanje izboljšav. ševanju izzivov. - Empatija in sočutje: Razumevanje čustev drugih. - Učenci reflektirajo o svoji vlogi v skupini in analizirajo - Kreativno reševanje problemov: Iskanje inovativnih rešitev. skupinsko dinamiko. - Učenci razvijajo fizične in socialne veščine skozi inte- POVZETO IN PRIREJENO PO raktivne aktivnosti. SEEDS FOR CHANGE. SEEDSFORCHANGE.ORG.UK STRAN 40 UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 USTVARJANJE VARNEGA PROSTORA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA USTVARJANJE POZITIVNEGA OKOLJA PRIROČNIK ZA UČITELJE Potek vaje: Ustvarjanje 1. Uvod in predstavitev vaje (5 minut) "Kaj vam pomeni varnost v razredu?" - Učitelj pripravi učilnico in poskrbi, da in "Kako lahko zagotovimo, da se vsak varnega prostora učenci sedijo v krogu ali drugi ustrezni učenec počuti spoštovanega?" razporeditvi, ki podpira odprto in vklju- čevalno komunikacijo. Pomembno je, da 4. Ustvarjanje skupnih pravil (10 minut) Namen vaje je pomagati učencem razumeti pomen varenega pros- se počutijo udobno. - Učenci v skupinah razvijejo seznam tora, v katerem se vsak učenec počuti spoštovanega in sprejetega - Učitelj predstavi namen vaje: "Danes pravil, ki jim bodo pomagala ustvariti ter svobodnega izražati svoja mnenja. Cilj je razviti skupna pravila, bomo skupaj ustvarili varen prostor, v varen prostor. Pravila naj zagotovijo, da ki zagotavljajo podporno učno okolje. katerem se vsi počutimo spoštovane bodo spoštovana vsa mnenja. in lahko odprto izražamo svoja mnenja. - Učitelj naj pomaga zagotoviti, da bodo Trajanje aktivnosti: vanju in odločanju o pravilih varnega Varnost je ključna tako za čustveno kot vključena vsa področja varnosti in spo-45 - 60 minut prostora in so tako aktivni v demokra- telesno počutje." štovanja. tičnem procesu Potrebščine: - Markerji, listi, nalepke. Priporočena starost: 2. Definicija varnega prostora (5 minut) 5. Oblikovanje dogovora o varnem pro-- Flipchart ali plakat za beleženje idej. 12–18 let - Učitelj pojasni pomen varnega prostora storu (10 minut) - Učilnica, pripravljena za sodelovalno za vsakogar. V njem so vsi sprejeti brez - Učenci po skupinah predstavijo svo-Prostor učenja: delo strahu pred obsojanjem. ja pravila in jih delijo z drugimi. Učitelj Učilnica naj bo pripravljena za sode-- Izpostavite ključne sestavine varnega lovalno delo v krogu ali na način, ki spodbudi izmenjavo idej in se prepriča, Ekosocialne kompetence: spodbuja odprto komunikacijo in naj - Socialna pravičnost in solidarnost: prostora, kot so: spoštovanje in odpr-ali so vsa pravila smiselna in izvedljiva. omogoča prosto gibanje in izraznost, Učenci se učijo, kako vsem zagotoviti tost ter odsotnost diskriminacije in strahu - Učenci se dogovorijo o končnem se-da učenci vidijo drug drugega. enake možnosti in spoštovati različna pred negativnimi posledicami. znamu pravil, ki bodo veljala v razredu. nje: Aktivno sodelovanje pri oblikova - Učenci bodo razumeli, kaj pomeni 6. Zaključna refleksija (5 minut)-ustvariti varen učni prostor, kjer so vsi ren prostor (10 minut)- Učitelj vodi kratko refleksijo, da učenci nju pravil in dogovorov, ki spodbujajo - Skupnostno delovanje in sodelova Učni izidi:- 3. Razprava o potrebnih pravilih za va-mnenja. varnost in vključevanje vseh učencev. spoštovani. - Učenci razpravljajo o tem, kaj je pot- premislijo, kako bodo pravila uporabljali v poslušanja in razumevanja drugih, kar do sodelovanja in spoštovanja različ- telj spodbuja razmislek o različnih vidikih lahko pripomorejo k ohranjanju varnega nih mnenj. je ključno za čustveno varnost.- Empatija: Razvijanje sposobnosti - Učenci bodo razvili pozitivna čustva rebno, da bi ustvarili varen prostor. Uči- vsakdanjiku v razredu in prepoznali, kako - Participacija in demokratično delo - Učenci bodo aktivno sooblikovali do varnosti, kot so telesna varnost (prostor), prostora.--čustvena varnost (spoštovanje) in social-- Vprašanja za refleksijo: "Kako bomo govore, ki zagotavljajo varno in pod-vanje: Učenci sodelujejo pri obliko-porno okolje. na varnost (komunikacija). zagotavljali varnost v razredu?" in "Kaj - Učitelj si lahko pomaga z vprašanji, na lahko storimo, če nekdo ne spoštuje do-primer: govorjenih pravil?" STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 41 USTVARJANJE VARNEGA PROSTORA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA USTVARJANJE POZITIVNEGA OKOLJA PRIROČNIK ZA UČITELJE Kaj je varen prostor (Safe Space)? Zgodovina in kontekst varnega prostora: Varen prostor je okolje, v katerem se vsak učenec počuti Korenine koncepta "varen prostor" (safe space) segajo v socialna in politična gibanja spoštovanega in sprejetega. Svoja mnenja lahko izrazi brez za pravice žensk, etničnih ali rasnih manjšin, LGBTQ+ in drugih marginaliziranih sku- strahu pred obsojanjem, nasiljem ali diskriminacijo. V šolskem pin. Zgodovinsko so varni prostori odziv na potrebo po zaščiti ranljivih skupin pred kontekstu je to okolje, kjer so vsi učenci zaščiteni pred fizič- socialnimi, kulturnimi in političnimi pritiski. V 60-ih in 70-ih letih prejšnjega stoletja, nimi nevarnostmi in hkrati deležni čustvene podpore. Varnost ko so bila mnoga gibanja za državljanske pravice v povojih, se je izraz "varen pros- obsega odprtost za izražanje različnih mnenj in prepričanj, tor" uporabljal v kontekstu varovanja članov teh skupin pred agresijo, sovraštvom ali da se vsak učenec počuti svobodnega deliti svoje izkušnje napadi. V varnem prostoru so lahko vsi brez strahu pred obsojanjem ali diskriminacijo in čustva. izmenjavali ideje, razvijali samospoštovanje in krepili svojo identiteto. Varen prostor ni bil zgolj fizičen prostor, vključeval je socialne prakse, kot so spoštovanje raznoli-kosti, odprtost za dialog in solidarnost. Sčasoma je to postala širša kulturna praksa med marginaliziranimi. V šolskem kontekstu se je ideja varnega prostora razvila v 80-ih in 90-ih letih. Izo-braževalne institucije so prepoznale pomembnost programov preprečevanja nasilja, spolnega nadlegovanja in zagotavljanja enakosti. Varen prostor danes poleg zaščite pred neposrednim fizičnim nasiljem nudi spodbno okolje za aktivno poslušanje, uče-nje in sodelovanje. POVZETO IN PRIREJENO PO WERISE TOOLKIT - WERISE-TOOLKIT.ORG STRAN 42 UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 CHECK-IN: KAKO SE POČUTIŠ? OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA USTVARJANJE POZITIVNEGA OKOLJA PRIROČNIK ZA UČITELJE Check-in: Potek vaje: Kako se počutiš? Učitelj najprej razloži pomen vaje. Poudari, da je namen odpreti prostor za izražanje trenutnega počutja, misli ali skrbi, ki jih učenci opazijo pri sebi. Svoje počutje lahko Namen vaje je pomagati učencem razumeti pomen varenega pros- povedo z besedo ali dvema (npr. utrujen/a, vesel/a, radoveden/na), lahko pa se izra- tora, v katerem se vsak učenec počuti spoštovanega in sprejetega zijo tudi podrobneje. ter svobodnega izražati svoja mnenja. Cilj je razviti skupna pravila, ki zagotavljajo podporno učno okolje. Učenci sedejo v krog, učitelj pa jih povabi, da po vrsti povedo, kako se počutijo. Če je skupina velika, naj imajo na voljo največ tri besede, ki najbolje opišejo njihovo tre- Trajanje aktivnosti: nutno stanje. V manjših skupinah lahko povedo več, če želijo. Poudariti je treba, da Priporočena starost: 30 sekund do 5 minut na osebo 12–18 let lahko podajo besedo naprej, če jim ni prijetno deliti svojih občutkov. Potrebščine: Učitelj lahko uporabi dodatna vprašanja, da spodbudi izražanje, na primer: Prostor učenja: - Tabla ali flipchart za zapis skupnih Miren prostor za skupinsko delo. - »Kako se trenutno počutiš glede današnje dejavnosti?«, ugotovitev. Udobna razporeditev stolov (krog ali - Pisala in samolepilni listki (neobve- polkrog) - »Kaj te danes najbolj motivira?« zno) - »Ali bi ti kaj pomagalo, da bi bolje sodeloval/a?« Učni izidi: Ekosocialne kompetence: - Učenci razvijejo sposobnost prepo- Pomembno je, da se ne izvaja pritiska na učence, da delijo več, kot so pripravljeni. - Empatija in sočutje do ljudi in okolja: znavanja in izražanja svojih čustev. Učitelj naj poskrbi, da so vsi učenci deležen polne pozornosti ostalih in da je vse, kar Sposobnost razumevanja in upošteva- - Učenci izboljšajo aktivno poslušanje izrazijo, sprejeto brez sodb. Na koncu vaje učitelj povabi učence k refleksiji o tem, nja občutkov drugih. in spoštljivo komuniciranje. - Kritično mišljenje in refleksija: Oza- - Učenci prepoznajo vpliv lastnega kako se lahko v učnem procesu vzajemno podpirajo. veščanje lastnih čustev in potreb v počutja na učno izkušnjo in skupinsko odnosu do skupine. dinamiko. Za zaključek lahko učitelj pripravi hitro evalvacijo, v kateri učenci z barvnimi listki ali - Skupnostno delovanje in sodelova- - Učenci se naučijo pozitivno prispe- gestami ocenijo, ali je vaja okrepila občutek povezanosti in razumevanja v skupini. nje: Vzpostavljanje zaupanja in med- vati k skupinskemu vzdušju s spoštlji- sebojne podpore v skupini. vim izražanjem potreb. - Participacija in demokratično delo- vanje: Izražanje občutkov v varnem in SEEDS FOR CHANGE - POVZETO IN PRIREJENO PO SEEDSFORCHANGE.ORG.UK odprtem okolju. FEARLESS CULTURE - FEARLESSCULTURE.DESIGN STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 43 UVODNO SPOZNAVANJE V PARIH OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA USTVARJANJE POZITIVNEGA OKOLJA PRIROČNIK ZA UČITELJE Uvodno spoznavanje v parih Potek vaje: Učitelj pojasni namen vaje in učence povabi, da poiščejo sošolca, ki ga ne poznajo ali Namen vaje je poglobiti poznanstvo z enim sošolcem. Oba lahko pa ga poznajo slabše. Ko so pari oblikovani, vsak dobi priložnost postaviti svojemu izrazita pričakovanja, cilje in interese v varnem in podpornem okolju. partnerju nekaj uvodnih vprašanj, kot so: Cilj je spodbuditi odprto komunikacijo, ustvariti povezovalno vzduš- je in krepiti pripadnost skupini. - »Zakaj si tukaj?« - »Kaj pričakuješ od današnje dejavnosti?« Trajanje aktivnosti: Priporočena starost: - »Kaj so tvoji cilji in pričakovanja v tem šolskem letu?« 10–20 minut 12–18 let Potrebščine: V vsakem paru se učenca izmenjata pri predstavitvi, učitelj pa medtem spodbuja Prostor učenja: - Listi s spodbudnimi vprašanji za po aktivno poslušanje in odprt pogovor.-Prostorna učilnica, ki omogoča premi-govor. kanje in delo v parih. - Pisala. Po zaključku izmenjave učitelj pojasni, da lahko učenci predstavijo svojega partnerja Učni izidi: ali samega sebe celotni skupini. Sami se lahko odločijo za predstavitev, ki jim bolj Ekosocialne kompetence: - Učenci razvijejo sposobnost jasne- ustreza, kar zmanjša občutek nelagodja.- Empatija in sočutje do ljudi in okolja: ga in samozavestnega izražanja svojih Spodbujanje razumevanja in upošte- pričakovanj in interesov. V primeru, da učenci ne želijo javno govoriti, jih lahko učitelj povabi, da zapišejo vanja mnenj drugih. - Učenci izboljšajo svojo sposobnost - Participacija in demokratično de- aktivnega poslušanja in odzivanja na ključne misli na listke in kasneje te liste deli z razredom. Poudari pomen spoštljivega lovanje: Spodbujanje vključevanja in povedano. poslušanja in sodelovanja, ki sta temelj spodbudnega vzdušje. enakovrednega sodelovanja. - Učenci se naučijo sodelovati z raz- - Kritično mišljenje in refleksija: Raz- ličnimi vrstniki in razvijati skupinsko Vajo je mogoče zaključiti s kratko refleksijo, da učenci podelijo, kaj so izvedeli o so-mislek o osebnih ciljih in pričakovanjih. dinamiko. šolcih in kako se počutijo po izmenjavah. - Skupnostno delovanje in sodelova- - Učenci pridobijo vpogled v pričako- nje: Vzpostavljanje zaupanja in krepi- vanja in cilje drugih članov skupine. POVZETO IN PRIREJENO PO tev odnosov v skupini. SEEDS FOR CHANGE - SEEDSFORCHANGE.ORG.UK STRAN 44 UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 DVE RESNICI IN LAŽ OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA USTVARJANJE POZITIVNEGA OKOLJA PRIROČNIK ZA UČITELJE Potek vaje: Dve resnici in laž 1. Uvod (5 min) 3.Deljenje izjav (10–15 min) Učitelj predstavi pravila igre in poudari, Učenci se zberejo v krogu ali polkrogu. da je namen vaje bolje spoznati druge in Po vrsti preberejo svoje tri trditve, osta- Namen je učencem omogočiti, da se na zabaven in interaktiven na- se zabavati, vendar tudi okrepiti komu- li pa ugibajo, katera je lažna. Učitelj jih čin bolje spoznajo. Ob tem se učijo učinkovite komunikacije in kri- nikacijske veščine in kritično mišljenje. spodbuja, naj aktivno poslušajo in pos-tičnega mišljenja. Cilji so izboljšati prepoznavanje resničnih in lažnih Učencem pojasni, da bodo na listič napi- tavljajo dodatna vprašanja, da bi prepoz-informacij, spodbujati spoštljivo razpravo in dvigniti samozavest pri sali tri trditve o sebi, dve resnični in eno nali lažno izjavo. Po vrsti ugibanj učenec izražanju. lažno, sošolci pa bodo morali ugotoviti, razkrije lažno izjavo in pojasni, zakaj si jo katera je lažna. Za boljše razumevanje je izbral. Učitelj skrbi, da vsi enakovredno Trajanje aktivnosti: Priporočena starost: poda nekaj primerov, na primer: sodelujejo v sproščenem in pozitivnem 20–30 minut 12–18 let - »Rad potujem v eksotične kraje.« vzdušju. Potrebščine: - »Nikoli nisem jedel sladoleda.« Prostor učenja: - Listi in pisala za vsakega učenca. Prostor naj omogoča sedenje v krogu - »Znam igrati kitaro.« 4. Refleksija (5 min)- Tabla ali flipchart za beleženje ključ- ali polkrogu za neposredno komunika- Po zaključku igre učitelj vodi refleksijo, nih ugotovitev. cijo in zaznavo neverbalnih sporočil. Učence spodbuja, naj bodo kreativni in da učenci podelijo svoje občutke in vtise. - Prostor za sedenje v krogu ali pol- Razpravo odpre z vprašanji, kot sta: »Kaj ne preveč očitni. Ključ do uspeha je spro - krogu. Učni izidi: ščenost. ste se novega naučili o svojih sošolcih?« - Učenci izboljšajo sposobnosti izra - in »Kako ste se počutili, ko ste razkrivali Ekosocialne kompetence: žanja in poslušanja v skupini. 2. Tri izjave (7 min) - Učenci razvijejo sposobnost razliko - trditve o sebi?« Učitelj povzame ključne - Empatija in sočutje do ljudi in okolja: vanja med resničnimi in neresničnimi Vsi učenci prejmejo list in pisalo ter zapi- ugotovitve in spodbudi učence k razmi-Razumevanje in spoštovanje različnih informacijami. šejo tri trditve o sebi. Učitelj jih spodbu- sleku, kako bi lahko podobne igre upo- izkušenj in mnenj. - Učenci poglobijo empatijo in razu- rabili za izboljšanje skupinske dinamike ja, naj bodo zanimive, a ne preveč oči-- Participacija in demokratično delo-mevanje izkušenj in mnenj sošolcev. tne, saj se bodo tako bolje spoznali, pa in medsebojnih odnosov. Nazadnje se vanje: Spodbujanje enakovrednega - Učenci krepijo občutek pripadnosti še bolj zabavno bo. Med pripravo učitelj učenci pogovorijo tudi o pomembnosti sodelovanja vseh članov skupine. skupini in izboljšajo skupinsko dina-kroži po učilnici, spodbuja učence in nudi - Kritično mišljenje in refleksija: Spo-miko. iskrene in odprte komunikacije. sobnost prepoznavanja resničnih in pomoč, če ima kdo težave pri iskanju tr- neresničnih informacij. ditev o sebi. Če jim nikakor ne gre, jim nje: Krepitev medosebnih odnosov in POVZETO IN PRIREJENO PO kot so hobiji, potovanja, zanimivi dogodki skupinske dinamike.- Skupnostno delovanje in sodelova- lahko učitelj predlaga nekaj ključnih tem, iz življenja ali veščine, ki jih drugi ne bi KLAXOON - KLAXOON.COM REACHOUT SCHOOLS - SCHOOLS.AU.REACHOUT.COM pričakovali od njih. STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 45 SLIŠAN, VIDEN, SPOŠTOVAN OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA USTVARJANJE POZITIVNEGA OKOLJA PRIROČNIK ZA UČITELJE Slišan, viden, Potek vaje: jo občutke, da ne pride do nepotrebnega po-navljanja zgodb. spoštovan 1. Povabilo k zgodbi (10 minut): Navodilo za učitelja: Povabite učence, da po-4. Refleksija v skupinah (20 minut): vejo zgodbo o trenutku, ko so se počutili nesli-Navodilo za učitelja: Vodi razpravo z vprašanji, Namen vaje je raziskati, kako pogosto učenci čutijo, da niso sliša šane, nevidne ali nespoštovane, ki se jim jo zdi ki spodbujajo refleksijo:-ni, videni ali spoštovani, ter osvetliti vplive interakcij na druge. Cilj primerno deliti v skupini. - "Kaj je prispevalo k občutku, da ste bili sli- je izboljšati veščine poslušanja, empatije in refleksije ter povečati Opombe: šani?" zaupanje med učenci. Vaja uči, kako zgolj s poslušanjem ustvariti - Spodbujajte učence: "Prva zgodba, ki se vam - "Kako lahko izboljšate veščine poslušanja?" vključujoče okolje in graditi odnose, ki temeljijo na spoštovanju in utrne, je pogosto najboljša." - "Kako lahko pridobljeno znanje uporabite v razumevanju. - Ustvarite varno okolje: "Ni vam treba deliti vsakodnevnem življenju?" najbolj boleče zgodbe." Opombe: Trajanje aktivnosti: - Dodajte: "Poskrbite za zasebnost. Preverite, - Poudarite, naj učenci ne ponujajo rešitev, Priporočena starost: 60 minut katere dele zgodbe lahko poveste." temveč razmišljajo o svojem vedenju. OŠ (8. in 9. razred) in SŠ Potrebščine: Prostor učenja: 2. Menjava vlog (10 minut): 5. Zaključek in refleksija (10 minut): - Stoli, postavljeni v pare (brez miz in Prostor za delo v parih in za združeva- Navodilo za učitelja: Učenca po 5 minutah za- Navodilo za učitelja: Povabite učence, da napi-drugih ovir). nje v manjše skupine. - Beležke za zapisovanje misli ali re menjata vlogi: pripovedovalec postane poslu- šejo kratko refleksijo o tem, kaj so se naučili in - fleksij. Učni izidi: šalec in obratno. kako bi lahko izboljšali komunikacijo. - Štoparica za spremljanje posame- - Učenci bodo opredelili, kaj pomeni Opombe: Opombe: znih faz. biti slišan, viden in spoštovan v konte- - Opozorite poslušalce, da se osredotočijo na - Povejte, da je pisna refleksija zasebna in na- kstu šolskega dela. poslušanje, ne da bi pripovedovalcem skakali menjena le njim samim, razen če jo izrecno že- Ekosocialne kompetence: - Učenci bodo razložili, kako posluša- v besedo. lijo deliti z drugimi. - Empatija in sočutje do ljudi in okolja: nje in empatija izboljšata komunikacijo Razvijanje sposobnosti razumevanja - Predlagajte: "Če med poslušanjem opazite in odnose v skupini. in sočutja do drugih učencev. - Učenci bodo izražali pripravljenost lastne sodbe ali si zaželite predlagati rešitev, *Dodatne opombe za učitelja:- Kritično mišljenje in refleksija: Spod- poslušati sošolce z razumevanjem in jih zadržite zase." 1. Ustvarjanje varnega okolja: Poskrbite za jas-bujanje analize lastnih in tujih izkušenj spoštovanjem. nost, da učencem ni treba deliti ničesar, kar bi ter razmišljanje o možnih izboljšanjih - Učenci bodo cenili pomen vključeva- 3. Združevanje v skupine (10 minut): jim povzročilo nelagodje. komunikacije. nja in podpore v skupinskih odnosih. Navodilo za učitelja: Združite pare v skupine 2. Spodbujanje enakopravnosti: Poudarite, da - Participacija in demokratično delo- vanje: Aktivno sodelovanje pri refle po štiri. V tej fazi vsak učenec deli svoje občut- ima vsak učenec pravico do enakega časa in - ksiji in deljenju izkušenj. ke, ne pa tudi osebnih podrobnosti iz zgodbe. prostora za deljenje. Opombe: 3. Poslušanje brez sodb: Učence opomnite, naj POVZETO IN PRIREJENO PO - Spodbujajte učence, naj na kratko povzame- samo poslušajo in ne predlagajo rešitev ali so- LIBERATING STRUCTURES - LIBERATINGSTRUCTURES.CO dijo to, kar je bilo povedano. STRAN 46 UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 CVET MOČI OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA USTVARJANJE POZITIVNEGA OKOLJA PRIROČNIK ZA UČITELJE Cvet moči Potek vaje: 1. Uvod (10 minut): Namen te dejavnosti je spodbuditi učence k razmisleku o lastni Učitelj razloži pomen vaje in predstavi predlogo cveta moči. Vsak cvet je sestavljen iz identiteti in prepoznati različne družbene vplive, ki oblikujejo njihovo cvetnih listov, ki predstavljajo različne vidike identitete, kot so spol, rasa, jezik, vero- izkušnjo. Cilji so ozaveščanje o privilegijih in neenakostih ter spod izpoved, družbeni razred in starost.-bujanje sočutja, vključevanja in pravičnosti v odnosih z drugimi. 2. Individualno delo (15–20 minut): "Cvet moči" je vaja, ki spodbuja učence k raziskovanju lastne iden- Učenci izpolnijo svojo predlogo cveta moči, pri čemer uporabijo različne barve za titete in razumevanju družbenih vplivov, ki oblikujejo njihove izku- prikaz: šnje. Učenci bodo prepoznali, kje imajo privilegije in kje so morda - Moči ali privilegijev (npr. modra barva). izpostavljeni neenakostim. Aktivnost gradi empatijo, ozavešča o ra- - Izzivov ali neenakosti (npr. rdeča barva). znolikosti in spodbuja vključevalnost. 3. Skupinska razprava (20 minut): Trajanje aktivnosti: Priporočena starost: Učitelj vodi diskusijo o naslednjih vprašanjih: 40–60 minut OŠ (8. in 9. razred) in SŠ - Kako različni cvetni listi vplivajo na našo identiteto? Potrebščine: - Kateri vidiki prinašajo prednosti in kateri izzive? Prostor učenja: - Prilagojene predloge cveta moči - Klopi postavljene v krogu ali v obliki - Kako se lahko zavestno trudimo za bolj vključujoče odnose? za vsakega učenca. črke U. - Pisala v različnih barvah. - Prostor za gibanje in diskusijo brez 4. Refleksija (5–10 minut): - Plakati ali tabla za zapis skupnih re- motenj. Učenci delijo svoje občutke in spoznanja. Učitelj zaključi z razmislekom o pomenu fleksij. Učni izidi: vključevalnosti in pravičnosti v vsakdanjem življenju. Refleksija učencem pomaga - Markerji. - Učenci bodo razložili, kako različni globlje razumeti, kakšen je njihov položaj znotraj družbenih struktur. Aktivnost raz- Ekosocialne kompetence: družbeni vplivi oblikujejo identiteto. kriva osebne privilegije in neenakosti ter poudarja, kako razlike vplivajo na naša živ-- Empatija in sočutje: Razvijanje razu- - Učenci bodo analizirali, kako njihovi ljenja. mevanja in občutka povezanosti z raz- privilegiji in izkušnje vplivajo na njihov ličnimi družbenimi skupinami. pogled na svet. Učitelj naj postavi vprašanja, kot so: - Socialna pravičnost in solidarnost: - Učenci bodo cenili raznolikost in se Ozaveščanje o privilegijih in neena- naučili empatije do drugih družbenih - Kako privilegiji in izzivi oblikujejo naš pogled na svet? kostih ter spodbujanje pravičnosti. skupin. - Kako lahko z več ozaveščenosti o teh vplivih prispevamo k pravičnejši skupnosti?- Kritično mišljenje in refleksija: Anali- - Učenci bodo izražali zavest o svoji za osebnih izkušenj in družbenih vpli- vlogi pri spodbujanju vključevanja. POVZETO IN PRIREJENO PO vov. UCF ONLINE: TEACHING ONLINE PEDAGOGICAL REPOSITORY - TOPR.ONLINE.UCF.EDU STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 47 CVET MOČI OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA USTVARJANJE POZITIVNEGA OKOLJA PRIROČNIK ZA UČITELJE STRAN 48 UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 MOČNA BURJA PIHA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA USTVARJANJE POZITIVNEGA OKOLJA PRIROČNIK ZA UČITELJE Močna Burja piha Potek vaje: - Učenci, za katere trditev velja, hitro vstanejo in poiščejo nov stol. Priprava - Učenec s sredine kroga poskuša zavzeti 1. Posedite skupino v krog. Prepričajte se, da enega od prostih stolov. Tisti, ki ostane brez Vaja ima več ciljev. Prvič, spodbuja sodelovanje in medsebojno ra- na sredini ni predmetov, kot so zvezki, skode- stola, se postavi na sredino. zumevanje učencev skozi preprosto, igrivo in interaktivno dejav- lice ali stoli, ki bi lahko ovirali igro. - Igra se nadaljuje, dokler ne sodeluje večina nost. Drugič, odpira prostor za lahkotno izražanje zanimivosti o sebi. 2. Stolov naj bo za enega manj, kot je učen- učencev ali dokler je facilitator ne zaključi. Vaja prav tako pripravi skupino na globlje pogovore ali aktivnosti na cev. temo raznolikosti, saj s smehom sprosti napetost in tesnobo. Končni 3. Postavite se na sredino kroga in razložite Prilagoditve: cilj je dvigniti energijo v skupini. pravila igre. Povejte, da bo učenec na sredini - Namesto “Močna burja …” lahko rečete tudi izjavil: "Močna burja piha za …" ter povedal “Orkan …”. Trajanje aktivnosti: Priporočena starost: nekaj, kar je resnično zanj. Učitelj lahko na- - Učenci z omejeno mobilnostjo lahko ves čas 10–20 minut (odvisno od 10–18 let vede nekaj primerov, denimo: "Močna burja sedijo na istem mestu. velikosti skupine) piha za vse, ki imajo brata," ali "… za vse, ki - Lahko predlagate izmenjavo pozitivnih izjav Prostor učenja: Potrebščine: Učilnica ali telovadnica z dovolj pros- radi plavajo." (npr. “Burja piha za vse, ki radi pomagajo dru-- Stoli za vse udeležence, razen ene- tora za krožno postavitev stolov in 4. Poudarite, da mora učenec na sredini ved- gim”). ga. varno gibanje. no povedati nekaj, kar drži zanj. - Dovolj prostora za krožno postavitev 5. Po izjavi morajo vsi, za katere trditev prav Refleksija: Učni izidi: stolov. tako drži, hitro vstati in poiskati nov stol. Ne Po igri povabite učence, da se povežejo v - Učenci spoznajo skupne značilnosti Ekosocialne kompetence: in raznolikost med sošolci. smejo sesti na stol tik ob svojem trenutnem pare ali manjše skupine in se 10–15 minut po-- Skupnostno delovanje in sodelova- - Učenci razvijejo socialne in komuni- stolu. Učenec na sredini prav tako poskusi govarjajo o občutkih in izkušnjah pri igri. S nje: Aktivno sodelovanje v skupinskih kacijske veščine. zasesti stol. tem poglobijo razumevanje raznolikosti in iz-igrah. - Učenci izboljšajo empatijo in spo- kušenj skupine. - Empatija in sočutje: Prepoznavanje sobnost sprejemanja raznolikosti. Učitelj naj med igro opazuje energijo skupine. skupnih in različnih lastnosti drugih. - Učenci reflektirajo o podobnostih in - Participacija in demokratično delo Preverja, ali so učenci energični ali zadržani, Vprašanja za razmislek:-razlikah v skupini. vanje: Aktivno prispevanje k skupinski in ali so trditve preproste (npr. "nosim športne - Kako se je bilo igrati to igro, kakšni občutki dinamiki. copate") ali bolj osebne (npr. "sem v stresni so se pojavili? - Kritično mišljenje: Razmišljanje o situaciji"). Igro zaključite, preden učenci izgu- - Kaj smo opazili glede tega, kar smo povedali izmenjavi informacij in želji po delitvi bijo zanimanje, da ohranite pozitivno vzdušje. o sebi? lastnih izkušenj. - Kako smo se odločali, kaj deliti o sebi, ko Izvedba smo bili na sredini? - Eden od učencev začne na sredini kroga. - Kako bi bilo deliti nekaj o svoji identiteti, kar POVZETO IN PRIREJENO PO Reče: “Močna burja piha za …” in doda trdi- ni prišlo do izraza? Kaj bi nas pri tem oviralo? TRAINING FOR CHANGE - TRAININGFORCHANGE.ORG tev, ki velja zanj (npr. “… strastne smučarje”). STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 49 MEŠANJE OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA USTVARJANJE POZITIVNEGA OKOLJA PRIROČNIK ZA UČITELJE Potek vaje: Priprava (5 minut) - Povratne informacije: Učenci vadijo podaja- Pripravite prostor, kjer se lahko učenci prosto nje enostranske povratne informacije. Učitelj Mešanje gibljejo. Določite meje, v katerih bo vaja po- napiše na tablo formule, kot so: tekala. Na tablo ali list papirja zapišite nekaj “Notranja lepota, ki jo vidim v tebi, je …” / nalog ali vprašanj, ki bodo vodila interakcije. “Hvala, da si to opazil/a.” Primeri: “Način, kako skrivaš svojo moč, je …” / “Hva- Namen vaje je, da učenci s strukturirano aktivnostjo izboljšajo me- la, da ti je dovolj mar, da mi to poveš.” dosebno komunikacijo, spoznajo nove plati svojih sošolcev ter raz- - “Kaj ti je danes polepšalo dan?” - Praktična vaja reševanja konfliktov: Po vijejo veščine poslušanja in izražanja. Cilj je ustvariti sproščeno in - “Kateri predmet v šoli ti je najljubši in za- ustrezni pripravi lahko učenci vadijo reševanje povezovalno učno okolje. kaj?” resničnih konfliktov s tehnikami, kot so prvoo- - “Kaj si želiš doseči v prihodnosti?” sebne izjave (kjer govorijo o svojih občutkih in Trajanje aktivnosti: Priporočena starost: čustvih) (npr. “Ko zamudiš na srečanje, me to 15–20 minut 10–15 let Razložite pravila igre: poudarite, da je cilj spo- razjezi, ker se zdi, da ne ceniš našega časa.”). Potrebščine: znavanje in deljenje izkušenj, ter opozorite na - Tveganje: Učenci povedo nekaj osebnega o Prostor učenja: spoštljivost pri komunikaciji. sebi (npr.: “Pri samem sebi mi je všeč …” ali - Seznam vprašanj ali nalog za inte - Prostor mora omogočati prosto giba - “Čutim strah pred …” ). rakcijo (lahko na tablo ali list papirja). nje učencev in oblikovanje parov ali Ekosocialne kompetence: ca ali zunanje okolje. Začetek igre (2 minuti): Izmenjava in nadaljevanje (10 minut):- Skupnostno delovanje in sodelova skupin. Primerni so: razred, telovadni- Izvedba (15 minut) - - Učitelj povabi učence, da se začnejo gibati - Učitelj prebere po eno nalogo ali vprašanje nje: Aktivno vključevanje v timsko delo Učni izidi: in deljenje nalog. po prostoru znotraj določenih meja. naenkrat.- Učenci izboljšajo socialne veščine in - Kritično mišljenje in refleksija: Anali- samozavest pri pogovoru. - Na znak “Pomešajte se!” učenci poiščejo - Po vsaki interakciji učenci zamenjajo par-za informacij in osebnih prepričanj. - Učenci razvijejo sposobnost aktiv- najbližjega sošolca ali majhno skupino za in- tnerja ali skupino.- Empatija in sočutje do ljudi in oko- nega poslušanja in empatije. terakcijo. - Učitelj spodbuja sodelovanje in zagotavlja, lja: Razvijanje razumevanja izkušenj - Učenci spoznajo skupne in različne da vsi učenci aktivno sodelujejo. drugih. izkušnje svojih sošolcev.- Učenci izboljšajo sposobnost sode Različice nalog in vprašanj:- lovanja in prilagajanja raznim situaci - Spoznavanje: Naloga je, da v določenem Zaključek in refleksija (5 minut):-jam. času spoznajo čim več sošolcev. Vsak uče- Povprašajte učence, kako so se počutili med nec na kratko deli svoje ime in eno zanimivost posameznimi nalogami. Spodbujajte jih, da o sebi. povejo, kaj novega so izvedeli o sošolcih. Po- - Deljenje spoznanj: Naloga je, da učenci po- stavite vprašanje: “Kako lahko tovrstne aktiv- delijo eno stvar, ki so se je naučili ali spoznali nosti izboljšajo odnose v razredu?” v zadnjem času. STRAN 50 UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 KAJ BI TI OLAJŠALO SODELOVANJE? OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA USTVARJANJE POZITIVNEGA OKOLJA PRIROČNIK ZA UČITELJE Kaj bi ti olajšalo sodelovanje? Potek vaje: Namen je ustvariti spodbudno okolje, kjer učenci izražajo individu Učitelj začne s kratko predstavitvijo namena vaje. Pojasni, zakaj je pomembno odprto - alne potrebe, učinkovito sodelujejo in odprto komunicirajo. Cilj je, komunicirati in izražati potrebe v varnem prostoru. Učencem pove, da bodo dobili da učenci odkrito delijo informacije in proaktivno izražajo potrebe priložnost izraziti, kaj bi jim pomagalo za boljše sodelovanje in počutje. Poda nekaj in pričakovanja v učnem procesu. Vaja krepi razumevanje raznolikih primerov, denimo: »Rad bi, da vsi govorimo jasno in glasno, da se bolje slišimo,« ali potreb ter občutek skupnosti in odgovornosti. »Morda bom moral med uro zapustiti učilnico zaradi zdravstvenih razlogov.« Trajanje aktivnosti: Nato se učenci posedejo v krog, učitelj pa vsakemu da možnost, da izrazi svoje pot- Priporočena starost: 45 minut 12–18 let rebe ali le reče, da se počuti udobno. Poudariti je treba, da je izražanje prostovoljno, saj nekateri morda raje ne bi govorili o svojih potrebah. Vsak učenec dobi priložnost Potrebščine: Prostor učenja: povedati en stavek, sošolci pa ga ne smejo prekinjati. Če kdo od učencev ne želi pred - Listi in pisala. Učilnica z možnostjo krožne postavi- skupino govoriti o svojih potrebah, mu učitelj omogoči, da jih zapiše na list in preda - Tabla ali flipchart za zapisovanje idej. tve stolov za enakopravno sodelova- nje in vizualni stik med učenci. učitelju. Ekosocialne kompetence: Ko se krog zaključi, učitelj povzame ugotovitve in z učenci oblikuje smernice za sku- - Empatija in sočutje do ljudi in okolja: Učni izidi: pinsko delo tako, da upošteva izražene potrebe. Skupaj določijo ključne korake, kako Razumevanje in upoštevanje potreb - Učenci razvijejo sposobnost prepo- izboljšati sodelovanje in komunikacijo v razredu. ostalih učencev. znavanja in izražanja svojih potreb za - Socialna pravičnost in solidarnost: učinkovito sodelovanje. Zagotavljanje enakih možnosti vsem - Učenci izboljšajo sposobnost aktiv- Na koncu sledi refleksija, da učenci razmislijo o počutju med vajo in podajo povratne učencem v učnem procesu. nega poslušanja in razumevanja po- informacije. Vprašajo se tudi, kako lahko tovrstna praksa pripomore k boljšemu vklju-- Kritično mišljenje in refleksija: Spo- treb drugih. čevanju v razredne aktivnosti. sobnost razmisleka o lastnih potrebah - Učenci pridobijo zaupanje v izraža- in udejanjanja sprememb. nje osebnih potreb v varnem in pod- POVZETO IN PRIREJENO PO - Participacija in demokratično delo SEEDS FOR CHANGE - SEEDSFORCHANGE.ORG.UK-pornem okolju. vanje: Spoštljivo izražanje mnenj in potreb ter spodbujanje vključevanja vseh učencev. STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 51 FACILITACIJA UČENJA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA PRIROČNIK ZA UČITELJE 2.2.2 Oblikovanje ekip/skupin TUCKMANOVE FAZE RAZVOJA SKUPINE OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA OBLIKOVANJE EKIP/SKUPIN PRIROČNIK ZA UČITELJE Tuckmanove faze razvoja skupine Tuckmanov model opisuje pet stopenj razvoja skupine in je ključnega pomena za facilitirano FORMIRANJE učenje v šolah. S prilagoditvami, ki upošteva- jo šolski kontekst, lahko učitelji bolje podprejo V tej začetni fazi se učenci spoznavajo in raziskujejo svoje vloge v skupini. Pogosto so previdni, izogibajo učence pri razvoju sodelovalnih veščin. Model se konfliktom in so odvisni od učiteljevega vodenja. vključuje faze: formiranje, viharjenje, normali- zacija, fazo izvajanja in poslovitev. Naloge učitelja: - Jasno opredeliti cilje skupinske naloge in pričakovanja. - Spodbujati učence k izražanju želja, pričakovanj in morebitnih skrbi. - Organizirati dejavnosti za gradnjo zaupanja, kot so spoznavne igre ali razprave.- Vzpostaviti jasna pravila in usmeritve. VIHARJENJE Skupina se sooča z izzivi, ki izhajajo iz razlik v mnenjih, osebnostih in načinih dela. Konflikti so naraven del razvoja skupine. Naloge učitelja: Spodbujati učence k izražanju mnenj in aktivnemu poslušanju. Biti mediator in pomagati učencem razviti strategije za reševanje konfliktov (npr. z empatijo ali soglasnim odločanjem). Podpirati učence pri učenju, da konflikt vodi do rasti in boljšega sodelovanja. STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 53 TUCKMANOVE FAZE RAZVOJA SKUPINE OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA OBLIKOVANJE EKIP/SKUPIN PRIROČNIK ZA UČITELJE NORMALIZACIJA Zaključek in uporaba v šolah Skupina doseže usklajenost, člani se bolj samozavestno izražajo in sodelujejo Tuckmanov model je dragocen vodnik za facilitirano in participatorno učenje. pri skupnih ciljih. Vzpostavijo se jasne vloge in pravila. Učitelji se lahko oprejo nanj, da učinkovito spremljajo in podpirajo skupinsko delo, s čimer prispevajo k razvoju socialnih in sodelovalnih kompetenc. Naloge učitelja: - Pohvalite sodelovanje in učinkovito komunikacijo med učenci. - Podpirajte skupine pri refleksiji o dosežkih in delovnih procesih. - Določite možnosti za izboljšave in krepitev timskega duha. IZVAJANJE Skupina deluje produktivno in usklajeno. Učenci samostojno rešujejo naloge, kreativno razmišljajo in podpirajo drug drugega pri doseganju ciljev. Naloge učitelja: - Spremljajte napredek in poskrbite za konstruktivne povratne informacije. - Spodbujajte učence k samoevalvaciji in deljenju idej za izboljšanje. - Poudarite pomen prispevka vsakega člana in sodelovanja pri skupnem us- pehu. POSLOVITEV Skupina se razpusti po zaključku naloge. Člani pogosto občutijo mešanico po- nosa nad dosežki in žalosti ob koncu sodelovanja. Naloge učitelja: - Omogočite čas za refleksijo, kjer učenci razpravljajo o izkušnjah, dosežkih in pridobljenih veščinah. - Proslavite dosežke skupin in posameznikov. - Poudarite, kako uporabne bodo pridobljene veščine v prihodnosti. STRAN 54 UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 DELITEV V SKUPINE OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA OBLIKOVANJE EKIP/SKUPIN PRIROČNIK ZA UČITELJE Delitev v skupine Oblikovanje skupin je eden ključnih elementov NAKLJUČNO OBLIKOVANJE SKUPIN sodelovalnega učenja. Vpliva na učni uspeh, motivacijo, socialno dinamiko in razvoj me- Z naključnimi skupinami lahko učitelj pošteno in hitro razporedi učence, ne da bi subjektivno vplival nanje. dosebnih veščin. Dobro načrtovane skupine Primerne so za dejavnosti, pri katerih učencev ni nujno razporejati glede na sposobnosti ali predznanje, in pomagajo učencem sodelovati, si pomagati, še posebej uporabne, ko želi učitelj premešati razred in spodbuditi sodelovanje med različnimi sošolci. Na- izmenjevati znanje in izkušnje. Učitelji pri tem ključnost vnaša tudi element presenečenja in zmanjšuje možnost oblikovanja vedno istih skupin. uporabljajo različne pristope: od naključnih do premišljenih metod, pri katerih upoštevajo raz- ŠTEVILČENJE like v sposobnostih, interesih in osebnostnih Učitelj učence postavi v vrsto ali krog. Po vrsti jih odšteva, na primer od 1 do 4, dokler niso vsi oštevilčeni. značilnostih učencev. Vsaka metoda ima svoje Potem povabi vse učence z isto številko v ločene skupine. Učenci se združijo po številkah in se lotijo dela. prednosti in izzive. Učitelji lahko med spodnjimi S to metodo se razdelijo brez dodatnih pripomočkov, ne pa tudi enakovredno po sposobnostih. metodami izberejo tisto, ki najbolj ustreza ciljem in potrebam razreda. BARVNI LISTKI Učitelj vnaprej pripravi listke v toliko barvah, kolikor skupin želi oblikovati. Listke premeša, učenci jih na-ključno izžrebajo in potem oblikujejo skupine z drugimi z enako barvo listka. Za hitrejše oblikovanje skupin lahko učitelj že določi mesta v razredu za vsako barvo (npr. vsi z rdečimi listki se zberejo v levem kotu učil-nice). Metoda je privlačna, saj je igriva in vsebuje element presenečenja. ŽREBANJE KART Učitelj razdeli med učence igralne karte (lahko standardne ali kakšne posebne s simboli). Skupine se obli-kujejo na podlagi barv ali številk na kartah. V primeru standardnih kart, lahko vsi s srci, tvorijo eno skupino, vsi s pikom, drugo itd. Alternativno se lahko skupine oblikujejo po številkah. Tudi s to metodo se učenci združujejo igrivo in naključno. ABECEDNI RED Učitelj učence razporedi v skupine na podlagi začetnic njihovih imen ali priimkov. Razdeli jih na primer po prvih črkah imen ali priimkov (A–F, G–L, M–R, S–Ž). Ta metoda zagotavlja naključnost, lahko pa pripelje do neravnovesja v številu članov posameznih skupin, zato je priporočljivo, da jih učitelj kasneje prilagodi (če je kakšna skupina prevelika ali premajhna, lahko dodaja ali odvzema učence). STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 55 DELITEV V SKUPINE OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA OBLIKOVANJE EKIP/SKUPIN PRIROČNIK ZA UČITELJE OBLIKOVANJE HETEROGENIH ALI HOMOGENIH SKUPIN Učenci se pogosto bolje počutijo v skupinah, ki si jih izberejo sami, kar lahko po- zitivno vpliva na njihovo angažiranost in produktivnost. Po drugi strani lahko to Z oblikovanjem heterogenih skupin učitelj zagotovi, da so v vsaki učenci z vodi v oblikovanje izključevalnih skupin ali neenakomerno porazdelitev po spo- različnimi sposobnostmi, učnimi stili in socialnimi veščinami, s čimer okre- sobnostih, zato je pomembno, da učitelj izbiro ustrezno usmerja in nadzoruje. pi vrstniško učenje in medsebojno podporo. V homogenih skupinah imajo učenci podobna znanja in spretnosti, zato lažje osredotočeno opravljajo na- SKUPINE PO INTERESIH loge, se pa s tem zmanjša medsebojna pomoč in širjenje znanja. Učitelj pripravi več različnih tem ali projektov za obravnavo. Učence povabi, da si izberejo temo, ki jih najbolj zanima, in se pridružijo skupini z enakim intere- PREVERJANJE ZNANJA som. Če je kakšna skupina prevelika, učitelj razporedi učence bolj uravnote- Učitelj izvede kratek kviz, nalogo ali pogovor, da oceni predznanje učencev. ženo. S tem, ko učenci delajo na področjih, ki jih zanimajo, so bolj motivirani in Na podlagi rezultatov učence razporedi v heterogene skupine (v katerih so zavzeti za delo. posamezniki na različnih stopnjah znanja) ali homogene skupine (v katerih so posamezniki na podobnih stopnjah znanja). Učenci v heterogenih skupi- SKUPINE PO HOBIJIH nah lahko bolje pomagajo drug drugemu, v homogenih pa poglobljeno delajo Učitelj odpre diskusijo o hobijih in interesih. Učence povabi, da se razdelijo v na isti ravni. skupine glede na skupne interese. Lahko napišejo svoje hobije na listke in poi- ščejo druge učence s podobnimi interesi, lahko pa učitelj vnaprej pripravi kate- DODELJENE VLOGE gorije hobijev (npr. šport, glasba, znanost, umetnost) in se potem učenci pridru- Ko so učenci že razdeljeni na skupine, vsak dobi vlogo s področja, kjer je žijo skupini, ki jih najbolj zanima. Takšno oblikovanje skupin spodbuja socialno močan (npr. vodja, zapisovalec, poročevalec …). Učitelj skrbno oblikuje sku- povezovanje in medvrstniško učenje. pine tako, da so v vsaki učenci z različnimi kompetencami, kar prispeva k skupnemu doseganju cilja, krepi odgovornost in enakovredno sodelovanje. DVOJNO GLASOVANJE Vsak učenec na listek napiše tri sošolce, s katerimi bi želel delati. Učitelj oblikuje OCENJEVANJE OSEBNOSTNIH LASTNOSTI skupine z upoštevanjem želja učencev, hkrati pa poskrbi, da so uravnotežene. Učitelj učence razporedi v skupine na podlagi učnih stilov (vizualni, avditivni, Trudi se sicer zadovoljiti želje učencev, lahko pa v primeru prevelikega nesklad- kinestetični) ali osebnostnih lastnosti (ekstrovertirani, introvertirani) bodisi ja nekatere izbire prilagodi, da zagotovi bolj uravnoteženo skupinsko dinamiko. na podlagi predhodnih opažanj ali kratkega vprašalnika. Tako pomaga opti- Ta metoda zmanjša tveganje, da bi se učenci počutili neprijetno ali izključeno. mizirati sodelovanje in uravnotežiti skupine. SAMOIZBIRNE SKUPINE Pri samoizbirnih skupinah učenci sami odločajo, s kom bodo sodelovali. To dviguje notranjo motivacijo in viša občutek nadzora nad učnim procesom. STRAN 56 UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 DELITEV V SKUPINE OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA OBLIKOVANJE EKIP/SKUPIN PRIROČNIK ZA UČITELJE FIZIČNE AKTIVNOSTI ZA OBLIKOVANJE SKUPIN GIBKO OBLIKOVANJE SKUPIN Fizične in interaktivne dejavnosti omogočajo učencem igrivo oblikovanje skupin. Gibke skupine so tiste, ki se lahko spreminjajo glede na potrebe pouka. Sem spada gibanje in sodelovanje, pogosti so tudi elementi naključnosti ali zaba- Učenci niso ves čas v enakih skupinah, ampak jih lahko oblikujejo in pre- ve. Te vaje so posebej primerne za mlajše, z dinamiko pa obogatijo tudi razrede oblikujejo glede na trenutne učne cilje, naloge ali aktivnosti. Ta metoda starejših učencev. nudi fleksibilnost in omogoča učencem sodelovanje z različnimi sošolci v različnih kontekstih. ŽIVALSKI ZVOKI Učitelj razdeli učencem kartice z imeni različnih živali. Vsak učenec posnema zvok ROTACIJSKE SKUPINE svoje živali, dokler ne najde sošolcev, ki se oglašajo enako kot on in z njimi oblikuje Učitelj določi več različnih delovnih postaj. Učenci se premikajo od ene skupino. Ta zabavna in sproščujoča metoda spodbuja komunikacijo in sodelova- do druge postaje v določenih časovnih intervalih. Na vsaki postaji se nje. posvečajo drugačni nalogi ali sodelujejo z novimi člani skupine. Ta meto- da omogoča vsem sodelovanje z različnimi sošolci in prispevek k celoti. SADNA KUPA Učenci sedijo v krogu, vsakemu je dodeljeno ime sadeža (npr. jabolko, hruška, ba- SPREMINJANJE SKUPIN GLEDE NA NALOGE nana). Ko učitelj pokliče določeno sadje, ustrezni učenci vstanejo in oblikujejo sku- Učitelj oblikuje skupine za specifične učne naloge, ko pa se naloge spre- pino. Če učitelj vzklikne »Sadna kupa!«, morajo vsi učenci hitro zamenjati mesta in menijo, jih preoblikuje. Na primer, pri projektni nalogi lahko učitelj najprej poiskati novo skupino. To je dinamičen, zabaven in hiter način oblikovanja skupin. oblikuje raziskovalne skupine, nato pa jih preoblikuje v predstavitvene skupine. S to metodo učinkovito razporejamo naloge in spodbujamo raz- PLESNA IGRA lične vrste sodelovanja. Učitelj predvaja glasbo, učenci pa se prosto gibljejo po prostoru. Ko se glasba ustavi, učenci oblikujejo skupino z najbližjimi sošolci. Učitelj lahko za naslednji BRIHTNEŽI krog določi, da poiščejo nekoga, s komer še niso sodelovali. Ta metoda je koristna Učenci najprej v manjših skupinah razpravljajo o določeni temi, nato pa za mešanje skupin in spodbuja interakcijo med vsemi učenci. se skupine premešajo in učenci delijo svoje ugotovitve z novimi člani sku- pine. Ta metoda oblikovanja skupin spodbuja širjenje idej in sodelovanje ISKANJE PARA vseh pri izmenjavi znanja. Uporabna je pri debatnih aktivnostih, analizira- Učitelj razdeli kartice, ki tvorijo ujemajoče se pare (npr. polovice pregovorov, slik, nju kompleksnih tem ali načrtovanju skupinskih rešitev. matematičnih enačb in rešitev). Učenci morajo poiskati sošolca, ki ima drugo po-lovico kartice. Ko najdejo svoj par, lahko oblikujejo skupine še z drugimi pari. Ta metoda zahteva aktivno sodelovanje in razmišljanje ter spodbuja komunikacijo. STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 57 VLOGE V SKUPINI OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA OBLIKOVANJE EKIP/SKUPIN PRIROČNIK ZA UČITELJE Vloge v skupini Dodelitev vlog v skupini je bistvena za učinkovito - Primerjava z vsakdanjim življenjem: Primerjajte - Spremljanje napredka: Učitelj lahko vodi kratke sodelovanje učencev. Vsaka vloga ima jasne od- vloge z resničnimi situacijami (npr. kapetan ekipe, pogovore med projektom, da učenci ocenijo, kako govornosti, ki prispevajo k uspehu celotne sku- urednik časopisa). dobro izpolnjujejo svoje odgovornosti. pine. Spodaj so opisane ključne vloge, prilagoje- - Interaktivno predstavljanje: Povabite učence, da ne šolskemu okolju, in navodila za učitelje, kako sami berejo ali igrajo kratke scenarije, ki ponazar- Uporaba zabavnih aktivnosti za uvod učencem pomagati pri izbiri teh vlog. Za učinkovi- jajo posamezno vlogo. - Igra vlog: Razdelite kratke scenarije (npr. raz-to predstavitev vlog lahko učitelj uporabi nasled- prava o projektu) in dovolite učencem, da se pre- nje strategije, ki vključujejo jasne razlage, praktič- Vključevanje učencev v izbiro vlog izkusijo v različnih vlogah. ne primere in interaktivne tehnike. - Samoevalvacija: Pripravite kratek vprašalnik, ki - Kviz in igre: Pripravite vprašanja v obliki kviza, učencem pomaga prepoznati njihove močne toč- kjer učenci ugibajo, katera vloga je povezana s Pomen skupinskega dela in vlog ke (npr. "Ali rad komuniciram z drugimi?" "Ali sem katero nalogo.- Uvod: Pojasnite pomen sodelovanja in kako vloge pozoren na podrobnosti?"). izboljšajo učinkovitost in organizacijo dela. - Skupinska razprava: Dovolite učencem, da v Dodatni nasveti- Praktični primeri: Pokažite primer delujoče sku- skupini razpravljajo o razdelitvi vlog in jih usmer- - Bodite pozorni na učence, ki potrebujejo več pine, v kateri je vsak član imel določeno vlogo, ter jajte, da upoštevajo pravičnost in enakovredno spodbude ali pomoči pri sprejemanju odgovorno-razložite, kako so prispevali k uspehu. sodelovanje. sti. - Razprava: Povprašajte učence, kdaj so že delali v - Rotacija vlog: Če je projekt daljši, razložite, da - Poskrbite, da so vloge prilagojene starosti, inte-skupinah in kako bi bile lahko vloge koristne v tistih bodo vloge lahko menjavali in tako pridobili več resom in sposobnostim učencev. primerih. izkušenj. - Spodbujajte odprto komunikacijo in povratne in- formacije znotraj skupin. Razlaga posameznih vlog Poudarek na odgovornostih - Učenci si lahko tudi sami izmislijo določeno vlo-- Vizualna predstavitev: Uporabite tabelo, plakat - Zaprisega k vlogi: Prosite vsakega učenca, da go v skupini, za katero menijo, da jo bodo potre-ali diapozitive, kjer so vloge opisane s ključnimi napiše kratko izjavo o svojih odgovornostih v bovali glede na zadane naloge. odgovornostmi in značilnostmi. izbrani vlogi. STRAN 58 UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 VLOGE V SKUPINI OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA OBLIKOVANJE EKIP/SKUPIN PRIROČNIK ZA UČITELJE NEKATERE IZMED VLOG V SKUPINI Vodja skupine Odgovornosti: Motivator - Določanje časovnega načrta. Opis: Vodja skupine usmerja delo in skrbi, da vsi - Spremljanje časovnih omejitev. Opis: Motivator skrbi za pozitivno vzdušje v skupi-člani razumejo nalogo ter spodbuja sodelovanje. - Opozarjanje skupine na čas. ni, spodbuja sodelovanje in pomaga premagovati Je odgovoren za pravočasno dokončanje nalog in Priporočljivo za: Učence, ki so organizirani in po- ovire. razreševanje nesporazumov. zorni na podrobnosti. Odgovornosti: Odgovornosti: - Motivacija članov pri opravljanju nalog. - Razdelitev nalog med člane. Zapisovalec - Reševanje sporov in ohranjanje pozitivnega od-- Spodbujanje sodelovanja in reševanje konfliktov. nosa. - Spremljanje napredka in časovnega okvirja. Opis: Zapisovalec beleži ključne točke razprav, od- - Pohvala za dobro opravljeno delo. Priporočljivo za: Učence z močnimi organizacij- ločitve in ideje. Njegove zapiske skupina uporablja Priporočljivo za: Učence z dobrimi medosebnimi skimi sposobnostmi in dobrimi komunikacijskimi za spremljanje napredka. veščinami in empatijo. veščinami. Odgovornosti: - Pisanje zapisnikov srečanj. Ustvarjalec Poročevalec/predstavnik - Beleženje prispevkov vseh članov. - Urejanje dokumentacije skupine. Opis: Ustvarjalec prispeva nove ideje, predlaga Opis: Poročevalec povzame delo skupine in Priporočljivo za: Učence, ki so natančni in dobro rešitve in zagotavlja inovativne pristope k proble-predstavlja ugotovitve drugim. Skrbi za pripravo organizirani. mom. predstavitev in jasno izražanje idej. Odgovornosti: Odgovornosti: Raziskovalec - Predlaganje kreativnih rešitev. - Pisanje povzetkov ali izdelava poročil. - Spodbujanje razprave z izvirnimi idejami. - Priprava predstavitvenega gradiva. Opis: Raziskovalec je odgovoren za zbiranje infor- - Prispevanje k oblikovanju gradiv.- Predstavitev skupinskih rezultatov. macij, virov in gradiv, potrebnih za uspešno izved- Priporočljivo za: Učence z ustvarjalnim razmišlja-Priporočljivo za: Učence, ki so dobri v izražanju bo naloge. njem in izvirnimi idejami. idej in nastopanju pred občinstvom. Odgovornosti: - Iskanje relevantnih informacij. Dopolnjene vloge v skupini za šolski kontekst Časomerilec (Timekeeper) - Dajanje predlogov za uporabo virov. Poleg prej omenjenih vlog v skupini obstajajo še - Deljenje zbranih informacij s skupino. dodatne, ki jih lahko učitelj uporabi za izboljšanje Opis: Časomerilec spremlja uro, zagotavlja, da Priporočljivo za: Učence, ki uživajo v iskanju virov dinamike in učinkovitosti skupinskega dela. Te vlo-skupina ostane osredotočena na nalogo, in opo- in raziskovanju. ge ponujajo specifične odgovornosti in pomagajo zarja na bližajoče se roke. pri vključevanju vseh učencev. STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 59 VLOGE V SKUPINI OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA OBLIKOVANJE EKIP/SKUPIN PRIROČNIK ZA UČITELJE Moderator (Facilitator) Odgovornosti: KAKO UČENCEM POMAGATI PRI IZBIRI - Nastavitev in upravljanje digitalnih orodij (npr. VLOG Opis: Moderator usmerja razpravo v skupini in PowerPoint, Zoom, Canva). zagotavlja, da vsi člani prispevajo svoje ideje. - Tehnična podpora med predstavitvami ali razi- 1. Pojasnite pomen vlog: Učitelj naj na začetku razloži, Spodbuja odprto komunikacijo in koordinira delo skovalnimi procesi. kako vsaka vloga prispeva k uspehu skupine. skupine. - Reševanje tehničnih težav, s katerimi se sooča Odgovornosti: skupina. 2. Ocenjevanje kompetenc: Pomagajte učencem pre- - Skrb za enakovredno vključevanje vseh članov. Priporočljivo za: Učence, ki so spretni z digitalni- poznati lastne moči in jih povežite s specifičnimi od-- Pomoč pri razreševanju nesporazumov ali kon- mi tehnologijami. govornostmi vlog. fliktov. - Usmerjanje razprav k cilju naloge. Poslušalec (Active Listener) 3. Uporabite metode za delitev vlog: Priporočljivo za: Učence z dobrimi komunikacij- - Samoevalvacija: Učenci ocenijo svoje sposobnosti skimi in socialnimi veščinami. Opis: Poslušalec je odgovoren za natančno po- in predlagajo vlogo, ki jim ustreza. slušanje idej, povzetkov in razprav, kar omogoča - Krožno izbiranje: Učenci izberejo vlogo po krožnem Kontrolor kakovosti boljše razumevanje in delovanje skupine. redu glede na svoje želje. Odgovornosti: - Naključna razporeditev: Če je potrebno, lahko učitelj Opis: Kontrolor kakovosti preverja, ali je delo - Aktivno poslušanje med razpravami in povze- vloge določi naključno, da spodbudi nove izkušnje. skupine pravilno in skladno z zahtevami naloge. manje ključnih točk. Odgovornosti: - Postavljanje vprašanj za razjasnitev idej. 4. Rotacija vlog: Pri daljših nalogah je koristna rotacija - Preverjanje točnosti in ustreznosti skupinskih - Podpora skupini z empatijo in razumevanjem. vlog, da učenci pridobijo raznovrstne izkušnje. rezultatov. Priporočljivo za: Učence, ki so potrpežljivi in - Zagotavljanje, da končni izdelek ustreza kriteri- zmožni kritičnega poslušanja. 5. Povratne informacije: Učitelj spremlja delo skupine jem ocenjevanja. in podaja povratne informacije, kako uspešno je izva- - Dajanje predlogov za izboljšave. Mediator (Conflict Resolver) janje vlog. Priporočljivo za: Učence z dobro pozornostjo do detajlov in analitičnimi sposobnostmi. Opis: Mediator razrešuje konflikte, ki se pojavijo med člani skupine, in skrbi za mirno komunikacijo. Tehnik (Technology Specialist) Odgovornosti: - Zaznavanje konfliktov v zgodnjih fazah. Opis: Tehnik skrbi za uporabo in pripravo teh- - Predlaganje rešitev in spodbujanje kompromisov. nične opreme, programske opreme ali digitalnih - Skrb za ohranjanje pozitivne dinamike skupine. orodij, ki jih skupina potrebuje pri delu. Priporočljivo za: Učence z odličnimi medosebni- mi spretnostmi in občutkom za pravičnost. STRAN 60 UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 KATERA JE TVOJA SUPERMOČ? OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA OBLIKOVANJE EKIP/SKUPIN PRIROČNIK ZA UČITELJE Katera je tvoja Potek vaje: supermoč? Uvod (5 minut) telj pa jih prebere in spodbuja razpravo. Učitelj pojasni namen aktivnosti in po-- V manjših skupinah: Učenci delijo su- udari, zakaj je pomembno prepoznati permoči v manjših skupinah in nato Namen vaje je spodbuditi učence k prepoznavanju in izražanju lastne talente in kako prispevajo k skup- predstavijo ugotovitve širši skupini. lastnih talentov ter k medsebojnemu spoznavanju v varnem in pod- nim ciljem. Učence spodbudi k premišlje-pornem okolju. Cilji vaje so: razvijati samozavedanje, krepiti pove- nemu pristopu z vprašanjem: »Kaj je tista Refleksija in povezovanje (10 minut) zanost in spodbuditi razpravo o možnostih sodelovanja na podlagi vaša sposobnost, zaradi katere izstopate Po deljenju učitelj vodi diskusijo z vpra-prepoznanih supermoči. ali posebej prispevate k skupini?« šanji, kot so: - »Kaj ste izvedeli o svojih sošolcih?« Trajanje aktivnosti: Identifikacija supermoči (10 minut)- Socialna pravičnost in solidarnost: - »Kako lahko te supermoči uporabimo 30–45 minut Ustvarjanje vključujočega okolja, kjer Učenci individualno razmislijo o svoji za izboljšanje dela v razredu?« Potrebščine: se vsak posameznik počuti cenjene- »supermoči« – osebni spretnosti, talentu - »Ali ste našli kakšne skupne točke s so- - Listki ali samolepilni listki. ga. ali lastnosti, ki jih loči od drugih. Na listek šolci?« - Pisala ali markerji. napišejo svojo supermoč in dodajo kra-Priporočena starost: - Stena ali miza za razstavo zapisanih 12–18 let tek opis, kako jo uporabljajo v vsakda- Učenci razmislijo, kako bi lahko njihove supermoči. njem življenju ali pri delu v skupini. supermoči izboljšale sodelovanje pri pri-Prostor učenja:- Lepilni trak ali bucike za pritrditev hodnjih skupinskih nalogah in učenju. Učilnica z dovolj prostora za premika-Razkrivanje supermoči (15 minut) Ekosocialne kompetence: nje in razobešanje listkov na vidnem Učitelj da učencem na voljo različne - Empatija in sočutje do ljudi in okolja: mestu. Zaključek (5 minut) Razumevanje in spoštovanje individu- možnosti, kako lahko z drugimi podelijo Učitelj povzame ključne ugotovitve, po-Učni izidi: alnih razlik. svoje listke: udari raznolikost talentov v skupini ter - Učenci prepoznajo svoje edinstvene - Participacija in demokratično delo-- Pred vsemi: Vsak prebere svojo super-spodbudi učence, da uporabijo svoje su-sposobnosti in razmislijo o njih. vanje: Aktivno prispevanje k skupinski - Učenci razvijejo samozavest pri izra-moč pred razredom. permoči za doseganje skupnih ciljev. dinamiki. žanju lastnih moči.- Anonimno: Listke nalepijo na tablo, uči-- Kritično mišljenje in refleksija: Raz-POVZETO IN PRIREJENO PO - Učenci izboljšajo sposobnost poslu-mislek o lastnih veščinah in talentih. ICEBREAKER SPOT - ICEBREAKERSPOT.COM šanja in razumevanja drugih. STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 61 FACILITACIJA UČENJA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA PRIROČNIK ZA UČITELJE 2.2.3 Učimo se skupaj STRAN 62 AKTIVNOSTI ZA SPODBUJANJE SODELOVANJA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA UČIMO SE SKUPAJ PRIROČNIK ZA UČITELJE Aktivnosti za spodbujanje sodelovanja Aktivnosti za spodbujanje sodelovanja so temelj uspešnega pedagoškega procesa, saj izboljšujejo ude-ležbo, ustvarjalno razmišljanje in refleksijo. Ko uravnoteženo vključujemo posameznike, preprečimo, da bi prevladovali glasnejši in samozavestnejši. S strukturiranimi pristopi, kot je delitev na manjše skupine, vihar-jenje idej ali druge dinamične metode, dobi vsak učenec priložnost prispevati. Poslušanje v parih pomaga osredotočeno izražanje misli brez prekinitev, kar je še posebej dragoceno pri obravnavi čustveno nabitih ali kompleksnih tem. Po drugi strani vaje, kot sta Premikajoča se nevihta idej in Tekma samolepilnih listkov, oblikujejo dinamično in navdihujočo učno izkušnjo. Z njimi učinkovito rešujemo izzive, kakor tudi krepimo sodelovalne dinamike. Učitelj ima pri tem ključno vlogo. Če jasno opredeli navodila in se prilagaja potrebam razreda, lahko poglobi razumevanje obravnavanih tem in spodbuja zaupanje učencev v lastne ideje. Ko razred deluje kot celota, učenci slišijo vsak glas in spoštujejo različne poglede. Povrh tega razvijajo kritično mišljenje, empatično poslušanje in kreativno reševanje problemov, s čimer se pripravljajo na kompleksne izzive sodobnega sveta. SEZNAM GOVORCEV Metoda Seznam govorcev omogoča pregled nad tem, kdo želi govoriti, in zagotavlja red v razpravi. Učenci poljubno število učencev dvignejo roko ali kako drugače pokažejo, da želijo govoriti, učitelj pa jih zabeleži. Potem govorijo v tem vr-stnem redu. Seznam govorcev pomaga ugotoviti, kdo govori več in kdo manj. Možna je prednostna obrav-nava učencev, ki so dotlej govorili manj, namesto strogega sledenja vrstnemu redu. / Na kaj je treba biti pozoren Če se strogo držite vrstnega reda, lahko prekinete tok razprave. Če učenec čaka predolgo, se njegov pri-spevek morda ne bo več skladal s pravkar povedanim, zato se bodo drugi učenci teže osredotočali na njegove besede. STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 63 AKTIVNOSTI ZA SPODBUJANJE SODELOVANJA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA UČIMO SE SKUPAJ PRIROČNIK ZA UČITELJE BESEDA KROŽI Beseda kroži je učinkovito orodje, da pridobimo mnenja vseh učencev o določeni temi. Vsi dobijo priložnost brez 3–30 učencev prekinitev ali komentarjev izraziti svoje mnenje. Tako uravnotežimo sodelovanje in odpiramo prostor za izražanje. Izvedba 1–3 minute / učenca Učitelj jasno predstavi vajo in opis napiše na tablo, da je viden vsem. Če je potrebno, določi časovno omejitev za vsakega govorca. Učenci po vrsti prispevajo svoja mnenja. Razprava lahko poteka v krogu ali naključno (tako, kot pokajo “kokice”) – spregovori vsak, ki je takrat pripravljen. Na kaj je treba biti pozoren Nekaterim učencem se lahko zdi kroženje besede nenaravno, kot da bi bili primorani govoriti. Poskrbite, da lahko vsi, ki to želijo, podajo besedo naprej, ne da bi spregovorili. Vseeno jim nazadnje omogočite, da spregovorijo na samem koncu. Beseda kroži lahko traja dalj, če je v razredu veliko učencev. Če nimate veliko časa, določite ča-sovno omejitev ali spodbudite krajše prispevke z enostavnejšimi vprašanji. POGOVORNA PALICA (Pogovorni predmet) Pogovorna palica ponuja učencem možnost razmisleka in izražanja mnenj brez skrbi, da bi jih kdo prekinil. Prav tako jih opozarja na pomen spoštovanja in globokega poslušanja. poljubno število učencev Uporabite lahko palico ali kak drug predmet. Na začetku ga postavite na sredino kroga. Kdor želi govoriti, vzame palico, in jo vrne, ko zaključi. Govoriti sme le tisti, ki drži palico (oz. drug pogovorni predmet). Če je potrebno, lahko govorce časovno omejite. / Na kaj je treba biti pozoren Pogovorna palica (ali drug predmet) lahko vzbuja asociacije, ki niso vsem všeč. Izberite predmet, ki ustreza vsem v razredu, na primer igračo, žogo ali šolski simbol. Če se razprava zavleče, lahko posameznim govorcem omejite čas, da se lahko vsi izrazijo. RAZPRAVA Z VŽIGALICAMI Razprava z vžigalicami je primerna za uravnoteženje sodelovanja in prispevkov vseh učencev. Vsak prejme do-ločeno število vžigalic (npr. 1–5, odvisno od razpoložljivega časa). Vsakič, ko kdo govori, odda eno vžigalico. Ko STRAN 64 UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 AKTIVNOSTI ZA SPODBUJANJE SODELOVANJA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA UČIMO SE SKUPAJ PRIROČNIK ZA UČITELJE porabi vse, ne more več govoriti, dokler vsi drugi ne porabijo svojih. poljubno število učencev Na kaj je treba biti pozoren / Možno je omogočiti učencem, da podarijo svoje vžigalice drugim, če to želijo. Metoda daje vsem učencem enako priložnost, da se izrazijo. Kljub temu jih je vredno spodbujati k premišljenemu izražanju mnenj in misli. POSLUŠANJE V PARIH Ta metoda omogoča vsakemu učencu, da izrazi svoje misli ali občutke o določeni temi brez prekinitev. Prav tako v parih je uporabna za razvijanje veščin poslušanja. Izvedba 5–15 minut Učenci naj se razdelijo na pare. Vsak par se dogovori, kdo bo prvi govoril in kdo poslušal. Tisti, ki govori, deli svoje misli o izbrani temi brez prekinitev ali komentarjev. Po določenem času (1–4 minute) zamenjata vlogi. Na kaj je treba biti pozoren Nekaterim učencem bo vaja morda nenavadna, saj vključuje osredotočeno poslušanje brez povratnih informacij. Spodbudite sproščeno vzdušje in jasno razložite pravila. Če imajo učenci težave, poskusite s preprostim pogo-vorom v parih. MINGLANJE Učenci se prosto gibljejo po prostoru in razpravljajo z različnimi partnerji o vprašanjih, ki jih določi učitelj. Ta di- poljubno število učencev namična metoda dviguje energijo in spodbuja interakcijo. Izvedba 5–20 minut Učitelj povabi učence k prostemu gibanju po prostoru in ko postavi vprašanje, učenci poiščejo partnerja za po-govor. Po določenem času učitelj pozove učence, da zamenjajo partnerje in se pogovorijo o novem vprašanju. Če je kdo brez partnerja, ga vključite v skupino treh. Na kaj je treba biti pozoren Metoda je najbolj primerna za teme, ki niso preveč kompleksne ali čustveno obremenjujoče. STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 65 AKTIVNOSTI ZA SPODBUJANJE SODELOVANJA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA UČIMO SE SKUPAJ PRIROČNIK ZA UČITELJE VRTILJAK Vrtiljak omogoča kratke razprave s hitrimi menjavami med učenci, posedenimi v dveh krogih, notranjem in zu- poljubno število učencev nanjem. Tisti v notranjem krogu ostajajo na mestu, medtem ko se zunanji premikajo za en stol ob vsaki menjavi. Izvedba / Učitelj razdeli učence na notranji in zunanji krog. Pari, ki si sedijo nasproti, izmenjujejo mnenja o določeni temi. Po določenem času se sedeći v zunanjem krog premaknejo za en stol in tako oblikujejo nove pare. Na kaj je treba biti pozoren Vrtiljak je primeren za krajše interakcije in teme, ki ne zahtevajo poglobljenega razmisleka. Če učenci potrebujejo več časa, podaljšajte intervale. MAJHNE SKUPINE IN PARI Razdelitev učencev v manjše skupine ali pare ima številne prednosti. V velikih skupinah lahko posamezniki prev- 2–15 učencev / skupino ladajo, kar zmanjša ustvarjalnost in sodelovanje ostalih. V manjših skupinah je sodelovanje enakomernejše, več je energije in prostora za izražanje mnenj tudi o čustveno nabitih in zahtevnih temah. čas odvisen od nalog Izvedba Učitelj jasno razloži nalogo in določi časovni okvir. Navodila napiše na tablo ali razdeli natisnjene liste. Učenci se razdelijo v manjše skupine ali pare, bodisi naključno (številčenje) bodisi po lastni izbiri glede na zanimanje za tematiko ali izkušnje. Učitelj pri vsaki skupini posebej preveri, ali so razumeli nalogo. Po določenem času opozori skupine, naj zaključijo, in jim da še nekaj časa, da pripravijo povratne informacije. Na kaj je treba biti pozoren - Določite jasna vprašanja za obravnavo v skupinah, da se izognete preveč splošnemu pogovoru.- Skupine naj imenujejo facilitatorja in časomerilca. - Če se v vseh skupinah pogovarjajo o isti temi, naj podajo povratne informacije, ne da bi ponavljali, kar so pove-dali že drugi pred njimi. STRAN 66 UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 AKTIVNOSTI ZA SPODBUJANJE SODELOVANJA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA UČIMO SE SKUPAJ PRIROČNIK ZA UČITELJE TEKMA SAMOLEPILNIH LISTIČEV Tekma samolepilnih lističev omogoča hitro zbiranje informacij in dvig energije v razredu. Učenci zapišejo svoje poljubno število učencev ideje na lističe in jih zalepijo po vrstnem redu. Izvedba 1–3 minute Učitelj vsem razdeli samolepilne lističe in pisala. Nato postavi vprašanje, na primer: »Kaj lahko naredimo, da bi bili v razredu bolje organizirani?« Učenci morajo v določenem času zapisati čim več idej, vsako na svoj listek. Na koncu listke razporedijo na tabli ali steni, da so vidni vsem. Na kaj je treba biti pozoren Hitrost igre morda ne omogoča globokega razmisleka, zato je metoda bolj primerna za znane teme, ogrevanje ali kot različica možganskega viharjenja. Če je treba, spodbudite učence, da listke razvrstijo po temah ali jih dopolnijo. NEVIHTA IDEJ Nevihta idej spodbuja ustvarjalno razmišljanje in hitro zbiranje velikega števila idej. Uporabljamo ga lahko za 5–15 učencev reševanje izzivov, sprejemanje odločitev ali zbiranje znanja o določeni temi. Spodbuja podajanje raznolikih pri-spevkov in vključenost vseh učencev. 10–30 minut Izvedba Učitelj jasno predstavi vprašanje ali izziv in ga napiše na tablo. Učenci čim hitreje predstavijo svoje ideje brez razpravljanja ali kritike. Vse se zabeležijo na tablo ali najprej na post-it listke, ki jih nato nalepijo na steno. Na kaj je treba biti pozoren Opozorite učence, naj ne ocenjujejo idej drugih, saj lahko s tem zavirajo kreativnost. Razpravljanje naj sledi kasneje, ko je zbiranje idej zaključeno. Če se pojavijo težave, spodbudite učence z dodatnimi vprašanji ali primeri. STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 67 AKTIVNOSTI ZA SPODBUJANJE SODELOVANJA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA UČIMO SE SKUPAJ PRIROČNIK ZA UČITELJE PREMIKAJOČA SE NEVIHTA IDEJ Premikajoča se nevihta idej je dinamična vaja za sočasno obravnavo več tem. Učenci delajo v majhnih skupinah poljubno število učencev na različnih “postojankah” (posameznih “otokih” miz za delo v skupini), kjer ustvarjajo na določeno temo. Po ne-kem času se premaknejo na naslednjo “postojanko” in nadaljujejo delo. odvisen od števila tem in skupin Izvedba Učitelj pripravi postojanke z jasno označenimi temami. Vsaka skupina začne na eni postojanki in zapisuje ideje na papir ali post-it listke. Po določenem času se skupine premaknejo na naslednjo postojanko, preberejo prispevke prejšnje skupine in dodajo nove ideje. Na koncu se vrnejo na svojo začetno postojanko in povzamejo vse pri-spevke. Na kaj je treba biti pozoren - Poskrbite, da bodo ideje zapisane jasno in razumljivo za naslednje skupine. - Kasneje, ko je večina idej že zbranih, skrajšajte čas na postojankah. - Na koncu naj skupine predstavijo le povzetke, ne vseh idej. STRAN 68 UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 KRETNJE – SIGNALIZACIJA Z ROKAMI OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA UČIMO SE SKUPAJ PRIROČNIK ZA UČITELJE Kretnje – Signalizacijo z rokami (kretnje) so oblika nevtralne in vključujoče komunikacije, ki jo uporabljajo gibanja, kot je Occupy movement. Omogočajo izražanje nesoglasij, podpore ali vprašanj, ne da bi prekinili govorca. Namen vaje je uvajanje signalov z rokami kot orodja za učinkovito in vključujočo komunikacijo v skupinskih signalizacija razpravah. z rokami Izvedba: Učitelj z vizualnimi pripomočki predstavi signale z rokami in njihov pomen. Učitelj prikaže vsak signal in raz-loži, kako se uporablja. V nadaljevanju je razložena signalizacija z rokami za največkrat uporabljene kretnje pri sodelovanju in delu v skupini. Opombe za učitelja: - Spodbujajte učence, da uporabljajo signale kot sredstvo spoštljive komunikacije. - Poskrbite, da vsi razumejo pomen posameznega signala. - V primeru, da kdo napačno uporabi kak signal, prijazno pojasnite, kako se uporablja pravilno. STRINJANJE NESTRINJANJE NEVTRALNOST / NEGOTOVOST Obe roki dvignemo z dlanmi navzgor in migamo s Roki dvignemo, dlani pa usmerimo navzdol in mi- Dlani obrnemo navzgor pred seboj. Označuje prsti. Izraža podporo ali strinjanje z obravnavano gamo s prsti. Izraža nestrinjanje ali nasprotovanje nevtralno stališče ali negotovost glede predloga. idejo ali predlogom. predlogu. STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 69 KRETNJE – SIGNALIZACIJA Z ROKAMI OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA UČIMO SE SKUPAJ PRIROČNIK ZA UČITELJE NEPOSREDEN ODZIV POJASNJEVALNO VPRAŠANJE TOČKA PROCESA Roki premikamo naprej, nazaj ob glavi, tako da jih Z dlanjo v zraku oblikujemo črko "C". Dlani postavimo v trikotnik tako, da staknemo ko-usmerimo proti govorcu. Namen je podati hiter Označuje, da imamo vprašanje, ki potrebuje od- nice kazalcev in palcev. odziv ali dodati ključne informacije, ne da bi pre- govor pred glasovanjem o zadevi. Opozarja, da je razprava zašla proč od teme ali kinili govorca. da je treba obravnavati proceduralno vprašanje. ZAKLJUČI! GOVORI GLASNEJE! MOČNO NASPROTOVANJE Roki krožno premikamo eno okoli druge. Roki z dlanmi navzgor premikamo gor in dol nad Roki dvignjemo in prekrižamo pred seboj. Spodbudimo govorca, da zaključi misel in neha rameni. Govorcu sporočamo, naj govori glasneje. Izražamo močno nasprotovanje predlogu, ker govoriti. nam preprečuje, da bi dosegli strinjanje. POVZETO IN PRIREJENO PO SEEDS FOR CHANGE IN OCCUPY MOVEMENT STRAN 70 UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 PARKIRIŠČE IDEJ OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA UČIMO SE SKUPAJ PRIROČNIK ZA UČITELJE Parkirišče idej Potek vaje: Namen vaje je dati učencem možnost, da izrazijo ideje, vprašanja ali skrbi, ki se pojavijo med učnim procesom, a jih ni mogoče takoj Učitelj učencem predstavi "Parkirišče idej" kot orodje za organizacijo misli, vprašanj obravnavati. Cilj je zagotoviti, da se nobena pomembna tema ne iz- in idej, ki se pojavijo med učnim procesom, vendar jih v tistem trenutku ni mogoče gubi, hkrati pa ohraniti osredotočenost na trenutno nalogo. Aktiv- v celoti obravnavati. Na začetku učne ure na vidno mesto postavi plakat z oznako nost spodbuja sodelovanje, izboljšuje komunikacijo in organizaci- »Parkirišče idej« in učencem razdeli samolepilne listke, na katere lahko zapišejo svo- jo ter pomaga učitelju bolje strukturirati nadaljnje razprave in učne je misli. vsebine. Med potekom učne ure učenci beležijo pomisleke, vprašanja ali dodatne ideje na Trajanje aktivnosti: - Sistemsko razmišljanje: Razumeva- listke in jih lepijo na parkirišče. Učitelj jih spodbuja, naj se izrazijo karseda jedrnato, odvisno od dinamike in vsebine nje kompleksnosti različnih tematik in na primer: Potrebščine: - »Želim izvedeti več o določeni temi.« njihove povezave z učnimi cilji. - Velik plakat ali tabla z napisom »Par- Priporočena starost: - »Kako deluje omenjeni koncept v resničnem življenju?« kirišče idej«. 12–18 let - Pisala. Prostor učenja:- Samolepilni listki različnih barv. Ko se pojavi vprašanje, ki ni neposredno povezano z aktualno razpravo, učitelj pred- Prostor, ki zagotavlja vsem dostop do laga, da ga parkirajo in nadaljujejo z osrednjo temo. Ekosocialne kompetence: plakata ali table. - Kritično mišljenje in refleksija: Prepo- Po zaključku učne ure učitelj skupaj z učenci pregleda zbrane listke, izbere nekaj Učni izidi: znavanje in obravnavanje vprašanj, ki ključnih vprašanj za nadaljnjo obravnavo in določi prioritete za naslednje učne ure. - Učenci se naučijo prepoznavati in zahtevajo nadaljnjo razpravo. Listke lahko razdeli v kategorije, kot so "nujno", "za potem" in "dodatno raziščimo". V organizirati misli ter se strukturirano - Participacija in demokratično delo - izražati. primeru daljših projektov ali delavnic lahko učenci sami upravljajo s Parkiriščem idej, vanje: Vključevanje vseh učencev v - Učenci izboljšajo sposobnost refle - odločanje. tako da se sami odločajo, kaj bodo obravnali, kaj pa zahteva dodatne raziskave. ksije in razumevanja prioritet pri uč - - Odpornost in prilagodljivost: Spo - nem procesu. POVZETO IN PRIREJENO PO sobnost obravnave različnih idej in FACILITATOR SCHOOL - FACILITATOR.SCHOOL - Učenci razvijejo odgovornost za so - vprašanj ter njihova obravnava v ka - delovanje in strukturirano izražanje snejši fazi. idej v skupini. STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 71 SKUPINSKI NAČRT OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA UČIMO SE SKUPAJ PRIROČNIK ZA UČITELJE Potek vaje: Skupinski načrt Uvod (10 minut) - Kaj želim doseči s sodelovanjem v tej Učitelj predstavi namen vaje in pojasni, ekipi? kak je pomen skupinskega načrta kot - Kako lahko prispevam k skupnim ci-orodja, s katerim izboljšamo sodelovanje ljem? Namen vaje je oblikovati jasen in usklajen skupinski načrt, ki zajema in razumevanje v skupini. Učenci se sez-ključne vidike delovanja ekipe. Sem spadajo cilji, vrednote, vloge in nanijo s strukturo vaje in ključnimi ele- Namen skupine (10 minut) pričakovanja. Cilji so: razviti enotnost in povezanost skupine, pove- menti, ki jih bodo obravnavali. Skupina se poglobi v svoj namen in mo-čati medsebojno razumevanje ter spodbujati učinkovito sodelovanje tivacijo. Učitelj usmerja razpravo z vpra- pri skupnih projektih. Člani in vloge (5 minut) šanji: Učenci na samolepilne listke napišejo - S kakšnim namenom počnemo to, kar Trajanje aktivnosti: - Skupnostno delovanje in sodelova- svoja imena in vloge v skupini. Če op- smo si zadali početi? 90–120 minut nje: Krepitev timske dinamike in sode- ravljajo več vlog, za vsako uporabijo lo- Potrebščine: čen listek. Učitelj spodbuja razmislek z lovanja pri doseganju skupnih ciljev. Vrednote skupine (10 minut)- Predloga »Skupinski načrt« Priporočena starost: vprašanji: Učenci razmislijo, katere vrednote so - Samolepilni listki in pisala. 16–19 let - Kako se imenujemo kot ekipa? ključne za skupno delo. Med diskusijo mat papirja, ki je že bil uporabljen (npr. Prostor učenja:- Šeleshamer pole ali drug večji for- - Katere vloge imamo v skupini? iščejo skupne točke in določijo osrednje zadnja stran koledarja). Miren prostor brez motenj, ki omogo- vrednote, ki jih bodo upoštevali v vsako- - Tabla ali projekcijsko platno za pri ča osredotočenost na komunikacijo. Skupni cilji (10 minut) dnevnem delu.-kaz predloge. Vsaka skupina se dogovori o skupnih - Za kaj se zavzemamo? Učni izidi: - Participacija in demokratično delo skega sodelovanja in jasne komuni- opredeljeni. Učitelj vodi diskusijo z vpra- - Katere so naše skupne vrednote? - kacije. šanji: vanje: Aktivno vključevanje vseh čla Ekosocialne kompetence: - Učenci prepoznajo pomen skupin ciljih, ki morajo biti merljivi in časovno - Kaj nas žene naprej? - - - Empatija in sočutje do ljudi in okolja: vrednote ter se dogovorijo o njih. - Kakšni so naši ključni cilji za prihodnje Učenci izrazijo svoje ključne veščine in - Učenci razvijejo strategije za učin-Razumevanje potreb in ciljev drugih nov v oblikovanje skupinskih pravil. - Učenci definirajo skupne cilje in - Kaj želimo skupaj doseči? Prednosti in sredstva (15 minut) kovito delo in razdelitev odgovornosti. obdobje? vire, ki jih lahko prispevajo skupini. Učitelj - Kritično mišljenje in refleksija: Ana - Učenci pridobijo zavedanje o tem, članov skupine. postavlja vprašanja, kot sta: - kakšna je njihova vloga v skupini in Osebni cilji (5 minut) - Kakšne so naše prednosti in veščine, znikov. tako osebne in kot skupine, ki nam bodo liza skupinskih ciljev in vlog posame- kako lahko prispevajo k uspehu. Vsak učenec napiše svoje osebne cilje za delo v skupini. Učitelj jih spodbuja k pomagale uresničiti cilj? odkritosti z vprašanji: - Pri čem smo res dobri, tako posame- zno, kot skupaj? STRAN 72 UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 SKUPINSKI NAČRT OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA UČIMO SE SKUPAJ PRIROČNIK ZA UČITELJE Izzivi in priložnosti (15 minut) Pravila in aktivnosti (10 minut) Učenci razpravljajo o morebitnih izzivih Skupina določi pravila sodelovanja in ak-in priložnostih za izboljšanje sodelovanja. tivnosti, ki bodo prispevale k boljši orga-Osredotočajo se na lastne šibke točke ter nizaciji dela. Določijo strategije za komu-jih preobražajo v priložnosti za rast. nikacijo in reševanje konfliktov. - Kakšne so naše slabosti - osebne in kot - Katera so pravila, ki bi jih radi postavili skupine? v tej skupini? - Kaj morajo ostali v skupini vedeti o meni - Na kakšen način bomo komunicirali, da / ostalih? bodo vsi na tekočem? - Ali že poznamo težave, ki bi lahko na- - Kako bomo sprejemali odločitve? stopile v prihodnosti? - Na kakšen način bomo stvari počeli in, kako bomo ocenili uspešnost narejene- Potrebe in pričakovanja (10 minut) ga? Učenci razmislijo, kaj potrebujejo, da bi uspešno delovali v skupini, ter kako lah- Zaključek in refleksija (5 minut) ko drug drugega podprejo pri doseganju Učitelj povzame ključne ugotovitve in ude-ciljev. ležence povabi, da delijo najpomembnejše - Kaj vsak izmed nas potrebuje, da bi bil spoznanje, ki so ga pridobili med delavni-uspešen? co. - Kaj potrebujem od skupine, da se bom POVZETO IN PRIREJENO PO počutil podprtega in dal vse od sebe? TEAM CANVAS - THETEAMCANVAS.COM STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 73 SKUPINSKI NAČRT OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA UČIMO SE SKUPAJ PRIROČNIK ZA UČITELJE Skupinski načrt Zapišite najbolj pomembne stvari o katerih se morate kot ekipa pogovoriti, da boste lahko delovali složno, veselo in brez stresa. Ime skupine: Datum: ČLANI IN VLOGE SKUPNI CILJI VREDNOTE SKUPINE PRAVILA IN Kako nam je ime in, AKTIVNOSTI Kaj želimo skupaj doseči? Kakšni so Za kaj se zavzemamo? Kaj nas žene katere vloge bomo imeli v skupini? Katera so pravila, ki bi jih radi postavili naši ključni cilji za prihodnje naprej? Katere so naše skupne obdobje? v tej skupini? Na kakšen način bomo vrednote? komunicirali, da bodo vsi na tekočem? NAMEN SKUPINE Kako bomo sprejemali odločitve? Na kakšen način bomo stvari počeli in, kako bomo ocenili uspešnost nareje- nega? CILJ S kakšnim namenom poč-OSEBNI POTREBE IN PRIČAKOVANJA Kaj želim doseči s sode- nemo to, kar smo si zadali Kaj vsak izmed nas Kako bo ime naši skupini? lovanjem v tej ekipi? Kako početi? potrebuje, da bi bil uspešen? lahko prispevam k skupnim Kaj potrebujem od skupine, da ciljem? se bom počutil podprtega in dal vse od sebe? PREDNOSTI IN SREDSTVA IZZIVI IN PRILOŽNOSTI Kakšne so naše prednosti in veščine, tako osebne in kot skupine, ki nam bodo pomagale Kakšne so naše slabosti, tako osebne in kot skupine? Kaj morajo ostali v skupini vedeti o uresničiti cilj? Pri čem smo res dobri, tako posamezno, kot skupaj? meni / ostalih? Ali že poznamo težave, ki bi lahko nastopile v prihodnosti? POVZETO IN PRIREJENO PO TEAM CANVAS - THETEAMCANVAS.COM STRAN 74 UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 SKUPNA ZANIMANJA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA UČIMO SE SKUPAJ PRIROČNIK ZA UČITELJE Skupna zanimanja Potek vaje: Namen vaje je omogočiti učencem, da vizualno v skupini izrazijo Uvod (5 minut) svoje interese, potrebe in pričakovanja v zvezi s srečanjem ali do Učitelj razloži pomen vaje in njen cilj: "Vaja nam nudi priložnost izraziti svoje glavne - interese in pričakovanja glede današnjega srečanja. Tako bomo bolje razumeli, kaj je godkom. Cilj je spodbuditi odprto komunikacijo in povezanost ter za nas pomembno." Učenci se postavijo v krog. ponuditi facilitatorju vpogled v skupinsko dinamiko. Izražanje interesov (10 minut) Trajanje aktivnosti: - Sistemsko razmišljanje: Prepoznava- Eden po eden učenci stopajo v sredino kroga in izrazijo svojo največjo željo ali pot-5–20 minut nje povezanosti interesov posamezni- rebo glede srečanja: "Moja največja želja je, da se danes naučimo učinkoviteje so- kov in celotne skupine Potrebščine: delovati." Ostali učenci se pomaknejo proti centru toliko, kolikor zase ocenijo, da tudi - Dovolj prostora, da lahko vsi učenci Priporočena starost: zanje drži ta interes. stojijo v krogu in se svobodno gibajo 12–18 let Ekosocialne kompetence: Prostor učenja: Opazovanja in refleksija (5 minut) - Empatija in sočutje do ljudi in okolja: Prostor, kjer lahko skupina stoji v kro- Učitelj lahko zastavi dodatna vprašanja, denimo: "Kaj vas je pritegnilo k tej temi?" ali Razumevanje različnih potreb in priča- gu, kar omogoča nemoteno komuni- "Kako pomemben je ta cilj za vas?" ter tako spodbuja globlji razmislek o izraženih kovanj skupine. kacijo in premikanje udeležencev. interesih. - Participacija in demokratično de- lovanje: Aktivno vključevanje vseh Učni izidi: članov skupine v oblikovanje skupne - Učenci bodo znali izraziti svoje inte- Zaključek in refleksija (5 minut) - Kritično mišljenje in refleksija: Raz - Učenci bodo razvili veščine posluša-- njena. Učitelj lahko vpraša: "Kako se počutite zdaj v primerjavi z začetkom?" ali "Kaj nja in odzivanja na interese drugih. mislek o skupnih in individualnih pot vizije. rese in potrebe v skupinskem okolju. Na koncu srečanja lahko vajo ponovijo, da preverijo, ali so bila pričakovanja izpol- rebah ter njihovem vplivu na delovanje - smo se naučili iz te izkušnje?"- Učenci bodo znali reflektirati o iz-polnjenosti pričakovanj in nadaljnjih skupine. POVZETO IN PRIREJENO PO korakih. CLIPS FINLAND - CLIPS.GEN-EUROPE.ORG. STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 75 SOCIOMETRIJA - SKUPINSKI ZEMLJEVID OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA UČIMO SE SKUPAJ PRIROČNIK ZA UČITELJE Sociometrija - Potek vaje: Skupinski zemljevid Uvod (5 minut) Učitelj razloži, da bodo učenci z vajo vizualizirali raznolikosti in skupne točke v skupi- ni. S premikanjem po prostoru bodo oblikovali "zemljevide" skupine, ki bodo prikazali Namen vaje je vizualno in skupinsko prikazati, kako posamezniki v skupne značilnosti in raznolikosti. skupini delijo določene interese, stališča in izkušnje, kar pripomore k boljšemu razumevanju skupinske dinamike. Cilj je spodbuditi refle- Priprava prostora (5 minut) ksijo o raznolikosti mnenj in ustvariti vključujoče okolje za izražanje. Učitelj določi oporne točke v prostoru (npr. smeri neba: sever, jug, vzhod, zahod) in čas za izvedbo vsake naloge. Trajanje aktivnosti: - Socialna pravičnost in solidarnost: 20 - 30 minut Spodbujanje odprtosti in vključenosti Sociometrična vaja (15 minut) Potrebščine: - Učitelj naroči učencem, naj se razvrstijo po prostoru glede na svoje trenutno pre v skupinske procese.- za naznanitev tišine. 12–18 let prostor." Udeleženci se razporedijo in med seboj uskladijo.- Šolska tabla ali digitalna tabla s prip-- Sledi refleksija z vprašanji: "Ste se kdaj preselili?" ali "Kako ste se znašli na tem - Zvonček ali drug zvočni pripomoček Priporočena starost: bivališče: "Postavite se tja, kjer menite, da je vaše prebivališče glede na tukajšnji ravljenimi predlogami (npr. zemljevid Prostor učenja: mestu?" ipd. sveta) Velik odprt prostor, kjer se lahko učen- ci prosto gibljejo in oblikujejo ''zemlje- - *Različica navodila: "Postavite se v vrsto glede na mesec, v katerem ste rojeni." Ekosocialne kompetence: vid'' glede na vprašanja. Udeleženci sami oblikujejo vrsto. - Empatija in sočutje do ljudi in oko- - Učitelj jih spodbuja k premisleku z vprašanji: "Ali poznate rojstne dneve vseh sošol- lja: Razumevanje potreb in pričakovanj Učni izidi: cev?" ali ''Ste vedeli, kdo je rojen v istem mesecu, kot vi?'' ipd. drugih članov skupine. - Učenci razvijejo zmožnost izražanja - Participacija in demokratično delo- lastnih interesov in stališč. vanje: Aktivno sodelovanje in prispe- - Učenci bolje razumejo razlike in po- Zaključek in refleksija (5 minut) vanje k skupinskemu dogovoru. dobnosti znotraj skupine. Učitelj pozove udeležence, da izrazijo svoja spoznanja o tem, kako so z vajo izboljšali - Kritično mišljenje in refleksija: Anali- - Učenci pridobijo veščine aktivnega razumevanje skupinskih dinamik in raznolikosti. za skupinskih dinamik ter lastne vloge poslušanja in premisleka. v skupini. - Učenci se naučijo sodelovati in učin- POVZETO IN PRIREJENO PO kovito komunicirati znotraj skupine. CREATIVE FACILITATION. - CREATIVEFACILITATION.COM STRAN 76 UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 SKUPINSKI DOGOVORI OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA UČIMO SE SKUPAJ PRIROČNIK ZA UČITELJE Skupinski dogovori Potek vaje: Namen vaje je ustvariti skupinsko dogovorjene smernice, ki za Uvod (10 minut):- - Kaj bi lahko oviralo naše skupinsko spodbujati občutek skupnosti, zavedanje odgovornosti in varovanje vori pomembni za učinkovito sodelovanje razume? in spodbuja učence k razmisleku o pre-prostora, v katerem se vsakdo počuti slišanega in varnega. teklih izkušnjah s sodelovanjem v skupi-Listke nalepijo na tablo, učitelj pa jih raz gotavljajo vključujoče, podporno in učinkovito sodelovanje. Cilj je Učitelj pojasni, zakaj so skupinski dogo- - Kako bomo reševali morebitne nespo-delo? Trajanje aktivnosti: nah. Učenci razmislijo o tistih situacijah, Priporočena starost: - 60 minut kjer so se počutili varne in vključene, ter 12–18 let vrsti v tematske skupine (npr. komunika- cija, odgovornost, spoštovanje). o tistih situacijah, ko so imeli občutek, Potrebščine: Prostor učenja: da njihovo mnenje ni bilo slišano. Učitelj Razprava in oblikovanje pravil- Flipchart list ali tabla za zapisovanje Učilnica z možnostjo krožne posta-postavlja odprta vprašanja, kot so: pravil. vitve stolov ali oblikovanja manjših (20 minut)- Kaj je po vašem mnenju ključno za us-- Samolepilni listki. skupin za lažjo komunikacijo in sode-Skupina pregleda predloge in razpravlja o - Pisala različnih barv. lovanje. pešno skupinsko delo? njih. Učitelj usmerja diskusijo in postavlja - Kako lahko zagotovimo, da se vsak po-Ekosocialne kompetence: Učni izidi: vprašanja, da poglobi razmišljanje: čuti vključeno?- Participacija in demokratično de-- Učenci prepoznajo pomen dogovor-- Kako bomo zagotovili, da bodo vsi do-- Katere vrednote želimo upoštevati pri lovanje: Vključevanje vseh članov v jenih pravil pri sodelovanju v skupini. bili priložnost prispevati? sodelovanju? oblikovanje pravil.- Učenci razvijejo sposobnost izraža-- Kako bomo ravnali, če nekdo ne bo - Empatija in sočutje do ljudi in oko-nja svojih potreb in pričakovanj. spoštoval dogovorov? lja: Razumevanje potreb in pričakovanj - Učenci razumejo različne perspektive Refleksija in zbiranje predlogov drugih članov skupine. in iščejo kompromise. (15 minut) Vsa pravila zapišejo na flipchart list tako, - Kritično mišljenje in refleksija: Spo-- Učenci izboljšajo sposobnost dogo-Učenci razmislijo o svojih potrebah in sobnost razmišljanja o skupnih pravilih varjanja in skupinskega odločanja. da uporabijo jasne in pozitivno oblikova-pričakovanjih ter jih zapišejo na samole-in posledicah njihovega upoštevanja. ne trditve, na primer: »Pogovarjamo se pilne listke. Ključna vprašanja so:- Socialna pravičnost in solidarnost: spoštljivo,« ne pa negativnih: »Ne kriči-Ustvarjanje varnega in pravičnega - Kakšno vedenje podpira učinkovito so-mo drug na drugega.« okolja za vse udeležence. delovanje? STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 77 SKUPINSKI DOGOVORI OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA UČIMO SE SKUPAJ PRIROČNIK ZA UČITELJE Dopolnjevanje in soglasje (10 minut) Učitelj vodi refleksijo o predlaganih pravilih in spodbuja učence, da podajo povratne informacije. Razmislek vključuje vprašanja: - Ali se vsi strinjamo s pravili, ki smo jih določili? - Kaj bi se zgodilo, če teh pravil ne bi upoštevali? Ko so pravila dokončno oblikovana, učenci izrazijo svoje so- glasje z njimi tako, da dvignejo roke ali podpišejo dogovor. Izvajanje in spremljanje (5 minut) Učitelj skupaj z učenci določi način, kako bodo pravila spremlja- li in kako jih bodo v prihodnje prilagajali. Pravila obesi na vidnem mestu v razredu, da jih lahko učenci redno pregledujejo. Pomembno je tudi sledeče: - Vključevalnost: Pomembno je, da so dogovori dostopni vsem učencem in napisani v enostavnem jeziku, ki ga vsi razumejo. - Pozitivno oblikovane izjave: Namesto, da omejujejo negativna vedenja, naj pravila spodbujajo želena vedenja. - Prilagodljivost: Dogovori niso togi in jih je mogoče spreminjati glede na to, kako se skupina razvija. - Podpora pri spoštovanju dogovorov: Učitelj naj občasno pre- verja, kako skupina spoštuje pravila, in po potrebi vodi razpravo o njih. POVZETO IN PRIREJENO PO SEEDS FOR CHANGE - SEEDSFORCHANGE.ORG.UK STRAN 78 UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 PIKOKRACIJA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA UČIMO SE SKUPAJ PRIROČNIK ZA UČITELJE Pikokracija Potek vaje: Predstavitev Pikokracije (10 minut) Učitelj razloži koncept pikokracije – strukturiranega glasovanja z uporabo nalepk – in Vaja omogoča učencem strukturirano in demokratično odločanje z kako ga uporabljamo za zbiranje idej in odločanje. Učenci spoznajo, kako bodo s to upoštevanjem idej vseh v skupini. Učenci z vizualnim glasovanjem metodo izbrali najboljše predloge za rešitev določenega šolskega izziva (npr. pri or- razvijajo sposobnosti kritičnega razmišljanja, vrednotenja predlogov ganizaciji dogodka ali izboru projektov). in odgovornega soodločanja. Krepijo skupinsko dinamiko in občutek pripadnosti skupnosti. Zbiranje predlogov (15 minut) Učenci v skupinah oblikujejo predloge rešitve izbranega problema. Vsaka skupina Trajanje aktivnosti: pripravi plakat s predlogom, ki obsega jasno predstavitev idej in ključnih prednosti. Priporočena starost: 45–60 minut 12–18 let Predstavitev plakatov (5 minut) Potrebščine: Prostor učenja: Plakate obesijo na vidno mesto v učilnici. Učitelj poskrbi, da so plakati dostopni in da - Veliki listi ali plakati za zapisovanje Učilnica ali večji prostor z dovolj pros- vsem omogočajo glasovati brez težav. predlogov. tora za obešanje plakatov, da so vsem - Nalepke ali barvne pike za glasovanje. dostopni. - Tabla ali projekcijski zaslon za prikaz Učni izidi: Vsak učenec dobi določeno število nalepk (npr. tri). Z njimi glasuje za predloge, ki se - Učenci prepoznajo in ovrednotijo - Pisala in markerji. Glasovanje (10 minut) rezultatov mu zdijo najbolj smiselni ali izvedljivi. Nalepke lahko razporedi med več predlogov ali predloge, ki prispevajo k skupinskemu Ekosocialne kompetence: cilju. jih vse dodeli enemu. - Participacija in demokratično delo- - Učenci razvijajo pozitiven odnos do vanje: Učenci aktivno odločajo, kar skupinskega odločanja in odgovornosti. Analiza rezultatov (5 minut) spodbuja sodelovanje in transparen- - Učenci aktivno uporabljajo vizualne Učitelj in učenci skupaj preštejejo glasove in razglasijo zmagovalne predloge. Na tabli tnost. metode (nalepke, plakati) za glasova- ali projekcijskem zaslonu prikažejo rezultate in razpravljajo o njih.- Odgovornost in skrb za skupnost: nje in organizacijo idej. Razvijajo občutek skupinske odgovor- nosti in presoje pomembnosti odloči- Refleksija in zaključek (5 minut) tev. Učitelj vodi razpravo o procesu, pridobljenih rezultatih in pomenu demokratičnega - Kreativno reševanje problemov: odločanja. Učenci izražajo mnenja o tem, kaj bi lahko izboljšali in kako bodo izbrane Spodbujeni so k iskanju inovativnih re- rešitve vplivale na njihovo skupnost. šitev in premišljenih predlogov z upo- rabo strukturiranega glasovanja. POVZETO IN PRIREJENO PO DOTMOCRACY - DOTMOCRACY.ORG STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 79 SOCIOKRATSKO ODLOČANJE S PRIVOLITVIJO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA UČIMO SE SKUPAJ PRIROČNIK ZA UČITELJE odločanje s 1. Dogovor o poteku in korakih Pojasnilo za učitelja: Poskrbite, da je pred-Na tem koraku facilitator predstavi smernice log predstavljen jasno in jedrnato. Izogibaj-za proces odločanja: kdo je "vodja" (facilita privolitvijo Sociokratsko Potek vaje: specifičen, da udeleženci vedo, o čem točno odločajo.- te se nepotrebnim podrobnostim, ki bi lahko tor) in katere "zahteve" mora predlog izpolni- povzročile zmedo. Vsi udeleženci morajo ti, da bo sprejet. Udeleženci morajo biti prip- imeti dovolj informacij, da jasno izrazijo svoja Vaja je namenjena učenju sprejemanja odločitev z metodo privoli ravljeni sprejeti načelo privolitve, kar pomeni, mnenja.-da bodo iskali predlog, ki je sprejemljiv vsem, Dodatni nasveti: tve, ki vključuje izražanje, razumevanje in obravnavanje pomislekov čeprav morda ne v vseh podrobnostih.- Oprite se na vizualne pripomočke ali povzet-in nasprotovanj. Cilj je razviti sposobnost razumevanja skupinskih Pojasnilo za učitelja: Pojasnite, kaj pomeni ke, da bodo lahko vsi enakovredno sodelovali. dinamik, učinkovito komunicirati in vključiti različne perspektive pri "privolitev" v danem kontekstu. To ni popol-- Jasno se izražajte in izogibajte žargonu ali iskanju rešitev, sprejemljivih za vse člane skupine. no strinjanje, ampak načelno soglasje, da je zapletenim izrazom, ki bi lahko vnašali zme- Trajanje aktivnosti: odločitev dovolj dobra za vse. Pri tem je po- do. zahteva, da učenci analizirajo predloge in membno določiti pričakovanja o tem, kako bo 90 minut argumente ter razmislijo, katera odločitev dosega cilje in se sklada z vrednotami skupina reševala nesoglasja. 3. Razumevanje predloga Potrebščine: skupine. Nasveti za vse: Ko je predlog predstavljen, udeleženci preve- - Tabela ali projektor za prikaz korakov. - Beležke za facilitatorja. Priporočena starost: - Poskrbite, da vsi razumejo, da privolitev ne rijo, ali ga prav razumejo. Lahko postavljajo - Papir in pisala za udeležence. 15–18 let pomeni popolnega strinjanja, ampak priprav- vprašanja, če jim kaj ni jasno. S tem korakom Ekosocialne kompetence: Prostor učenja: ljenost podpreti predlog, ki je "dovolj dober" se prepričamo, ali vsi razumejo, o čem se od-- Participacija in demokratično delovanje: Učilnica ali prostor za skupinsko delo. in ni škodljiv (ali moralno oporečen) za dolo- ločajo. K postopku spada aktivno sodelovanje in čenega posameznika ali okolje. Pomeni tudi Pojasnilo za učitelja: Ta korak je ključnega učenje demokratičnega odločanja, kar iz- Učni izidi: boljšuje participativne veščine. - Udeleženci bodo opredelili ključne kora- odsotnost odprtega in dobro argumentira- pomena, da bi preprečili nesporazume, ki bi - Empatija in sočutje do ljudi in okolja: ke nega nasprotovanja (npr. predlog je škodljiv, lahko privedli do slabih odločitev. Kot facilita-Metoda spodbuja razumevanje in upošte- pri odločanju s privolitvijo (predstavitev nedopusten). tor zagotovite, da imajo vsi priložnost posta-vanje različnih pogledov, s čimer krepimo predloga, razjasnitev, preverjanje, odpra- sočutje in empatijo. vljanje nasprotovanj). - Spodbujajte odprto komunikacijo o morebi- viti vprašanja in razjasniti dvome.- Skupnostno delovanje in sodelova- - Udeleženci bodo razložili, kako odloča- tnem nelagodju že v začetku procesa, da lah- Dodatni nasveti: nje: Ključna je sposobnost sodelovanja nje s privolitvijo spodbuja enakopravnost v skupini, da doseže privolitev, s čimer in sodelovanje. ko morebitne težave rešujete proaktivno. - Ne bojte se pojasnjevalnih vprašanj – nobe-spodbujamo skupnostno delo in iskanje - Udeleženci bodo izražali pripravljenost no vprašanje ni napačno. rešitev. poslušati in razumeti nasprotna mnenja v 2. Predstavitev predloga - Če vam kaj ni jasno, prosite za dodatne in-- Etično odločanje in odgovornost: Vaja procesu odločanja. zajema tehtanje posledic odločitev in raz- - Udeleženci bodo cenili pomen privolitve Facilitator predstavi predlog, o katerem je tre- formacije ali praktične primere, da bi bolje ra-vija odgovornost do skupinskih odločitev kot orodja za skupinsko sodelovanje in ba odločati. Predlog je lahko naloga, vloga, zumeli predlog. ter njihovega vpliva na širše okolje. transparentnost. - Kritično mišljenje in refleksija: Proces sprememba pravil ipd. Predlog naj bo jasen in STRAN 80 UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 SOCIOKRATSKO ODLOČANJE S PRIVOLITVIJO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA UČIMO SE SKUPAJ PRIROČNIK ZA UČITELJE 4. Kratek odziv gumenti razkrivajo tveganja ali težave, ki jih je 8. Praznovanje! Opis koraka: Ko so se vsi prepričali, da razu- resnično treba obravnavati pred glasovanjem Ko razrešite vsa nasprotovanja, je pomembno mejo predlog, lahko podajo tudi kratek odziv, o predlogu. prepoznati prispevke vseh prisotnih in pra-če želijo. Izrazijo lahko podporo ali pomislek, Pojasnilo za učitelja: Razložite učencem, da z znovati uspešno sprejet predlog. vendar kratko in jedrnato. nasprotovanji ne izražamo osebnih preferenc Pojasnilo za učitelja: Spodbujajte prepozna-Pojasnilo za učitelja: Tako lahko učenci izra- ali nesoglasij, temveč opozarjamo na tvega- vanje truda skupine in praznovanje uspešne-zijo začetne reakcije na predlog in zagotovi- nja, ki utegnejo škodljivo vplivati na skupino ga odločanja. S tem krepite občutek dosežka jo, da so vsi glasovi slišani. Odzivi naj bodo ali odločitev. Nasprotovanja naj bodo kon- in povezanosti skupine. strnjeni, da se razprava ne razprši. struktivna in po možnosti že nakažejo more- Dodatni nasveti: bitne izboljšave. - Prepoznajte delo skupine – praznujte uspeh, 5. Preverjanje morebitnih nasprotovanj Dodatni nasveti: ne glede na to, kako velik ali majhen je. Facilitator preveri, ali kdo nasprotuje predlo- - Če se domislite nasprotovanja, ga podprite z - Posvetite čas krepitvi pozitivnih učinkov so-gu. Nasprotovanja nakazujejo, da predlog dejstvi in trdnimi argumenti. delovanja in doseganju soglasja. ne služi interesom skupine. Udeleženci naj - Bodite pripravljeni razpravljati, kako bi lahko predstavijo vsa nasprotovanja, toda obravna- vaše nasprotovanje rešili ali omilili. 9. Razmislek o pomislekih vana bodo na naslednjem koraku. Na koncu facilitator pregleda pomisleke. Pojasnilo za učitelja: Ločite med nasprotova- 7. Reševanje nasprotovanja Čeprav jih ne obravnavamo enako resno kot nji in pomisleki. Nasprotovanja sporočajo, kaj Ko vsi izrazijo svoja nasprotovanja, facilitator nasprotovanja, jim je treba posvetiti pozor-bi lahko resno ogrozilo ali negativno vplivalo usmerja razpravo za iskanje rešitev. Možno je nost. Pomisleki sicer ne morejo ustaviti pre-na predlog. Pomisleki so vredni pozornosti, tudi prilagoditi predlog tako, da je sprejemljiv dloga, so pa lahko pomembni za kasnejšo niso pa kritičnega pomena za predlog. za vse. Treba je obravnavati tudi pomisleke, obravnavo ali ukrepe. Dodatni nasveti: da bodo končno odločitev podprli vsi. Pojasnilo za učitelja: Na tem koraku je po-- Ko izrazite nasprotovanje, imejte v mislih Pojasnilo za učitelja: Osredotočite se na is- membno dobro ločiti med nasprotovanji in po-možne rešitve in izboljšave. kanje rešitve, ki je sprejemljiva za vse. Če ni misleki. Pomisleki so manj kritični in jih lahko - Če ni nihče izrazil nasprotovanja, nadaljujte mogoče doseči popolnega strinjanja glede upoštevamo tudi kasneje. z naslednjim korakom. Če so nasprotovanja predloga, ocenite, ali je vendarle dovolj dober, Dodatni nasveti: bila, jih obravnajte. da skupina nadaljuje z naslednjim korakom. - Tudi če pomisleki niso kritični, razpravljajte o Dodatni nasveti: njih, da bodo vsi glasovi slišani. 6. Preverite, ali so nasprotovanja upravičena - Nasprotovanja obravnavajte z empatijo - Razmislite, kako bi lahko obravnali nerešene Facilitator presodi, katere izjave dejansko šte- - vedite, da izhajajo iz želje po izboljšanju izida. pomisleke, ko bo odločitev že sprejeta. jejo kot nasprotovanja. Oceni, ali izrečeni ar- - Skupaj raziskujte alternative in po potrebi pri-lagodite predlog. POVZETO IN PRIREJENO PO SOCIOCRACY 3.0 - SOCIOCRACY30.ORG STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 81 SOCIOKRATSKI SESTANEK ZA UČENCE OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA UČIMO SE SKUPAJ PRIROČNIK ZA UČITELJE Sociokratski Sociokracija je metoda organiziranja skupin, ki temelji na enakopravnem vključevanju vseh članov pri odločanju. Poudarja preglednost, učinkovitost in participacijo. Sociokratski sestanki so zasnovani tako, da vsak glas šteje in so odločitve v najboljšem interesu celotne skupine. V sestanek za učence šolskem kontekstu sociokracija pomaga razvijati veščine demokratičnega odločanja, sodelo - vanja in spoštovanja raznolikih perspektiv. Namen je razvijati veščine enakopravnega sodelovanja, učinkovite Koristi sociokracije so:- Večje zaupanje in sodelovanje v skupini. komunikacije in kolektivnega odločanja. Cilj je, da učenci razumejo - Pregledno in vključujoče odločanje, kjer ima vsak član glas. pomen demokratičnih procesov in aktivno soustvarjajo skupinske - Več odgovornosti in angažiranosti posameznikov pri izvajanju sprejetih odločitev. rešitve. S sociokratskim sestankom vadijo reševanje problemov, osvetljevanje različnih perspektiv in sprejemanje odločitev s privoli- tvijo (angl. “consent”). Potek vaje: Trajanje aktivnosti: Priporočena starost: 1. Priprava: predstavi temo ali problem. 45–60 minut OŠ (8. in 9. razred) in SŠ Učitelj vnaprej pripravi dnevni red - Krog mnenj: Vsak učenec dobi prilož-Potrebščine: Prostor učenja: sestanka s konkretnimi temami, o katerih nost izraziti svoja mnenja ali predloge.- Dnevni red sestanka Miren prostor brez motenj, ki omogo- bo potekala razprava. - Razprava: Skupina razpravlja o predlo-(natisnjen ali zapisan na tablo). ča osredotočenost na komunikacijo. gih, razrešuje nesoglasja in prepoznava - Stoli postavljeni v krogu. Stoli v krogu brez ovir (npr. miz), da 2. Razdelitev vlog: možne rešitve.- Beležke za zapisovanje misli vsi učenci vidijo drug drugega in se - Facilitator (učitelj): Vodi sestanek in - Odločanje s privolitvijo: Skupina sprej- in odločitev. počutijo vključeni. sameznih tem. Učni izidi: - Zapisnikar: Beleži ključne točke in od- člane (ji nihče ne nasprotuje).- Učenci bodo vrednotili pomen vklju-ločitve.- Štoparica za spremljanje trajanja po- skrbi, da vsi sodelujejo. me odločitev, ki je sprejemljiva za vse Ekosocialne kompetence: čevanja vseh prisotnih v skupinsko - Časomerilec: Spremlja čas razprave. 5. Dodelitev nalog: delo. - Participacija in demokratično delo- - Učenci bodo izražali pripravljenost Učenci določijo, kdo bo odgovoren za iz-vanje: Učenci razvijajo sposobnost reševati probleme spoštljivo in vklju- 3. Uvodni krog: vajanje sprejetih odločitev. enakopravnega sodelovanja in spreje- čujoče. Učenci na začetku sestanka povedo, manja skupnih odločitev. - Učenci bodo uporabljali tehnike ak- kako se počutijo in s kakšnimi pričako- 6. Zaključni krog: - Kritično mišljenje in refleksija: Spod- tivnega poslušanja in spoštljive komu- vanji so prišli. Ta korak pomaga ustvariti Učenci delijo svoje občutke o poteku bujanje analize predlogov in razmišlja- nikacije. odprto in varno vzdušje. sestanka in predlagajo izboljšave za pri-nja o učinkovitosti skupinskih procesov. - Učenci bodo izvajali proces odloča- - Empatija in sočutje do ljudi: Razvija- nja, ki temelji na privolitvi. hodnje sestanke. nje veščin spoštljive komunikacije in 4. Razprava o temah: POVZETO IN PRIREJENO PO poslušanja.- Predstavitev teme: Učenec ali učitelj SOCIOCRACY 3.0 - SOCIOCRACY30.ORG STRAN 82 UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 PLES, PLES, PLES OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA UČIMO SE SKUPAJ PRIROČNIK ZA UČITELJE Ples, ples, ples Potek vaje: Cilji vaje Ples, ples, ples so spodbujanje telesne aktivnosti, spro- Učenci se razdelijo v manjše skupine, v katerih potem izmenično prevzemajo vlogo ščanje in krepitev skupinske dinamike. Učenci skozi plesno izraža- plesnega vodje. Vodja si izbira edinstvene plesne gibe, ostali v skupini pa ga posne- nje prevzamejo vodstvene vloge in prepoznajo pomen prilagajanja. majo. Vaja krepi veščine opazovanja, sledenja in prilagajanja, saj se glasba zamenja Učenci sproščeno in kreativno sodelujejo ter tako krepijo občutek vsakih 30 sekund. pripadnosti in kolektivnega duha. Priprava: Trajanje aktivnosti: Priporočena starost: Učitelj pripravi glasbeni predvajalnik in raznolik seznam glasbe z različnimi ritmi in 10–15 minut 12–16 let žanri. Učenci se razdelijo v skupine po štiri do šest učencev in se postavijo v kroge. Potrebščine: Prostor učenja: - Glasbeni predvajalnik ali zvočnik. Prostorna učilnica, telovadnica ali Plesanje: - Seznam skladb raznolikih glasbenih drug prostor brez ovir, ki omogoča Ko glasba začne igrati, eden od članov skupine prevzame vlogo vodje plesa in začne zvrsti. varno prosto gibanje. ustvarjati plesne gibe. Ostali ga posnemajo. Ekosocialne kompetence: Učni izidi: - Participacija in demokratično delo- - Učenci razvijejo sposobnost sode- Menjava vlog: vanje: Učenci razvijajo zavedanje o lovanja Ko se glasba zamenja (po približno 30 sekundah), vlogo vodje prevzame nekdo drug pomembnosti izmenjave vlog ter ena- in prilagajanja v skupinskih situacijah. v skupini in tako naprej, dokler se vsi ne zvrstijo v vlogi vodje plesa. kovrednega sodelovanja vseh članov - Učenci izboljšajo vodstvene in ko- skupine. munikacijske veščine. Zaključek: - Kreativno reševanje problemov: Ak- - Učenci razvijajo svojo kreativnost z tivnost spodbuja ustvarjalno gibanje in oblikovanjem in predstavitvijo unika- Na koncu učitelj povabi učence k razmisleku o izkušnji. Učenci naj pozornost pos-prilagajanje spremembam v glasbi ter tnih plesnih gibov. vetijo izzivom in temu, kaj jim je bilo všeč, ko so sodelovali v izražanju in prilagajanju vlogam v skupini. - Učenci poglobijo razumevanje, kako drug drugemu. - Empatija in sočutje do drugih: Učen- sodelovanje izboljšuje skupinsko di- ci se učijo opazovati, spoštovati in po- namiko. POVZETO IN PRIREJENO PO snemati druge, kar krepi medsebojno HYPER ISLAND TOOLBOX - HYPERISLAND.COM zaupanje. STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 83 MISLI, ČUSTVA, SKRB OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA UČIMO SE SKUPAJ PRIROČNIK ZA UČITELJE Potek vaje: Pomagajo si z vprašanji, na primer: - Kaj bi ta oseba poudarila kot največji Misli, čustva, skrb Uvod v sistem in raziskovanje izziv za sistem? perspektiv (10 minut): - Katere vrednote usmerjajo njeno vede- Učitelj predstavi učencem koncept sis- nje in odločitve? tema in poudari, da bodo raziskova- Učenci strukturirano raziskujejo misli, čustva in vrednote posame- li različne perspektive posameznikov v Delitev in analiza ugotovitev (10 minut): znikov v določenem sistemu in se poglabljajo v večplastne družbene izbranem sistemu. Sistem, kot je šolska Skupine predstavijo svoje ugotovitve, dinamike. Cilj je razvijati empatijo in kritično mišljenje, da bi presegli skupnost, razdeli na ključne vloge (npr. učitelj pa spodbuja diskusijo o harmoni-stereotipne predpostavke ter odkrili skrite napetosti in priložnosti, učitelj, učenec, starš, skrbnik). Nato jah in napetostih, ki so opazne med raz-kako izboljšati sistem. Vaja spodbuja k razmisleku, kako skladja in predstavi tri osrednja vprašanja: ličnimi perspektivami. Učenci razpravlja-neskladja vplivajo na sodelovanje in učinkovitost. jo o naslednjih vprašanjih: - MISLI: Kaj izbrana oseba misli o sistemu - Kako lahko neskladja med različnimi Trajanje aktivnosti: Priporočena starost: in svoji vlogi v njem? perspektivami vplivajo na delovanje sis-45 minut 12–16 let - OBČUTKI: Kako se počuti v odnosu do tema? Potrebščine: sistema in glede na svoj položaj? Prostor učenja: - Katere vrednote in cilji so skupni vsem, - Listi za zapisovanje misli, čustev in - SKRB: Za kaj ji je resnično mar, katere Učilnica, ki omogoča dinamično sku- ki so del sistema? vrednot. pinsko delo in ima na voljo table ali so njene vrednote in prioritete v zvezi s - Pisala. panoje za vizualno predstavitev idej in sistemom? Kaj jo motivira in kaj ji je po- Refleksija in zaključek (10 minut):- Tabla ali plakat za predstavitev ugo-ugotovitev. membno? Učitelj vodi razpravo o tem, kako po-tovitev. Učni izidi: membno je razumeti različne perspekti-Učitelj razloži pomen preseganja stereo Ekosocialne kompetence:- Učenci prepoznajo raznolike per--ve, da bi lahko oblikovali bolj vključujoče tipov in učence spodbudi, naj raziskujejo - Etično odločanje in odgovornost: spektive oseb v določenem sistemu in in učinkovite sisteme. Postavi naslednja Sposobnost prepoznavati zapletene analizirajo medsebojne vplive. konkretne okoliščine, ki oblikujejo posa-vprašanja: moralne dileme in tehtanje nasprotu-- Učenci razvijejo sposobnost pre-meznikovo izkušnjo.- Kaj ste se naučili o pomembnosti vre-jočih si interesov, ki so pogoj za pra-seganja stereotipov z raziskovanjem dnot in prioritet pri sodelovanju? vične odločitve. vrednot, čustev in misli. Oblikovanje in raziskovanje perspektiv- Medgeneracijska solidarnost: Spod-- Učenci poglobijo razumevanje, kako - Kako lahko z razumevanjem različnih (15 minut): bujanje zavedanja, kako trenutne od-neskladja v sistemu vplivajo na njego-perspektiv izboljšamo odnose in zmanj-Učenci se razdelijo v manjše skupine in ločitve vplivajo na prihodnje genera-vo delovanje. šamo konflikte? cije.- Učenci izboljšajo sposobnost re-prevzamejo vlogo ene osebe v izbranem - Kako lahko s to vajo raziščemo druge fleksije in kritične analize družbenih sistemu. Razpravljajo in odgovarjajo na sisteme v družbi? struktur. tri ključna vprašanja, pri čemer oblikuje- jo kratke monologe ali opise, da izrazijo POVZETO IN PRIREJENO PO HARVARD GRADUATE SCHOOL OF EDUCATION - misli, čustva in vrednote izbrane osebe. PZ.HARVARD.EDU STRAN 84 UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 FACILITACIJA UČENJA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA PRIROČNIK ZA UČITELJE 2.2.4 Poiščimo in raziščimo izziv STRAN 85 IZBIRA IZZIVA IN OBLIKOVANJE RAZISKOVALNEGA VPRAŠANJA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA POIŠČIMO IN RAZIŠČIMO IZZIV PRIROČNIK ZA UČITELJE Izbira izziva in oblikovanje raziskovalnega vprašanja Problemsko učenje (PU) je pedagoški pristop, pri katerem učenci razvijajo znanje in spret- IZBIRA USTREZNEGA IZZIVA nosti skozi reševanje realnih problemov. Na- mesto tradicionalnega pouka, ki se osredoto- Ključne lastnosti kakovostnega izziva ča na posredovanje informacij, PU zahteva od učencev, da aktivno raziskujejo, analizirajo in Za uspešno izvedbo PU mora biti izziv: oblikujejo odgovore na kompleksne vprašanja - Avtentičen: Izhajati mora iz resničnega sveta in biti pomemben za učence. Tak izziv omogoča povezavo (Svihla & Reeve, 2016). Ključni del uspešnega med učenjem in resničnimi problemi, zato pri učencih povečuje motivacijo (Herrmann & Hausburg, 2023). problemskega učenja je izbira ustreznega iz- Primer avtentičnega izziva je raziskovanje onesnaženosti reke ali morju in trajnostnih praks v lokalni skup- ziva ter oblikovanje raziskovalnega vprašanja, nosti, denimo porabe vode v šoli. Ključno je, da učenci raziskujejo realen problem v svojem okolju. saj to določa, kako bodo učenci usmerjali svoje - Kompleksen: Izziv naj vključuje več vidikov in disciplin ter se opira na različne vire znanja (Svihla & Reeve, raziskovanje in učenje (RedesignU, n.d.). Dobro 2016). Kompleksni izzivi zahtevajo analitično mišljenje in raziskovalne metode. Na primer, vprašanje, kako oblikovan izziv spodbuja radovednost, sodelo- podnebne spremembe vplivajo na lokalno kmetijstvo, terja preučevanje vremenskih vzorcev, sestave tal, vanje in kritično mišljenje. Hkrati mora razisko- ekonomskih vplivov in političnih strategij. valno vprašanje voditi h globljemu razumevanju - Odprt in raziskovalen: Ne sme voditi k enoznačnim rešitvam, temveč mora spodbujati različne poglede in aplikaciji znanja v kontekstu realnih proble- in pristope (RedesignU, n.d.). Z odprtimi vprašanji učenci lažje prepoznajo in kritično ovrednotijo različne mov (Herrmann, A., in Hausburg, J., 2021). rešitve. Vprašanje: "Kako lahko izboljšamo trajnostno mobilnost v našem mestu?" odpira mnoge možne rešitve, denimo: izboljšanje kolesarskih poti, spodbujanje uporabe javnega prevoza ali razvoj politik za ome-jevanje avtomobilskega prometa. - Povezan z izobraževalnimi cilji: Učenci morajo z reševanjem izziva pridobiti specifična znanja in kompe-tence, ki so v skladu z učnim načrtom (Sockalingam, 2011). Izzivi morajo biti prilagojeni njihovi starosti in predznanju, hkrati pa razvijati raziskovalne spretnosti, timsko delo, komunikacijo in druge veščine. Izziv: "Kako lahko zmanjšamo količino zavržene hrane v šolski jedilnici?" spodbuja k učenju o prehranskih nava-dah, ekonomskih vidikih prehrane in okoljskih vplivih zavržene hrane. STRAN 86 UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 IZBIRA IZZIVA IN OBLIKOVANJE RAZISKOVALNEGA VPRAŠANJA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA POIŠČIMO IN RAZIŠČIMO IZZIV PRIROČNIK ZA UČITELJE Tu je nekaj primerov takšnih izzivov s konkretnimi vprašanji za raziskovanje: Proces izbire izziva Podnebne spremembe in odpornost skupnosti: Kako lahko lokalna skupnost zmanjša 1. Določitev učnih ciljev: Učitelji najprej definirajo, katere janja bi lahko uvedli v naši šoli? svoj ogljični odtis in okrepi odpornost podnebne spremembe? Katere strategije prilaga-kompetence in znanja želijo razviti pri učencih. 2. Analiza interesov učencev: Pomembno je, da izziv odraža Ekološki odtis prehranskega sistema: Kako lahko naša šola zniža okoljski odtis prehra- interese učencev, saj to povečuje njihovo motivacijo. ne? Kako bi lahko spodbudili uživanje lokalnih, sezonskih in trajnostno pridelanih živil? 3. Pregled aktualnih tem: Opiranje na znanstvene članke, medijska poročila in lokalne primere pomaga identificirati re- Biodiverziteta in varstvo narave: Kako lahko izboljšamo stanje ekosistemov v lokalnem levantne probleme. okolju? S katerimi ukrepe lahko zaščitimo avtohtone rastlinske in živalske vrst? 4. Sodelovanje s skupnostjo: Pogovor s strokovnjaki in orga - nizacijami lahko prispeva k oblikovanju izziva z realno vre- Trajnostna potrošnja in krožno gospodarstvo: Kako lahko zmanjšamo količino odpad- dnostjo. kov v naši šoli in povečamo ponovno uporabo materialov? Katere trajnostne alternative lahko nadomestijo plastiko za enkratno uporabo? Primeri ekosocialnih izzivov Ekosocialni izzivi so povezani s trajnostnim razvojem, okolj- ni industriji? Katere alternative hitri modi bi lahko promovirali na lokalni ravni? Vpliv hitre mode na okolje: Kako izbire potrošnikov vplivajo na trajnostni razvoj v tekstil-skimi vprašanji in socialno pravičnostjo. So interdisciplinar- ni, saj vključujejo vidike ekologije, ekonomije, družbenih Socialna pravičnost in ekonomska neenakost: Kako podnebne spremembe vplivajo na struktur in individualnega delovanja. Pri oblikovanju izzivov najbolj ranljive skupine v naši družbi? Katere politike bi lahko zmanjšale neenakosti pri je pomembno, da so prilagojeni starosti učencev, njihovemu dostopu do naravnih virov in energije? predznanju ter so povezani z resničnim svetom. Omogočajo naj aktivno raziskovanje in iskanje rešitev ter krepijo občutek Obnovljivi viri energije in energetska neodvisnost: Kako lahko šole in lokalne skupnosti odgovornosti do okolja in družbe (McCrory et al., 2021). povečajo rabo obnovljivih virov energije? Kako bi lahko načrtovali energetsko samooskr - bno skupnost? Študiji Competencia ecosocial (González Reyes et al., 2021) in Guía para educar desde la perspectiva ecosocial en el cu- Trajnostna urbana mobilnost: Kako izboljšati prometne tokove v mestih in zmanjšati idado y defensa del medio natural (FUHEM, n.d.) vsebujeta emisije iz prometa? Katere so učinkovite strategije za spodbujanje pešačenja in kolesar - številne predloge izzivov, ki spodbujajo ekosocialno učenje. jenja? Izhajajo iz trajnostnih vidikov okolja, družbenih vprašanj in ekonomske pravičnosti. Spodbujajo sistemsko mišljenje, kri- Družbena odgovornost podjetij: Kako lahko podjetja prevzamejo večjo odgovornost za tično analizo in iskanje rešitev na več ravneh. zmanjšanje svojega vpliva na okolje? Katere prakse trajnostnega poslovanja so že uve - ljavljene v naši regiji? STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 87 IZBIRA IZZIVA IN OBLIKOVANJE RAZISKOVALNEGA VPRAŠANJA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA POIŠČIMO IN RAZIŠČIMO IZZIV PRIROČNIK ZA UČITELJE Navedene tematike nudijo okvir za raziskova- Raziskovalna vrednost: Vprašanje naj spod- globlji premislek (Rutar Ilc & Rojc, 2020). nje globalnih problemov skozi lokalno prizmo buja zbiranje podatkov, analizo in argumentaci-ter oblikovanje rešitev, ki so izvedljive v doma- jo ter ne predvideva enostavnega ali binarne- Z upoštevanjem teh smernic lahko učitelji oblikujejo čem okolju. Pri tem učenci razvijajo sistemsko ga odgovora (Sockalingam, 2011). Kakovostna vprašanja, ki omogočajo tako pridobivanje informacij mišljenje in prepoznavajo povezave med eko- vprašanja spodbujajo večplastno preučevanje kot tudi globoko razumevanje izbranih tem in krepitev loškimi, družbenimi in ekonomskimi dejavniki in različne interpretacije. sposobnosti reševanja kompleksnih problemov. (FUHEM, n.d.). Povezanost z resničnim svetom: Vprašanja OBLIKOVANJE RAZISKOVALNEGA morajo temeljiti na aktualnih problemih in biti VPRAŠANJA povezana z življenjskimi izkušnjami učencev, da spodbudijo avtentično učenje in angažira- Ključne značilnosti raziskovalnega vprašanja nost (Herrmann & Hausburg, 2023). Vprašajmo Raziskovalno vprašanje je osrednji element raje: »Kateri ukrepi bi lahko zmanjšali količino problemskega učenja, saj določa smer razisko- plastičnih odpadkov v naši šoli?« kot: »Zakaj je vanja in vpliva na kakovost učnega procesa. Z plastika škodljiva?« dobrim raziskovalnim vprašanjem razvijamo kri- tično mišljenje, analitične veščine ter se učimo Odprtost in interdisciplinarnost: Vprašanje naj povezovati informacije iz različnih virov (Rede- odpira več različnih perspektiv in načinov razi-signU, n.d.). skovanja. Odprta vprašanja spodbujajo kreativ- no mišljenje, reševanje problemov in rabo inter- Ključne značilnosti kakovostnega raziskovalne- disciplinarnih pristopov. Z vprašanjem: »Kako ga vprašanja so: bi lahko zmanjšali prometne zastoje v mestnem središču?« spodbudimo obravnavo s perspek- Jasnost in specifičnost: Vprašanje mora biti tive urbanizma, ekologije, sociologije in ekono-jasno oblikovano, da učenci razumejo, kaj raz- mije. iskujejo in kakšen je namen njihovega dela (Svihla & Reeve, 2016). Nejasna ali preširo- Spodbujanje refleksije in reševanja proble-ka vprašanja lahko vodijo k zmedi in razpršijo mov: Vprašanja naj bodo oblikovana tako, da raziskovanje. Namesto splošnega vprašanja: učenci ne le zbirajo podatke, temveč jih tudi »Kakšni so vplivi podnebnih sprememb?« je analizirajo in oblikujejo lastne zaključke. Ka-boljše vprašanje: »Kako naraščajoče tempera- kovostno raziskovalno vprašanje torej ne vodi ture vplivajo na ekosisteme v naši regiji?« zgolj do reprodukcije znanja, temveč izzove STRAN 88 UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 ZVEZDA SEVERNICA IN BLIŽNJA ZVEZDA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA POIŠČIMO IN RAZIŠČIMO IZZIV PRIROČNIK ZA UČITELJE Zvezda Severnica Zvezda Severnica in bližnja zvezda je ime metode strateškega načrtovanja in sistemskega miš- in bližnja zvezda ljenja, s katero določamo dolgoročne cilje in konkretne korake za njihovo uresničitev. Učenci razumljivo strukturirajo raziskovanje in se osredotočijo na ključne prelomne točke, ko rešujejo kompleksne izzive. Namen vaje je razvijati sposobnost učencev oblikovati dolgoročne cilje in prepoznavati konkretne korake do teh ciljev. Učijo se sistem- - Zvezda Severnica (Guiding Star) je dolgoročna vizija ali idealni končni cilj, h kateremu stre-skega mišljenja in oblikovanja raziskovalnih vprašanj. Strukturirano mimo. Je stanje, ki ga želimo doseči in nam služi kot smerokaz. preučujejo kompleksne probleme in oblikujejo strategije za njihovo - Bližnja zvezda (Near Star) je vmesni cilj, ki ga lahko realno dosežemo v krajšem časovnem reševanje. obdobju (npr. 5–10 let) in je pomemben korak proti doseganju zvezde Severnice. Trajanje aktivnosti: - Kritično mišljenje in refleksija: Ana- 70–100 minut liza informacij, raziskovalnega pristo- Primeri uporabe: Potrebščine: lastnih dejanj. Trajnostna mobilnost: pa in refleksije o dolgoročnih vplivih - Listi in pisala. - Skupnostno delovanje in sodelova- - Velik plakat ali tabla za vizualizacijo - Zvezda Severnica: Vsi meščani uporabljajo trajnostne oblike prevoza, kot so javni prevoz, nje: Krepitev sodelovanja pri oblikova - - Samolepilni listki. nosti in v širšem družbenem kontekstu - Bližnja zvezda: V naslednjih petih letih se število učencev, ki prihajajo v šolo s kolesom ali - Računalniki ali tablice za raziskovanje peš, poveča za 30 %. koncepta. nju trajnostnih rešitev na ravni skup- kolesarjenje in hoja. dodatnih virov. Priporočena starost: Ekosocialne kompetence: Zmanjševanje odpadkov: 14–18 let - Sistemsko razmišljanje: Prepozna- Prostor učenja: - Zvezda Severnica: Družba deluje po krožni ekonomiji, vse materiale reciklira ali ponovno uporabi. vanje povezav med ekološkimi, druž- Učilnica za skupinsko delo in vizuali- - Bližnja zvezda: V naslednjih treh letih se količina plastičnih odpadkov v šoli zmanjša za 50 %. benimi in ekonomskimi procesi ter zacijo konceptov na tabli ali plakatih. analizira, kako so elementi sistema Podnebne spremembe: Učni izidi: medsebojno odvisni. - Predvidevanje posledic: Analizira - Učenci bodo razvili sposobnost sis- - Zvezda Severnica: Celotna skupnost preide na obnovljive vire energije. dolgoročnih učinkov odločitev ter raz temskega mišljenja in analize komple-- - Bližnja zvezda: Do leta 2030 se delež obnovljive energije v šolskih zgradbah poveča na 70 %. problemov in rešitev. - Učenci bodo znali oblikovati raz- Učitelj lahko te koncepte predstavi tako, da vodi učence skozi vizualizacijo prihodnosti in iskovalna vprašanja, ki omogočajo - Etično odločanje in odgovornost: Kri mišljanja o možnih scenarijih razvoja ksnih problemov. tično vrednotenje odločitev glede na - razmislek o potrebnih korakih. Ključno je, da učenci razumejo razliko med dolgoročno vizijo poglobljeno preučevanje izzivov. (zvezda Severnica) in kratkoročnimi cilji (bližnja zvezda), ki so konkretnejši, bolj merljivi in do - - Učenci bodo izboljšali sposobnost stra - njihove etične in trajnostne posledice. teškega načrtovanja pri iskanju rešitev. segljivi v krajšem časovnem obdobju. STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 89 ZVEZDA SEVERNICA IN BLIŽNJA ZVEZDA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA POIŠČIMO IN RAZIŠČIMO IZZIV PRIROČNIK ZA UČITELJE Potek vaje: Uvodna razlaga (15 minut): - Kako izgleda popolnoma trajnostno mesto? Učitelj predstavi koncept zvezde Severnice - Kako izgleda svet brez plastičnih odpadkov? kot dolgoročne vizije sprememb ter bližnje - Kako izgleda pravičen in trajnosten pre-zvezde kot vmesnega cilja. Pojasni, kako ta hranski sistem? metoda pomaga pri oblikovanju raziskovalnih vprašanj in strateškem načrtovanju. Določitev bližnje zvezde (20 minut): Učenci določijo konkretne in merljive vmesne Identifikacija izziva (20 minut): cilje, ki bi jih bilo mogoče doseči v naslednjih Učenci v skupinah določijo en aktualen eko- letih in vodijo proti zvezdi Severnici. Oblikuje-socialni izziv (npr. s področja podnebnih jo strategije in ukrepe, ki omogočajo prehod v sprememb, trajnostne mobilnosti, zmanjšanja želeno stanje. odpadkov). Raziskujejo dejavnike, ki vplivajo na problem, in ključne deležnike. Refleksija in deljenje ugotovitev (15 minut): Skupine predstavijo svoje zvezde Severni- Določitev zvezde Severnice (20 minut): ce in bližnje zvezde. Sledi diskusija, kako ta Skupine vizualizirajo idealno stanje v priho- metoda pomaga pri strateškem načrtovanju in dnosti, ki bi ga želeli doseči. Postavljajo vpra- reševanju izzivov. šanja, kot na primer: Povezava s problemskim učenjem in oblikovanjem raziskovalnega vprašanja: Uporaba zvezde Severnice in bližnje zvezde pri oblikovanju problemskih izzivov prinaša sis-temski pristop k učenju. Namesto da učenci obravnavajo problem izolirano, se učijo videti širši kontekst in razumeti dolgoročne posledice. POVZETO IN PRIREJENO PO OMIDYAR GROUP - OMIDYARGROUP.COM STRAN 90 UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 POSTAVI PRAVO VPRAŠANJE OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA POIŠČIMO IN RAZIŠČIMO IZZIV PRIROČNIK ZA UČITELJE Postavi pravo Potek vaje: vprašanje Uvodna razlaga (15 minut): - Vprašanje mora usmerjati raziskovanje in Učitelj predstavi pomen raziskovalnih vpra-omogočati pridobivanje novih informacij. šanj pri sistemskem razumevanju problemov. Namen vaje je, da se učenci naučijo oblikovati dobra raziskovalna Pojasni razliko med dobrimi in slabimi razisko- Skupine nato predstavijo svoja vprašanja in jih vprašanja za poglobljeno razumevanje kompleksnih problemov. Pre- valnimi vprašanji ter prikaže primere z različnih primerjajo z drugimi skupinami. poznavajo ključne sile, ki oblikujejo določeno situacijo. Pridobivajo področij. Razloži pomen natančnega oblikova-vpogled v temeljne vzroke in možne rešitve problema. Cilj je, da s sis- nja vprašanj, da ne bi bila preširoka ali implici- Refleksija in izboljšava vprašanj (20 minut): tematičnim pristopom razvijejo sposobnost postavljanja raziskovalnih tno pristranska. Učenci analizirajo, kako dobro njihova vpraša-vprašanj, ki bodo vodila njihovo učenje in raziskovanje. nja ustrezajo kriterijem. Na podlagi povratnih Identifikacija izziva (15 minut): informacij iz skupinske razprave jih izboljšajo. Trajanje aktivnosti: - Etično odločanje in odgovornost: Ra- Učenci v skupinah izberejo en aktualen eko-60–90 minut zumevanje vpliva vprašanj na oblikova- socialni izziv (npr. s področja podnebnih spre- Zaključek in povezava z nadaljnjim razisko-Potrebščine: nje rešitev in širši družbeni kontekst. vanjem (10 minut): memb, trajnostne mobilnosti, socialne neena-- Listi in pisala. Priporočena starost: kosti). Razpravljajo o dejavnikih, ki vplivajo na Učitelj povzame, kak je pomen kakovostnega - Tabla ali plakat za vizualizacijo vprašanj. 14–18 let problem, in beležijo ključne ugotovitve. raziskovalnega vprašanja in kako bodo učenci - Samolepilni listki. uporabili to metodo pri nadaljnjih raziskovalnih Prostor učenja: - Računalniki ali tablice za raziskovanje Učilnica, ki omogoča delo v skupinah, s Določanje sistemskih sil (15 minut): projektih. dodatnih virov. tablo ali plakati za zapisovanje idej. Skupine analizirajo, katere sile vplivajo na pro - Ekosocialne kompetence: blem in zakaj je sistem takšen, kot je. Pri tem Učni izidi: - Kritično mišljenje in refleksija: Spo - - Učenci bodo razumeli pomen pravilno se opirajo na koncept zvezde Severnice in bli - Povezava s problemskim učenjem in ekoso- sobnost oblikovanja smiselnih in rele - oblikovanega raziskovalnega vprašanja vantnih vprašanj za raziskovanje kom - žnje zvezde, ki jim pomagata oblikovati vizijo cialnimi tematikami: in kako vpliva na usmerjanje raziskova - pleksnih problemov. rešitve in realnih korakov do nje. Vaja Postavi pravo vprašanje nudi učencem nja. - Sistemsko mišljenje: Razumevanje globlji vpogled v ekosocialne izzive in razvija - Razvili bodo sposobnost prepoznava - povezav med različnimi elementi pro - nja sistemskih sil, ki vplivajo na določen Oblikovanje raziskovalnega vprašanja sposobnost sistemskega mišljenja. Še pose - blema in njihova analiza skozi razisko - problem. valna vprašanja. (20 minut): bej je koristna pri interdisciplinarnih projektih, - Znali bodo oblikovati jasna, relevantna - Sodelovanje in komunikacija. Delo v Vsaka skupina razvije svoje raziskovalno vpra - kjer se prepletajo okoljska, družbena in gospo - in raziskovalno usmerjena vprašanja, ki skupinah, izmenjava idej ter skupinsko darska vprašanja. Spoznavanje raziskovalnih bodo omogočala poglobljeno analizo šanje, pri čemer upošteva naslednje smernice: oblikovanje raziskovalnih vprašanj. problema. - Vprašanje mora biti odprto in omogočati več vprašanj učence spodbuja k aktivni vlogi v uč - - Prilagodljivost in ustvarjalnost: Spo - - Pridobili bodo zmožnost razlikovanja sobnost preoblikovanja vprašanj glede možnih interpretacij. nem procesu ter jim pomaga prepoznati lastno med preširokimi, preveč specifičnimi ali na nove informacije in razvijanje več - Vprašanje ne sme vsebovati domnev ali im - odgovornost pri reševanju trajnostnih izzivov. implicitno pristranskimi vprašanji. perspektiv pri analizi problema. plicirati (namigovati na) rešitev. POVZETO IN PRIREJENO PO OMIDYAR GROUP - OMIDYARGROUP.COM STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 91 PUŠČIČNI DIAGRAM OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA POIŠČIMO IN RAZIŠČIMO IZZIV PRIROČNIK ZA UČITELJE Potek vaje: Puščični diagram Uvod in predstavitev puščičnega diagra- Raziskovanje virov in brainstormanje (30 ma (10 minut): minut): Učitelj predstavi puščični diagram in po- Učenci v manjših skupinah raziskujejo jasni, kako se uporablja za strateško na- vire, kot so članki, videi ali primeri traj- Nameni vaje so raziskovati trajnostne izzive, identificirati ključne na- črtovanje trajnostnih rešitev. Diagram, nostnih praks, ki so povezani z izzivi traj-loge in povezave med njimi ter razviti konkretne rešitve. Cilj vaje je znan tudi kot "pajkova mreža", simboli- nostnega razvoja. Poiščejo naloge in ak-okrepiti pri učencih sposobnost kritičnega razmišljanja o ekoloških in zira povezanost nalog in aktivnosti, pot- tivnosti, potrebne za dosego ciljev, in jih družbenih vidikih trajnosti ter spodbuditi jih k ustvarjanju inovativnih rebnih za dosego ciljev, ki so kot "verzi" zapišejo na samolepilne lističe. Učitelj jih in izvedljivih rešitev. Vaja prav tako poglablja sodelovanje ob razisko- v pesmi trajnostnega razvoja. Nudi vpog- spodbuja k odprtemu iskanju idej brez kri-vanju in obravnavi nalog z različnih perspektiv. led v ključne povezave znotraj celovitega tike, saj je v fazi možganske nevihte ključ- procesa. no zbrati čim bolj širok nabor nalog. Trajanje aktivnosti: - Sistemsko razmišljanje: Razumevanje 90 minut kompleksnih sistemov in medsebojnih Puščični diagram se navezuje na štiri Analiza nalog glede na faze (20 minut): Potrebščine: vidiki. ključne faze projekta: povezav med ekološkimi in družbenimi Skupine razvrstijo naloge na štiri faze (sa- - Računalnik z dostopom do interneta - Faza sanjanja: V tej začetni fazi učenci njanje, načrtovanje, izvajanje, praznova-za raziskovanje virov. Priporočena starost: ustvarjajo vizijo trajnostnih rešitev, tako nje). Učitelj vodi diskusijo, kako so naloge - Listi in pisala za zapisovanje rešitev. 15–18 let da raziskujejo možnosti in ideje brez ome- Flipchart ali tabla za predstavitev idej -povezane med seboj in katere je mogoče Prostor učenja: in rešitev. jitev. vključiti v različne faze. Učenci argumen-Učilnica z računalniki in prostorom za - Samolepilni listki za označevanje na-- Faza načrtovanja: V drugi fazi začnejo tirajo svoje izbire in naloge sistematično delo v manjših skupinah, dostop do in-log in njihovih faz. terneta, prostor za skupinsko diskusijo oblikovati strategije za uresničitev ključ-umeščajo v ustrezne faze v diagramu. Ekosocialne kompetence: in predstavitve. nih nalog. K načrtovanju spadajo aktivno- - Povezanost med ekologijo in družbo: sti, kot so dodelitev nalog, poraba virov in Povezovanje nalog in iskanje rešitev (20 loških procesov in družbenih dejavno - Učenci bodo sposobni kritično anali- uporaba raznih orodij. minut):-Razumevanje medsebojnih vplivov eko Učni izidi:-sti. zirati naloge, povezane s trajnostjo, in - Faza izvajanja: Učenci izvajajo načr- Učenci ustvarijo logične povezave med na- - Socialna pravičnost in solidarnost: Is oblikovati konkretne ukrepe za reševa-- tovane naloge in spremljajo napredek. logami, da ponazorijo, kako bo projekt na-nje teh nalog. kanje trajnostnih rešitev, ki vključujejo Učitelj jih vodi skozi delovne postopke in predoval. Vsaka naloga mora imeti vhodne - Učenci bodo izboljšali svoje sposob-pravično distribucijo virov. nosti sodelovanja pri oblikovanju in usklajuje naloge v realnem času. in izhodne povezave. Učitelj učence spod-- Kreativno reševanje problemov: predstavitvi trajnostnih rešitev. Spodbujanje inovativnih pristopov k re-- Faza praznovanja: Po zaključku učenci buja, da poiščejo manjkajoče naloge in jih - Učenci bodo razumeli pomen povezo-ševanju trajnostnih izzivov. praznujejo svoje dosežke. Praznovanje je dodajo v diagram. V tej fazi učenci izbolj-vanja ekoloških in družbenih vidikov pri pomembno, saj odpira razmislek o dosež-šajo razumevanje celostnega pristopa in iskanju trajnostnih rešitev. kih, evalvacijo in prilagoditve za nadalje-sistemskih povezav v projektu. vanje projekta. STRAN 92 UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 PUŠČIČNI DIAGRAM OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA POIŠČIMO IN RAZIŠČIMO IZZIV PRIROČNIK ZA UČITELJE Predstavitev in povratne informacije (10 minut): Vsaka skupina predstavi svoj puščični dia- gram. Učitelj in ostali učenci dajejo povratne informacije, kako bi lahko naloge izboljšali ali dopolnili. Učitelj spodbuja konstruktivno kri- tiko in analizo nalog ter njihovih povezav v diagramu. Refleksija (5 minut): Učenci zaključijo s poglobljenim razmislekom o tem, kako so našli rešitve in kako so sode- lovali pri oblikovanju nalog. Učitelj povzame ključne ugotovitve in jih spodbuja k nadalj- njemu raziskovanju rešitev. Učenci razmislijo, kako lahko to znanje uporabijo v drugih situ- acijah. POVZETO IN PRIREJENO PO DRAGON DREAMING - DRAGON-DREAMING.ORG STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 93 PRIMER NA PREGLEDU OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA POIŠČIMO IN RAZIŠČIMO IZZIV PRIROČNIK ZA UČITELJE Primer na pregledu Potek vaje: Postavljanje vprašanj (10 minut): Učenci izmenično postavljajo odprta Priprava prostora in uvod (10 minut): vprašanja, ki pomagajo sošolcu z izzivom Učitelj razporedi stole v krogu, da spod- bolje razumeti lastno situacijo. Poudarek Namen vaje je, da učenci skozi poglobljeno poslušanje in strukturira- budi odprto komunikacijo. Učencem je na vprašanju, ne na odgovoru. Primeri no refleksijo razvijejo sposobnost analizirati probleme ter širše gledati predstavi namen in pravila vaje. Pouda- vprašanj: na izzive, s katerimi se soočajo. Cilj je, da učenec, ki predstavi izziv, ri pomen varnega prostora, v katerem je - Kaj bi se zgodilo, če bi pogledal na situ-pridobi drugačno razumevanje situacije, medtem ko ostali krepijo ve- vsak prispevek enakovreden. Opozori, da acijo z drugega zornega kota? ščine poslušanja, analitičnega mišljenja in sodelovanja. cilj vaje ni iskati hitre rešitve, temveč širiti - Katere tvoje vrednote so na največji pre- perspektive s premišljenimi vprašanji. izkušnji? Trajanje aktivnosti: Priporočena starost: - Kako bi lahko na razmere gledal nekdo, 70–90 minut 15–18 let Izbira učenca, ki predstavi izziv (5 minut): ki te dobro pozna? Potrebščine: Prostor učenja: Skupina izbere učenca, ki bo predsta- - V krogu razporejeni stoli za odprto in Miren prostor brez motenj, ki omogoča vil izziv, s katerim se trenutno sooča. Če Tiha refleksija (5 minut): enakovredno razpravo. osredotočenost na komunikacijo. potrebuje pomoč, mu lahko učitelj postavi Učenec, ki je predstavil izziv, ima nekaj - Listi in pisala za zapisovanje misli in vpogledov. Učni izidi: nekaj usmerjevalnih vprašanj, na primer: minut časa, da razmisli, katera vprašanja - Ura z alarmom in nekdo, ki v vlogi ča - Učenci bodo razumeli proces globo-- - S kakšnim izzivom se trenutno soočaš? so mu pomagala in katere nove uvide je kega poslušanja in premišljenega pos-somerilca spremlja posamezne korake - Bi ti koristilo pridobiti širši pogled na pridobil. Svoja spoznanja zapiše. tavljanja vprašanj ter ga znali uporabiti v procesu. v razpravi. problem? Ekosocialne kompetence: - Učenci bodo razvili sposobnost re- - Kaj te najbolj obremenjuje? Povzetek in zaključek (10 minut)- Sposobnost refleksije: Učenci razvi- fleksije in analize problemov z različnih Učenec povzame ključne vpoglede. Raz-jajo sposobnost analiziranja lastnih in perspektiv. Predstavitev izziva (10–15 minut): loži, kako jih bo uporabil pri nadaljnjem tujih izzivov - Učenci bodo izboljšali sodelovalne in - Sodelovanje in skupnostno delovanje: komunikacijske veščine pri skupinskem Izbrani učenec podrobno predstavi svoj soočanju z izzivom. Sledi refleksija o pro-Učenci aktivno sodelujejo in gradijo za- delu. izziv. Ostali učenci poslušajo v tišini, ne cesu ob vprašanjih: upanje v skupino. - Učenci bodo oblikovali konstruktivne da bi ga prekinjali ali komentirali. Njihova - Kaj smo se naučili?- Empatija in sočutje do drugih: Učenci in premišljene odzive na izzive, s kate- naloga je, da se osredotočijo na vsebino - Kako lahko naučeno metodo uporabimo se učijo razumeti in podpirati sošolce rimi se soočajo njihovi vrstniki. pri njihovih izzivih. - Učenci bodo prepoznali pomen em- zgodbe, občutke in širši kontekst. v drugih situacijah?- Etično odločanje in odgovornost: patije in etičnega premisleka ob reše- - Kako smo se počutili ob poglobljenem Učenci raziskujejo moralne in etične vi- vanju problemov. Razmislek in zapisovanje opažanj poslušanju in raziskovanju izziva? dike oblikovanja rešitev izzivov. (5 minut): - Kreativno reševanje problemov: Učenci se učijo prepoznati različne per- Učenci si vzamejo nekaj minut časa za Zaključimo z mislijo, da premišljeno pos-spektive in oblikovati inovativne pristo- razmislek o slišanem in na papir zapišejo tavljanje vprašanj odpira prostor za uče-pe k problemom. ključne misli, občutke ali vprašanja, ki so nje, razvoj in razumevanje. se jim porajala ob poslušanju. STRAN 94 UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 PRIMER NA PREGLEDU OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA POIŠČIMO IN RAZIŠČIMO IZZIV PRIROČNIK ZA UČITELJE Možnosti uporabe vaje v različnih kontekstih: Primer na pregledu je vsestransko uporabna vaja, ki jo je možno prilagoditi različnim kontekstom onkraj individualnih izzivov posameznega učenca. Uporabimo jo lahko pri obravnavi kompleksnih družbenih in okoljskih vprašanj, kot so podnebne spre-membe, trajnostni razvoj, družbena neenakost ali etične dileme. V teh primerih lahko učenci analizirajo določeno problematiko in z metodo usmerjenega poslušanja ter premišljenih vprašanj poglabljajo razumevanje perspektiv in rešitev. Vaja je uporabna za razmislek o izvedenih delih, izdelkih ali projektih. Učenci lahko strukturirano oce-nijo ustvarjalne, raziskovalne ali praktične rezultate ter jih izboljšajo. Lahko analizirajo učne projekte, umetniška dela, raziskovalne naloge, novinarske prispevke in predsta-vitve. Lahko spodbudijo konstruktiven razmislek in kakovostne povratne informacije. Vaja je koristna pri obravnavi etičnih dilem in odločitev, kjer lahko učenci skozi pre-mišljeno voden pogovor raziskujejo moralne vidike določene situacije in razmišljajo o posledicah različnih odločitev. POVZETO IN PRIREJENO PO PRESENCING INSTITUTE - U-SCHOOL.ORG STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 95 1-2-3 VSI! OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA POIŠČIMO IN RAZIŠČIMO IZZIV PRIROČNIK ZA UČITELJE 1-2-3 VSI! Potek vaje: Namen vaje je vključiti učence v dinamičen proces iskanja odgovorov Priprava in uvod (5 minut): Povezovanje idej v četvorkah (4 minute): na zastavljeni izziv. Cilj je spodbuditi sodelovanje vseh in oblikovati Ko učitelj predstavlja vajo "1-2-3-VSI!", Pari se združijo v četvorke. Vsak par okolje, v katerem so ideje vsakega učenca obravnavane enakovred pojasni, da jo sestavljajo štiri faze, skozi predstavi ideje iz prejšnjega kroga in po- - katere se razvijajo in nadgrajujejo ideje. tem v četvorki vsi štirje skupaj razpravlja - no. Vaja omogoča hitro generiranje in razvoj idej ob skupinskem delu, Vsi učenci bodo imeli priložnost prispeva - jo o idejah, ki so najbolj obetavne in jih še kar izboljšuje kakovost predlaganih rešitev. ti svoje misli in potem sodelovati pri obli - dodatno nadgrajujejo in izboljšujejo. Trajanje aktivnosti: kovanju rešitev v manjših skupinah. Učitelj spoštovanje idej in predlogov, ki izha-jih spodbuja k ustvarjalnosti brez omeje- Poročanje pred celotno skupino 45 minut jajo iz različnih življenjskih izkušenj in vanja. ozadij. (5 minut): Potrebščine: Vsaka skupina predstavi eno ključno ide-- Flipchart ali tabla za zapisovanje idej Priporočena starost: Samostojni premislek (1 minuta): jo pred vsemi. Učitelj zbira vse predsta-in povratnih informacij. 12–18 let Učenci si vzamejo eno minuto za premi- Pisala in listi.-vljene ideje in spodbuja diskusijo. Učenci Prostor učenja:- Samolepilni lističi za beležke po posa-slek o zastavljenem izzivu (npr. "Kako bi izberejo idejo, ki jim je bila najbolj všeč, in Prostor mora omogočati gibanje in inte-meznih fazah. izboljšali trajnostne prakse v šoli?"). Vsak povedo, zakaj. Razmislijo, kako bi jo lah-rakcijo med učenci zase si zabeleži, česa se je domislil. Po Ekosocialne kompetence:-ko še izboljšali. Učitelj povzame glavne Učni izidi:- Skupnostno delovanje in membno je, da razmislijo posamično, brez ugotovitve.- Učenci se naučijo učinkovito generi-sodelovanje: Aktivno vključevanje vseh vpliva drugih. rati ideje in prispevati k iskanju rešitev v učencev v proces iskanja rešitev in sodelovanju z drugimi. Zaključek (5 minut): ustvarjanja skupnih idej.- Učenci izboljšajo svojo sposobnost - Kritično mišljenje in refleksija: Razmi-Možganska nevihta v parih (2 minuti): Učenci razmislijo o tem, kaj so se naučili, analize in refleksije o idejah drugih ter šljanje o idejah drugih in nadgrajevanje Po samostojnem razmisleku učenci obli-kako so sodelovali in kako bi lahko novo razvoj novih rešitev na podlagi teh idej. teh idej na podlagi novih spoznanj in kujejo pare in podelijo svoje ideje s par-znanje uporabili pri drugih nalogah in iz-- Učenci razvijejo sposobnost sode-perspektiv. lovati v skupinskih nalogah, kar vodi k tnerjem. Par skupaj razmisli, kako bi bilo zivih.- Kreativno reševanje problemov: Spo-večji povezanosti in skupnemu razume-sobnost generiranja novih, inovativnih mogoče povezati ideje in jih še dodatno vanju. POVZETO IN PRIREJENO PO idej ter iskanja rešitev, ki so relevantne razviti. V tej fazi je pomembno, da ne oce-LIBERATING STRUCTURES - - Učenci povečajo sposobnost krea-za zastavljeni izziv. njujeta idej, temveč jih zgolj razvijata in LIBERATINGSTRUCTURES.COM tivnega reševanja problemov in iskanja - Empatija in sočutje do ljudi in okolja: trajnostnih rešitev v skupinskem proce-nadgrajujeta. Razumevanje različnih pogledov ter su. STRAN 96 UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 DIALOG RAZISKOVANJA IN AKCIJE OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA POIŠČIMO IN RAZIŠČIMO IZZIV PRIROČNIK ZA UČITELJE Dialog raziskovanja Potek vaje: in akcije Priprava in uvod (5 minut): Povezovanje idej v četvorkah (4 minute): Ko učitelj predstavlja vajo "1-2-3-VSI!", Pari se združijo v četvorke. Vsak par Vaja spodbuja učence k aktivnemu sodelovanju, ko iščejo rešitve za pojasni, da jo sestavljajo štiri faze, skozi predstavi ideje iz prejšnjega kroga in po-kompleksne izzive in pri tem prepoznavajo vedenja in prakse, ki po- katere se razvijajo in nadgrajujejo ideje. tem v četvorki vsi štirje skupaj razpravlja-zitivno odstopajo od ustaljenih norm. S strukturiranim dialogom raz- Vsi učenci bodo imeli priložnost prispeva- jo o idejah, ki so najbolj obetavne in jih še vijajo inovativne rešitve, tako da izhajajo iz lastnih idej in navdihujejo ti svoje misli in potem sodelovati pri obli- dodatno nadgrajujejo in izboljšujejo. drugačna vedenja. Vaja krepi trajnostne rešitve lokalnih problemov, kovanju rešitev v manjših skupinah. Učitelj ki jih učenci sami odkrijejo in razvijejo, in spodbuja širjenje pozitivnih jih spodbuja k ustvarjalnosti brez omeje- Poročanje pred celotno skupino sprememb. Poleg tega učenci gradijo odnose z vrstniki, s katerimi vanja. (5 minut): običajno ne sodelujejo. Vsaka skupina predstavi eno ključno ide- Samostojni premislek (1 minuta): jo pred vsemi. Učitelj zbira vse predsta- Trajanje aktivnosti: Priporočena starost: Učenci si vzamejo eno minuto za premi- vljene ideje in spodbuja diskusijo. Učenci 45–60 minut 14–18 let slek o zastavljenem izzivu (npr. "Kako bi izberejo idejo, ki jim je bila najbolj všeč, in Potrebščine: Prostor učenja: izboljšali trajnostne prakse v šoli?"). Vsak povedo, zakaj. Razmislijo, kako bi jo lah-- Pisala in listi za beleženje odgovorov. Učilnica z možnostjo delitve v manjše zase si zabeleži, česa se je domislil. Po- ko še izboljšali. Učitelj povzame glavne - Tabla ali plakat za zapisovanje ključ- skupine ali krožno razporeditev. membno je, da razmislijo posamično, brez ugotovitve. nih spoznanj. Učni izidi: vpliva drugih.- Prostori za manjše skupine (če je pot-- Učenci prepoznajo obstoječe dobre rebno). Zaključek (5 minut): prakse in njihove učinke. Možganska nevihta v parih (2 minuti): Učenci razmislijo o tem, kaj so se naučili, Ekosocialne kompetence:- Učenci analizirajo izzive in prepoznajo Po samostojnem razmisleku učenci obli-kako so sodelovali in kako bi lahko novo - Kritično mišljenje in refleksija: Analiza ovire za izboljšanje. kujejo pare in podelijo svoje ideje s par informacij in prepoznavanje priložnosti.- Učenci predlagajo izvedljive in inova--znanje uporabili pri drugih nalogah in iz-- Skupnostno delovanje in sodelovanje: tivne rešitve. tnerjem. Par skupaj razmisli, kako bi bilo zivih. Aktivno udeleževanje pri reševanju iz- - Učenci izboljšajo sodelovanje in ko- mogoče povezati ideje in jih še dodatno zivov. munikacijske veščine. POVZETO IN PRIREJENO PO razviti. V tej fazi je pomembno, da ne oce-LIBERATING STRUCTURES - - Kreativno reševanje problemov: Raz-njujeta idej, temveč jih zgolj razvijata in vijanje inovativnih in izvedljivih rešitev. LIBERATINGSTRUCTURES.COM- Empatija in sočutje do ljudi in okolja: nadgrajujeta. Razumevanje različnih perspektiv. STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 97 PREBRISANA VPRAŠANJA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA POIŠČIMO IN RAZIŠČIMO IZZIV PRIROČNIK ZA UČITELJE Prebrisana Potek vaje: vprašanja Uvod v koncept prebrisanih vprašanj - »Kako lahko hkrati spodbujamo sodelo- (5 minut): vanje in tekmovalnost?« Učenci razvijajo sposobnost soočanja z nasprotujočimi si strategijami Učitelj predstavi, kako pomembni so pa-in odkrivajo njihove komplementarnosti. Prepoznavajo skrite poveza- radoksi pri razumevanju kompleksnih si- Delitev in izpopolnjevanje vprašanj ve med na videz nezdružljivimi koncepti ter razvijajo strategije, kako tuacij. Pojasni, da prebrisana vprašanja (10 minut): jih usklajevati. Cilj je spodbuditi strateško razmišljanje, pri katerem se vključujejo dve nasprotujoči si, a komple- Vsaka skupina predstavi svoja vprašanja izogibamo enosmernemu pristopu. Namesto tega je poudarek na ce- mentarni strategiji. Predstavi nekaj prime- razredu. Učitelj vodi razpravo, v kateri lostnih rešitvah. rov, na primer: učenci dopolnijo in izboljšajo vprašanja z - »Kako smo lahko prilagodljivi in hkrati dodatnimi primeri in razmisleki. Spodbu- Trajanje aktivnosti: Priporočena starost: osredotočeni na cilj?« jajte učence k razmisleku o praktični upo-30 minut 14–18 let - »Kako lahko spodbujamo individualnost rabi teh vprašanj pri reševanju konkretnih Potrebščine: Prostor učenja: in hkrati krepimo skupnost?« izzivov. - Stoli, postavljeni za delo v manjših Učilnica, urejena za delo v majhnih skupinah (4–6 učencev). skupinah, z osrednjim prostorom, v Učitelj razloži, da cilj vaje ni razrešiti to- Refleksija in zaključek (5 minut):- Pisala in papir za zapisovanje vprašanj. katerem lahko učenci delijo ideje in jih vrstne paradokse, ampak jih razumeti in Učitelj zaključi vajo z vprašanji za refleksi-- Tabla ali stenski papir za predstavitev vizualno predstavijo. raziskovati. najboljših vprašanj. jo: Učni izidi:- »Katero vprašanje se vam zdi najbolj Ekosocialne kompetence:- Učenci oblikujejo prebrisana vpraša-Oblikovanje prebrisanih vprašanj učinkovito in zakaj?«- Povezanost med ekologijo in družbo: nja, ki razkrivajo paradoksne, a komple-(10 minut): Razumevanje soodvisnosti med druž-mentarne strategije.- »Kako bi lahko uporabili prebrisana benimi in ekološkimi sistemi. - Učenci prepoznajo vrednost para- Učenci individualno razmislijo o para- vprašanja pri odločanju v vsakdanjiku?«- Empatija in sočutje do ljudi in okolja: doksov pri reševanju kompleksnih pro- doksih, ki jih opazijo v šoli ali družbi. Nato - »Kaj ste se naučili o pomenu paradoksov Spodbujanje razumevanja nasprotujo- blemov. se združijo v skupine po 4–6 in delijo pri razumevanju kompleksnih- Etično odločanje in odgovornost: Is- in refleksije skozi sodelovanje. svoje ideje. Skupina izbere najbolj zani čih si pogledov in interesov. - Učenci izboljšajo sposobnost analize - situacij?« kanje ravnovesja med nasprotujočimi si - Učenci razvijejo celostno razmišlja- miva vprašanja in jih zapiše na list. Učitelj interesi za pravične in trajnostne rešitve. nje in krepijo sposobnost spopadanja s POVZETO IN PRIREJENO PO spodbuja učence k jasnosti in ustvarjal- paradoksnih strategij v širšem družbe nosti z vprašanji, na primer: LIBERATINGSTRUCTURES.COM-- Sistemsko razmišljanje: Analiziranje LIBERATING STRUCTURES - kompleksnimi izzivi. nem in okoljskem kontekstu. STRAN 98 UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 POGOVORNA KAVARNA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA POIŠČIMO IN RAZIŠČIMO IZZIV PRIROČNIK ZA UČITELJE Pogovorna kavarna Potek vaje: povzame ključne ideje, potem skupaj nadalju-jejo z razpravo in dodajajo svoje poglede. Priprava Pogovorna kavarna odpira prostor za raziskovanje pomembnih vpra Učitelj pripravi mize za manjše skupine (4–5 Poglobitev in povzetek (20 minut):-šanj tako, da spodbuja globlje razumevanje. Udeležencem omogoča učencev na mizo) in določi pogovorni predmet Učenci se vrnejo k svojim prvotnim mizam in izražanje mnenj, poslušanje in povezovanje na človeški ravni. Cilj je za izražanje mnenj. Na mize postavi kartice z gostitelji zanje povzamejo ključne ideje. V sku- podpreti odprt dialog, neobremenjen z nalogami in pričakovanji, tem vprašanji za spodbujanje razprave. Na primer: pinah razpravljajo o najpomembnejših uvidih in - več s poudarkom na izmenjavi idej, radovednosti in spontanosti. - "Kako lahko skupaj rešujemo lokalne okoljske jih povežejo s širšim kontekstom. Učitelj lahko izzive?" uporabi vprašanja za poglobitev, denimo: Trajanje aktivnosti: - "Kaj lahko storimo, da bi bila šola bolj vklju- - "Kako se zbrane ideje povezujejo z našimi - Socialna pravičnost in solidarnost: 60 minut Upoštevanje različnih perspektiv ter čujoča?" izzivi?" učencev na mizo). Učitelj predstavi pravila, znana kot »šest dogo-Priporočena starost:- Pisala in papir za zapisovanje ključnih 15–18 let vorov Pogovorne kavarne«: Zaključek in refleksija (5 minut): točk.- Ko poslušaš, bodi radoveden. Učitelj vodi refleksijo z vprašanji:- Kartice z vprašanji ali temami za raz-Prostor učenja:- Ko govoriš, bodi iskren.- "Kaj ste se naučili o poslušanju drugih?" pravo. Potrebščine: vseh mnenj. Uvod in šest dogovorov (5 minut): tila?"- Mize in stoli za manjše skupine (4–5 zagotavljanje prostora za izražanje - "Katera perspektiva vas je najbolj presene- Prostorna učilnica ali dovolj velik pros- - Predmeti za vlogo »pogovornega tor, ki omogoča skupinsko delo okrog - Na kratko povej, kar je bistveno. - "Kako lahko to znanje uporabimo v šolskem predmeta« (npr. kamen, pero, simbolni več različnih miz. - Poveži svoje misli z mislimi drugih. ali družbenem okolju?" predmeti). - Govori iz srca. Učenci lahko rišejo ali zapisujejo uvide na flip-Učni izidi:- Flipchart listi za zapisovanje uvidov ali - Učenci razvijejo veščine jasnega iz-- Sprejmi, da bo izid nepopoln. chart »prte«. Kasneje jih lahko v razredu izo-risanje »namiznega prta«. ražanja mnenj in aktivnega poslušanja. besijo in naredijo razstavo. Ekosocialne kompetence: - Učenci reflektirajo o pomenu spoštlji- Prvi krog razprave (15 minut): - Empatija in sočutje do ljudi in okolja: vega dialoga brez sodb in pritiskov k Učenci v majhnih skupinah začnejo razpravo. Pomembni napotki za učitelja: Razvijanje razumevanja potreb drugih ukrepanju. in vpliva teh potreb na razpravo. - Učenci povezujejo nove perspektive Pogovorni predmet kroži po skupini – tisti, ki - Vedno uporabljajte pogovorni predmet, saj - Kritično mišljenje in refleksija: Analiza z osebnimi izkušnjami in družbenimi ga drži, ima priložnost govoriti brez prekinja- tako bistveno vplivate na kakovost dialoga. idej, razmislek o njihovem vplivu in po- izzivi. nja. Gostitelj skupine beleži ključne misli na - Gostitelj skupine naj vedno na kratko opozori vezavah z vsakdanjimi izzivi. - Učenci pridobijo izkušnje, kako ne- »namizni prt« (flipchart papir). na šest dogovorov pred začetkom razprave.- Participacija in demokratično delova- govati vključujoč dialog z opiranjem na nje: Aktivno sodelovanje v dialogu, ne simbole in ustvarjalnim zapisovanjem - Učence spodbujajte k ustvarjalnemu zapi-da bi poskušali neposredno ukrepati. uvidov. Menjava miz (15 minut): sovanju ali risanju idej na »prte«. Po prvem krogu učenci zamenjajo mize (vsi - Če pride do težav, vprašajte: POVZETO IN PRIREJENO PO razen gostitelja). Gostitelj za novo skupino »Ali sledimo našim dogovorom?« LIBERATING STRUCTURES - LIBERATINGSTRUCTURES.COM STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 99 MODRE MNOŽICE OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA POIŠČIMO IN RAZIŠČIMO IZZIV PRIROČNIK ZA UČITELJE Potek vaje: - "Kako bi lahko v proces vključil redne Modre množice povratne informacije?" Priprava: Prostor naj bo pripravljen tako, da sedijo Razprava in izbor rešitev (20 minut): učenci v krogu ali v manjših skupinah po Učenec z izzivom se vrne v razpravo in Vaja omogoča sodelovanje in raziskovanje konkretnih izzivov s ko 6–8. Na tako imenovanem vročem stolu komentira predlagane rešitve. Skupaj s - lektivno modrostjo. Osrednji namen je spodbujanje empatije, kritič sedi učenec z izzivom in predstavlja svoj svetovalno skupino izbere najprimernejše - nega razmišljanja in sodelovanja, ko oblikujemo trajnostne rešitve. izziv / problem. Svetovalna skupina okrog predloge in oblikuje izvedbeni načrt. Uči- Med cilje spadajo razvijanje veščin aktivnega poslušanja, oblikova njega aktivno sodeluje pri iskanju rešitev. telj usmerja razpravo in skrbi, da se učen- - nje praktičnih predlogov in razumevanje vpliva skupinskih rešitev na ci osredotočajo na praktične korake. širši kontekst. Predstavitev izziva (5 minut): Učenec z izzivom predstavi svoj problem, Zaključek in refleksija (15 minut): Trajanje aktivnosti: izziv ali vprašanje. Jasno in podrobno Učitelj povzame ključne ugotovitve in vodi Priporočena starost: opiše, kako je problem že poskušal rešiti. refleksijo z vprašanji, na primer: 60 minut 15–18 let Svetovalna skupina posluša, ne da bi ga - "Kaj ste se naučili o pomenu različnih Potrebščine: Prostor učenja: prekinjala, in si zapisuje ključne točke. perspektiv pri reševanju problemov?" - Stoli, razporejeni v krogu ali v manjših Prostor naj bo pripravljen tako, da sedi - - "Kako lahko to metodo uporabimo pri skupinah. jo učenci v krogu ali v manjših skupinah Vprašanja za pojasnitev (5 minut): - Pisala in papir za beleženje predlogov po 6–8. drugih izzivih?" Svetovalna skupina zastavlja odprta vpra in rešitev. - Učni izidi: - Tabla ali flipchart za zapis ključnih šanja, da bi bolje razumela problem. Na - Učenci prepoznajo ključne vidike pro - Učenci lahko zapišejo svoje zaključke, da ugotovitev. blema in oblikujejo izvedljive rešitve. primer: jim služijo kot opomnik v prihodnosti. - "Kaj točno je največji izziv?" Ekosocialne kompetence: - Učenci razvijejo empatijo in izboljša - - Empatija in sočutje do ljudi in okolja: jo sposobnost sodelovanja pri skupin- - "Kaj bi bila po tvojem mnenju idealna Razumevanje potreb in izzivov drugih skem delu. rešitev?" ter razvoj trajnostnih rešitev.- Učenci uporabijo kritično mišljenje za Pomembni napotki za učitelja: Izpraševalec odgovarja jedrnato in na- Kritično mišljenje in refleksija: Analiza oblikovanje premišljenih in trajnostnih -- Poskrbite, da vsi učenci dobijo prilož-tančno. in vrednotenje predstavljenih proble-predlogov. nost sodelovati. mov ter oblikovanje premišljenih pre-- Učenci premislijo pomembnost sode-- Spodbujajte pozitivno in vključujoče oko-dlogov. lovanja in kolektivne modrosti pri reše-Podajanje predlogov in rešitev (15 minut):- Sistemsko razmišljanje: Razumevanje vanju problemov. lje, v katerem se vsi počutijo spoštovane. Svetovalna skupina podaja predloge in vpliva posameznih rešitev na širši sis-- Uporabite dodatna vprašanja, da skupi-ideje, medtem ko učenec z izzivom tiho tem. no spodbudite, kadar obmolkne, na pri-- Participacija in demokratično delova-posluša. Predlogi naj bodo konkretni, iz-mer: "S kakšnimi majhnimi koraki bi hitro nje: Aktivno sodelovanje pri iskanju re-vedljivi in osredotočeni na rešitve. šitev in podajanju mnenj. izboljšali situacijo?" Na primer: - "Kaj, če bi razdelil naloge glede na to, v POVZETO IN PRIREJENO PO čem so člani skupine močni?" LIBERATING STRUCTURES - LIBERATINGSTRUCTURES.COM STRAN 100 UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 ŠEST KLOBUKOV RAZMIŠLJANJA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA POIŠČIMO IN RAZIŠČIMO IZZIV PRIROČNIK ZA UČITELJE Šest klobukov Potek vaje: razmišljanja Učitelj pripravi prostor tako, da so učenci Ko učitelj predstavi klobuke, opiše temo, ki posedeni v krogu ali v skupinah. Predsta- se ji bodo posvetili, denimo kaj aktualnega Namen vaje je učencem predstaviti sistematičen in strukturiran način vi "Šest klobukov razmišljanja" in avtor- iz učnega načrta, izziv v šolski skupnosti razmišljanja, s katerim si lahko pomagajo celovito razumeti določeno ja metode Edwarda de Bona. Pojasni, da ali kak drug stvaren problem. Učenci prej-temo ali problem. Cilji so: razviti veščine kritičnega in ustvarjalnega vsak klobuk predstavlja značilen način mejo klobuke različnih barv (med razpra-mišljenja, spodbujati večplastno analizo ter izboljšati sodelovalne in razmišljanja in da bodo učenci skozi vajo vo jih lahko tudi izmenjujejo) in postopno komunikacijske spretnosti. Učenci spoznajo, da ni enega samega raziskali temo ali problem na šest različnih raziskujejo problem z različnih perspektiv. pravilnega načina razmišljanja, saj vsaka perspektiva prispeva k bolj- načinov. Klobuki so: šemu razumevanju in odločanju. V prvi fazi posamično razmislijo o temi s - Beli klobuk se osredotoča na dejstva stališča svojega klobuka. Beležijo ključne Trajanje aktivnosti: Priporočena starost: in informacije. Z njim učenci razčlenijo misli in opažanja, da jih bodo lahko kas-60–90 minut 10–18 let objektivne, preverljive podatke. neje predstavili skupini. V drugi fazi sledi Potrebščine: - Rdeči klobuk je za izražanje čustev, in- strukturirana diskusija, v kateri vsak uče- Prostor učenja: - Šest barvnih klobukov ali trakov (bel, Učilnica naj bo urejena tako, da tuicije in občutkov. Učenci se poglobijo v nec prispeva perspektivo svojega klobu-rdeč, črn, rumen, zelen, moder), ki sim- omogoča tekočo komunikacijo med občutke, ki jih v njih vzbudi obravnavani ka. Učitelj skrbi za osredotočenost disku-bolizirajo različne načine razmišljanja. učenci. Priporočljivo je, da sedijo v kro- problem. sije in dosledno upoštevanje perspektive - Tabla ali velik list papirja za beleženje gu ali v skupinah, da se lažje izražajo in - Črni klobuk spodbuja kritično mišljenje vsakega klobuka. ključnih ugotovitev vsakega klobuka. slišijo prispevke drugih. - Pisala in listi, da lahko učenci zapisu- in opozarja na morebitne težave ali tve- jejo misli in opažanja. Učni izidi: ganja. Učenci razmislijo, kaj bi lahko šlo Ko so vse perspektive obdelane, sledi re-- Učenci bodo razvili sposobnost raz-Ekosocialne kompetence: narobe. fleksija o procesu. Učenci se pogovorijo o mišljanja z različnih perspektiv in pri - Kritično mišljenje in refleksija: Učenci tem prepoznali prednosti vsakega pri- - Rumeni klobuk odpira optimističen pog- tem, kako jim je metoda pomagala globlje se učijo sistematičnega in večplastnega stopa. led na situacijo in iskanje pozitivnih pla- razumeti temo in kako jo lahko uporabijo v razmišljanja. - Učenci bodo izboljšali sposobnost so- ti. Učenci prepoznajo prednosti in koristi prihodnosti. V zaključni razpravi se osre-- Sodelovanje in komunikacija: Učen- delovanja in izražanja argumentov pri predlaganih rešitev. dotočijo na ključne ugotovitve in opazijo, ci sodelujejo v strukturirani diskusiji in skupinskem delu. poslušajo argumente drugih. - Učenci bodo sposobni ločiti med - Zeleni klobuk spodbuja kreativnost, ino- kako se različni načini razmišljanja dopol-- Kreativno reševanje problemov: dejstvi, čustvi, kritikami, priložnostmi, vativnost in iskanje alternativ. Učenci raz- njujejo. Učenci razvijajo sposobnost iskanja kreativnimi rešitvami in strateškim na- mišljajo izven ustaljenih okvirjev. inovativnih rešitev skozi različne načine črtovanjem. - Modri klobuk usmerja celoten proces razmišljanja. POVZETO IN PRIREJENO PO - Empatija in razumevanje: Učenci ra- razmišljanja, povezuje različne perspekti- UNTOOLS - UNTOOLS.CO zumejo, da lahko na isto situacijo gle- ve in povzema ključne ugotovitve. damo z različnih zornih kotov. STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 101 SKUPINSKI MISELNI VZOREC OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA POIŠČIMO IN RAZIŠČIMO IZZIV PRIROČNIK ZA UČITELJE Skupinski miselni Potek vaje: vzorec Uvod (5 minut): so: "Kako so ideje povezane med seboj?" Učitelj začne z razlago, kaj je miselni vzo- ali "Kateri koncepti se ponavljajo in so rec in kako si z njim pomagamo vizual- najbolj pomembni?" no organizirati ideje. Na tablo ali velik list Učenci s skupinskim delom ustvarijo vizualni zemljevid idej, pove napiše osrednjo temo, povezano z učno Analiza in poglobljena razprava-zanih z določeno temo ali vprašanjem. Namen vaje je spodbuditi snovjo (npr. "Trajnostna prihodnost" pri (15 minut): razmišljanje, povezovanje idej in sodelovanje. Z miselnim vzorcem geografiji ali "Vpliv tehnologije na družbo" Učenci v svojih skupinah analizirajo mi- učenci strukturirajo misli, raziskujejo perspektive in poglabljajo ra pri družboslovju). Poudari, da je cilj vaje selni vzorec. Na listu identificirajo glavne - zumevanje obravnavane teme. Cilj je izboljšati sposobnost analizi sodelovalno in kreativno raziskati poveza- vzorce, teme ali ideje, ki pomembno na- - ranja kompleksnih vprašanj, sodelovanja ter oblikovanja jasnih, po ve med idejami in izboljšati razumevanje govarjajo osrednjo temo. Učitelj vodi raz- - vezanih idej. teme. pravo v skupinah z vprašanji, kot sta: - "Kateri koncepti imajo največji vpliv na Trajanje aktivnosti: Generiranje idej (10 minut): osrednjo temo?" Priporočena starost: 45 minut 12–16 let Učenci najprej posamično razmislijo o - "Kako so posamezne ideje povezane z Potrebščine: svojih idejah in jih zapišejo na post-it listke realnimi situacijami ali primeri iz Prostor učenja: ali v zvezek. Nato se zberejo v skupinah vsakdanjega življenja?"- Veliki listi (npr. flipchart ali A3). Prostor za skupinsko delo in ustvarjanje. po 4–6 učencev in delijo svoje zamisli. - Barvni flomastri ali pisala. Učni izidi:- Post-it listki (po izbiri). Ideje zapisujejo na velik list, en član sku-Učenci razmislijo tudi o praktičnih ukre-- Učenci razvijejo veščine vizualizacije pine pa jih organizira okoli osrednje teme. pih, ki temeljijo na njihovih ugotovitvah. Ekosocialne kompetence: idej z miselnimi vzorci. Učitelj jih spodbuja, naj vključijo čim več - Kreativno reševanje problemov: Raz-- Učenci izboljšajo sposobnost sodelo-vijanje ustvarjalnih pristopov h komple- vanja v skupinah in vključevanja različ- različnih vidikov. Zaključek in refleksija (5 minut): ksnim vprašanjem. nih perspektiv. Vsaka skupina predstavi svoj miselni vzo- - Sistemsko razmišljanje: Prepoznava- - Učenci analizirajo in povežejo ideje, Povezovanje in strukturiranje (10 minut): rec celotnemu razredu. Učitelj povzame nje povezav in vzorcev med različnimi pri čemer prepoznajo ključne vzorce in idejami ter analiza njihovih vplivov na povezave. Ko skupine zberejo ideje, poiščejo po- ključne ugotovitve in spodbudi učence k celoto. - Učenci s strukturirano obravnavo iz- vezave med njimi. Uporabljajo puščice, razmisleku o tem, kako nam miselni vzorci - Skupnostno delovanje in sodelovanje: boljšajo razumevanje kompleksnih tem. črte ali simbole, da povežejo tiste, ki so si koristijo pri analizi in reševanju problemov. Spodbujanje skupinskega dela in aktiv- podobni ali so nekako povezani. Za pou- Zaključi lahko z vprašanjem, na primer: nega prispevka vseh učencev. - Empatija in sočutje do ljudi in okolja: darjanje ključnih povezav lahko uporabijo "Kako bi lahko to metodo uporabili pri Razumevanje različnih perspektiv in tudi barve. Učitelj postavlja vprašanja, kot drugih predmetih ali nalogah?" vključevanje idej drugih. POVZETO IN PRIREJENO PO PLAYS-IN-BUSINESS - PLAYS-IN-BUSINESS.COM STRAN 102 UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 TRIS OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA POIŠČIMO IN RAZIŠČIMO IZZIV PRIROČNIK ZA UČITELJE Potek vaje: TRIS Metodo TRIS sestavljajo trije koraki, ki ali okolju. Učitelj vodi diskusijo z vprašanji, učence vodijo od oblikovanja najslabših na primer: "Ali se katera od teh praks poja-možnih scenarijev do učinkovitih rešitev. vlja pri vašem delu?" in "Ali imate izkušnje Vaja učencem pomaga prepoznati škodljive prakse, ki jih ovirajo pri Učenci delujejo v skupinah s 4–6 člani. s čim podobnim?" Skupine ugotovitve za-skupinskem in projektnem delu. Z metodo TRIS v treh korakih ana- pišejo na drug seznam. lizirajo obstoječe vzorce, prepoznajo težave in oblikujejo rešitve ali Na začetku učitelj predstavi osrednjo izboljšanja. Cilj je spodbuditi kritično razmišljanje in ustvarjalnost iz- temo, na primer: "Kako izboljšati sodelo- Oblikovanje rešitev (15 minut): boljšati učinkovitost sodelovanja. vanje pri skupinskih projektih?" ali "Kako Skupine razmislijo, kako odpraviti prepo- zmanjšati stres pred testi?" Učitelj razloži znane škodljive prakse. Za vsako prakso Trajanje aktivnosti: korake metode TRIS in spodbuja učence predlagajo prvi korak za izboljšanje, na Priporočena starost: 45 minut 15–18 let k odprtemu in ustvarjalnemu razmišljanju. primer: "Vzpostavimo redne sestanke, da Potrebščine: se sproti pogovarjamo o napredku," ali: Prostor učenja: vanje idej. jev (10 minut): log." Učitelj spodbuja učence k oblikova-Učni izidi:- Pisala in flomastri za učence. Učenci v skupinah razpravljajo o tem, kaj nju konkretnih in izvedljivih predlogov.- Učenci prepoznajo škodljive prakse, ki - Veliki listi papirja ali tabla za zapiso Ustvarjanje najslabših možnih scenari- "Določimo jasna pravila za razdelitev na- - Prostor za skupinsko delo. Ekosocialne kompetence: ovirajo uspešno sodelovanje v skupini. bi morali storiti, da bi dosegli najslabši - Kritično mišljenje in refleksija: - Učenci predlagajo izvedljive korake za možni rezultat. Pri vprašanju glede so- Na koncu vsaka skupina predstavi razre- Učenci analizirajo in ocenijo vpliv ško- odpravo teh praks in izboljšanje sode- delovanja lahko, na primer, predlagajo: du, kaj je ugotovila in kakšni so predlogi. dljivih praks na delovanje skupine. lovanja. "Nihče ne posluša predlogov drugih," ali Učitelj povzame ključne ugotovitve vseh - Sistemsko razmišljanje: Učenci po-- Učenci izboljšajo sposobnost timske-"Nihče ne opravlja svojih nalog." V vsaki vežejo vpliv posameznih praks s širšim ga dela in aktivne komunikacije. skupin in učence povabi k razmisleku: kontekstom skupinskega dela. - Učenci razvijejo zavedanje o vplivu skupini ideje zapisujejo na velike liste ali "Kaj smo se s to vajo naučili o sodelovanju - Kreativno reševanje problemov: lastnih dejanj na širšo okolico. tablo. Učitelj učence spodbuja, da razmi- in iskanju rešitev?" Učenci oblikujejo praktične rešitve za šljajo sproščeno in brez omejitev. izboljšanje sodelovanja. POVZETO IN PRIREJENO PO - Skupnostno delovanje in sodelovanje: LIBERATING STRUCTURES - Učenci se učijo timskega dela in učin LIBERATINGSTRUCTURES.COM-Prepoznavanje trenutnih praks kovitega sodelovanja. (10 minut): Učenci pregledajo seznam najslabših pra- ks, ki so ga sestavili, in razmislijo, katere od teh praks prepoznajo v lastnem delu STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 103 MOŽGANSKA NEVIHTA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA POIŠČIMO IN RAZIŠČIMO IZZIV PRIROČNIK ZA UČITELJE Možganska nevihta Potek vaje: Namen vaje je hitro zbrati ideje in zaznave učencev glede določene Uvod in postavljanje vprašanja (5 minut): Generiranje idej (10 minut): teme ali problema ter jih organizirati v smiselne skupine. Cilj je omo- Učitelj na začetku razloži, da je Možgan- Vsak učenec prejme kartončke ali samo-gočiti neomejeno generiranje predlogov brez takojšnjega vrednote- ska nevihta tehnika, ki omogoča hitro in lepilne listke, na katere zapiše svoje ideje. nja, kar spodbuja ustvarjalnost in odprto izražanje. Učenci pridobijo učinkovito zbiranje idej brez omejitev ali Vsaka ideja mora biti zapisana posebej in sposobnost prepoznavati povezave med različnimi idejami, razvijajo vrednotenja. Poudari, da je cilj zbrati čim največ v treh vrsticah, da je zapis jasen in kritično mišljenje ter pridobivajo izkušnje pri odločanju glede informa- širši nabor predlogov, zato je pomembno, jedrnat. V tej fazi učenci delujejo indivi-cij, ki so ključne za nadaljnjo analizo ali oblikovanje rešitev. da se učenci aktivno vključijo in so ustvar- dualno. Pomembno je, da si vsak vzame jalni. Pojasni, kakšna so pravila: dovolj časa za razmislek in se ne zanaša Trajanje aktivnosti: Priporočena starost: - V začetni fazi ni napačnih idej, vse so na ideje drugih. Če kdo potrebuje pomoč 45 minut 12–18 let dobrodošle. pri zapisovanju, mu lahko pomagajo so- Potrebščine: - Vsi učenci aktivno sodelujejo in prispe-Prostor učenja: šolci ali učitelj. Učitelj spodbuja učence, - Tabla ali flipchart za beleženje idej Učilnica ali prostor, v katerem se je vajo svoje predloge. da pišejo spontano in hitro ter ne premiš-in kategorizacijo predlogov. možno organizirati v manjših skupinah - Učenci idej ne ocenjujejo ali zavračajo, ljujejo o popolnosti svojih idej. Če kdo želi - Pisala in papir za zapisovanje misli v in prosto gibati. to sledi v kasnejših fazah. prispevati več idej, lahko izpolni več kar-- Kartončki ali samolepilni lističi, kamor Učni izidi: tončkov. začetni fazi. učenci zapišejo svoje individualne ideje. - Učenci pridobijo izkušnje s spontanim Učitelj na tablo ali flipchart zapiše osre- ustvarjanjem idej brez omejitev ali ta- dnje vprašanje, na katerega bodo učenci Zbiranje in predstavitev idej (5 minut): Ekosocialne kompetence: kojšnjega vrednotenja. odgovarjali. To je lahko splošno ali speci- Učitelj zbere vse listke, jih premeša in zač-- Kritično mišljenje in refleksija: - Učenci se naučijo analizirati in kate- Učenci analizirajo predloge drugih, jih gorizirati različne ideje ter jih med seboj fično vprašanje, odvisno od konteksta, na ne pripenjati na tablo ali flipchart. Glasno ovrednotijo ter povežejo v smiselne ce- smiselno povezovati primer: prebere vsako idejo, da se vsi učenci sez-lote.- Učenci razvijajo sposobnost sodelo-- Kako lahko izboljšamo trajnostne pra-nanijo z njo. V tej fazi je pomembno, da - Participacija in demokratično delova-vanja in sprejemanja različnih perspek-kse v naši šoli? nje: Vsak učenec aktivno prispeva svo-tiv pri oblikovanju skupnega razumeva-nobene ideje ne zavrne ali ocenjuje, saj - Katere so ključne ovire pri vzpostavlja-je ideje in sodeluje pri končnem obliko-nja teme. ta korak sledi kasneje. Če se kakšna ideja vanju rešitev. - Učenci pridobijo izkušnje pri odloča- nju bolj vključujočega učnega okolja? ponovi, učitelj pri učencih preveri, ali že-- Skupnostno delovanje in sodelovanje: nju o idejah, ki so najbolj relevantne za - Kako bi lahko zmanjšali količino zavrže-lijo podvojene predloge združiti v enega Ideje ne ostanejo zgolj individualne, nadaljnjo obravnavo. ne hrane v šolski menzi? temveč se razvijajo skozi strukturirano skupnega. Če to odobrijo, jih združi, toda skupinsko delo. nobenega ne sme odstraniti brez soglasja - Kreativno reševanje problemov: Učitelj poskrbi, da učenci razumejo vpra- skupine. Učenci prepoznajo nove pristope k ra-šanje. Potrudi se ga zapisati tako, da omo-zumevanju teme ter predlagajo izvirne goča odprt razmislek. rešitve. STRAN 104 UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 MOŽGANSKA NEVIHTA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA POIŠČIMO IN RAZIŠČIMO IZZIV PRIROČNIK ZA UČITELJE Kategorizacija in analiza (10 minut) Razprava o rezultatih in določitev na- Ko so vse ideje zapisane in predstavlje- daljnjih korakov (10 minut): ne, sledi faza organizacije in razvrščanja Ko so vse ideje kategorizirane, učitelj predlogov. Učitelj vodi učence pri zdru- vodi diskusijo: ževanju sorodnih predlogov v logične - Kaj nam povedo zbrane ideje? skupine. Učenci skupaj analizirajo listke - Katere vzorce opažate? in jih razvrščajo po tematikah. V tej fazi - Katere skupine idej so najbolj po-se pogosto zgodi, da odkrijejo nepriča- membne za nadaljnjo obravnavo? kovane povezave, s čimer dodatno pog- lobijo razumevanje vprašanja. Glede na naravo vaje lahko učenci: - Nadaljujejo z novim viharjenjem možga- Učitelj učence spodbuja k razpravi: nov o eni izmed izpostavljenih tem. - Kateri predlogi so si podobni in jih lahko - Izvedejo analizo in določijo prednostne združimo? rešitve. - Katere ideje se ponavljajo in bi jih lahko - Nadaljujejo z diskusijo ali delom na združili v novo, bolj celovito idejo? konkretnem akcijskem načrtu. - Ali se kateri predlogi med seboj dopol- njujejo? Učitelj se na koncu zahvali vsem za so- delovanje in povzame ključne ugotovitve. Pri združevanju idej je ključno, da pro- POVZETO IN PRIREJENO PO ces ostane participativen in da učitelj ne 80 TOOLS FOR PARTICIPATORY DEVELOPMENT: APPRA-odloča sam, temveč spodbuja učence k ISAL, PLANNING, FOLLOW-UP AND EVALUATION skupnemu odločanju. STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 105 FACILITACIJA UČENJA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA PRIROČNIK ZA UČITELJE 2.2.5 Iskanje in oblikovanje rešitev STRAN 106 PREDSTAVLJAJ SI, DA … OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA ISKANJE IN OBLIKOVANJE REŠITEV PRIROČNIK ZA UČITELJE Predstavljaj Potek vaje: si, da … Predstavitev vaje (5 minut): Predstavitev idej in diskusija (10 minut): Učitelj učencem pojasni, da bodo analizi- Vsaka skupina predstavi svoje predloge rali in izboljšali izbrani predmet ali sistem, razredu. Učitelj vodi diskusijo tako, da pri čemer bodo upoštevali štiri perspek- spodbuja druge skupine k vprašanjem, Vaja je zasnovana z namenom, da spodbuja poglobljeno analitično tive: učinkovitost, praktičnost, etičnost in predlogom ali nadgradnji predstavljene in ustvarjalno razmišljanje. Skozi štiri ključne perspektive – učinko estetiko. Izbrani predmet, na primer šol- ideje. Učence usmerja, da premislijo, ka- - vitost, praktičnost, etičnost in estetiko – učenci raziskujejo, kako bi ski urnik, predstavi razredu in ga vizual- tere izboljšave imajo največji potencial za lahko izboljšali vsakdanje predmete ali sisteme. Cilj vaje je učen no upodobi na tabli ali projektorju. Razlo- izvedbo in trajnostni vpliv.-ce usmeriti k oblikovanju trajnostnih in inovativnih rešitev, ki ne le ži, da je cilj vaje odkriti inovativne načine, izboljšujejo uporabnost, temveč tudi upoštevajo širše družbene in kako ga izboljšati. Pri tem ni napačnih Oblikovanje končnih predlogov okoljske kontekste. odgovorov, saj je ključna ustvarjalnost. (10 minut): Skupine na podlagi razprave oblikujejo Trajanje aktivnosti: Analiza skozi štiri perspektive končne predloge. Vsaka skupina ustvari Priporočena starost: 45 minut (15 minut): vizualno predstavitev svojega predloga z 9–13 let Učenci se razdelijo v štiri skupine in vsa- risbo, diagramom ali podrobnim opisom. Potrebščine: Prostor učenja: Učitelj jih spodbuja, da v predstavitvah ka od njih se osredotoči na eno izmed - Izbrani predmet ali sistem Prostor naj bo svetel in prostoren. Na perspektiv. Učitelj spodbuja poglobljeno upoštevajo širše vplive. za analizo (npr. šolski urnik, stekleni-voljo naj bodo prilagodljivo postavlje-razmišljanje z naslednjimi vprašanji: ca, šolska klop). ne mize za skupinsko delo z dostopom - - Pisala in listi za zapisovanje idej. do vizualnih pripomočkov (table ali Učinkovitost: Kako bi lahko predmet ali Zaključek in refleksija (5 minut):- Risalni papir za skiciranje rešitev. projekcije) ter možnostjo za predsta- sistem deloval bolje? Učitelj zaključi vajo z vprašanji za refle-Ekosocialne kompetence: vitev idej na stenah ali panojih. - Praktičnost: Kako bi ga lahko prilagodili ksijo: - Kritično mišljenje in refleksija: Spo za lažjo uporabo? - Kateri predlog se vam zdi najbolj izve- - Učni izidi: sobnost analitičnega pristopa k obrav- - Učenci razvijejo zmožnost poglob- - Etičnost: Kako bi lahko izboljšave pozi- dljiv in zakaj? navi predmetov in sistemov. ljenega analitičnega razmišljanja. tivno vplivale na okolje in družbo? - Kako bi izboljšave vplivale na vsakda-- Kreativno reševanje problemov: Is- - Učenci oblikujejo inovativne in traj- - Estetika: Kako bi lahko bil vizualno pri- njo uporabo predmeta ali sistema? kanje inovativnih in praktičnih rešitev. nostne rešitve. vlačnejši? - Kaj ste se naučili o procesu izboljševa-- Sistemsko razmišljanje: Prepoznava- - Učenci reflektirajo o širšem vplivu nja in analize? nje, kako predlagane izboljšave vpli- svojih predlogov na družbo in okolje. Učenci zapisujejo ugotovitve na list pa-vajo na širše okolje. - Učenci izboljšajo sposobnost jasne POVZETO IN PRIREJENO PO - Participacija in demokratično delo- in vizualne predstavitve svojih idej. pirja in jih vizualizirajo z risbami ali dia- HARVARD GRADUATE SCHOOL OF EDUCATION - vanje: Aktivno sodelovanje v diskusi PZ.HARVARD.EDU-grami. jah in skupinsko oblikovanje rešitev. STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 107 KROG SANJANJA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA ISKANJE IN OBLIKOVANJE REŠITEV PRIROČNIK ZA UČITELJE Krog sanjanja Potek vaje: Namen vaje je omogočiti učencem, da kolektivno oblikujejo skupno Priprava prostora in uvod v vajo Če potrebujejo dodatno usmeritev, jim vizijo prihodnosti, pri čemer se individualne sanje in ideje združijo v (10 minut): lahko pomaga z vprašanji, na primer: smiselno celoto. Cilj je spodbujati soustvarjanje, refleksijo in krepi- Učitelj pripravi prostor tako, da se učenci - "Kakšen bi bil popoln projekt, če bi ga tev skupinske povezanosti, pri čemer učenci prepoznajo, kako nji- posedejo v krogu, kar zagotavlja enakost lahko ustvarili?" hove individualne želje prispevajo k skupnemu cilju. Proces odpira in odprto komunikacijo. Pojasni, da sa- - "Kakšno bi bilo idealno sodelovanje v prostor za raziskovanje, načrtovanje in vizualizacijo prihodnosti, ki njanje odpira domišljijo in soustvarjanje razredu?" bo temelj za nadaljnje projekte in sodelovanja.Vaja omogoča globo- vizije. Predstavi ključna vprašanja, prila- - "Kaj bi lahko skupaj dosegli, če ne bi ko refleksijo, soustvarjanje ter raziskovanje možnosti brez omejitev, gojena kontekstu, na primer: bilo nobenih omejitev?" pri čemer se spodbuja kreativnost, kolektivno razmišljanje in sode- lovalno načrtovanje prihodnjih projektov ali skupnih ciljev. - "Kako si predstavljate idealno sodelo- vanje?" Učenci naj zapisujejo misli v tišini, da se Trajanje aktivnosti: - "Kaj bi želeli doseči kot skupina?" lahko resnično poglobijo. Priporočena starost:- "Kakšna je videti popolna učna izkušnja?" 60–90 minut 10–18 let Deljenje in zapisovanje sanj (20 minut): Potrebščine: Prostor učenja: Poudari, da ni napačnih odgovorov – Ko učenci zaključijo s pisanjem, jih učitelj - Velik list ali tabla za zapisovanje Učilnica ali odprt prostor, da lahko povabi, da podelijo svoje vizije z ostalimi. vsaka vizija in vsaka ideja je ustrezna. ključnih idej in vizij. učenci sedijo v krogu, zapisujejo misli Pomembno je, da učenci pišejo in raz-Vsak učenec na glas prebere nekaj ključ-- Pisala, barvni flomastri in listi za indi-ter vizualizirajo ideje. mišljajo brez omejitev ter se prepustijo nih misli ali opiše svojo vizijo. Tisti, ki ne vidualno refleksijo. Učni izidi: sanjanju. želijo brati na glas, lahko zapiske predajo Ekosocialne kompetence: - Učenci pridobijo izkušnjo soustvar- učitelju, da jih prebere namesto njih.- Skupnostno delovanje in sodelova- janja skupne vizije in globokega sode- Individualno sanjanje (15 minut): nje: Učenci razvijajo sposobnost ko- lovanja. Vsi učenci prejmejo po list in pisalo. Na Učitelj ali prostovoljec izmed učencev lektivnega soustvarjanja in povezova- - Sposobni so strukturirati in vizualizi- voljo imajo nekaj minut za samostojno zapiše ključne ideje na tablo ali velik nja idej. rati svoje ideje ter jih povezati v smi- - Kritično mišljenje in refleksija: Učen- selno celoto. zapisovanje svojih sanj. Lahko jih tudi list tako, da poskuša prepoznati skupne ci raziskujejo, kako se njihove indivi- - Pridobijo veščine aktivnega poslu- narišejo. Pomembno je, da se ne obre- teme in vzorce. Ko se vsi učenci zvrstijo, dualne sanje povezujejo s sanjami ce- šanja, analize in povezovanja različnih menjujejo s tem, kaj je realistično in kaj pretehtajo ideje, ki se ponavljajo, in raziš-lotne skupine. perspektiv. ne, temveč si dovolijo popolno kreativno-čejo, kako bi se lahko različne vizije do-- Empatija in sočutje: Učenci prisluh-- Naučijo se, kako oblikovati skupno st. Učitelj jih spodbuja, da razmišljajo čim polnjevale. nejo željam drugih in prepoznavajo rešitev, ki odraža individualne in sku-širše in zapišejo, kar jih resnično navdi različne perspektive. pinske vrednote.-- Kreativno reševanje problemov: Učenci huje. skupaj iščejo poti do uresničitve vizije. STRAN 108 UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 KROG SANJANJA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA ISKANJE IN OBLIKOVANJE REŠITEV PRIROČNIK ZA UČITELJE Oblikovanje skupne vizije (15 minut): Refleksija in zaključek (10 minut): Ko učenci predstavijo vse individualne Ko je skupna vizija oblikovana, učitelj vodi vizije in jih zapišejo, ustvarijo vizualno refleksijo o celotnem procesu. Učenci se predstavitev skupne vizije. To lahko sto- pogovorijo o svojih občutkih in o razvo-rijo na več načinov: ju njihovih začetnih idej v sodelovanju z - Oblikujejo diagram, h kateremu vsakdo drugimi. Učitelj postavi vprašanja, kot so: prispeva določen element. - Kaj ste se naučili iz tega procesa? - Napišejo manifest, v katerem združijo - Kaj vas je pri idejah drugih najbolj pre-ključne točke v nekaj jedrnatih stavkih. senetilo? - Sestavijo zgodbo o prihodnosti, v kate- - Kako lahko uporabimo ustvarjeno vizijo ri opišejo, kako bi izgledal njihov idealni pri prihodnjih projektih ali dejavnostih? projekt, učna izkušnja ali sodelovanje. Na koncu učenci na lističe napišejo eno Učitelj skrbi, da se vsi učenci vključuje- konkretno dejanje, s katerim bodo pri-jo, in pomaga povezovati različne ideje v spevali k uresničitvi skupne vizije. Lističe koherentno celoto. prilepijo na tablo ali jih zberejo v doku- mentu, da jim služi kot osnova za prihod- nje aktivnosti. POVZETO IN PRIREJENO PO DRAGON DREAMING - DRAGONDREAMING.ORG STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 109 VIHARJENJE Z AKCIJO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA ISKANJE IN OBLIKOVANJE REŠITEV PRIROČNIK ZA UČITELJE Viharjenje z akcijo Potek vaje: Priprava (15 minut): Vaja Viharjenje z akcijo je zasnovana tako, da z njo simuliramo re Učitelj pripravi prostor, določi temo izziva, ki ga bodo udeleženci reševali, in pripravi - alne izzivov in skupno iskanje rešitev. Učencem omogoča, da z in morebitne kartice z vlogami (npr. “predstavnik lokalne skupnosti”, “aktivist”, “podje- - teraktivnim procesom preizkusijo različne pristope, pridobijo nova tnik”). Razloži pravila vaje in cilje simulacije: raziskovanje praktičnih pristopov za re- spoznanja in se povežejo. Cilj je izboljšati prilagodljivost in sodelo ševanje določenega problema (npr. podnebne spremembe, izboljšanje šolske skup- - vanje za učinkovito reševanje problemov. nosti). Trajanje aktivnosti: Izvedba (60–90 minut): Priporočena starost: 90–120 minut 1. Identifikacija problema (15 minut): Skupina opredeli konkretni problem, ki ga želi 15–18 let rešiti. Udeleženci zapišejo ključne izzive in cilje. Potrebščine: Prostor učenja: 2. Viharji akcij (30–45 minut): - Prostor za gibanje in simulacije. Prostor mora omogočati gibanje in si- - Učitelj vodi skupino skozi simulacijo. Vsak udeleženec ali manjša skupina preizkusi - Papir in pisala za zapisovanje idej. mulacije, hkrati pa zagotavljati mirno svoj pristop k reševanju problema.- Kartice za vloge (po potrebi). okolje za refleksijo in diskusijo po kon- cu aktivnosti. - Vsak v skupini igra svojo vlogo, se sooča z realnimi omejitvami in povratnimi infor- Ekosocialne kompetence: macijami ostalih v skupini ali informacijami facilitatorja. - Kreativno reševanje problemov: Razvi- Učni izidi: 3. Preoblikovanje pristopov (15–20 minut): Po simulaciji učenci razmislijo, kaj je delo-janje praktičnih in inovativnih rešitev za - Učenci prepoznajo in preizkusijo valo in kaj ne ter izboljšajo svoje pristope. konkretne izzive. različne pristope k reševanju izzivov. - Kritično mišljenje in refleksija: Anali- - Učenci razvijejo sposobnost analize za situacij in prepoznavanje učinkovitih situacij in prilagoditve strategij. Zaključek in refleksija (15–20 minut): pristopov. - Učenci izboljšajo skupinsko dinami- 1. Skupine predstavijo svoje izboljšane pristope in ugotovitve celotni skupini.- Skupnostno delovanje in sodelovanje: ko in komunikacijske veščine. 2. Učitelj spodbudi razpravo z vprašanji, denimo: “Kaj ste se naučili iz simulacije?”, Krepitev skupinske dinamike in povezo- - Učenci prepoznajo pomen skupin- “Kako lahko uporabite te pristope v realnih situacijah?” vanja skozi skupno iskanje rešitev. skega dela in odgovornosti pri dose- 3. Učenci razmislijo, kako lahko naučeno prenesejo v vsakodnevno življenje ali delo.- Etično odločanje in odgovornost: Razu- ganju ciljev. mevanje vpliva odločitev na širšo skup- nost in prihodnje generacije. TRAINING FOR CHANGE - POVZETO IN PRIREJENO PO TRAININGFORCHANGE.ORG STRAN 110 UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 GALERIJA VIZIJ OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA ISKANJE IN OBLIKOVANJE REŠITEV PRIROČNIK ZA UČITELJE Galerija vizij Potek vaje: Priprava (10 minut): Galerija vizij spodbuja ustvarjalno razmišljanje in sodelovanje. Na Učitelj pripravi prostor in zagotovi potrebščine za risanje in razstavo. Vsaki skupi- - men je omogočiti skupinam, da vizualno izrazijo ideje in predsta ni razloži namen vaje: raziskati in predstaviti svojo vizijo določene teme ali vpraša- - ve o prihodnosti ter skozi razstavo delijo vizije z drugimi. Aktivnost nja (npr. “Kako si predstavljamo trajnostno skupnost?” ali “Kakšna je naša idealna podpira dialog, izmenjavo perspektiv in krepitev povezanosti med šola?”). udeleženci, hkrati pa omogoča skupinsko raziskovanje možnih rešitev. Izvedba (40–60 minut): Trajanje aktivnosti: 1. Udeleženci se razdelijo v manjše skupine. Vsaka skupina prejme plakatni papir in Priporočena starost: 60–90 minut risarska orodja. 15–18 let 2. Skupine se posvetujejo in oblikujejo vizijo na podlagi dane teme. Vsaka skupina Potrebščine: Prostor učenja: ustvari vizualni prikaz svoje ideje, ki lahko vključuje risbe, simbole, ključne besede - Velik plakatni papir za vsak tim. Učenci potrebujejo prostor za delo v in kratke opise. - Barvice, flomastri ali drugo risarsko timih in mesto, kamor bodo razstavili 3. Ko skupine zaključijo, plakate obesijo ali razstavijo tako, da si jih lahko vsi ogledajo. orodje. plakate. Priporočljivo je, da je prostor - Prostor za obešanje ali razstavljanje odprt in prilagodljiv, da se lahko učen- plakatov (npr. stene ali stojala). ci gibajo med razstavljenimi deli. Galerija vizij (10–15 minut): Ekosocialne kompetence: Učenci se sprehodijo med razstavljenimi deli, si ogledajo plakate drugih skupin in po Učni izidi: tihem izražajo misli ali vprašanja. Po ogledu lahko učitelj spodbudi kratko razpravo: - Kreativno reševanje problemov: Is - - Učenci razvijejo sposobnost vizual - “ kanje inovativnih idej za uresničitev nega izražanja idej in konceptov. Kaj vas je najbolj navdihnilo?” ali “Katere skupne teme prepoznate?” trajnostnih ciljev. - Učenci izboljšajo skupinsko sodelo- - Kritično mišljenje in refleksija: Anali- vanje in komunikacijo. Zaključek in refleksija (10–15 minut): ziranje realnosti in raziskovanje alter- - Učenci skozi dialog pridobijo vpog- Učitelj vodi razpravo, v kateri vsaka skupina na kratko predstavi svojo vizijo. Povpra-nativ. led v različne perspektive in ideje. ša udeležence, kako lahko ideje iz galerije uporabijo v praksi, in jih spodbuja k akcij-- Skupnostno delovanje in sodelova- - Učenci prepoznajo ključne korake za skim korakom, ki temeljijo na njihovih vizijah. nje: Gradnja povezanih in usklajenih doseganje skupnih ciljev. skupinskih vizij. - Trajnostne inovacije: Razvoj praktič- TRAINING FOR CHANGE - POVZETO IN PRIREJENO PO TRAININGFORCHANGE.ORG nih pristopov za dolgoročne koristi. STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 111 FACILITACIJA UČENJA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA PRIROČNIK ZA UČITELJE 2.2.6 Zaključevanje in vrednotenje STRAN 112 ZAKLJUČNI KROGI OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA ZAKLJUČEVANJE IN VREDNOTENJE PRIROČNIK ZA UČITELJE Zaključni krogi Zaključni krogi so premišljene aktivnosti, na- ODJAVNI KROG menjene spodbujanju refleksije, izražanja ob- čutkov in gradnje medosebnih povezav. Upo- Vaja je podobna uvodnemu krogu, le da jo izvajamo ob koncu ure. poljubno število učencev rabljamo jih ob zaključku delavnic, učnih ur ali Učenci izrazijo, kako se počutijo – bodisi glede sebe, skupine ali do- 5–20 minut projektov. Osvetljujejo dosežke in pomen sku- seženega med uro. Na izbiro imamo mnogo načinov poteka: vsak deli pnega dela ter spodbujajo učence k razmisleku svoje misli po vrsti v krogu, nastopamo naključno kot kokice (“popcorn o naučenem. Učitelji naj še posebej poskrbijo style”), v parih ali manjših skupinah. za simbolni zaključek, ki poudari pomen sode- lovanja in prinese občutek zaokroženosti. Ka- KROG POHVAL poljubno število učencev dar je primerno, lahko učenci izmenjajo kontak- 5–10 minut te ali se zavežejo k nadaljnjemu sodelovanju in Učenci izražajo pohvale in priznanja svojim sošolcem. Učitelj pripravi tako ohranjajo podporno okolje. Zaključni krogi prostor za sedenje v krogu. Vsak učenec dobi priložnost, da pove ne-poglobijo zadovoljstvo in povezanost, da učen- kaj pozitivnega o sošolcu, ki sedi poleg njega. Na primer: “Cenim te, ci z zaupanjem stopijo proti prihodnjim izzivom. ker si mi danes pomagal pri nalogi.” Poudarite, kako pomembno se je izražati iskreno in spoštljivo. Ko učenci zaključijo krog, se lahko zahva- lijo za prejete pohvale. poljubno število učencev RAZGLEDNICA 5–10 minut Učenci na list ali razglednico napišejo eno stvar, ki so se je naučili, in eno stvar, ki jo cenijo pri skupnem delu. Učitelj jih povabi, da razgledni- co preberejo na glas ali simbolno postavijo na sredino kroga. Aktivnost zaključite z refleksijo o pomenu zapisov. STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 113 ZAKLJUČNI KROGI OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA ZAKLJUČEVANJE IN VREDNOTENJE PRIROČNIK ZA UČITELJE ZAKLJUČNA BESEDA poljubno število učencev Vsak učenec pove eno besedo ali stavek, ki izraža, kako se trenutno počuti ali kaj je zanj najpomembnejše iz izkušnje. Na 5–10 minut primer: “Hvaležen sem za podporo skupine.” Poudarite, naj izberejo, kar jih resnično nagovori. PISMO SAMEMU SEBI poljubno število učencev Učenci napišejo pismo samemu sebi o tem, kaj so se naučili in katere korake želijo narediti. Pismo lahko zajema cilje ali 5–20 minut želene spremembe. Pisma shranite in jih po nekaj tednih ali mesecih pošljite učencem, da jih opomnite, kakšne namere so izrazili. PESEM poljubno število učencev Učenci skupaj zapojejo pesem, ki simbolizira zaključek. Pesem lahko izberete vnaprej ali jo izberejo sami, skladno s temo 5–10 minut ali časom. Aktivnost lahko zaključite s kratko refleksijo, kako se je med pesmijo spremenilo počutje prisotnih in energija v skupini. DARILA poljubno število učencev Učencem dodelite kartice z napisanim “darilom,” npr. “Jabolko, ki ti izpolni želje” ali “potovalni plašč, ki te naredi nevidnega.” 5–10 minut Vsak učenec pojasni, kaj bi naredil s svojim darilom. Z vajo zabavno zaključimo uro, spodbudimo domišljijo in povezovanje. DVIGNIMO SVET SKUPAJ poljubno število učencev Učenci stojijo v krogu. Učitelj naznani: “Imam strašno novico. Nebo je padlo na tla! Pred nami so sonce, luna in oblaki. Mo 5–10 minut-ramo jih skupaj dvigniti nazaj na svoje mesto.” Učenci postopoma dvigujejo “nebo” od kolen do bokov, ramen in nad glavo, ob tem pa glasno stokajo. Aktivnost spodbuja sodelovanje in simbolno prikazuje moč povezanosti. MASAŽA HRBTA poljubno število učencev Učenci se postavijo v krog in se zasučejo na svojo levo. Vsak masira ramena tistega pred seboj. Nato se zasučejo na desno 5–10 minut in ponovijo masažo. Vaja oblikuje sproščeno in zabavno vzdušje ter krepi zaupanje. STRAN 114 UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 ZAKLJUČNI KROGI OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA ZAKLJUČEVANJE IN VREDNOTENJE PRIROČNIK ZA UČITELJE ELEKTRIČNI IMPULZ poljubno število učencev Učenci se postavijo v krog in primejo za roke. Vodja vaje sproži impulz s stiskom roke v določenem vzorcu in potem se ta 5–10 minut vzorec prenese naokrog. Ko impulz doseže vodjo, lahko pošlje drugačen vzorec v nasprotni smeri. Vaja spodbuja usklaje-nost in pozornost v skupini. Ekosocialne kompetence: Učni izidi: - Empatija in sočutje do ljudi in okolja: Prepoznavanje in ra- - Učenci izrazijo svoje občutke in misli o zumevanje čustev drugih ter spodbujanje povezanosti. zaključnem procesu. - Kritično mišljenje in refleksija: Analiza osebnih in skupin- - Razvijejo sposobnost refleksije in samorefleksije. skih izkušenj ter učenje iz njih. - Utrdijo naučeno in izkušnje skozi simbolno izražanje.- Skupnostno delovanje in sodelovanje: Krepitev solidarnosti - Okrepijo povezanost in odnose v skupini. skozi simbolne aktivnosti. - Ustvarjalno reševanje problemov: Razvoj novih simbolnih in ustvarjalnih zaključnih procesov. POVZETO IN PRIREJENO PO SEEDS FOR CHANGE - SEEDSFORCHANGE.ORG.UK TRAINING FOR CHANGE - TRAININGFORCHANGE.ORG STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 115 PREGLED AKTIVNOSTI OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA ZAKLJUČEVANJE IN VREDNOTENJE PRIROČNIK ZA UČITELJE Pregled aktivnosti Potek vaje: Namen vaje je učencem omogočiti, da pregledajo lastne aktivnosti Uvod in postavitev izziva (10 minut): - Katere so bile največje ovire in kako ste v določenem časovnem obdobju ter razvijejo kritično razumevanje Učitelj začne vajo tako, da na kratko raz- jih premostili? loži pomen refleksije in pregleda prete- lastnega napredka in učinkovitosti. Cilj je, da prepoznajo ključne uspe- Če se učenci težko spomnijo vseh ak klih aktivnosti. Poudari, da je namen iz -- he, morebitne težave in priložnosti za izboljšave. Vaja pomaga tudi boljšati razumevanje lastnega delovanja tivnosti, jim učitelj predlaga, naj začnejo identificirati strategije, ki so se izkazale za uspešne, ter spodbuja k raz - in strategij, ne le preprosto analizirati z zadnjimi obsežnejšimi nalogami in se misleku o dolgoročnih ciljih in potrebnih spremembah. opravljene naloge. Učencem razloži, da postopoma vračajo nazaj skozi čas. bodo oblikovali časovnico svojih aktivno- Trajanje aktivnosti: Priporočena starost: Delo v manjših skupinah – sti za določeno obdobje. 60 minut 15–18 let prva refleksija (10 minut): Potrebščine: Prostor učenja: Zastavi osrednje vprašanje: - Tabla ali flipchart za vizualizacijo ak- Učilnica naj omogoča individualno "Katere aktivnosti ste izvajali v zadnjih Učenci se povežejo v manjše skupine in tivnosti in strateških ugotovitev. delo, razpravo v majhnih skupinah in izmenjajo svoje sezname aktivnosti. Vsak šestih mesecih?"- Listi in pisala za individualno beleže-skupinsko refleksijo. Priporočljivo je učenec predstavi ključne ugotovitve in nje preteklih aktivnosti. zagotoviti prostor za zapisovanje idej Nato pojasni, da ni bistveno, da so po-jih poskuša strniti v zgodbo (pripoved). - Samolepilni listki ali kartončki, na na tablo ali flipchart. datki natančni ali popolni, pomembneje katere učenci zapisujejo ključne ak-Učenec lahko ob predstavitvi narejenega Učni izidi: tivnosti. se je osredotočiti na ključne aktivnosti. poda zaključek, kjer pove, kako je zado-- Učenci analizirajo lastne pretekle ak-voljen s svojim delom ipd. Ekosocialne kompetence: tivnosti in prepoznajo vzorce v svojem Individualni pregled aktivnosti (15 mi-Učitelj zastavi vprašanja:- Kritično mišljenje in refleksija: Spo-delu. nut): sobnost analize lastnih dejanj in pre-- Učenci razvijejo sposobnost strate-- Kaj vas je presenetilo pri vašem pregle-du aktivnosti? poznavanja vzorcev. škega razmišljanja in prepoznavanja Vsak učenec samostojno razmisli o svo-- Participacija in demokratično delo- učinkovitejših pristopov. jih aktivnostih in jih zapiše na list ali sa- - Ali ste naredili več ali manj, kot ste vanje: Skupinska refleksija in obliko- - Učenci pridobijo vpogled v pomen molepilne lističe. Osredotočiti naj se na sprva mislili? vanje strategij za prihodnost. dolgoročne usmeritve in kontinuitete konkretna dejanja in se izogiba splošnim - Katere vzorce opažate pri svojem delu?- Skupnostno delovanje in sodelova-delovanja. opisom. nje: Razprava in deljenje ugotovitev v - Učenci se naučijo premisleka o svo-Učitelj učence usmerja z vprašanji, na kolektivu. jih dosežkih in oblikovati predloge za V tej fazi učenci spoznajo, da njihova zaznava lastne produktivnosti ni vedno - Prilagodljivost in odpornost: Prepo-izboljšanje. primer: znavanje uspešnih strategij in odpr- - Katere ključne naloge ste opravljali? objektivna. To jih spodbudi h globlji refle-tost za prilagoditve. - Kaj ste s svojimi aktivnostmi dosegli? ksiji. STRAN 116 UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 PREGLED AKTIVNOSTI OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA ZAKLJUČEVANJE IN VREDNOTENJE PRIROČNIK ZA UČITELJE Analiza strategije v širši skupini - Osredotočenost: Ali so bila prizadeva- (15 minut): nja osredotočena na prednostne naloge? Učenci razčlenijo svoje aktivnosti skozi - Doslednost: Ali je bilo delo usklajeno prizmo strategije. Učitelj vodi razmislek z skozi celotno obdobje? vprašanji: - Prilagodljivost: Kako so se odzivali na - Če bi bili zgodovinarji, kaj bi rekli o svoji spremembe? strategiji? - Kaj je bilo pri vašem delovanju strate- Učenci se v parih pogovorijo, kateri stra-ško učinkovito? teški elementi so bili trdni in kateri potre- - Kje opažate pomanjkljivosti in možnosti bujejo izboljšave. izboljšav? Zaključek in evalvacija (10 minut): Učitelj na tablo zapiše štiri ključne strate- Učenci razmislijo, katere spremembe bi ške elemente: želeli vpeljati v svoje delo na podlagi spo- - Smer: Ali je bilo delovanje usmerjeno k znanj iz vaje. Vsak zapiše eno konkretno dolgoročnim ciljem? izboljšavo, ki jo bo uvedel pri načrtovanju svojih prihodnjih aktivnosti. POVZETO IN PRIREJENO PO TRAINING FOR CHANGE - TRAININGFORCHANGE.ORG STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 117 PICA DIAGRAM OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA ZAKLJUČEVANJE IN VREDNOTENJE PRIROČNIK ZA UČITELJE Potek vaje: Pica diagram Uvod in postavitev konteksta kategorij sodelovanja ali izvedbe so si (10 minut): izbrali. Vsaka “rezina” predstavlja eno od Učitelj predstavi Pica diagram kot orod-teh kategorij. Namen vaje je učencem ponuditi strukturiran način, kako oceniti so je za vizualno samooceno sodelovanja v -delovanje v skupini ter izvedbo projekta ali učne ure. Cilj je, da učenci projektu ali pri učni uri. Vsak učenec bo Učitelj razloži, da bodo ocenili vsako ka- ob vizualnem prikazu izkušnje prepoznajo ključne izzive in oblikujejo ocenil ključne vidike sodelovanja in iden- tegorijo na lestvici od 1 do 10: konkretne izboljšave. Ob strukturirani refleksiji razvijajo kritično mišlje tificiral področja, na katerih so stvari po- - 1 pomeni, da je bila zelo šibka.-nje, analitične sposobnosti in timske kompetence. tekale dobro ali pa so potrebna izboljšav. - 10 pomeni, da je bila popolno izpolnjena. Učitelj vpraša: Trajanje aktivnosti: - Kaj naredi skupinsko delo uspešno? Učenci na vsaki “rezini” pice naredijo Priporočena starost: 45–60 minut - Katere dejavnike je treba upoštevati pri oznako (pika, nalepka, simbol…). Oznaka 8–18 let ocenjevanju sodelovanja? bliže središču pomeni nižjo oceno, bliže Potrebščine: Prostor učenja: robu pa višjo. - Velik list ali tabla za risanje diagrama. Učilnica ali poljuben prostor z dosto- Učenci skupaj oblikujejo 6–8 ključnih ka-- Pisala in barvni markerji. pom do materialov za risanje diagra- tegorij, ki jih bodo ocenili. Nekaj prime- Primerjava in razprava (15 minut):- Samolepilni listki za zapis predlogov. ma, primeren za diskusijo in skupinsko delo. rov: Učenci se razdelijo v pare ali manjše sku- Ekosocialne kompetence: - Jasnost ciljev. pine in primerjajo rezultate na diagramu. - Kritično mišljenje in refleksija: Učen- Učni izidi: - Komunikacija. Učitelj postavlja vprašanja za refleksijo: ci analizirajo svojo izkušnjo in prepoz- - Učenci bodo znali strukturirano ana- - Porazdelitev nalog. - Katere kategorije so najmočnejše? najo vzorce. lizirati skupinsko sodelovanje, projekt - Skupnostno delovanje in sodelova- ali učno uro. - Reševanje težav. - Katere kategorije imajo najnižje ocene? nje: Učenci ocenijo skupinsko dinami- - Učenci bodo razvili sposobnost re- - Učinkovitost sodelovanja. - Ali se vaši rezultati ujemajo s sošolci ali ko in kakovost sodelovanja. fleksije in oblikovanja konkretnih iz- - Motivacija skupine. pa opažate kakšne razlike? Zakaj?- Participacija in demokratično de- boljšav. lovanje: Učenci prispevajo k skupni - Učenci bodo pridobili vpogled v lastno Ko so kategorije določene, jih učitelj za- Učenci opišejo vzorce, ki jih opazijo na evalvaciji in predlagajo izboljšave. delovanje in skupinsko dinamiko. piše na tablo. diagramu. Učitelj jih spodbuja, da ne iš-- Prilagodljivost in odpornost: Učenci - Učenci bodo razvili kritično mišljenje se učijo, kako izboljšati svojo učinko- in sprejeli odgovornost za kakovost čejo krivcev, temveč prepoznajo prilož-vitost in sodelovanje. sodelovanja. Risanje Pica diagrama (10 minut): nosti za izboljšave. Učenci v prejmejo velik list in narišejo krog s toliko enakih delov (rezin), kolikor STRAN 118 UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 PICA DIAGRAM OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA ZAKLJUČEVANJE IN VREDNOTENJE PRIROČNIK ZA UČITELJE Oblikovanje predlogov za izboljšanje Zaključek in evalvacija (10 minut) (10 minut) Učitelj vodi refleksijo in učence spodbuja Vsak učenec izbere eno do dve katego- k razmisleku: riji, kjer so bile ocene najnižje, in obliku- - Kaj ste se naučili iz te vaje? je predloge za izboljšanje. Predlogi naj - Kako vam bodo pridobljeni vpogledi bodo konkretni in izvedljivi. pomagali pri naslednjem projektu ali so- Učitelj jim pomaga s primeri: delovanju? - Če je komunikacija dobila nizko oceno, - Kateri so prvi koraki k izboljšanju šibkih bi predlog lahko bil: V prihodnje bomo na področij? začetku vsakega projekta določili jasne naloge in preverili, ali so vsi razumeli ci- Učenci na koncu zapišejo en osebni cilj, lje. ki ga bodo uresničili pri naslednjem so- - Če je motivacija skupine nizka, bi pred- delovanju. log lahko bil: V prihodnje bomo določili POVZETO IN PRIREJENO PO manjše cilje in praznovali, ko vsakega od SPORTSCOTLAND - SPORTSCOTLAND.ORG.UK njih dosežemo. PTS COACHING - PTSCOACHING.COM Učenci svoje predloge delijo v skupini in jih zapisujejo na tablo ali flipchart. STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 119 PICA DIAGRAM OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA ZAKLJUČEVANJE IN VREDNOTENJE PRIROČNIK ZA UČITELJE KOMUNIKACIJA 10 10 09 09 PO OST C 07 EL I 06 06TE V N ILJ ZD 07 EV 08 R 08A JASN 05 05 AL 04O 04 G 03 03 02 02 01 01 10 09 08 07 06 05 04 03 02 01 10 01 02 03 04 05 06 07 08 09 01 01 02 02 R E 04 04 N EŠ 03 03 EV 05 PI A 05 KU N 06 S 06 JA JE I 07 C TE 07 VA ŽA V 08 I 08 T O 09 M 09 10 10 U Č JA INKO N V I T OS T SOD EL O VA STRAN 120 UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 KAJ, ZAKAJ, KAJ ZDAJ? OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA ZAKLJUČEVANJE IN VREDNOTENJE PRIROČNIK ZA UČITELJE Kaj, zakaj, kaj zdaj? Potek vaje: Priprava (5 minut): - Primeri vprašanj: “Kaj vas je najbolj Vaja spodbuja refleksijo o izkušnjah, prepoznavanje njihovega pomena 1. Pripravite prostor, da se lahko razpore- presenetilo?”, “Kako je izkušnja vplivala in oblikovanje konkretnih korakov za prihodnost. Namen je izboljšati dite v krogu ali manjših skupinah (odvis- na vas osebno ali na skupino?” razumevanje ključnih dogodkov, analizirati njihov vpliv na posameznike no od velikosti skupine). in skupino ter oblikovati izvedljive načrte za ukrepanje v prihodnosti. 2. Na tablo ali plakat napišite tri ključna 3. Kaj zdaj? (10 minut) Aktivnost podpira sodelovanje, izmenjavo perspektiv in poglobljeno vprašanja: Kaj? Zakaj? Kaj zdaj? - Udeleženci odgovarjajo na vprašanje: razumevanje. kar Tako se krepijo povezave med udeleženci in obliku- 3. Pojasnite namen vaje: refleksija, pog- Kaj lahko storimo najprej? Kakšne korake jejo temelji trajnostnih sprememb, prilagojenih lokalnemu kontekstu in labljanje razumevanja in oblikovanje ak- bomo sprejeli? potrebam. cijskih korakov. - Razvijajo konkretne ideje in akcijske na- črte za prihodnost. Trajanje aktivnosti: Priporočena starost: Izvedba (30 minut): - Primeri vprašanj: “Kako lahko upora-30–45 minut 8–18 let 1. Kaj? (10 minut) bimo to, kar smo se naučili?”, “Kateri je Potrebščine: Prostor učenja: - Udeleženci odgovarjajo na vprašanje: prvi korak, ki ga lahko naredimo takoj?”- Prostor za razporeditev v krogu ali Učenci lahko sedijo v krogu ali se raz- Kaj se je zgodilo? Kaj ste opazili? manjših skupinah. delijo v manjše skupine, odvisno od - Spodbujajte konkretne opise dogodkov Zaključek in refleksija (5 minut):- Listi in pisala (po potrebi). velikosti skupine. ali izkušenj brez interpretacij ali ocen. 1. Povzemite ključne točke iz razprave.- Tabla ali plakatni papir za beleženje Učni izidi: - Primeri vprašanj: “Kaj ste opazili med 2. Povprašajte udeležence, kako se je ključnih točk. - Učenci prepoznajo in razumejo aktivnostjo?”, “Kaj ste vi ali drugi storili?” med vajo spreminjalo njihovo počutje in - Kritično mišljenje in refleksija: Raz - Učenci analizirajo pomen izkušnje in - 2. Zakaj? (10 minut) 3. Spodbujajte udeležence, da povedo, njen vpliv na skupino ali posameznika. mišljanje o pomenih in izkušnjah. Ekosocialne kompetence: ključne vidike izkušnje ali dogodka. razumevanje. - Učenci oblikujejo načrte za prihodnje - Udeleženci odgovarjajo na vprašanje: kako bodo naučeno uporabili v prihodno- - Skupnostno delovanje in sodelova - Učenci izboljšajo sposobnost izraža- - Razpravljajo o vplivih, pomenih in - POVZETO IN PRIREJENO PO nja in sodelovanja. čustvih, ki so jih doživeli. nje: Razvoj skupnega razumevanja in kovanje načrtov za prihodnje korake. korake ali izboljšave.- Kreativno reševanje problemov: Obli- Zakaj je to pomembno? Kaj to pomeni? sti. LIBERATING STRUCTURES - povezovanja. LIBERATINGSTRUCTURES.COM STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 121 KROG HVALEŽNOSTI OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA ZAKLJUČEVANJE IN VREDNOTENJE PRIROČNIK ZA UČITELJE Potek vaje: Krog hvaležnosti Priprava (10 minut): skupnost, ki ji pripadajo. Primeri: Pripravite prostor, da se lahko učenci po-- “Hvaležen sem za naš razred, ker se sedejo v krog. Na sredino postavite sim-skupaj zabavamo.” Vaja spodbuja učence k refleksiji in izražanju hvaležnosti za ljudi, stvari bolni predmet, ki predstavlja hvaležnost - “Hvaležen sem za našo šolo, ker orga- in dogodke, ki pozitivno vplivajo na njihovo življenje. Učenci razvija (npr. svečo, kamen ali rožo). Na kartonč- nizira zanimive dejavnosti.”-jo empatijo, prepoznavajo pomen pozitivnih odnosov in krepijo obču ke ali papirje napišite citate o hvaležno--tek skupnosti. Cilji so ustvariti prostor za izražanje hvaležnosti, graditi sti in jih razporedite okoli osrednje točke Refleksija z izbranimi citati (10 minut): medsebojno spoštovanje in dvigovati zavest o pomenu medosebnih kroga. Razložite pomen hvaležnosti in Učenci se premaknejo proti sredini in odnosov. poudarite, da je namen vaje deliti pozi- preberejo citate, razporejene okoli osre- tivne misli v varnem in spoštljivem okolju. dnje točke. Ko se vrnejo na svoja mes- Trajanje aktivnosti: Določite pravila kroga: govori le tisti, ki ta, vsak izbere po en citat, ki ga najbolj Priporočena starost: 30–45 minut 10–14 let (druga triada osnovne šole) drži simbolni predmet, ostali pa posluša- nagovarja. Predmet kroži, učenci berejo in 14–18 let (srednješolci) jo brez prekinjanja. izbrane citate na glas in razlagajo, zakaj Potrebščine: so jih izbrali. - Prostor, v katerem se učenci Prostor učenja: Začetek kroga: lahko postavijo v krog. Omogoča naj krožno razporeditev se- Učitelj prvi podeli preprost primer hva- Zaključek in refleksija (5–10 minut):- Listi in pisala (po potrebi). dežev ali sedenje na tleh. označi sredino kroga (po želji). Učni izidi: družino, ker me podpira.” Predmet preda - Kako so se počutili, ko so izražali hva-- Učenci prepoznajo in izrazijo občut-- Citati o hvaležnosti (zapisani na kar- Sveča ali drug predmet, da simbolno ležnosti, kot je: “Hvaležen sem za svojo 1. Povprašajte učence: tončke ali liste). - naslednjemu učencu v krogu. ležnost? ke hvaležnosti za pomembne ljudi in dogodke v svojem življenju. - Kaj so izvedeli o svojih sošolcih? Ekosocialne kompetence: - Učenci razvijajo empatijo in razume- Prvi krog: Osebna hvaležnost (10 minut): - Kako lahko tovrstno razmišljanje izbolj- - Empatija in sočutje do ljudi in okolja: vanje čustev drugih. Vsak učenec pove nekaj, za kar je hva- ša odnose v razredu? drugih. ščine in izražanje čustev. Primeri: skupne teme ali vrednote.- Učenci gradijo pozitiven odnos do - Kritično mišljenje in refleksija: Razmi Prepoznavanje in razumevanje čustev - Učenci izboljšajo komunikacijske ve- ležen, bodisi osebi, dogodku ali stvari. 2. Povprašajte, ali so v izjavah opazili - Skupnostno delovanje in sodelova magal pri nalogi.” ležnosti dolgoročno izboljša odnose in - - “Hvaležen sem za naravo, ker me po- razpoloženje v razredu. nje: Krepitev povezovanja v skupini. šljanje o lastnih občutkih in vedenju.- - “Hvaležen sem za prijatelja, ki mi je po- 3. Povprašajte, kako lahko izražanje hva-skupnosti in krepijo povezanost. mirja.” 4. Spodbujajte učence k razmisleku, kako lahko izražanje hvaležnosti v vsakdanjem Drugi krog: Hvaležnost za skupnost življenju vpliva na počutje in odnose. POVZETO IN PRIREJENO PO (10 minut): MORNINGSIDE CENTER FOR TEACHING SOCIAL RESPONSIBILITY - Učenci izražajo hvaležnost za skupino ali MORNINGSIDECENTER.ORG STRAN 122 UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 VEVELA LE FALA - VROČA PREPROGA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA ZAKLJUČEVANJE IN VREDNOTENJE PRIROČNIK ZA UČITELJE Vevela le fala - Potek vaje: Vroča preproga Priprava prostora in uvod (10 minut): - Kaj ti je bilo najtežje, kaj najlepše? Učitelj (v vlogi facilitatorja) pripravi pros- - Kaj bi naredil drugače? Namen vaje je ustvariti varen in spoštljiv prostor za iskreno refleksijo tor v krožni postavitvi, v središče kroga - Kaj si se naučil iz izkušnje? o skupinskem dogodku, kampanji ali skupnostni izkušnji. Udeležen- pa položi preprogo (»fala«), ki simbolizi- Vsak ima na voljo do 5 minut. Ostali pos-ci preko individualnega izražanja in poslušanja razvijajo empatijo, ra prostor varnosti in spoštovanja. Pojas- lušajo v tišini, brez odzivov. globlje razumevanje skupinske dinamike in odgovornost za skupno ni pomen izraza Vevela le Fala in izvor v dobro. Vaja spodbuja odprto komunikacijo, kritično razmišljanje in samoanski kulturi, kjer »vroča preproga« Skupinska razprava in vprašanja gradi zaupanje v skupini. pomeni prostor za odkrito in pogumno iz- (20 minut): ražanje misli in občutij. Ko vsi učenci zaključijo z osebnimi deli, Trajanje aktivnosti: Priporočena starost: se odpre prostor za vprašanja in refleksi- 90 minut 15–18 let Predstavitev namena in pravil (10 minut): jo celotne skupine. Učenci lahko zasta- Potrebščine: Učitelj pojasni, da je vaja namenjena re- vijo vprašanja drug drugemu, izpostavijo Prostor učenja: - večja tkanina ali preproga (po mož fleksiji po skupinskem dogodku (npr. skupne vzorce, opazke, razlike v doje- - Miren, varen in zaprt prostor z nosti v barvi ognja – rdeča, oranžna, možnostjo krožne postavitve in pre- šolski projekt, ekološka akcija, predstavi- manju ali podajo ideje za izboljšave v pri-rjava) progo v središču (učilnica, knjižnica, tev). Določi osnovna pravila: vsak govori, hodnje.- stoli za krožno postavitev skupni prostor). ko sedi na preprogi, ostali poslušajo brez pija za učitelja) Učni izidi:- listi z vprašanji za facilitacijo (ena ko- prekinjanja; kar slišimo, ostane v kro- Zaključek in simbolno zapiranje prostora - tabla ali plakat za skupne ugotovitve - Učenec ovrednoti svojo vlogo pri gu (zaupnost); spoštovanje vseh mnenj. (10 minut): (neobvezno) skupinskem dogodku in prepozna Vprašanja so znana samo facilitatorju, da Učitelj povzame nekaj ključnih poudar- - pisala, papirji za zapiske osebne prispevke in izzive. ostane izkustveni značaj v ospredju. kov, se zahvali vsem za iskrenost in spo- Ekosocialne kompetence: ličnih perspektiv in razvija sposobnost Individualni intervjuji na preprogi (40 besedi izrazijo, kako se počutijo ob za-aktivnega poslušanja.- Učenec izraža spoštovanje do raz- štovanje. Udeležence povabi, da v eni Razumevanje izkušenj drugih v skup - Učenec prepoznava pomen refleksi-- Empatija in sočutje do ljudi in okolja: minut): ključku. Skupina nato simbolno »ohladi« - je kot orodja za učenje in izboljšave v Učenci eden za drugim sedejo na pre- preprogo (npr. s tihim dotikom, dihom, nosti. skupinski dinamiki. progo, facilitator jim zastavlja vedno ista z besedami »preproga je hladna«) – kar - Skupnostno delovanje in sodelovanje: - Kritično mišljenje in refleksija: Ovred šave prihodnjih skupinskih projektov.- - Kaj si želel doseči s sodelovanjem pri - Učenec utrjuje samozavest pri izra- POVZETO IN PRIREJENO PO notenje poteka dogodkov in odnosov. Refleksija skupnih dejanj in procesov. - Učenec oblikuje predloge za izbolj- vprašanja, npr.: pomeni konec vaje. - Ekosocialna zavest in trajnostno dr žanju mnenj in čustev v skupini. dogodku? 350.ORG - TRAININGS.350.ORG-- Kako si doživel svojo vlogo? žavljanstvo: Aktivno vključevanje v skupinske procese. STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 123 FACILITACIJA UČENJA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA PRIROČNIK ZA UČITELJE 2.2.7 Premislek in meditacija STRAN 124 VAJE HVALEŽNOSTI: MOČ HVALEŽNOSTI V VSAKDANJIKU OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA PREMISLEK IN MEDITACIJA PRIROČNIK ZA UČITELJE Vaje hvaležnosti: moč hvaležnosti v vsakdanjiku Hvaležnost je temeljna človeška vrednota, ki sega Izvedba vaje: KAMEN HVALEŽNOSTI onkraj preprostih izrazov spoštovanja ali zahva- Učitelj pojasni pomen hvaležnosti in kakšne so le. Njena moč se skriva v zmožnosti preoblikovati čustvene dobrobiti, če redno beležimo, za kaj Kamen hvaležnosti je simbolični predmet, ki naš pogled na svet in nas povezati z globljim po- smo hvaležni. Vsi učenci prejmejo zvezek ali list, spodbuja osebno refleksijo in osredotočenost na menom življenja. Raziskave kažejo, da hvaležnost kamor dnevno zapišejo tri specifične stvari, za trenutke hvaležnosti. izboljšuje duševno in telesno zdravje, krepi odno- katere so hvaležni. Učitelj poudari, naj navedejo se ter spodbuja empatijo in prosocialno vedenje. konkretne primere in osebne izkušnje. Enkrat te- Izvedba vaje: Če redno izražamo hvaležnost, se lažje soočamo densko jih povabi, da delijo zapise, in spodbuja Učitelj vsem učencem podari majhen kamen ali s stresnimi situacijami, negujemo trdnejše odnose razpravo o tem, kako vaja vpliva na njihovo razmi- podoben predmet. Nosijo ga s seboj ali ga pos-in se osredotočamo na pozitivne plati življenja. šljanje in odnose. tavijo na vidno mesto, da jih opominja, za kaj so hvaležni. Vsakič, ko opazijo ali primejo predmet, V šolskem okolju z urjenjem hvaležnosti krepimo KOZAREC HVALEŽNOSTI pomislijo na kaj, za kar so hvaležni. Na koncu te-čustveno inteligenco učencev, izboljšamo raz- dna jih učitelj povabi, da delijo izkušnje in misli redno dinamiko in jih spodbujamo v osebni rasti. Kozarec hvaležnosti je skupinski projekt, ki spod- o tem, kako je vaja okrepila njihovo zavedanje o Vaje, ki sledijo, so zasnovane tako, da omogoča- buja deljenje pozitivnih misli in krepi občutek po- hvaležnosti. jo kreativno in poglobljeno izražanje hvaležnosti. vezanosti. Razvijajo empatijo, samozavedanje in poveza- SPREHOD HVALEŽNOSTI nost. Izvedba vaje: Učitelj v razredu pripravi velik steklen kozarec ali Sprehod hvaležnosti povezuje gibanje in razmi- DNEVNIK HVALEŽNOSTI posodo ter listke za zapisovanje. Vsak učenec te- šljanje, kar učencem pomaga, da ob telesni aktiv- densko zapiše eno stvar, za katero je hvaležen, nosti prepoznajo pozitivne plati svojega življenja Dnevnik hvaležnosti je učinkovito orodje za oseb- in listek odloži v kozarec. Učitelj ob koncu tedna in okolja. no refleksijo, ki učencem pomaga prepoznati in prebere nekaj naključnih listkov in spodbudi učen-ceniti pozitivne plati vsakdanjika. Redno zapiso- ce k razmisleku o skupnih pozitivnih izkušnjah. Na Izvedba vaje: vanje misli in občutkov krepi zavedanje o njih, koncu šolskega leta lahko razred skupaj prebere Učitelj organizira sprehod po šolskem dvorišču ali izostruje samorefleksijo in gradi pozitivno narav- celotno vsebino kozarca in tako opravi svojevrstno naravi. Med hojo učenci tiho razmišljajo, za kaj so nanost. retrospektivo skupne poti in dosežkov. hvaležni, in poskušajo občutke povezati z okoli- STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 125 VAJE HVALEŽNOSTI: MOČ HVALEŽNOSTI V VSAKDANJIKU OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA PREMISLEK IN MEDITACIJA PRIROČNIK ZA UČITELJE co: z naravo, prijatelji ali trenutnimi dogodki. Po sprehodu jih učitelj povabi, da delijo svoje misli in Ekosocialne kompetence za vaje hvaležnosti Učni izidi: izkušnje. Vaja spodbuja čustveno povezanost z - Empatija in sočutje do ljudi in okolja: Prepozna- - Učenci razvijejo sposobnost izražanja hvale-okoljem in medosebne odnose. vanje in cenjenje, pozitivnih vplivov drugih ljudi žnosti in empatije v različnih situacijah. ter izražanje hvaležnosti. - Učenci reflektirajo o pozitivnih vidikih vsako- RAZMISLEK O HVALEŽNOSTI - Socialna pravičnost in solidarnost: Spodbujanje dnevnih izkušenj in odnosov. povezanosti in priznavanja prispevkov drugih v - Učenci izboljšajo zmožnost prepoznavanja pri- Vaja spodbuja učence k izražanju hvaležnosti ob skupnosti. spevkov drugih k svojemu življenju in okolju. poglobljenemu razmisleku o osebah ali dogodkih, - Kritično mišljenje in refleksija: Razčlenjevanje - Učenci prepoznajo vpliv hvaležnosti na krepitev ki so jih razveselili ali podprli. lastnih čustev in vrednot z refleksijo o trenutkih medosebnih vezi in čustvene stabilnosti. hvaležnosti. - Učenci raziskujejo, kako praksa hvaležnosti Izvedba vaje: - Prilagodljivost in odpornost: Krepitev sposob- spodbuja osebno rast in krepi razumevanje druž-Učitelj začne skupinsko razpravo z vprašanji, kot sta: nosti soočanja s stresom s pomočjo osredotoča- benih interakcij. Kdo te je ta teden navdihnil ali podprl? nja na pozitivne vidike življenja. Kaj te je ta teden navdalo z občutkom zado- - Ekosocialna zavest in trajnostno državljanstvo: voljstva in hvaležnosti? Povezovanje hvaležnosti z zavestjo o trajnostnem ravnanju in družbeni odgovornosti. Učenci lahko odgovore delijo ustno ali jih zapišejo na listke. Učitelj povzame skupne misli učencev in jih spodbudi, da izrazijo hvaležnost tistim, ki so jih razveselili ali podprli. Vaja krepi medosebne vezi in spodbuja pozitivno mišljenje. POVZETO IN PRIREJENO PO HYPER ISLAND TOOLBOX - HYPERISLAND.COM STRAN 126 UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 GLOBOKO IN AKTIVNO POSLUŠANJE OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA PREMISLEK IN MEDITACIJA PRIROČNIK ZA UČITELJE Globoko in aktivno poslušanje Globoko poslušanje (deep listening) in aktivno po- GLOBOKO POSLUŠANJE IN NJEGOVA PINAKARRI – globoko poslušanje v konte-slušanje (active listening) sta bistveni spretnosti VLOGA V UČNEM PROCESU kstu Zmajevega sanjanja za kakovostno komunikacijo, poglobljeno razu- Globoko poslušanje ni zgolj tehnika, temveč je na-mevanje in učinkovito sodelovanje v učnem pro- čin razmišljanja in zaznavanja sveta. Poslušalec Pinakarri v jeziku avstralskih staroselcev pomeni cesu. V facilitiranem učenju je sposobnost poslu- se popolnoma osredotoči na govorca, ne da bi ga najgloblje možno poslušanje. To je bistven ele-šanja ključnega pomena. Učenci niso zgolj pasivni sodil, prekinjal ali poskušal takoj oblikovati odziv. ment metode Zmajevega sanjanja (Dragon Drea-prejemniki informacij, temveč so aktivni soustvar- Ključni elementi globokega poslušanja vključuje- ming), ki izvira iz aboriginske kulture Zahodne Av-jalci znanja. Poslušanje presega golo zaznavanje jo prisotnost v trenutku, zaznavanje notranjih in stralije in temelji na treh ključnih načelih: služenju besed, saj zajema tudi dojemanje neverbalnih si- zunanjih signalov ter sprejemanje tišine kot dela Zemlji, gradnji skupnosti in osebni rasti (Dragon gnalov, čustev in skritih pomenov, ki se izražajo komunikacije. Dreaming, n.d.). Pri Zmajevem sanjanju je sanja-ob govoru. nje kolektivna izkušnja, ni zgolj individualno. S V praksi se poslušalec, ki želi globoko poslušati, skupnim sanjanjem oblikujemo t. i. “redospeve” Globoko poslušanje terja prisotnost, osredotoče- pred začetkom pogovora umiri, osredotoči na svo- (songlines), nekakšne izvenčasne pripovedi, v nost in odprtost za vse, kar govorec posreduje, je dihanje in občutke v telesu. S tem, ko umiri not- katerih se povezujejo ljudje, prostor in čas (Dra-ne da bi poslušalec ob tem že oblikoval svoj od- ranji monolog, lažje pozornost usmeri izključno na gon Dreaming, n.d.). govor. Ni dovolj le zaznavati besede, potrebno je sogovornika. Med njegovim govorom, ne analizira tudi poslušati neizrečeno – premore, spremembe in ne oblikuje lastnega odziva, temveč se le potopi OSNOVNE PRAKSE PINAKARRI – kako v tonu glasu in čustvene odtenke sporočila. Pri v poslušanje, kot da je to edino pomembno v tistem vaditi globoko poslušanje aktivnem poslušanju potrjujemo, kar smo slišali, trenutku (Transition Makers Toolbox, n.d.). postavljamo razjasnitvena vprašanja in z odzivi Ko izvajamo pinakarri, se zavedamo telesa, po- spodbujamo nadaljnji pogovor. Skupaj ti metodi Z globokim poslušanjem učenci razvijajo tudi potr- zorni smo na srčni utrip, sproščamo napetosti z zagotavljata učno okolje, v katerem se učenci po- pežljivost, celostno zaznavanje in odprtost za dru- dihanjem in zavestno umirjamo notranji dialog. S čutijo slišane in spoštovane, poleg tega pa se urijo gačne perspektive. Učijo se tudi, da odziv ni vedno pinakarrijem se pripravimo, da smo pozorni tako v bolj zavestni in empatični komunikaciji (MindTo- potreben takoj in da je včasih najbolj dragocena tista na informacije, kot tudi na čustva, sporočila med ols, n.d.; Global Peacebuilding Center, n.d.). komunikacija, ki odpira prostor za razmislek. vrsticami in skrite namene. STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 127 GLOBOKO IN AKTIVNO POSLUŠANJE OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA PREMISLEK IN MEDITACIJA PRIROČNIK ZA UČITELJE Nekaj osnovnih korakov, ki so osrednji del te pra- varjajo impulzivno. zame, kar je slišal, in potem vlogi zamenjata. kse (Dragon Dreaming, n.d.): - Preprečuje prekinjanje govorca – govorec se 1. Zavestno povezovanje s telesom – začutimo lahko izrazi brez prekinitev, kar nas uči potrpežlji- Vaja 3: Zvok pinakarri stik s površino, na kateri sedimo, in se osredoto- vosti in spoštljivega poslušanja. Izberemo predmet (zvonček, ropotuljico ipd.), da čimo na občutke v telesu. - Spodbuja globljo refleksijo – učimo se poslušati z njegovim zvokom naredimo kratek premor v 2. Opazovanje diha – pozorno spremljamo vdihe s celotnim telesom, ne le z ušesi, s čimer izboljšu- razpravi, ko jo je treba upočasniti, umiriti ali preu-in izdihe ter razlike v tonu in temperaturi. jemo razumevanje sogovornikov. smeriti nazaj k osrednjemu vprašanju. Lahko do-3. Poslušanje srčnega utripa – ko prisluhnemu - Omogoča pristno komunikacijo – s poslušanjem ločimo nekaj članov skupine, da so “varuhi zvo-srcu, umirimo notranji monolog. brez sodb zmanjšujemo napetosti v skupini in ka pinakarri” in so posebej pozorni na dinamiko 4. Prepoznavanje napetosti v telesu – zavemo se spodbujamo odprto deljenje izkušenj. in potek razprave. Lahko dopustimo tudi popolno točk napetosti in jih ob izdihu sprostimo. odprtost, kjer ima vsakdo možnost sprožiti zvok, 5. Umirjanje tihega notranjega glasu – mislim do- V šolskem okolju lahko učitelj pred začetkom vaje ko skupina zaide od osrednje teme ali pa razprava volimo, da se razkadijo kot oblaki, namesto da se ali diskusije s pinakarrijem pripomore k temu, da postane vročična. Vsi prisotni naj se vnaprej stri-oklepamo notranjega dialoga s samim sabo. učenci bolj zavestno poslušajo in se počutijo sli- njajo, da ima zvok najvišjo avtoriteto in ko zazve-6. Povezovanje z načeli in namenom – pri sebi šane (Dragon Dreaming, n.d.). ni, se razprava ustavi. Takrat vsi zaprejo oči, pri preverimo, kako prispevamo k služenju Zemlji, sebi izvedejo šest korakov pinakarrija in šele po- gradnji skupnosti in osebni rasti ter k osrednjemu PRAKTIČNE VAJE ZA VKLJUČEVANJE tem se razprava nadaljuje. Praktično vedno se po vprašanju v razpravi. PINAKARRIJA V UČNI PROCES premoru razprava nadaljuje bolj umirjeno in osre- dotočeno. Vloga varuha zvoka pinakarri je zelo Pinakarri je dobro izvesti pred skupinsko disku- Učitelji lahko vključijo elemente globokega poslu- primerna za introvertirane, senzibilne učence, ki sijo, saj se prisotni lažje umirijo, osredotočijo in šanja v učni proces s preprostimi, a učinkovitimi se navadno manj vključujejo v diskusijo, imajo pa pripravijo na resnično poslušanje brez sodb in pri- vajami: pogosto dar za globoko poslušanje in prepozna-čakovanj. vanje škodljivih skupinskih dinamik. Vaja 1: Trenutek tišine pred odgovorom PINAKARRI KOT DEL FACILITACIJE Po vsakem vprašanju facilitator zahteva pet se- Vaja 4: Poslušanje na treh ravneh: glava, srce, noge – ustvarjanje pogojev za globoko poslušanje kund (oz. dva globoka vdiha) tišine, preden lahko kdorkoli odgovori. S tem prepreči impulzivne od- Vaja poslušanja na treh ravneh (Listening at Three Facilitirano sodelovalno učenje zahteva varno zive in spodbuja globljo refleksijo. Levels) krepi sposobnost globokega razumevanja okolje, kjer se vsi udeleženci počutijo slišane in sporočil sogovornikov (Barefoot Guide Toolbox, spoštovane. Pinakarri lahko k temu odlično pri- Vaja 2: Poslušanje brez odziva n.d.). Tri ravni so: speva, saj: Učenci se pogovarjajo v parih tako, da eden dve 1. Poslušanje z glavo – osredotočanje na misli, - Odpira prostor za premišljene odgovore – ude- minuti govori, drugi pa samo posluša, ne da bi dejstva in argumente; cilj je razumeti logično leženci si vzamejo čas za razmislek in ne odgo- prekinjal ali se odzival. Na koncu poslušalec pov- strukturo izrečenega, preveriti vsebinsko dosle- STRAN 128 UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 GLOBOKO IN AKTIVNO POSLUŠANJE OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA PREMISLEK IN MEDITACIJA PRIROČNIK ZA UČITELJE dnost in razčleniti pomen besed. slušanjem preprečujemo nesporazume in zagota- Tretja metoda je pogovor s povzetkom, pri čemer 2. Poslušanje s srcem – prepoznavanje govorče- vljamo pravilno razumevanje sporočil (MindTools, govorec, preden spregovori, povzame misli svo-vih čustev; poudarek je na empatiji, dojemanju ču- n.d.). jega predhodnika. To zahteva pozorno posluša-stvenega konteksta in neverbalnih signalih. nje, krepi občutek slišanosti in izboljšuje koheren- 3. Poslušanje z nogami – poslušanje s ciljem ra- Pomemben vidik aktivnega poslušanja je prepo- tnost diskusije. zumeti motivacijo govorca, njegove skrite in dol- znavanje čustev sogovornika. Poslušalec se ne goročne namene; poslušalec poskuša zaznati ne- osredotoča le na besede, ampak se trudi prepo-izrečene pomene in možne prihodnje ukrepe. znati tudi govorčev ton glasu, hitrost govora in te- lesno govorico. Če govorec izraža frustracijo, lah- Z uporabo tega modela pri facilitiranem učenju ko poslušalec pritrdi njegovim čustvom s svojim spodbujamo celostno razumevanje sporočil, ne le odzivom, na primer: »Vidim, da si res zaskrbljen. na intelektualni, temveč tudi na čustveni in intui- Kaj bi lahko po tvojem mnenju naredili drugače?« tivni ravni. S takšnim pristopom aktivno poslušanje gradi em- patijo in poglablja medosebne odnose (Global Pe- AKTIVNO POSLUŠANJE KOT OSNO- acebuilding Center, n.d.). VA UČINKOVITE KOMUNIKACIJE UPORABA GLOBOKEGA IN AKTIV- Z aktivnim poslušanjem izboljšujemo razumeva- NEGA POSLUŠANJA V ŠOLSKEM nje, zmanjšujemo nesporazume in poglabljamo OKOLJU kakovost komunikacije, saj z neverbalnimi in ver- balnimi signali spodbujamo sogovorca, medtem Učitelji lahko tako globoko kot aktivno poslušanje ko se pri globokem poslušanju osredotočamo na vključijo v učni proces na več načinov. Ena najbolj nezaznamovano prisotnost. priljubljenih metod je kratka tišina pred razpravo, da imajo učenci nekaj sekund za razmislek. Po- K osnovnim elementom aktivnega poslušanja spa- tem so odzivi bolj premišljeni in manj impulzivni. dajo ohranjanje očesnega stika, odprta telesna drža in odzivanje s kimanjem ali kratkimi besedni- Druga metoda je poslušanje brez prekinjanja. Učen-mi potrditvami, denimo: Razumem. Zanimivo. Po- ci se pogovarjajo v parih tako, da eden govori, drugi vej mi kaj več. Dodatno orodje je parafraziranje pa posluša brez prekinitev. Po določenem času vlo-oz. povzemanje slišanega, s čimer preverimo, ali gi zamenjata, nato pa ocenita, kako sta se počutila smo vse dobro razumeli. Ko povzamemo poveda- v vlogi poslušalca in govorca. S tem krepimo spo-no s svojimi besedami, lahko rečemo, na primer: sobnost potrpežljivega poslušanja in zmanjšujemo »Če prav razumem, praviš, da …« Z aktivnim po- skakanje k takojšnjemu odgovarjanju. STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 129 SISTEMSKA IGRA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA PREMISLEK IN MEDITACIJA PRIROČNIK ZA UČITELJE Potek vaje: Uvod (5 minut): - "Ali je sistem deloval odprto ali zaprto? Sistemska igra Učitelj učencem razloži dinamično nara- Zakaj?" vo odprtih sistemov. Zanje so pomembni - "Kaj vas je vodilo, ko ste se trudili ohra-odnosi med elementi, kar jim omogoča njati enako razdaljo?" Namen vaje je omogočiti izkustveno razumevanje kompleksnih sis prilagajanje in samouravnavanje. - "Kako ste doživeli prilagajanje in odzi- - vanje na spremembe?" temskih odnosov in povezanosti v ekoloških in družbenih sistemih. Priprava na igro (5 minut): Cilj je ozavestiti učence o delovanju in prilagajanju sistemov, ki z ne - Učenci se postavijo v krog v dovolj veli - Variacije igre nehno interakcijo ohranjajo ravnovesje. kem prostoru, da se lahko premikajo brez - Ogroženi ekosistem: Učenci ponovijo ovir. Učitelj jim poda naslednja navodila: igro z dodatnimi pravili. Učitelj postane Trajanje aktivnosti: Priporočena starost: - "Vsak naj si v mislih izbere dve osebi, “virus”, ki učence “okuži”, če se jih dotak-30 minut 12–18 let ne da to razkrije drugim." ne. Ko se to komu zgodi, se mora ustaviti Potrebščine: Prostor učenja: - "Vaša naloga je, da se ves čas giblje- in tiho pri sebi šteti do pet ali deset. Ko - Dovolj velik prostor za gibanje. Velika učilnica ali športna dvorana, ki te tako, da ohranjate enako razdaljo do odšteje, počepne ali pade na tla. Takrat - Listi in pisala za zapis refleksij. omogoča prosto gibanje brez ovir. Še obeh izbranih oseb." drugi, za katere je ta učenec eden od - Tiha ambientalna glasba za ustrezno boljše je vajo izvesti na prostem (na vzdušje (po želji). šolskem dvorišču, travniku, polju, goz- dveh izbranih, prav tako obmirujejo, tiho Ekosocialne kompetence: dni jasi, v parku …). Izvedba igre (10 minut): odštejejo do pet in počepnejo. Postopek - Empatija in sočutje do ljudi in okolja: Učni izidi: Učitelj da znak za začetek gibanja. Ude- se nadaljuje, dokler vsi ne popadajo na Razumevanje medsebojnih povezav in - Učenci bodo razvili sposobnost ana- leženci se začnejo gibati, kar povzroči tla, kar ponazarja kaskadni učinek motnje vplivov. liziranja delovanja kompleksnih siste- domino učinek v celotni skupini. Učenci v ekosistemu in njegov kolaps. - Kritično mišljenje in refleksija: Prepo-mov. hitro opazijo, da vsak njihov premik vpli-- Če se po tapkanju nič ne zgodi, učitelj znavanje dinamičnih sistemskih odno-- Učenci bodo povečali zavedanje o va na druge. Nenehno se morajo prila sov. medsebojni povezanosti in vplivih po--izbere drugega udeleženca.- Participacija in demokratično delova- sameznih elementov v sistemu. gajati, da bi ohranili ravnovesje. Po ne- Na koncu učitelj vodi refleksijo o tem, kaj nje: Aktivno sodelovanje pri vzpostav- - Učenci bodo izboljšali sodelovalne in kaj minutah učitelj ustavi igro in povabi se v sistemu spremeni, če njegovi ele-ljanju ravnovesja v sistemu. prilagoditvene veščine. učence k refleksiji. menti komunicirajo med seboj in se pod-- Sistemsko razmišljanje: Razumeva-pirajo. nje soodvisnosti in prilagajanja znotraj kompleksnih sistemov. Refleksija in analiza (10 minut): POVZETO IN PRIREJENO PO Učitelj vodi razpravo z naslednjimi vpra-THE WORK THAT RECONNECTS - šanji: WORKTHATRECONNECTS.ORG - "Kaj ste opazili v gibanju in odzivih drugih?" STRAN 130 UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 VODENA MEDITACIJA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA PREMISLEK IN MEDITACIJA PRIROČNIK ZA UČITELJE Potek vaje: Uvod (5 minut): alizacijo: »Predstavljajte si miren kraj, Vodena meditacija Učitelj pojasni pomen meditacije in njene morda čudovit travnik ali plažo. Čutite koristi: »Meditacija nam pomaga, da se sončne žarke na koži, poslušajte nežno sprostimo, bolje osredotočimo in zmanj- šumenje vetra. Ste v popolnem miru in šamo stres. Vzamemo si čas zase, da varnosti.« Pri starejših učencih je lahko Namen je ponuditi učencem izkušnjo vodene meditacije, s katero umirimo misli in se povežemo s sabo.« del meditacije osredotočenost na dih: spodbujamo sprostitev, izboljšujemo koncentracijo in povečujemo Učence povabi, da si izberejo udoben »Opazujte, kako zrak vstopa skozi nos-čustveno ravnovesje. Cilj je, da učenci osvojijo osnovne tehnike me- sedeč ali ležeč položaj: »Poskrbite, da nice in polni vaša pljuča, potem pa ob iz-ditacije, s katerimi si lahko pomagajo pri obvladovanju stresa, boljši vam je udobno. Lahko sedite s sprošče- dihu nežno zapušča vaše telo.« Učence osredotočenosti in umirjenosti v vsakodnevnem življenju. nimi rokami na kolenih ali ležite z roka- spodbuja, da sprejmejo svoje misli brez mi ob telesu.« Predlaga, naj zaprejo oči sodb: »Če vam misli odtavajo, jih nežno Trajanje aktivnosti: Priporočena starost: ali usmerijo pogled v tla, da zmanjšajo pripeljite nazaj k dihanju.« 20–30 minut 9–18 let moteče dejavnike: »Če vam je udobno, Potrebščine: zaprite oči ali nežno usmerite pogled Zaključek meditacije (3 minute): Prostor učenja:- Blazine ali stoli za udobno sedenje. Učilnica ali drug miren prostor, urejen predse.« Učitelj postopoma pripelje učence nazaj - Mirna ambientalna glasba (po želji). tako, da omogoča sproščeno sedenje k zavedanju o bližnji okolici: »Počasi za-- Vodena meditacija v pisni ali avdio ob- ali ležanje brez motečih dejavnikov. Priprava na meditacijo (5 minut): čutite tla pod seboj, premaknite prste na liki. Učni izidi: Učitelj vodi učence skozi kratko dihalno rokah in nogah. Ko ste pripravljeni, po-- Tabla za refleksijo po meditaciji. - Učenci razvijejo sposobnost prepo- vajo: »Globoko vdihnite skozi nos … za- časi odprite oči.« Povabi jih, da se nežno Ekosocialne kompetence: znavanja in obvladovanja svojih čustev držite dih za trenutek … in počasi izdih- pretegnejo in se pripravijo na vrnitev k - Empatija in sočutje do ljudi in okolja: in misli. nite skozi usta. Ob vsakem vdihu si pred- vsakodnevnim aktivnostim. Razvijanje razumevanja čustvenih po- - Učenci s sprostitvenimi tehnikami iz- treb sošolcev. boljšajo koncentracijo in pozornost. stavljajte, da vdihujete mir in sprostitev, - Kritično mišljenje in refleksija: Ozave- - Učenci pridobijo veščine za učinkovi- in ob izdihu izpustite napetost in stres.« Refleksija (5 minut): ščanje lastnih čustev in odzivov v raz- tejše obvladovanje stresa. Nadaljuje s postopnim sproščanjem te- Učitelj vodi refleksijo o izkušnji: »Kako ličnih situacijah. - Učenci se naučijo refleksivnega raz- lesa: »Začnite pri glavi in se postopoma ste se počutili med meditacijo? Kaj ste - Odpornost in prilagodljivost: Izboljša- mišljanja in čuječnosti v vsakdanjem nje soočanja s stresom in prilagajanja življenju. pomikajte navzdol. Sprostite čelo … ra- opazili v svojem telesu in mislih?« Učenci na nove okoliščine. mena … roke … in noge. Z vsakim izdi- imajo možnost deliti svoje vtise ali pa le hom čutite, kako napetost zapušča vaše razmisliti sami pri sebi. Učitelj jih pova-telo.« bi, naj razmislijo tudi o tem, kako bi bila lahko meditacija vsakodnevna rutina za POVZETO IN PRIREJENO PO Vodena meditacija (10 minut): obvladovanje stresa in izboljšanje osre- GUIDED MEDITATION FRAMEWORK - GUIDEDMEDITATIONFRAMEWORK.COM Učitelj začne vodeno meditacijo z vizu- dotočenosti. MINDFULNESS EXERCISES - MINDFULNESSEXERCISES.COM STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 131 SEDMA GENERACIJA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA PREMISLEK IN MEDITACIJA PRIROČNIK ZA UČITELJE Potek vaje: govarjali, prihodnje generacije pa bodo Uvod (10 minut): poslušale v tišini. Sedma generacija Učitelj razloži, da vaja "sedma genera- Mimogrede: beseda “prednik” se nana- cija" raziskuje dolgoročne učinke naših ša na vse pretekle generacije in ni ome-dejanj. Učenci si bodo predstavljali, da jena le na vaš rod.” govorijo z ljudmi iz prihodnosti, ki bodo Namen vaje je poglobiti razmišljanje o tem, kako naše sedanje odločit živeli čez 200 let. Dopustiti je treba, da Priprava prostora (5 minut):-ve vplivajo na prihodnje generacije, in kako smo lahko bolj odgovorni ob tem držita dve ključni predpostavki: Učitelj usmerja učence, naj se posedejo za trajnostno prihodnost. Cilj je spodbuditi zavedanje o ekoloških in - Prva je, da bodo takrat ljudje še živeli v parih, tako da eni gledajo proti vzhodu, družbenih izzivih ter krepiti solidarnost z bodočimi generacijami. na Zemlji. drugi pa proti zahodu (oz. severu/jugu). - Druga je, da bodo prihodnje generacije Tisti, ki gledajo na zahod, predstavlja- Trajanje aktivnosti: vedele za naše odločitve na podlagi zgo- jo sedanje generacije, tisti, ki gledajo na - Participacija in demokratično delova - dovinskih virov. vzhod, pa prihodnje. Vloge niso zamenlji - 60 minut nje: Aktivno sodelovanje pri iskanju traj - ve, zato jih učitelj jasno določi in poskrbi, nostnih rešitev. Potrebščine: Učitelj najprej popelje učence "izven da jih vsak učenec razume. - Udobni stoli ali blazine. Priporočena starost: - Papir in pisala za zapis refleksij. časa", da bi se lahko dve generaciji po - 14–18 let - Ambientalna glasba za ustrezno govarjali preko razpona dvestotih let. Prvo vprašanje (10 minut): vzdušje (po želji). Prostor učenja: Skupaj izgovarjajo "Ah", da se prestavijo Prihodnje generacije nagovorijo sedanje Velika učilnica ali dvorana, ki omogoča Ekosocialne kompetence: v ta simbolični prostor med sedanjostjo generacije z besedami (izgovori jih uči-oblikovanje parov in nemoteno komuni-- Empatija in sočutje do ljudi in okolja: in prihodnostjo. Poleg tega “ah” simbo-telj): kacijo. Razumevanje medgeneracijskih pove-lizira vse, kar še ni bilo izrečeno. Učitelj zav in vplivov. Učni izidi: tako predstavi navodila: "Prednik, pozdravljam te. Neverjetno je - Kritično mišljenje in refleksija: Prepo-- Učenci razvijejo sposobnost analizi-videti tvoj obraz, saj sem vse življenje znavanje lastne vloge pri oblikovanju ranja dolgoročnih učinkov svojih odlo-prihodnosti. čitev. "Vi, predstavniki sedanje generacije, si slišal zgodbe o tvojem času. Pravijo, da - Medgeneracijska solidarnost: Oza- - Učenci povečajo zavedanje o svoji predstavljajte, da je pred vami oseba ob tebi živijo ljudje, ki so bogatejši od veščanje odgovornosti do prihodnjih odgovornosti do prihodnjih generacij. sedme generacije. Vi iz prihodnosti pa najbogatejših kraljev iz preteklosti, med-generacij.- Učenci izboljšajo komunikacijske in se zavedajte, da sedite v paru z nekom, sodelovalne veščine. tem ko milijarde ljudi živijo brez osnovnih ki živi v letu _____. Vi iz prihodnje genera- potrebščin, kot so hrana, voda in streha cije imate nekaj za povedati današnjim nad glavo. Pravijo tudi, da so v tvojem ljudem in jih vprašati. Izražali se boste z času izdelovali bombe, ki bi lahko uničile mojim glasom in to bo sprejeto, kot da celotna mesta – in da ste vsi vedeli za to. prihaja neposredno iz vašega srca in Ali je to res? Če je res, kako ste se s tem misli. Današnji ljudje boste na glas od- soočali?" STRAN 132 UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 SEDMA GENERACIJA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA PREMISLEK IN MEDITACIJA PRIROČNIK ZA UČITELJE Učenci, ki predstavljajo sedanje genera- Tretje vprašanje (10 minut): cije, imajo pet minut časa, da razmislijo in Učitelj spregovori v imenu prihodnjih ge-odgovorijo učencem, ki jim sedijo naproti. neracij: Potem predstavniki prihodnje generacije tiho potrdijo, da so slišali njihove besede »Prednik, pozdravljam te. Vemo, da se in se zahvalijo. Vsi se premaknejo za eno nisi ustavil pri prvih korakih. Poznam mesto na levo (ali desno), da tvorijo nove zgodbe in pesmi o tebi in tvojih prijate-pare. ljih, ki so si prizadevali, da nam zapustijo prihodnost, v kateri je vredno živeti. Ne Drugo vprašanje (10 minut): vemo pa, kje ste našli moč, da ste nada- Prihodnje generacije zastavijo novo ljevali kljub vsem oviram. Lahko podeliš vprašanje (govori učitelj): z menoj svojo izkušnjo?« »Prednik, pozdravljam te. Ko v našem Učenci iz sedanjosti spet odgovorijo na času najdemo čisto vodo in rodovitno vprašanje, prihodnje generacije pritrdijo, prst, se lahko zahvalimo tebi in tvojim da so jih slišale. prijateljem za vaše delo. Verjetno je bilo težko, predvsem na začetku, ko ste se Zaključek in refleksija (10 minut): zavzemali za bitja, ki jih niste poznali. Učitelj povabi predstavnike prihodnjih Kaj vas je navdihovalo, da ste začeli? generacij, ki so doslej le poslušali, da Kateri so bili prvi koraki, ki ste jih nare- sporočijo prednikom, kar želijo. Vsak lah-dili?« ko deli občutke in izkušnje. Učitelj povza- me ključno spoznanje vaje: kako se naša Učenci iz sedanjosti izrazijo svoja priza- dejanja odražajo v prihodnosti. devanja in navdih. Po treh do petih minu- tah prihodnje generacije pritrdijo, da so jih slišale, in se spet pomaknejo za eno POVZETO IN PRIREJENO PO mesto, da se vsi pari zamenjajo. THE WORK THAT RECONNECTS - WORKTHATRECONNECTS.ORG STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 133 SKUPINSKO ŽONGLIRANJE OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA PREMISLEK IN MEDITACIJA PRIROČNIK ZA UČITELJE Skupinsko Potek vaje: morajo biti pozorni na to, komu jih poda- žongliranje Priprava in uvod (5 minut): jajo, in paziti, da ne padejo na tla. Če se Učitelj učence povabi, da se postavijo zmotijo, se igra ustavi. Premislijo, kaj je Namen vaje je izboljšati sodelovanje, komunikacijske veščine in spo v krog. Pojasni, da se bodo z vajo učili šlo narobe, in predlagajo izboljšave. Ta - komunikacije, sodelovanja in prilagodlji - del igre spodbuja prilagodljivost, pozor - sobnost reševanja problemov. Aktivnost spodbuja usklajenost, timsko vosti. Temeljno pravilo igre je, da mora nost in vzajemno podporo. delo in refleksijo, pri čemer učenci prepoznavajo lastni prispevek k vsak učenec, ko poda žogico, jasno iz - skupinskim procesom. Cilj je učence naučiti, kako z medsebojnim za - govoriti ime tistega, ki mu jo poda. Cilj je Refleksija in povratne informacije upanjem in prilagodljivostjo skupaj dosegati rezultate. ohranjati vse žogice v gibanju tako, da (5–10 minut): Trajanje aktivnosti: skupina usklajeno sodeluje. Učitelj povabi učence, da razmislijo o iz- Priporočena starost: kušnji. Postavi vprašanja, kot so: 20–30 minut 12–18 let Utrjevanje zaporedja (5 minut): - Kako ste doživeli sodelovanje? Potrebščine: Prostor učenja: - Kaj ste se naučili o pomenu komunika-Učitelj prvi vrže žogico enemu izmed - Mehke žogice ali podobni predmeti, ki Odprt prostor, notri ali zunaj, v katerem učencev in pri tem jasno izgovori nje-cije? jih je varno metati (3–5 kosov). se lahko skupina postavi v krog brez fi-govo ime. Ta učenec nato vrže žogico - Odprt prostor, v katerem se lahko sku-zičnih ovir. Pomembno je, da je prostor - Katere strategije ste uporabili za uspeš-pina postavi v krogu brez fizičnih ovir. dovolj velik, da je možno varno metati naslednjemu in pri tem izgovori njegovo no usklajevanje? predmete. ime. Postopek se nadaljuje, dokler vsi ne - Skupnostno delovanje in sodelovanje: Učni izidi: prejmejo in podajo žogice vsaj enkrat. Učenci izražajo svoja opažanja, učitelj pa Ekosocialne kompetence: Spodbujanje sodelovanja in izmenjave - Učenci izboljšajo komunikacijske ve- Zadnji učenec vrne žogico učitelju. Ta povzame ključne ugotovitve in pouda-znanj za doseganje skupnih ciljev. ščine z jasnim izražanjem in posluša- korak pomaga učencem, da si zapomni- ri uporabnost novih veščin v šolskem in - Kritično mišljenje in refleksija: Analiza njem. jo zaporedje in se osredotočijo na jasno vsakodnevnem življenju. procesov in iskanje načinov za izbolj- - Učenci razvijejo sposobnost sodelo- šanje. vanja in timskega dela pri skupnih na- komunikacijo. - Prilagodljivost in odpornost: Spo- logah. POVZETO IN PRIREJENO PO sobnost prilagajanja spremembam in - Učenci prepoznajo pomen usklaje- VENTURE TEAM BUILDING - Ponavljanje in dodajanje žogic učinkovito obvladovanje nepredvidljivih VENTURETEAMBUILDING.CO.UK nosti in organizacije pri doseganju ci-okoliščin. (10 minut): ljev. - Učenci reflektirajo o svojem prispev- Ko učenci obvladajo podajanje z eno žo- ku k skupinskemu delu in identificirajo gico, učitelj uvaja dodatne žogice. Ena za možnosti za izboljšave. drugo krožijo po istem zaporedju. Učenci STRAN 134 UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 PRIZEMLJEVANJE OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA PREMISLEK IN MEDITACIJA PRIROČNIK ZA UČITELJE Prizemljevanje Potek vaje: Uvod in priprava (2 minuti): so tekstura oblačil, hlad površine mize ali Prizemljevanje je namenjeno obvladovanju stresa, zmanjševanju an Učitelj pojasni, da je tehnika prizemljeva- trdnost tal pod nogami.-nja namenjena spopadanju s stresom in 2 stvari, ki ju lahko zavoham: Učenci za-ksioznosti in boljši osredotočenosti. Učenci se učijo, kako z introspek-izboljšanju čustvene stabilnosti. Poudari, znavajo vonjave v prostoru, denimo obla-cijo nadzorovati čustveno stanje in razvijati čuječnost. Tako poglab-da je temeljno pri tej tehniki, da se osre-čil ali svežino zraka. Če vonjav ne zazna-ljajo umirjenost, krepijo odpornost na zunanje pritiske in čustveno dotočimo na sedanjost in svet zaznava-jo, si lahko prikličejo prijetne vonjave iz stabilnost. mo s petimi čuti. Učence povabi, naj se spomina. udobno namestijo na stolih ali blazinah, 1 stvar, ki jo lahko okusim: Učenci opazu- Trajanje aktivnosti: Priporočena starost: sprostijo ramena, zamižijo in usmerijo jejo okus v ustih ali si predstavljajo svojo 15 minut 12–18 let (zadnja triada osnovne šole in pozornost na dihanje. najljubšo jed in s tem spodbujajo mirne, srednješolci) Potrebščine: prijetne misli. Stoli ali blazine za sproščeno sedenje. Prostor učenja: Vodena tehnika prizemljevanja Učilnica ali drug miren prostor s spro-Ekosocialne kompetence: ščenim vzdušjem in brez zunanjih mo-(10 minut): Zaključek in refleksija (3 minute):- Empatija in sočutje do sebe in drugih: tenj. Učitelj z umirjenim glasom vodi učence Na koncu učitelj povabi učence, da poča-Razvijanje sočutja z introspektivnimi skozi naslednje korake z natančnimi na-si odprejo oči in se s pozornostjo vrnejo tehnikami, ki poglabljajo notranji mir in Učni izidi: vodili: izboljšujejo razumevanje čustvenih od-- Učenci se naučijo uporabljati tehnike v prostor. Sledi kratka razprava o izku-zivov. prizemljevanja za obvladovanje stresa 5 stvari, ki jih vidim: Učenci odprejo oči šnjah, pri kateri lahko učitelj postavi na- - Prilagodljivost in odpornost: Lajšanje in anksioznosti. in se ozrejo po prostoru. Poiščejo pet slednja vprašanja: soočanja z zahtevnimi situacijami, k če-- Učenci izboljšajo čuječnost z razisko-stvari, ki jih opazijo. Osredotočijo se na - Kako ste se počutili med izvajanjem mur prispeva osredotočenost na seda-vanjem svojih čutnih zaznav in čustve-podrobnosti, kot so barve, oblike in teks njost in na čutne zaznave. nih stanj.-tehnike prizemljevanja?- Kritično mišljenje in refleksija: Raz- - Učenci spoznajo, kako z osredotoče- ture (npr. »Vidim odsev svetlobe na mizi, - Katera zaznava vas je najbolj umirila? členitev zaznav in čustvenih odzivov nostjo na sedanjost bolje obvladovati zanimivo strukturo stola …«). - Kako bi lahko to tehniko uporabili v ter prepoznavanje njihovih vzrokov in življenjske izzive. 4 stvari, ki jih slišim: Učenci ponovno vsakdanjem življenju? posledic.- Učenci razvijajo kritično razumevanje, zaprejo oči in prisluhnejo zvokom okoli kako čutne zaznave vplivajo na čustve-Način učenja: no stabilnost. sebe. Poskušajo prepoznati štiri različ- Učenci lahko svoje izkušnje zapišejo ali - Čutna introspekcija: Učenci se osre- ne zvoke, tako bližnje kot oddaljene (npr. jih ustno delijo z razredom. dotočajo na čutne zaznave, da dosega-»Slišim ptičje petje, šum listja …« ). jo notranji mir. 3 stvari, ki jih lahko otipam: Učenci se - Vodena refleksija: Učitelj z usmerjenimi POVZETO IN PRIREJENO PO HYPER ISLAND TOOLBOX - HYPERISLAND.COM vprašanji poglablja razumevanje vpliva osredotočijo na tri občutke dotika, kot čutnih zaznav na čustveno stanje. STRAN UČILNICA ZA ŽIVLJENJE - OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA - MAJA VRČON, 2024 135 OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA 03 PRIROČNIK ZA UČITELJE TRETJI DEL: FACILITACIJA UČENJA ZA TRAJNOST V PRAKSI STRAN 136 FACILITACIJA UČENJA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA ZA TRAJNOST V PRAKSI PRIROČNIK ZA UČITELJE 3.1 Vrčon je udeleženim v projektu Učilnica za nje ekosocialnih izzivov. življenje je predstavila tri, v slovenskem pro- Soustvarjanje učnih storu takrat (leta 2022) še neuveljavljene Učni scenariji za srednje šole scenarijev za srednje kompetenčne okvire: in osnovne šole Soustvarjanje učnih scenarijev za srednje 1. GreenComp, je evropski referenčni okvir šole je temeljilo na participativnem, faciliti- kompetenc za trajnost. Okvir ponuja poenote- ranem in iterativnem procesu, v katerem so Celoten proces soustvarjanja učnih scenarijev no zbirko kompetenc prihodnosti za učence in učitelji sočasno razvijali kompetence za faci- za srednje šole (in začetne korake procesa za smernice za učitelje, pri čemer spodbuja kon- litacijo učenja ter oblikovali interdisciplinarne osnovne šole) je metodološko zasnovala Maja senzualno opredelitev tega, katere kompeten- učne scenarije. Ti scenariji niso zgolj učni Vrčon, vodja izobraževanja na projektu Učilni- ce zaobjemajo pojem trajnosti. pripomočki, temveč so konkretni primeri apli-ca za življenje. Temeljil je na participativnem 2. Inner Development Goals (Cilji notranjega kacije facilitacijskih metod in orodij, predsta- modelu soustvarjanja (co-design) in učenju z razvoja), ki postavljajo osebnostni razvoj kot vljenih v priročniku. Nudijo navdih in primer delom oz. samim procesom ustvarjanja, ki je temelj družbenih sprememb, oblikovanja inovativnih učnih procesov, ki te- potekal s simulacijo dela v razredu. 3. priročnik ekosocialnega izobraževanja meljijo na facilitaciji problemskega učenja s španske organizacije FUHEM, ki naslavlja poudarkom na ekosocialnih vsebinah. Njiho- Kot osrednji okvir učnega procesa je Vrčon okoljsko in družbeno trajnostnost z interdisci- va vrednost je v tem, da omogočajo učiteljem predlagala problemsko učenje (PU), pri kate- plinarnimi pristopi. preizkusiti facilitatorske metode v praksi in rem učitelj ne nastopa kot posredovalec zna- s tem transformirati svoje pedagoške vloge. nja, temveč kot facilitator učenja, ki dijake vodi S to metodološko zasnovo je proces sou- Soustvarjanje učnih scenarijev je potekalo skozi raziskovanje kompleksnih problemov do stvarjanja učnih scenarijev presegel zgolj ra- na strukturiranih srečanjih študijskih skupin razvoja rešitev. Učnih scenariji se osredoto- zvoj učnih vsebin in postal model interdisci- učiteljev iz različnih slovenskih srednjih šol. čajo predvsem na razvoj ekosocialnih kom- plinarnega načrtovanja. Učiteljem omogoča Ti so v obdobju enega leta razvili svoje sce-petenc, kar se sočasno dogaja tako z učnimi implementacijo facilitatorskih metod ter razvoj narije. Srečanja študijski skupin so potekala pristopi in metodami, uporabljenimi v didaktič- pedagoških pristopov, pri katerih se osredoto- spletno, po videokonferenčni aplikaciji Zoom, nih sekvencah, kot tudi z obravnavo komple- čajo na interdisciplinarne vsebine, skupinsko ter z uporabo digitalnih platform za skupin- ksnih ekosocialnih tematik. participativno učenje in sistemsko razumeva- sko delo in dizajn, kot sta JamBoard in Mural. STRAN 137 FACILITACIJA UČENJA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA ZA TRAJNOST V PRAKSI PRIROČNIK ZA UČITELJE Samo oblikovanje scenarijev se je začelo z nega učnega scenarija. V naslednjih srečanjih učenju in interdisciplinarnemu povezovanju. uvodnim srečanjem, na katerem so učitelji so nadaljevali z razvojem scenarijev skozi ite- Scenarij Korak na boljše se osredotoča na spoznali temeljne principe facilitiranega uče- rativni proces, pri čemer so uporabljali metode participativne procese in družbeno odgovor- nja in soustvarjanja (angl. co-creation). Ključni kolektivne inteligence in dizajnerskega mišlje- nost. Dijake vključuje v analizo trajnostnega vprašanji prvega srečanja sta bili, kako učitelji nja. Vsaka skupina je razvijala svojo strukturo razvoja skozi različne perspektive, kot so eti- razumejo svojo vlogo in kako lahko preobliku- scenarija, pri čemer so bile ključne faze obli- ka, ekonomija in ekološki vplivi. Poudarek je jejo svoje pedagoške prakse tako, da spodbu- kovanje učnih aktivnosti, načrtovanje evalva- na kritičnem mišljenju in oblikovanju rešitev dijo aktivno sodelovanje dijakov. Po uvodnih cije in vključevanje medpredmetnih povezav. s sodelovanjem in skupnostnim delovanjem. usmeritvah in predstavitvi metod facilitacije so Učitelji so v korake problemskega učenja, po Scenarij vključuje problemske situacije, pri ka- se učitelji razdelili v interdisciplinarne skupine katerih naj bi učni scenarij potekal, umeščali terih dijaki analizirajo konkretne primere traj-glede na predmete, ki jih poučujejo, in glede različna orodja za facilitacijo učenja, zbrana nostnega razvoja ter z uporabo metod facilita- na izbrane skupne cilje trajnostnega razvoja tudi v tem priročniku. Ta orodja so uporabljali cije in sistemskega mišljenja razvijajo možne (SDG). S tem so začrtali smer razvoja učnih predvsem v fazah oblikovanja funkcionalnih rešitve. Scenarij Domače priprave ekoloških scenarijev, ki naslavljajo ključne trajnostne in skupin za skupno učenje, raziskovanja ekoso- čistil je naravoslovno usmerjen in daje dijakom ekosocialne tematike. V facilitiranih diskusijah cialnega izziva, oblikovanja rešitev in evalva- možnost, da eksperimentalno raziskujejo vpliv so učitelji izbrali specifične kompleksne iz- cije. Pomemben vidik študijskih srečanj je bila industrijskih čistil na okolje, hkrati pa razvijajo zive, ki so bili dovolj odprti, da so omogočali tudi razprava o tem, kako bo scenarij imple- lastne trajnostne alternative. Poudarek je na kreativne rešitve, a hkrati dovolj konkretni, da mentiran v razredu in kako ga prilagoditi re- raziskovalnem učenju, primerjavi podatkov so imeli jasen cilj. Na naslednjem srečanju so alnim časovnim omejitvam pedagoškega pro- in razvoju praktičnih spretnosti. Dijaki upora- učitelji začeli proces oblikovanja problemske- cesa. Učitelji so pogosto izražali skrb glede bljajo laboratorijske analize, kemijske ekspe-ga vprašanja (oz. izziva), ki je ključno za vsak umeščanja scenarijev v 45-minutne pedago- rimente in trajnostno načrtovanje, sodelujejo pričujoč učni scenarij. Za raziskovanje in pog- ške ure, zato so razvijali prilagodljive module, v skupinah in primerjajo učinkovitost različnih lobitev razumevanja izbranega izziva, so upo- ki omogočajo delno izvedbo ali povezovanje čistil. Scenarij Kamen na kamen, suhi zid raz- rabljali orodja sistemskega mišljenja, kot je več učnih ur v tematske sklope. iskuje pomen kulturne in naravne dediščine npr. sistemska preslikava. Nato so z vodenimi skozi prizmo trajnostne rabe virov. Zajema te- vajami začeli oblikovati ključno problemsko Trije nastali učni scenariji so zasnovani tako, rensko delo in interdisciplinarno povezovanje vprašanje, ki je postalo vodilo za razvoj celot- da odražajo različne pristope k trajnostnemu naravoslovnih in družboslovnih predmetov. STRAN 138 FACILITACIJA UČENJA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA ZA TRAJNOST V PRAKSI PRIROČNIK ZA UČITELJE Dijaki z raziskovanjem zgodovinskih suhozi- delovalni procesi ne prispevajo le k izboljšanju Razvoj učnih scenarijev je potekal po korakih. dov prepoznavajo njihov pomen za biodiver- učnih vsebin, temveč tudi k profesionalnemu Vsaka skupina je najprej določila svoj izziv in ziteto in trajnostno gradnjo, obenem pa pri razvoju učiteljev. Učitelji so z iterativnim te- raziskovalno vprašanje. Učiteljice so si izbrale projektu sodelujejo z lokalnimi skupnostmi in stiranjem in prilagajanjem scenarijev v praksi različne pereče okoljske tematike, kot so one- ustanovami, ki varujejo dediščino. preizkusili metode za facilitacijo učenja, kar je snaženje vode in zraka, problematika odpad- imelo neposreden vpliv na njihovo pedagoško kov in onesnaževanje s plastiko ter ohranjanje Evalvacija dveh učnih scenarijev (Korak na delo. biodiverzitete. V skupinah so načrtovale učne boljše in Domača priprava ekoloških čistil) je scenarije, in sicer z orodjem »skupinsko plat- bila izvedena skozi proces pilotnega testira- Lahko zaključimo, da je takšen način sou- no«. Vse članice skupine so imele možnost nja v razredu. Učitelji so pridobili neposredne stvarjanja učnih scenarijev odlična podlaga za ustvarjanja in urejanja vsebin. Skupaj so za- povratne informacije o tem, kako dijaki spre- medpredmetno in interdisciplinarno pedago- pisale in uredile ideje za scenarij ter načrto-jemajo metode facilitacije in aktivnega učenja. ško delo. Učni scenariji so zasnovani tako, da vale potek dela oziroma pripravile načrt. Pri Povratne informacije so pokazale, da so dijaki jih je mogoče prilagoditi različnim predmetnim načrtovanju učnih scenarijev so upoštevale izrazili več zanimanja za teme, predstavljene področjem, časovnim okvirjem in stopnjam cilje iz učnega načrta in povezovanje različnih skozi problemsko učenje, saj so imeli mož- zahtevnosti. So praktična aplikacija facilitator- predmetnih področij ter uporabile orodja za nost aktivnega sodelovanja in samostojnega skih metod in pristopov, predstavljenih v pri- facilitacijo učenja o trajnosti in podnebju. Učni raziskovanja. Učitelji so kot največjo vrednost ročniku, in konkretno prikazujejo, kako lahko scenariji temeljijo na problemskem učenju in scenarijev prepoznali njihovo prilagodljivost in učitelji uporabijo facilitacijo za aktivno učenje razvijanju ekosocialnih kompetenc, zato so možnost nadgradnje, zato so primerni za raz- v razredu. učiteljice pri načrtovanju izhajale iz Evropske-lična predmetna področja in časovne okvire. ga okvira kompetenc za trajnost (GreenComp) Učni scenariji za osnovne šole in Ciljev notranjega razvoja. (O scenarijih za Analiza soustvarjanja učnih scenarijev kaže, osnovne šole: dr. Nataša Dolenc Orbanić in dr. da je facilitiran proces omogočil učiteljem ra- Namen učnih scenarijev je razvijati pri učencih Nastja Cotič, Univerza na Primorskem, Peda-zvoj novih kompetenc in razumevanja, kako osnovnih šol celostno razumevanje podnebja goška fakulteta.) participativno učenje vpliva na učne izide di- in trajnosti ter empatijo do družbenega in na-jakov. Ugotovitve potrjujejo teze iz literature o ravnega okolja. soustvarjanju v izobraževanju, po katerih so- STRAN 139 FACILITACIJA UČENJA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA ZA TRAJNOST V PRAKSI PRIROČNIK ZA UČITELJE 3.2 problemskih situacij razvijajo kritično mišlje- sameznih aktivnosti učnemu načrtu in specifi- nje ter raziskovalne in sodelovalne spretnosti. kam posameznega razreda. Pomembno je, da Smernice Participativno skupinsko učenje postavlja uči- učitelji pred izvedbo scenarija načrtujejo ča- za uporabo učnih telje v vlogo facilitatorjev, ki usmerjajo učence sovno razporeditev in določijo ključne faze z scenarijev k iskanju rešitev in povezovanju znanj z različ- upoštevanjem predznanja učencev in želenih nih področij. Pri izvajanju scenarijev je pripo- učnih izidov. ročljivo, da učitelji sodelujejo s kolegi. Ker učni scenariji niso predpisani učni načrti, Učni scenariji, predstavljeni v tem priročniku, Vsak scenarij je jasno strukturiran. Začne se temveč odprti modeli, jih lahko učitelji razvi- so zasnovani predvsem kot navdih in primer z opredelitvijo ključnega problema ali izziva in jajo naprej, dopolnjujejo z lastnimi izkušnjami uporabe metod facilitiranega učenja in interdi- se nadaljuje s formulacijo učnih ciljev ter izbiro in prilagajajo aktualnim učnim ciljem. Proces sciplinarnih pristopov v učnem procesu. Niso ustreznih učnih aktivnosti. Scenariji temeljijo soustvarjanja scenarijev se lahko nadaljuje z toge predloge, temveč prilagodljivi načrti, ki jih na problemskem učenju in uporabljajo facili- oblikovanjem novih izobraževalnih pristopov, lahko učitelji preoblikujejo glede na specifične tatorska orodja, orodja kolektivne inteligence, v katerih učitelji združujejo različne metodolo-potrebe, cilje in kontekst poučevanja. Prilago- sistemskega in dizajnerskega mišljenja. Z njimi gije in oblikujejo inovativne pedagoške strate- ditve obsegajo spremembe časovnega traja- učenci prepoznavajo povezave med različni- gije. Ključna prednost modela je, da so lahko nja scenarijev, njihovo vključevanje v različne mi vidiki izzivov in razvijajo inovativne rešitve. učitelji fleksibilni in kreativni, hkrati pa se lahko predmete, prilagoditev ravni zahtevnosti ter Vsak scenarij vsebuje predloge za evalvaci- opirajo na strukturiran okvir za učinkovito im-zamenjavo facilitatorskih orodij in pristopov. jo, pri čemer se lahko učitelji odločijo tudi za plementacijo facilitiranega učenja v izobraže- Velika prednost scenarijev je njihova fleksi- individualno ali skupinsko refleksijo, izvedbo valnem sistemu. bilnost, saj jih lahko učitelji uporabijo v različ- vrstniške povratne informacije ipd. Izvedba nih učnih situacijah, bodisi v rednem pouku, scenarijev je prilagodljiva, uporabiti je možno v okviru projektnih dni ali kot tematske sklo- celoten scenarij ali samo izbrane dele. Dolži- pe pri interdisciplinarnem učenju. Scenariji na je odvisna od organizacije pouka, učitelji so najbolj učinkoviti, kadar učitelji spodbujajo lahko izvedejo več zaporednih učnih ur ali jih aktivno sodelovanje učencev. Namesto, da razdelijo potek na manjše učne enote. Možno pasivno sprejemajo informacije, z reševanjem je tudi modularno izvajanje s prilagoditvijo po- STRAN 140 FACILITACIJA UČENJA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA ZA TRAJNOST V PRAKSI PRIROČNIK ZA UČITELJE 3.3 Primeri učnih scenarijev za osnovno šolo STRAN 141 UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA OHRANJANJE NARAVE PRIROČNIK ZA UČITELJE Ohranjanje narave Specifične ekosocialne kompetence Ohranjanje narave in posledice onesnaževanja na živa bitja Razred Ekološka pismenost in zavest o omejenosti virov 2. razred Skozi aktivnosti, kot so ločevanje odpadkov, izdelava recikliranega papirja in tablic, učenci razvijajo ra- zumevanje o omejenosti naravnih virov. Spoznavajo pomen ponovne uporabe materialov in ustvarjanja Število ur ali srečanj čim manj odpadkov, kar jih spodbuja k trajnostnemu ravnanju. 10 (naravoslovni dan – Eko dan in tehniški dan Obdelava materiala) Tematski sklop Kreativno reševanje problemov Okoljska vzgoja Izdelava izdelkov iz recikliranih materialov, kot so tablice z ekološkimi sporočili, stripi in družabne igre, učencem omogoča razvijanje inovativnih rešitev za spodbujanje varovanja narave. Pri tem raziskujejo alternativne pristope k zmanjšanju odpadkov in vključujejo ustvarjalnost v reševanje okoljskih izzivov. Izzivi, iz katerega izhaja ta učni scenarij IZZIV ZA UČITELJA: Kako združiti različne predmete pod tematiko ohra- Skupnostno delovanje in sodelovanje njanja narave glede na učni načrt v učnem scenariju problemskega učenja Aktivnosti v skupinah, kot so skupinski dogovori, razprave o fotografijah in izdelava recikliranega pa-(z učiteljem v vlogi facilitatorja učenja)? pirja, spodbujajo medsebojno sodelovanje in iskanje skupnih rešitev za trajnostne izzive. Učenci raz IZZIV ZA UČENCA: Kako lahko pripomorem k ohranjanju narave?-vijajo sposobnost dela v skupini in debatiranja o pomembnih okoljskih vprašanjih. Empatija in sočutje do ljudi in okolja Splošni cilji Z razmislekom o vplivu onesnaževanja na naravo in živali ter z ustvarjanjem tablic, ki širijo pozitivna 1 — 9 Učenec: sporočila, učenci razvijajo globoko čustveno povezanost z naravnim okoljem. To spodbuja občutek - spoznava, da ob proizvodnji in v vsakdanjem življenju nastajajo odpadki, odgovornosti za zaščito narave. - zna opisati, kako sam in drugi vplivajo na naravo, ga okolja ter k urejanju okolja, v katerem živi, Sistemsko razmišljanje- zna uporabljati različna gradiva (snovi), orodja in obdelovalne postopke,- zna pojasniti, kako dejavno prispeva k varovanju in ohranjanju naravne-- zna povezati lastnosti gradiv in načine obdelave, Raziskovanje in analiza vzročno-posledičnih povezav med človekovimi dejanji in okoljskimi spremem- - zna preoblikovati z rezanjem, striženjem, bami, kot so ločevanje odpadkov in vpliv onesnaževanja, učencem omogočata razumevanje komple- - zna se za delo pripraviti in po končanem delu pospraviti, ksnih sistemov narave in vpliva posameznih dejavnikov.- ve, da so spremembe v okolju za živali ali rastline včasih ugodne, včasih pa škodljive. Operativni cilji iz učnega Kompetence načrta za SPO: - podpiranje pravičnosti, Učenec: - promoviranje narave, * Ključni poudarki:- zna opisati, kako sam in drugi vplivajo - kritično mišljenje, - Aktivnosti, kot so razvrščanje odpadkov in izdelava recikliranega papirja, spodbujajo trajnostne na-na naravo,- raziskovalno mišljenje, vade in praktično razumevanje trajnosti.- zna pojasniti, kako dejavno prispeva k - kolektivno ukrepanje, varovanju in ohranjanju naravnega oko-- individualna iniciativa. - Poudarek na sodelovanju pri skupinskih projektih krepi zavedanje o kolektivni odgovornosti za lja ter k urejanju okolja, v katerem živi, okoljske rešitve.- ve, da so spremembe v okolju včasih - Učenci skozi ustvarjalne procese razvijajo inovativne ideje za zmanjšanje vpliva na naravo. za živali ali rastline ugodne, včasih pa - Refleksija in diskusije učence povezujejo z okoljem na čustveni in intelektualni ravni. škodljive, lahko pa so za nekatere ugo-dne in za druge škodljive. STRAN AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 142 SARA IVANČIČ, TINA MANFREDA, POLONA MIHALIČ UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA OHRANJANJE NARAVE PRIROČNIK ZA UČITELJE Medpredmetne povezave LUM Učila in pripomočki Učenec: SLJ - se sproščeno in izvirno likovno izraža, Material za izvedbo: Učenec: - pri likovnem izražanju uporablja in razvija likovno domišljijo, spomin in - listki, pisala, - čutno-domišljijsko predstavo besedila predstave, - odpadki (npr. jogurtov lonček, papirna-ubesedi, ilustrira in zapiše, - po predstavljenih postopkih izvaja različne likovne tehnike, ti robček, tetrapak, stekleni kozarec, list - tvori vsebinsko celovito besedilo, pri če- - spoznava in zna uporabljati osnovne likovne materiale in orodja (kot papirja, časopis …), smetnjaki, fotografije mer sta namen in tema prepoznavna, so škarje, lepilo, goba, časopis, barvice, flomastri, risalni list, karton …), z okoljsko problematiko, - se vključi v pogovor in odziva na sogo- - upodobi oblike z različnimi materiali in pripomočki na podlage različnih plakat, pisalo, vorca, velikosti, - za recikliran papir: stare PVC vrečke/ - povzame temo in poroča o pogovoru s - razvija motorično spretnost in občutek za ravnanje z različnimi mate- odsluženi pladnji/tetrapak; goba za bri-sošolcem. riali in pripomočki. sanje table; časopisni papir; plastenka (pollitrska); mlačna voda; naravni materi- Učenec: 2 — 9 porni flomaster, vrvice, - izvaja naravne oblike gibanja (hoja) v različnih pogojih, - razvija prostorske in ravninske predstave, - za strip: samolepilni lističi, risalni list, - uporablja šablono in ravnilo, - oblikuje pozitivne vedenjske vzorce (strpno in prijateljsko vedenje v flomastri, barvice, svinčnik, ravnilo, - riše različne črte, MAT ŠPO - za tablice: očiščen tetrapak, vodood-Učenec: al; lepilo za les; tetrapak; lonček, - meri prostornino z nestandardno enoto. lja), master, barvice, zamaški (dvakrat po 5 - upošteva osnovna načela varnosti v prostoru. skupini, upoštevanje pravil v igrah, odgovoren odnos do narave in oko- igra Tri v vrsto: karton, ravnilo, črn flo- enake barve), - igra Narava, ne jezi se: karton, šablona, črn flomaster, flomastri/barvice/tempera Učne oblike Učne metode Način evalvacije ve), igralna kocka, škarje, lepilo. barve, zamaški (štirikrat po 4 enake bar- Frontalna, indivi- Razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, sprotna, dualna, skupinska, poročanje, branje, pisanje, opazovanje, ustna, delo v dvojicah. demonstracija, igra, praktično delo. izdelki AVTORJI UČNEGA SCENARIJA STRAN SARA IVANČIČ, TINA MANFREDA, POLONA MIHALIČ 143 UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA OHRANJANJE NARAVE PRIROČNIK ZA UČITELJE POTEK UČNEGA SCENARIJA 1. UVODNA MOTIVACIJA Predviden čas DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOSTI UČENCA OPOMBE 1. DAN S pomočjo sledečega orodja učencem predložimo Izberejo najbližjega sošolca. Učilnico uredimo tako, da so 20-30 min izziv (problem): mize razporejene v štiri skupine. Medtem ko en v paru poroča, drugi posluša in Kako lahko pripomoremo k ohranjanju narave? zapiše na listek njegovo razmišljanje. Nato se vlogi zamenjata. 1. vaja: Uvodno spoznavanje v parih (Priloga 1)1 Poročajo in listke pritrdijo na tablo. Material: Povemo, da bo izbrani par poročal, nato sledijo os- / listki, tali, ki imajo drugačne zapise. Pogovor usmerjamo. / pisalo. 2. OSREDNJI DEL 3 — 9 15 min Izvedemo delitev v skupine2 glede na Razporedijo odpadke v ustrezne smetnjake. Učencem predhodno razporejanje odpadkov v ustrezen smetnjak. pripravimo odpadke (npr. jo-Pripravimo predhodno izdelane štiri smetnjake: za gurtov lonček, papirnati robček, papir (RDEČ), embalažo (RUMEN), steklo (BEL) in tetrapak, stekleni kozarec, list ostale odpadke (ČRN). Vsak učenec dobi en odpa-papirja, časopis …) in smetnjake. dek in ga odloži v ustrezen smetnjak. Dobimo štiri skupine. Po končanem sortiranju preverimo pravilnost in jih spodbudimo k razmišljanju z vprašanjem: Zakaj Išče rešitve. smo odpadke sortirali v različne smetnjake? Usmerjamo pogovor. Smetnjake odnesemo po mizah (skupinah). Se presedejo k ustrezni skupini. Naročimo, naj se presedejo k mizi, kjer je smetnjak, v katerega so odvrgli odpadek. 1 za več podrobnosti o izvedbi glej vajo Uvodno spoznavanje v parih v priročniku 2 za več podrobnosti o izvedbi glej vaje Delitev v skupine v priročniku STRAN AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 144 SARA IVANČIČ, TINA MANFREDA, POLONA MIHALIČ UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA OHRANJANJE NARAVE PRIROČNIK ZA UČITELJE 15 min S pomočjo sledečega orodja učenci izvedejo vajo: Predlagajo pravila dela v skupini. Material: 2. vaja: Skupinski dogovori3 - plakat, (Priloga 2) - pisalo. Medtem jih vodimo, usmerjamo in dogovore zapi- Na koncu vaje se podpišejo pod dogovorjena sujemo na plakat. pravila. 30-40 min Vsaki skupini predložimo fotografije z okoljsko V skupini razmišljajo o problemu s fotografije in Material: problematiko. poiščejo rešitev. Učencem predhodno pripravimo Povemo, da se v skupini pogovorijo o problemu, ki fotografije z okoljsko problema-ga fotografija predstavlja in poiščejo rešitev. tiko. Usmerjamo pogovor. Poročajo ostalim skupinam. 100 min Sledi delo po skupinah. Aktivnosti izvajajo vse sku- Vsaka skupina dobi na listu pine sočasno. Vsaki skupini razdelimo navodila za zapisana navodila za vse štiri ak-delo. tivnosti. 1. Aktivnost: izdelava recikliranega papirja Po navodilih izdelajo recikliran papir. Navodila za izdelavo s potrebnimi materiali in pri- novi. Izdelek podarimo poljubni usta 4 — 9 - pomočki so v prilogi 3. Ko je papir posušen, naredijo okvir iz tetrapaka Usmerjamo učence. in upodobijo sliko iz naravnih materialov. Evalvacija prvega dne Delijo svoje izkušnje. Vprašamo: Kako smo danes pripomogli k ohranjanju narave? 3 za več podrobnosti o izvedbi glej vajo Skupinski dogovori v priročniku AVTORJI UČNEGA SCENARIJA STRAN SARA IVANČIČ, TINA MANFREDA, POLONA MIHALIČ 145 UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA OHRANJANJE NARAVE PRIROČNIK ZA UČITELJE 2. DAN 2. Aktivnost: izdelava tablic – pozitivne misli Iščejo rešitev. Izrežejo iz tetrapakov večje pra- Material: 25-30 min o ohranjanju narave vokotnike (za tablice). - očiščen tetrapak, Damo navodilo za izdelavo tablic: - škarje, Kako bi lahko tudi ostale učence naše šole/krajane - vodoodporni flomaster, spodbudili k ohranjanju narave? - vrvice Povemo, naj pozitivno misel zapišejo z vodoodpor- nim flomastrom na očiščen pravokotnik iz tetrapa- ka. Usmerjamo učence. Zapišejo pozitivne misli o ohranjanju narave. Primeri: - V šolo hodim peš. - Občudujem cvetlice. - Spoštujem živali. - Objamem drevo. - Ugašam luči. - Zapiram vodo. - Čisto je lepo. - Ločujem odpadke. 5 — 9 - Vzamem toliko hrane, kolikor je bom pojedel. - Dovolj mi je le ena papirnata brisačka. … Tablice postavimo na primerna mesta: avtobusna V spremstvu učitelja postavijo tablice na primer-postaja, travnik, park, igrala, dvorišče, učilnica … na mesta Pritrdimo jih z vrvico. 90 min 3. Aktivnost: strip o ohranjanju narave Material: Napovemo, da bodo s pomočjo sledečega orodja - samolepilni lističi, izvedli vajo: - risalni list, 3. vaja: Pikokracija4 (Priloga 4) Izvede vajo po navodilih. - flomastri, - barvice, Ko s pikokracijo določijo junake in vsebino stripa, V skupini izdelajo strip o ohranjanju narave (vsaj - svinčnik, v skupini izdelajo strip o ohranjanju narave (vsaj 4 4 prizore), v katerem rešijo izziv (problem). - ravnilo … prizore), v katerem rešijo izziv (problem). Prisluhnemo predstavitvam in spodbudimo ostale Predstavijo strip, s katerim upodobijo rešitev iz-učence k evalvaciji. ziva. Sodelujejo pri evalvaciji. STRAN AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 146 SARA IVANČIČ, TINA MANFREDA, POLONA MIHALIČ UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA OHRANJANJE NARAVE PRIROČNIK ZA UČITELJE 60 min 4. Aktivnost: družabni igri iz odpadnega materiala Navodila za izdelavo s potrebnimi materiali in pripo- Po navodilih izdelajo v skupini družabni igri. močki so v prilogah 5 in 6. - tri v vrsto (Priloga 5) - narava, veseli se (Priloga 6) Usmerja učence. Sodelujejo v družabni igri in upoštevajo pravila. Opazuje učence. 3. ZAKLJUČNI DEL 20 min Z učenci sedimo v krogu in s pomočjo Sedijo v krogu. sledečega orodja izvedemo vajo: 4. vaja: Močna Burja piha5 Sledijo navodilom in izvedejo vajo (Priloga 7) Usmerjamo učence. 6 — 9 4 za več podrobnosti o izvedbi glej vajo Pikokracija v priročniku 5 za več podrobnosti o izvedbi glej vajo Močna Burja piha v priročniku AVTORJI UČNEGA SCENARIJA STRAN SARA IVANČIČ, TINA MANFREDA, POLONA MIHALIČ 147 UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA OHRANJANJE NARAVE PRIROČNIK ZA UČITELJE PRILOGA 1 PRILOGA 3 1. vaja: Uvodno spoznavanje v parih (za več podrobnosti o izvedbi glej vajo Uvodno spoznavanje v Recikliran papir parih v priročniku) Postopek: Učenec izbere najbližjega sošolca. Oblikujejo se pari. En učenec poroča, drugi posluša in zapisuje na listek njegovo razmišljanje ob vprašanju: Kako lahko pripomoreš k ohranjanju narave? 1. Na koščke natrgamo časopisni papir (lahko ga tudi narežemo s škarjami). Po določenem času vlogi zamenjata. 2. Natrgan časopisni papir damo v prazno plasten- ko. PRILOGA 2 2. vaja: Skupinski dogovori (za več podrobnosti o izvedbi glej vajo Skupinski dogovori v priročniku) na njem že označeno z rdečo črto 3. V lonček nalijemo toliko mlačne vode, kolikor je Učence spodbudimo, naj navedejo pravila, ki jih morajo v skupini upoštevati, da bo skupina uspešna. mo. Namaka naj se 15 minut. (8 cl). Vodo zlijemo v plastenko. Plastenko zapre-Učitelj jih vodi in usmerja ter dogovore zapisuje na plakat, ki bo visel na vidnem mestu. Plakat lahko obogatimo z ilustracijami/piktogrami, ki ponazarjajo dogovore. Na koncu vaje sledi podpis dogovorjenih V tem času izpeljemo čistilno akcijo (prostori šole, pravil. dvorišče, travnata površina … ). 7 — 9 Učitelj usmerja učence k pomembnejšim dogovorom glede dela v skupini. 4. Pričnemo stresati plastenko. Tresemo jo tako Primeri: dolgo, da nastane gosta zmes.- Ko en govori, ostali poslušamo. Na mizi pripravimo podlago in nanjo stresemo - Sodelujemo. zmes.- Dogovarjamo se in spoštujemo mnenja drugih.- Delo si razdelimo (vsak opravlja svojo zadolžitev). 5. S prsti razporedimo zmes po podlagi (naj ne bo - Prilagodimo glasnost govorjenja. vmesnih lukenj). - Držimo se dogovorjenega časa. Oblikujemo jo v želeno obliko. Debela naj bo toliko, - Skrbimo za prijetno vzdušje. da se ne vidi podlage.- Veselimo se uspehov. 6. Z gobo popivnamo vodo iz zmesi. Če je potreb- no, jo ožememo. 7. Izdelek postavimo na prosto, da se posuši. Ko je na zgornji strani suh, ga obrnemo. Ob sončnem vremenu bo suh po 24 urah. 8. Na koščke razrežemo tetrapak. Iz koščkov obli- kujemo okvir na posušenem recikliranem papirju. Z naravni materiali izdelamo želen motiv. Za lepljenje uporabimo lepilo za les. STRAN AVTORJI SLIK AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 148 IVANČIČ IDR., 2024 SARA IVANČIČ, TINA MANFREDA, POLONA MIHALIČ UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA OHRANJANJE NARAVE PRIROČNIK ZA UČITELJE PRILOGA 4 PRILOGA 5 3. vaja: Pikokracija (za več podrobnosti o izvedbi glej vajo Pikokracija v priročniku) Družabna igra: Tri v vrsto Vsak član skupine napiše na listek junake, ki bi nastopali v stripu, na drugi listek pa kratko Pripomočki: karton v obliki kvadrata, ravnilo, črn flomaster, barvice, zamaški (dvakrat vsebino stripa (nekaj besed). po 5 enake barve). Navodila: Igro igramo tako, da igralca izmenično v polje polagata svoje zamaške. Zmaga igralec, ki prvi v vrsto (vodoravno, navpično ali diagonalno) postavi tri svoje JUNAKI zamaške. VSEBINA (Kdo nastopa?) (Kaj se dogaja?) Na karton s flomastrom in ravnilom narišemo mrežo. Ozadje pobarvamo s poljubno barvo in pričnemo z igro. 8 — 9 Na sredino mize najprej predložijo listke z junaki, nato še z vsebino. Vsak otrok pozorno pregleda vse predloge in se nato odloči, koliko pik bo podelil posameznemu predlogu. Na voljo ima 5 pik za vsak del: 5 za junake in 5 za vsebino. Pike poljubno porazdeli med dane predloge (le svojim ne). Predlogi, ki zberejo največ pik, bodo glavna nit njihovega stripa. AVTORJI UČNEGA SCENARIJA AVTORJI SLIK STRAN SARA IVANČIČ, TINA MANFREDA, POLONA MIHALIČ IVANČIČ IDR., 2024 149 UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA OHRANJANJE NARAVE PRIROČNIK ZA UČITELJE PRILOGA 6 PRILOGA 7 Družabna igra: narava, veseli se 4. vaja: Močna Burja piha (za več podrobnosti o izvedbi glej vajo Močna Burja piha Pripomočki: večji karton v obliki kvadrata, šablona, črn flomaster, flomastri/barvice/tem- v priročniku) pera barve, zamaški (štirikrat po 4 enake barve), igralna kocka, škarje, lepilo. Učenci sedijo na stolih v krogu. Učitelj izbere enega otroka, da gre v sredino (v nadal- Navodila: Igralec mora vreči šestico, da premakne eno izmed štirih figuric v začetno pol- jevanju: govorec). Prosti stol odstrani. Govorec izbere dejavnost, vezano na ohranjan- je. Ko figurica vstopi v igralno polje, se po krogih premika glede na število na kocki, ki jo je okolja, in reče: »Močna Burja piha in presede tiste, ki ločujemo embalažo.« Vstanejo je vrgel igralec. Med potjo si igralci pomagajo. Ko drugi pristane na istem polju, soigralca samo tisti učenci, ki ločujejo embalažo in se usedejo na nov stol. Ne smejo se usesti pomakne za eno polje naprej. Cilj je stolpec s štirimi polji. Igralec, ki vse svoje figurice na stol poleg njih, tudi če je prazen. Stol si poišče tudi govorec. Tako en otrok ostane prvi postavi v stolpec, zmaga. Ostali igralci lahko nadaljujejo z igranjem. na sredini in igra se nadaljuje. Novi govorec reče npr.: »Močna Burja piha in presede tiste, ki kompostiramo.« V igri lahko govorec izreče tudi besedo: »Orkan!« Takrat vsi 1. Na karton s flomastrom in 2. Pobarvamo polja z dogovorjenimi barvami (glede vstanejo in si poiščejo novo mesto. Igro nadaljujemo toliko časa, da učenci navedejo šablono narišemo ustrezna polja. na barvo zamaškov) in pričnemo z igro. čim več dejavnosti vezanih na ohranjanje okolja. 9 — 9 STRAN AVTORJI SLIK AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 150 IVANČIČ IDR., 2024 SARA IVANČIČ, TINA MANFREDA, POLONA MIHALIČ UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA VODA H2O PRIROČNIK ZA UČITELJE Voda (H O) 2 Splošni cilji Lastnosti vode, Vrste voda in kroženje vode v naravi, Učenci imajo možnost in priložnost naravo in tehniko izkustveno doživljati. Trajnostno ravnanje z vodo - Učenci spoznajo naravne procese in pojave, ob tem zastavljajo vprašanja in z eksperimentiranjem odgovarjajo Razred nanje. Usvajajo in se urijo v metodologiji raziskovanja (pojavov, procesov in stanj), tako da si zastavljajo vpra- 5. razred šanja, oblikujejo domneve, načrtujejo poskuse (in kontrolo spremenljivk), zbirajo, obdelujejo in interpretirajo Število ur ali srečanj podatke, oblikujejo zaključke ter sporočajo svoje ugotovitve. 10 Ob praktičnem delu učenci spoznavajo, kako skrbeti za svojo varnost in varnost drugih. Tematski sklop - Učenci z dejavnim vključevanjem v pouk in s praktičnim delom odkrivajo in razvijajo svoje sposobnosti, urijo Voda spretnosti ter razvijajo pozitivne osebnostne lastnosti. Izziv, iz katerega izhaja ta učni scenarij - Oblikujejo pozitiven odnos do narave in kritičen odnos do posegov v naravo. Zavedajo se pomena trajnostne- kaj moramo narediti, da bomo lahko v ga razvoja. prihodnosti še pili vodo iz pipe? Kompetence - razumevanje osnovnih načel naravoslovja, Operativni cilji iz učnega načrta za NIT - osnovne eksperimentalne spretnosti, - analitično razmišljanje, SNOVI NARAVNE ZNAČILNOSTI (DOMAČE) - razvijanje kritičnega mišljenja, razložiti škodljivost divjih odlagališč in vrednotiti pomen Ugotoviti vzroke in posledice nekaterih spre- 1 — 22 memb,- vzdrževanje varnosti, Utemeljiti pomen ločenega zbiranja odpadkov, POKRAJINE KOT POGOJ ZA ŽIVLJENJE- razvijanje raziskovalnega mišljenja, urejenih odlagališč, - razvijanje ustvarjalnosti, opisati agregatna stanja vode in pojasniti njihove last- ugotoviti naravne danosti kot pogoj za življenje - razvijanje empatije, nosti, ljudi, - razvijanje kreativnega reševanja problemov, razložiti procese, ki potekajo pri kroženju vode v naravi, prikazati in opisati razporeditev in vrste voda,- razvijanje tehnoloških veščin, razložiti pomen podtalnice kot vira pitne vode, ugotoviti pomen stoječih voda,- razvijanje zavesti o pomenu ohranjanja narave in utemeljiti pomen vode za življenje in napovedati posledi- navesti in vrednotiti vpliv človeka na spreminja-družbe, ce omejenosti vodnih zalog, nje narave - razvijanje pismenosti za prihodnost, prepoznati in opisati onesnaževalce površinskih voda in pokazati in opisati (na zemljevidu domače pok-- razvijanje prilagodljivosti, podtalnice ter pojasniti posledice onesnaževanja, rajine) razporeditev in vrste voda. - razvijanje veščin za trajnostno ravnanje, utemeljiti pomen varovanja vode, - razvijanje kognitivnih spretnosti, prikazati, da se v vodi lahko raztapljajo samo določene - razvijanje povezovalnih veščin, snovi, nekatere pa le v omejenih količinah. - razvijanje okoljske pismenosti, - razvijanje veščin za reševanje okoljskih in druž- RAZVRŠČANJE ŽIVIH BITIJ LJUDJE V ČASU benih problemov, Razvrstiti živa bitja v skupine po skupnih značilnostih, Orientirati se v času in prostoru,- razvijanje odgovornosti in angažiranosti, prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v ne- razvijati aktivne oblike dela,- razvijanje komunikacijskih spretnosti, posrednem okolju, ugotoviti vzroke in posledice nekaterih spre-- razvijanje sodelovalnih in timskih veščin, povezati zunanji videz živali z njenim načinom življenja, memb.- razvijanje samozavesti in pozitivne samopodobe. spolom, okoljem ipd. AVTORJI UČNEGA SCENARIJA STRAN HELENA NOVAK, NARRAYANI PREMAL, VANJA KLANČNIK KIŠASONDI, MOJCA ŽVOKELJ 151 UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA VODA H2O PRIROČNIK ZA UČITELJE Specifične ekosocialne kompetence Ekološka pismenost in zavest o omejenosti virov Ekosocialna zavest in trajnostno državljanstvo Učenci skozi raziskovanje vodnih virov in eksperimente, kot so filtriranje vode, ana- Aktivnosti, kot so zbiranje in ločevanje odpadkov, raziskovanje bioindikatorjev liza plovnosti in preučevanje mikroplastike, pridobivajo razumevanje omejenosti ter izdelava skupinskega platna z rešitvami za zmanjšanje onesnaženja, učence vodnih virov in posledic njihovega onesnaževanja. Spoznavajo se s pomenom biot- usmerjajo v aktivno vlogo pri ohranjanju narave. Razvijajo občutek odgovornosti ske raznovrstnosti, kroženja vode v naravi in trajnostne rabe. Razvijajo sposobnost do skupnosti in planeta ter se usposabljajo za komuniciranje okoljskih rešitev na razumevanja povezave med ekosistemi in posledicami neodgovornega ravnanja z razumljiv in motivirajoč način. vodo ter se naučijo uporabljati pridobljeno znanje pri vsakodnevnih odločitvah, na primer pri varčevanju z vodo doma. Skupnostno delovanje in sodelovanje Skozi skupinsko delo pri meritvah, ločevanju odpadkov in predstavitvah ugoto- Kreativno reševanje problemov vitev učenci razvijajo občutek skupnosti in timski duh. Razvijajo sposobnost so- Na eksperimentalnih postajah, kjer se soočajo z izzivi, kot so čiščenje vodnega delovanja z vrstniki in delijo svoje rešitve za varovanje narave, kar krepi njihovo kamna, izboljšanje plovnosti ali zaščito vodnih drsalcev pred onesnaženjem, učen- zavedanje o kolektivni odgovornosti za trajnostno prihodnost. ci raziskujejo inovativne rešitve za ohranjanje vodnih virov. Sodelujejo pri ustvarja- nju umetniških instalacij iz odpadkov in predlagajo rešitve za zmanjšanje onesna- Prilagodljivost in odpornost ženja vodnih virov. Pri tem razvijajo sposobnost povezovanja znanja o ekosistemih, Učenci se skozi raziskovalno delo prilagajajo različnim okoliščinam, kot so spre- podnebnih spremembah in trajnostnem razvoju z vsakodnevnimi rešitvami. menljivi pogoji pri raziskovanju vodnih virov. Pri soočanju z izzivi (npr. kako iz- boljšati kakovost vode ali zmanjšati onesnaženost) razvijajo sposobnost prilaga- Sistemsko razmišljanje janja spremembam in prilagodljivosti pri iskanju novih, učinkovitih rešitev. 2 — 22 Učenci analizirajo vplive onesnaževanja na vodne vire in povezanost med naravni- mi procesi, družbenimi dejavnostmi in posledicami podnebnih sprememb. Meritve * Ključni poudarki: kakovosti vode (pH, temperatura, hitrost vodnega toka) in raziskovanje vpliva one- Učenci pridobivajo poglobljeno razumevanje okoljskih izzivov, povezanih z vod- snaževalcev jim omogočajo vpogled v kompleksnost ekosistemov in potrebo po nimi viri, in razvijajo sposobnost za reševanje teh izzivov z inovativnimi rešitvami. celostnem razmišljanju. Razvijajo sposobnost prepoznavanja posledic človeških Praktične in raziskovalne aktivnosti spodbujajo razvoj empatije do narave ter ču- dejanj na širše okolje in povezanosti različnih delov sistema. stveno povezanost z okoljem. Sistematično delo v skupinah krepi timski duh, občutek pripadnosti skupnosti in Empatija in sočutje do ljudi in okolja odgovornost za ohranjanje narave. S pravljico o kapljici Ariji in ozemljitvenimi vajami ob vodnem viru učenci razvijajo Naloge, kot so zbiranje podatkov, analiza mikroplastike in izdelava umetniških čustveno povezanost z naravo. Razumejo, da imajo njihova dejanja neposreden instalacij, učence povezujejo s konkretnimi trajnostnimi praksami. vpliv na kakovost vode in življenja na planetu. To jih spodbuja k prevzemanju od- Scenarij učencem omogoča, da razvijajo prilagodljivost in odpornost v spremi- govornosti za ohranjanje naravnih virov in oblikovanju občutka pripadnosti narav- njajočem se okolju ter razumejo dolgoročne posledice svojih odločitev. nemu okolju. Učne oblike Učne metode Učila in pripomočki Individualno, v paru, Terensko delo, eksperimentalno delo, pogovor, izdelava makete, igra vlog, Delovni list, internet, projektor, kartončki z besediščem in skupinsko. razprava, opazovanje, delo z besedilom, raziskovalno delo. slikami, pripomočki (material) za izvedbo poskusov. STRAN AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 152 HELENA NOVAK, NARRAYANI PREMAL, VANJA KLANČNIK KIŠASONDI, MOJCA ŽVOKELJ UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA VODA H2O PRIROČNIK ZA UČITELJE Medpredmetne povezave MAT ob poslušanju besedil (v skladu s predlaganimi temami) in delu z njimi spoznajo Učenci: nekaj preprostih, pogosto rabljenih jezikovnih struktur in besedišče ter njihov uporabljajo zanesljive tehnike štetja, pomen in rabo v sobesedilu, oblikujejo preglednico za zapis podatkov, na podlagi veščin, razvitih v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, še razvija- jo osnovne bralne veščine (natančnost branja – dekodiranje) in preproste bralne ŠPO učne strategije (predvsem razumevanje in delno interpretacijo), Učenci: v govoru uporabljajo osnovne jezikovne strukture, upovedujejo v preprostih, oblikujejo pozitivne vedenjske vzorce (vztrajnost, samozavest, medsebojno so- enostavčnih in tudi večstavčnih povedih, delovanje in pomoč, strpnost, sprejemanje drugačnosti, spoštovanje športnega uporabljajo pogosto rabljeno, omejeno besedišče v povezavi s predlaganimi te-obnašanja, naravovarstveno ozaveščanje), mami in temami, ki jih zanimajo. razumejo različnost v gibalni učinkovitosti posameznikov, ozavestijo pomen gibanja za zdravje, SLO razumejo pomen varovanja naravne in kulturne dediščine, Razvijanje recepcijske zmožnosti s tvorjenjem recepcijske zmožnosti s tvorje- njem/(po)ustvarjanjem recepcijske zmožnosti Tvorjenjem/(po)ustvarjanjem ob LU umetnostnih besedilih (pisanje, interpretativno branje, govorjenje) Učenci: Učenci: ob likovnih delih, likovnih izdelkih učencev ter ob zgledih iz narave in okolja spo- uprizorijo odlomek iz dramskega dela/krajše dramsko delo/dramatizirano prozo znavajo likovne pojme, povezane z oblikovanjem v tridimenzionalnem prostoru, (individualno ali skupinsko). razporejajo oblike v tridimenzionalnem prostoru, 3 — 22 oblikujejo maketo in so pozorni na povezave med prostori in na odprtine. NIP umetnost (drama, lutke) Učenci razvijajo spretnosti in sposobnosti izvajanja kulturno-umetniških vsebin. TJA Pokažejo jih tako, da: Učenci: aktivno sodelujejo pri izvedbi različnih nalog in aktivnosti, razvijajo strategije poslušanja in slušnega razumevanja ter sporazumevalnih znajo ponoviti prikazane vsebine (npr. pojme, gibe, vzorce, tehnike), strategij (npr. prepoznavanje glavnih misli v besedilih, iskanje določenih podat- izkažejo razumevanje in uporabo vsebin prek besedne, gibalne, glasbene, likov-kov itd.), ne in digitalne komunikacije, samostojno izvedejo kulturno-umetniške vsebine. Viri in literatura za učence Način evalvacije Svetovni splet (video posnetek), učni listi, Sprotna, ustna, končni izdelek. predloga za gledališko predstavo. AVTORJI UČNEGA SCENARIJA STRAN HELENA NOVAK, NARRAYANI PREMAL, VANJA KLANČNIK KIŠASONDI, MOJCA ŽVOKELJ 153 UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA VODA H2O PRIROČNIK ZA UČITELJE POTEK UČNEGA SCENARIJA 1. UVODNA MOTIVACIJA Predviden čas DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOSTI UČENCA OPOMBE 1 ura K pouku angleščine prinesemo v razred modelček za led in dežnik kot motivacijo za novo temo učenja. Učenci ugibajo ime nove učne snovi na podlagi Izzovemo učence z vprašanji v angleščini: prinesenih predmetov. Kaj imata predmeta skupnega, zakaj smo ju je pri- nesli? Čemu služita? Kaj novega bodo spoznali? Česa se bodo učili? Izvedemo metodo Možganska nevihta1 ob besedi Prikličejo različne angleške besede, povezane z Pričakovano besedišče: voda. vodo. sea, river, rain, snow, stream, cloud, ocean, raindrop, 4 — 22 snowflake … Izberemo 5-6 besed za imena vodnih pojavov in jih Izžrebajo svojo barvo in se razdelijo v skupine. zapišemo na različne barvne listke, ki predstavljajo Vsaka dobi ime enega naravnega pojava. imena skupin. Predvajamo video o vodnem krogu. Ogledajo si videoposnetek. Vir: Happy Learning English. (2016, September 8). The Water Cycle | Educational video for kids [Vi- deo]. YouTube. Povezava: https://www.youtube. com/watch?v=y5gFI3pMvoI Po ogledu vsaki skupini razdelimo komplet kartic V skupinah jih povežejo v pare (slika – pomen). Priloga 1: (slika – pomen) iz 1. dela za na klop. Vocabulary – part 1 1 za več podrobnosti o izvedbi glej vajo Možganska nevihta v priročniku STRAN AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 154 HELENA NOVAK, NARRAYANI PREMAL, VANJA KLANČNIK KIŠASONDI, MOJCA ŽVOKELJ UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA VODA H2O PRIROČNIK ZA UČITELJE Razdelimo UL. Zapišejo slovenski pomen besed. UL zalepijo Priloga 1: v zvezek pod naslov Water cycle. Vocabulary – part 2 Drugič predvajamo posnetek. Razdelimo razrezane Ponovno si ogledajo video in med ogledom sa-kartončke z izrazi iz vodnega kroga (vsak učenec mostojno povežejo sliko procesa (water cycle, Priloga 1: dobi svoj komplet). evaporation, precipitation, condensation) z an- Vocabulary – part 3 gleško razlago. Poslušamo rešitve, dopolnimo razlago in pre- verimo razumevanje z vprašanji v slovenščini. Po Preverijo svoje rešitve z drugimi člani skupine. potrebi dodatno razložimo potek vodnega kroga v slovenščini. Kartončke zalepijo vsak v svoj zvezek. Zaključek ure – igra: Učenci si zamislijo, da so vodne kapljice. Vsak Izdelamo kartončke s slikami Podamo navodila za igro za utrjevanje besedišča učenec vzame po eno sličico vodne kapljice. vodnih kapljic, oblakov in eno sli- in razumevanje vodnega kroga. Učenci sedejo na V vsaki skupini imajo trije učenci sliko oblaka. ko sonca. 5 — 22 tla. En učenec je sonce. Nato se razporedijo v tri skupine in sedijo. Učenci prikažejo potek vodnega kroga s svojimi Podamo navodilo, da bodo z igro vlog predstavili telesi: Učenec-sonce se sprehaja po učilnici. Ko vodni krog. Razdelimo slike kapljic, oblakov, sonca. se približa eni skupini, učenci pričnejo dvigati majhne kapljice v zrak, jih potiskati skupaj z os- Igro lahko večkrat ponovimo in menjamo vloge. talimi. Ko učenec -sonce »dovolj dolgo greje,« vstanejo učenci-oblaki. Ostali učenci-kapljice se prerivajo in združujejo v večje kapljice, ki padejo spet na tla. Učenci uprizorijo padavine in njihovo zbiranje na tleh. Tam se spet postavijo v manjše skupine, ki predstavljajo vodne pojave (jezero, morje, reka …). AVTORJI UČNEGA SCENARIJA STRAN HELENA NOVAK, NARRAYANI PREMAL, VANJA KLANČNIK KIŠASONDI, MOJCA ŽVOKELJ 155 UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA VODA H2O PRIROČNIK ZA UČITELJE 2. OSREDNJI DEL NIT Pred začetkom pouka pripravimo materiale, 2-3 ure pripomočke in gradivo za izvajanje poskusov. Učencem podamo navodilo, da se udobno na- mestijo in prisluhnejo pravljici: Pred davnimi časi je živela mlada kapljica vode, Se udobno namestijo (lahko zaprejo oči) in imenovana Aria. Aria je bila posebna kapljica, saj je prisluhnejo pravljici. imela čarobno moč. Bila je neskončno radovedna in želela je raziskovati vse kotičke sveta. Nekega sončnega jutra se je Aria rodila v skritem iz- viru globoko v gozdu. Ko je prvič stopila iz izvira, je občutila toplino sončnih žarkov, ki so ji božali obraz. Toda ob svojem prvem koraku po tleh je opazila, da je zemlja suha in trda. Aria se je odločila, da bo svo- jo magično moč uporabila za spremembo. Kapljica Aria je zaprla oči, se osredotočila in zbrala 6 — 22 vso svojo energijo. Nato se je nežno dotaknila zem- lje. Magična moč je začela delovati in zemlja je za- čela piti vodo. Aria je bila vesela, ker je pomagala oživeti zemljo, da je postala bolj rodovitna in gostila čudovite rastline. Aria je potovala daleč po svetu ter vedno prinašala življenje s seboj. Obiskala je velike reke, ki so tekle skozi mesta in polja, prinašala blaginjo in navdih lju- dem. Dotaknila se je jezer in morij, kjer so ribe vese- lo plavale in ustvarjale živahne podvodne svetove. Ob obali je ustvarjala drobne kapljice solza, ki so obnavljale obale. Učence na koncu vprašamo, kaj navedena pravljica Ugotavljajo, kaj je pravljica opisovala, in obnovi-predstavlja. Če ne ugotovijo, ga vodimo s podvpra- jo, kako voda kroži v naravi. šanji do pravilnega odgovora: kroženje vode. Nato skupaj obnovimo, kako poteka kroženje vode v na- ravi. STRAN AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 156 HELENA NOVAK, NARRAYANI PREMAL, VANJA KLANČNIK KIŠASONDI, MOJCA ŽVOKELJ UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA VODA H2O PRIROČNIK ZA UČITELJE NIT Ko ugotovijo pravilen odgovor, jim predstavimo Obnovijo potek kroženja vode v naravi. 2-3 ure namen dveh učnih ur (in naravoslovnega dne, ki sledi), v katerih bodo spoznavali čudoviti svet vode. Voda je en izmed najdragocenejših in najpo- Seznanijo se z namenom današnjih dveh in sle-membnejših virov na našem planetu. Je ključnega dečih pet ur pouka. pomena za vse življenje, ki ga poznamo, in igra ne- pogrešljivo vlogo v našem vsakdanjiku. Voda je povsod okoli nas, a se le redko vprašamo, kako je voda nastala. Kako potuje in kroži po našem planetu? Kako vpliva na naše okolje, podnebje in življenje organizmov? Skozi učenje o vodi bomo odgovarjali na ta in števil- na druga vprašanja. Spoznali bomo različne oblike iskali bomo različne vodne ekosisteme ter življenje 7 — 22 v njih. Skozi eksperimente in opazovanje bomo vode, kot so reke, jezera, oceani, led in oblaki. Raz- spoznavali fizikalne in kemijske lastnosti vode ter se naučili, kako varno ravnati z njo. Iskali bomo načine, kako ohraniti ta neprecenljivi vir in skušali razumeti, kako naše vsakodnevne odlo- čitve in dejanja vplivajo na kakovost vode ter kako lahko postanemo odgovorni varuhi tega naravnega bogastva. Učencem pojasnimo, da bo delo potekalo v skupi- nah po 4 po postajah (5). Razložimo jim, kako se bodo razdelili v skupine. AVTORJI UČNEGA SCENARIJA STRAN HELENA NOVAK, NARRAYANI PREMAL, VANJA KLANČNIK KIŠASONDI, MOJCA ŽVOKELJ 157 UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA VODA H2O PRIROČNIK ZA UČITELJE NIT DELITEV V SKUPINE2 Priloga 2: 2-3 ure Delovni list s poskusi. Učence razdelimo v skupine (po 4-5 učencev), tako da žrebajo barvne lističe, na katerih so napi- sana imena živali, ki jih bodo morali oponašati po gibanju in oglašanju. Naročimo jim, da se gibajo po Žrebajo svojo žival, jo oponašajo z gibanjem in prostoru/razredu in oponašajo svojo žival, obenem oglašanjem ter se razvrstijo v skupine. pa poiščejo ostale udeležence, ki oponašajo to ži- val (pingvina, zajca, medveda, kokoš, kačo, slona ipd.). Učencem podamo navodilo, da se usedejo glede na žrebane skupine na eno izmed postaj, rešijo prva dva stolpca tabele na delovnem listu: Kaj že vem o vodi? Kaj si želim izvedeti o vodi?. Učencem pojasnimo potek dela. Na vsaki izmed Se posedejo v skupine in rešijo prva dva stolpca petih postaj bodo izvajali poskuse. Vsaka postaja v tabeli. vsebuje gibalno nalogo, ki jo opravi v 1 minuti vsak v skupini. Po opravljeni gibalni nalogi sledi/ta po- 8 — 22 skus/poskusa, ki je/sta določen/a za dotično po- stajo. Na vsaki postaji je določen izziv, ki ga morajo učen- V skupinah izvajajo gibalne naloge, poskuse, ci pred izvedbo poskusa prebrati in na podlagi rešijo delovne liste in izzive ter ustno evalvirajo izvedenega poskusa, na koncu rešiti – s skupnimi svoje ugotovitve. močmi z ostalimi člani skupine. Za izvedbo poskusa imajo 7 minut. Sledi 5 minut za reševanje delovnega lista in 3 minute za iskanje rešitev danega izziva. Navodilo: Ko zaslišimo zvonček, zamenjamo posta- jo v smeri urinega kazalca. To ponovimo petkrat, tako da opravimo poskuse, rešimo delovne liste in izzive ter gibalne naloge na vseh petih postajah. 2 za več podrobnosti o izvedbi glej vajo Delitev v skupine v priročniku STRAN AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 158 HELENA NOVAK, NARRAYANI PREMAL, VANJA KLANČNIK KIŠASONDI, MOJCA ŽVOKELJ UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA VODA H2O PRIROČNIK ZA UČITELJE NIT Imajo 7 minut. Sledi 5 minut za reševanje 2-3 ure delovnega lista in 3 minute za iskanje rešitev danega izziva. Navodilo: Ko zaslišimo zvonček, zamenjamo posta- jo v smeri urinega kazalca. To ponovimo petkrat, tako da opravimo poskuse, rešimo delovne liste in izzive ter gibalne naloge na vseh petih postajah. OPIS POSTAJ POSTAJA 1 Gibalna naloga: prehajanje reke (na tla vzporedno položimo 2 kolebnici na medsebojni razdalji 1 m). Med kolebnici položimo plastificirane liste v obliki stopala, dlani, na katere mora vsak učenec položiti svoje dlani/stopala tako, da varno prečka reko. Poskusi: Kaj se z vodo meša in kaj ne? Voda kot topilo. Izziv: Na WC školjki se je nabralo veliko vodnega 9 — 22 kamna. Kako bi jo očistili? POSTAJA 2 Gibalna naloga: Sinhroni ples vode. Učenci v parih izvajajo sinhronizirane gibalne sekvence, ki spomi- njajo na gibanje vode. Lahko posnemajo tok reke, valovanje morja ali druge vodne elemente. Po- membno je, da se učenca v paru usklajujeta, tako da izvajata enake gibe hkrati. Lahko vključita raz- lične elemente, kot so vrtenje, plavanje, dvigovanje rok in premikanje po prostoru. Učenca lahko tudi ustvarita zvok vode s šumenjem ali tapkanjem po različnih površinah. Poskus: Plovnost. Kaj na vodi plava, kaj se potopi. Izziv: Barka iz kamna se je potopila. Poišči boljši material zanjo. AVTORJI UČNEGA SCENARIJA STRAN HELENA NOVAK, NARRAYANI PREMAL, VANJA KLANČNIK KIŠASONDI, MOJCA ŽVOKELJ 159 UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA VODA H2O PRIROČNIK ZA UČITELJE NIT POSTAJA 3 2-3 ure Gibalna naloga: Ples vodnih kapljic. Učenca tvori- ta par in se postavita na nasprotna konca prostora. Eden od učencev predstavlja padajočo vodno ka- pljico, drugi pa posodo ali bazen, v katerega ka- pljica pade. Učenca se gibljeta po prostoru in drug drugega oponašata. Kapljica se premika s skaka- njem, plapolanjem rok in posnemanjem zvokov ka- pljanja. Posoda ali bazen se giblje z nagibanjem, vrtenjem in oblikovanjem »vdolbinic« s telesom. Učenca se lahko izmenjujeta v vlogah kapljice in posode. Eksperiment: Napetost vodne gladine. Izdelamo drsalca iz sponke, Pazljivo ga položimo na gladino vode na krožniku, da plava na njej. Ko dodamo ka- pljico detergenta, drsalec potone. Po gladini vode na krožniku potresemo poper. Va- tirano palčko pomočimo v detergent in se z njo do- taknemo gladine vode v krožniku s poprom. Poper 10 — 22 se odmakne. Izziv: Voda je onesnažena s čistili. Veliko vodnih drsalcev je poginilo. Kako to preprečiti? POSTAJA 4 Gibalna naloga: Povezani morski konjički. Par igral- cev se drži za pas in posnema gibanje morskih ko- njičkov. Igralci se premikajo po prostoru in se tru- dijo ostati povezani. Igra lahko vključuje tudi ovire, ki jih mora par premagati skupaj, denimo plastične cevi ali ovire za plezanje. Cilj je ohraniti povezavo med igralci in premagati ovire brez prekinitve. Poskusa: Vodni filter, Maketa reke. Izziv: Že dolgo ni deževalo. Kaj lahko storimo, da varčujemo z vodo? STRAN AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 160 HELENA NOVAK, NARRAYANI PREMAL, VANJA KLANČNIK KIŠASONDI, MOJCA ŽVOKELJ UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA VODA H2O PRIROČNIK ZA UČITELJE NIT POSTAJA 5 2-3 ure Gibalna naloga: učenci se v vsaki skupini postavijo v kolono in masirajo v obliki valov učenca pred se- boj Po minuti zamenjajo smer masaže. Poskusa: Potovanje vode (topla/mrzla – gor/dol)+ dvigovanje gladine (ob taljenju ledenih kock). Izziv: Led na Antarktiki se je stalil. Zalilo je obalna mesta. Spremljava in podpora učencem pri izvajanju po- skusov. Sprotna ustna evalvacija. Po izvedenih poskusih sledi pregled učnih listov in predstavitev najdenih rešitev za dane izzive. Na koncu podamo navodilo, da učenci rešijo še tretji stolpec v tabeli: Kaj novega sem danes izvedel o vodi? 11 — 22 NIT, ŠPO, NARAVOSLOVNI DAN – LUM, MAT, ND RAZISKOVANJE VODNEGA VIRA 5 ur Ob prihodu na mesto vodnega vira: IZVEDEMO VAJO PRIZEMLJEVANJA3 (4 minute) Učenci se sprehodijo do šoli najbližjega vodne- ga vira. Učencem naročimo, da globoko vdihnejo in dolgo izdihnejo. Nato pogledajo okoli sebe in si zapomnijo 5 stvari, ki jih najbolj pritegnejo. Nato zapre oči in Učenci izvajajo tehniko ozemljitve po navodilih teh 5 stvari glasno našteje, ko jih pokličemo. učitelja. Ko so pozvani, odgovorijo. V drugem krogu učenci sedejo na tla (razen če je mokro, v tem primeru stojijo). Naročimo jim, da ozavestijo in naštejejo vse, kaj čutijo (kakšna so tla, kakšni so kamni …,) in to občutje opišejo (npr. mrzel in hrapav kamen). Nekaj učencev pozovemo, da podajo odgovor. 3 za več podrobnosti o izvedbi glej vajo Prizemljevanje v priročniku AVTORJI UČNEGA SCENARIJA STRAN HELENA NOVAK, NARRAYANI PREMAL, VANJA KLANČNIK KIŠASONDI, MOJCA ŽVOKELJ 161 UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA VODA H2O PRIROČNIK ZA UČITELJE NIT, ŠPO, V tretjem koraku ponovno zaprejo oči in poslušajo LUM, MAT, ND zvoke. Po nekaj sekundah nekaj učencev pozove- 5 ur mo, da povedo, katere zvoke so slišali. Še zadnjič vdihnejo in izdihnejo, ponovno zaprejo oči, če so jih imeli odprte, in poskušajo zaznati vonj in okus. Ponovno pozovemo nekaj učencev, da podajo od- govore. Na koncu pomanejo dlani in jih še tople položijo na obraz in oči. 1. DEL Poslušajo navodila. Podamo navodila za potek naravoslovnega dne. Poudarimo pravila in opozorimo na nevarnosti in posledice neupoštevanja pravil. Učence pospremimo do šoli najbližjega vodnega 12 — 22 vira. NAMEN ND Poslušajo namen in izziv ND-ja. Učencem pojasnimo, da je namen naravoslovnega dne nadaljevati raziskovanje lastnosti vode, in sicer tako, da bomo raziskovali lastnosti najbližjega (do- mačega) vodnega vira: temperaturo, hitrost vodne- ga toka, pH, barvo, rastlinsko in živalsko pestrost, širino (in dolžino) vodnega vira, GPS koordinate ter onesnaženost. Pri tem skušamo odgovoriti na izziv: IZZIV Ali bi vodo iz domačega vodnega vira ponudil pri- jatelju za piti? Kaj lahko storimo, da se kakovost vode v domačem vodnem viru izboljša? STRAN AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 162 HELENA NOVAK, NARRAYANI PREMAL, VANJA KLANČNIK KIŠASONDI, MOJCA ŽVOKELJ UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA VODA H2O PRIROČNIK ZA UČITELJE NIT, ŠPO, DELITEV V SKUPINE4 LUM, MAT, ND 5 ur Ob prihodu k vodnemu viru učencem pojasnimo, da Poslušajo navodila in se razdelijo v skupine. bo delo potekalo v skupinah. Učence razdelimo na skupine glede na letni čas, v Učenci, razdeljeni v skupine, izvajajo dodeljene katerem so rojeni. Vsaka skupina določi vodjo, ki naloge in si zapisujejo ugotovitve/meritve. lahko edini vpraša učitelja za dodatna pojasnila, če česa ne razumejo, ko preberejo navodila za delo. Za dodeljene meritve imajo 20 minut časa. Vsaka izmed skupin dobi navodila za delo. 1. skupina: izmeri temperaturo zraka in vodnega vira, opiše agregatno stanje vodnega vira. 2. skupina: izmeri hitrost vodnega toka in določi obliko vodnega vira (potok, reka …) ter okus (slana/ sladka). 3. skupina: določi pH in vonj vodnega vira. Dopolnijo učni list, vodje krožijo in narekujejo 4. skupina: opiše barvo vodnega vira in izmeri nje- rezultate meritev vsake skupine in na koncu še govo širino, če je zagotovljena ustrezna varnost; če sami dopolnijo delovne liste o lastnostih doma-je vodni vir kratek, lahko izmerijo tudi dolžino. čega vodnega vira. 13 — 22 Ko vse skupine opravijo meritve, jih preverimo, nato učencem naročimo, da morajo prepisati me- ritve ostalih skupin in v celoti izpolniti delovni list Lastnosti mojega najbližjega vodnega vira. To nare- dijo tako, da vodje skupin krožijo (med vsemi sku- pinami) in narekujejo dobljene meritve. Na koncu si še vodje prepišejo, kar jim manjka od ostalih članov skupine. Po opravljeni nalogi učitelj poda navodilo, da bodo Malicajo. imeli 20 minut za malico. 4 za več podrobnosti o izvedbi glej vajo Delitev v skupine v priročniku AVTORJI UČNEGA SCENARIJA STRAN HELENA NOVAK, NARRAYANI PREMAL, VANJA KLANČNIK KIŠASONDI, MOJCA ŽVOKELJ 163 UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA VODA H2O PRIROČNIK ZA UČITELJE NIT, ŠPO, Učitelj vsaki skupini razdeli živalske in Iščejo živali in rastline ter jim poskušajo določiti LUM, MAT, ND rastlinske bioindikatorje ter pripomočke, s katerimi vrsto s pomočjo določevalnega ključa. 5 ur jih lahko najdejo in ulovijo. V nadaljevanju vse skupine na območju 50 m2 ok- Vse ugotovitve si zapisujejo. rog vodnega vira iščejo vse različne rastline in ži- vali, kar jih lahko najdejo. Rastline razvrstijo na bel papir, živali fotografirajo (ali ujamejo v ustrezno po- sodo, da jo lahko po določitvi vrste izpustijo). Za navedeno dejavnost imajo 30 minut časa. Nato s pomočjo določevalnih ključev poiščejo imena rastlin in živali. Vse ugotovitve naj bodo zabeležene. Če je skupin več, lahko ena skupina, ki ima pri sebi Ena skupina z mobilnim telefonom poslika 10-15 mobilni telefon, z aplikacijo iNaturalist na terenu rastlinskih vrst in jih z aplikacijo iNaturalist iden-poslika 10-15 rastlin in tako izvede mini raziskavo o tificira ter zabeleži. rastlinski biotski pestrosti območja. 14 — 22 2. DEL Učenci ostanejo v istih skupinah, kot smo jih ob- Učenci v skupinah iščejo odpadke na območju, likovali v prvem delu ND. Učencem naročimo, da ki jim je določeno, ter jih zapisujejo in ločujejo. se ustrezno zaščitijo (rokavice). Naloga učencev je, Pri tem uporabljajo zaščitne rokavice. da na različnih območjih vodnega vira poiščejo in ločijo odpadke glede na njihovo vrsto (določen je prostor za papir, steklo, embalažo in mešane od- padke). Ena skupina išče delce mikroplastike v plitvem delu vodnega vira. Vse odpadke, ki jih najdejo, zabeleži- jo na delovni list. Za opisano nalogo imajo 40 minut časa. Učencem podamo navodilo, da iz ustreznih odpad- kov ustvarijo umetniško instalacijo (za omenjeno dejavnost imajo 20 minut). STRAN AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 164 HELENA NOVAK, NARRAYANI PREMAL, VANJA KLANČNIK KIŠASONDI, MOJCA ŽVOKELJ UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA VODA H2O PRIROČNIK ZA UČITELJE NIT, ŠPO, Nato odpadke zložijo v vreče za odpadke in jih Učenci iz odpadkov sestavijo umetniško LUM, MAT, ND odložijo na ustrezno mesto. Če je potrebno, obves- inštalacijo (vsaka skupina iz ene vrste). 5 ur timo lokalno komunalno službo, da izvede odvoz. 3. DEL SKUPINSKI NAČRT5 Učence izzovemo, da skozi vajo Skupinski načrt Učenci izdelajo Skupinski načrt. iščejo načine, kako bi zmanjšali onesnaževanje vodnih virov in izboljšali njihovo kvaliteto, da bi bili primerni za pitje. (Za dejavnost je na voljo 20 minut.) Sledi predstavitev skupinskega platna ostalim sku- pinam (10 min). Skupinski načrt – navodila: Učenci dobijo samolepilne lističe in odgovarjajo na vprašanja iz 5 področij. Listke prilepijo na platno in napišejo svoja imena in vloge v skupini, svoje vred- note, cilje, pravila in načine akcije. 15 — 22 Izvedemo eno izmed Vaj hvaležnosti: moč hvale- Učenci izvajajo vajo hvaležnosti. žnosti v vsakodnevnem življenju6. Učencem podamo navodilo, da se postavijo v krog s sošolci, globoko vdihnejo in izdihnejo, zaprejo oči in razmislijo, za kaj so v tistem trenutku hvaležni. Po nekaj minutah povabimo nekaj učencev, da pove- do, za kaj so hvaležni. Spremimo učence do šole. Hodijo nazaj proti šoli. 5 za več podrobnosti o izvedbi glej vajo Skupinski načrt v priročniku 6 za več podrobnosti o izvedbi glej Vaje hvaležnosti: moč hvaležnosti v vsakodnevnem življenju v priročniku AVTORJI UČNEGA SCENARIJA STRAN HELENA NOVAK, NARRAYANI PREMAL, VANJA KLANČNIK KIŠASONDI, MOJCA ŽVOKELJ 165 UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA VODA H2O PRIROČNIK ZA UČITELJE 3. ZAKLJUČNI DEL 2 uri Uvod – delitev učencev po skupinah Učencem je potrebno pojasniti, da je “negativni lik” v Z eno od vaj Delitev v skupine7 učence usmerjamo, Aktivno sodelujejo pri nastajanju skupin. predstavah zgolj vloga in ne po-da oblikujejo štiričlanske skupine, in sicer najprej Štiri vloge: ekofrajer, ekofrajerka, ekopacek, kazatelj našega realnega znača-glede na spol, nato pa, glede na like v knjigah/fil- ekopacka. ja. Prav tako ima “naša” predsta-mih/risankah, ki so jim všeč – pozitivni ali negativni. va visoko moralno noto; na koncu Idealne skupine sestavljajo štirje, 2 dekleti in 2 fan- vsi sprevidijo svoje zmote in pos- ta. tanejo “ekofrajerji”. Skupno 1. glasno branje Če število učencev ni deljivo s 4, so preostali lahko statisti, rekvi- Izberemo 4 posameznike (lahko “dobre” bralce ali Učenci aktivno sodelujejo. ziterji ipd. tiste, ki kasneje ne bodo imeli glavnih vlog), da sku- paj preberejo besedilo. Pri tem beremo vse scenske opombe/didaskalije. Po skupinah vadijo za uprizoritev. MOŽNOSTI IZVEDBE Sledi pogovor o potrebnih rekvizitih. Ena od možnih izvedb je, da učencem posredujemo besedila Zaključek – predstavitev skupin že prej in se jih naučijo doma. 16 — 22 Učence usmerimo v “zgledno in kritično občinstvo.” Učenci, tako nastopajoči kot gledalci, kritično ovrednotijo vsak nastop. PRILOGA 3: S pomočjo dialoške metode strnemo ugotovitve ur. Predloga za gledališko predstavo Igrišče – smetišče ali Ekomol, da padeš dol. 7 za več podrobnosti o izvedbi glej vajo Delitev v skupine v priročniku Didaktični napotki za učitelja vetrovke, tople jope, pokrivala in rokavice, če je hladnejše obdobje. Vzamemo še rezervne za vsak slučaj. V toplejših obdobjih morajo imeti otroci obleko, ki jih zaščiti pred sončno pripeko. Zagotovimo, da so vse rane in praske prekrite z nepremočljivim obližem ali gu- Če je le mogoče, čim več dejavnosti opravimo na prostem. mijastimi rokavicami. Preizkuse naj opravimo sami pred dejansko izvedbo. (Če je Kako pripravimo učence: Prepričamo se, da so razumeli in si zapomnili napotke o varnosti. Prepričamo jih, da morajo biti vedno v naši le mogoče, vse.) V primeru časovne stiske, jih izvedemo po bližini. Učenci naj se zaščitijo s sredstvi, ki odganjajo klope. izboru, lahko pa jih razširimo na dodatni dan dejavnosti. Vse Kako se pripravimo sami: vsestransko. Kdaj: Ne pred marcem in ne po novembru, odvisno od vremena. Najbolje je v poletnem času, metode in strategije si natančno preberemo. ko je biotska pestrost večja. Vse delo naj poteka tako, da so dejavnosti osredotočene na učenca, učitelj je le facilitator. Učence ustre- Delo na terenu (varnost): Velikost skupine: Ne peljemo več zno motiviramo in vzpodbujamo k ustvarjalnim rešitvam problemov. Če je učencem najbližji vodni vir morje, sladkovodne rastlinske in otrok, kot jih lahko nadzorujemo Normativi predpisujejo 15 živalske bioindikatorje zamenjamo z morskimi. učencev na enega odraslega. Učence vzpodbujamo h gibanju. Oblačila: Vsi otroci morajo biti obuti v škornje, nepremočljive Celoten proces evalviramo. STRAN AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 166 HELENA NOVAK, NARRAYANI PREMAL, VANJA KLANČNIK KIŠASONDI, MOJCA ŽVOKELJ UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA VODA H2O PRIROČNIK ZA UČITELJE PRILOGA 1 VOCABULARY 1 VOCABULARY 2 SUN OBLAKI (slika) SUN OBLAKI (slika) WARM AIR SONCE (slika) WARM AIR SONCE (slika) CLOUDS DEŽ (slika) CLOUDS DEŽ (slika) COLD AIR HLADEN ZRAK (slika) COLD AIR HLADEN ZRAK (slika) 17 — 22 RAINFALL TOČA (slika) RAINFALL TOČA (slika) SNOW VODNE KAPLJICE VODNE KAPLJICE (slika) SNOW (slika) HAIL SNEG (slika) HAIL SNEG (slika) WATER DROPLET TOPEL ZRAK (slika) WATER DROPLET TOPEL ZRAK (slika) AVTORJI UČNEGA SCENARIJA STRAN HELENA NOVAK, NARRAYANI PREMAL, VANJA KLANČNIK KIŠASONDI, MOJCA ŽVOKELJ 167 UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA VODA H2O PRIROČNIK ZA UČITELJE PRILOGA 1 VOCABULARY 3 ENGLISH IMAGE DESCRIPTION WATER CYCLE the land to the sky and back again. It’s the journey water takes front 18 — 22 PRECIPITATION It’s the rain, snow, sleet or hail that falls to the ground. It’s when the sun heats up water in rivers or lakes or the ocean and EVAPORATION turns it into vapour or steam. The water vapour or steam goes into the air. It’s the opposite of evaporation. It takes place when water vapour CONDENSATION in the air condenses from a gas, back into a liquid form, and returns to the surface of the Earth. STRAN AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 168 HELENA NOVAK, NARRAYANI PREMAL, VANJA KLANČNIK KIŠASONDI, MOJCA ŽVOKELJ UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA VODA H2O PRIROČNIK ZA UČITELJE PRILOGA 2 Prilogo 2 najdete na spletni strani www.ucilnica.eu poleg objavljenega scenarija. 19 — 22 AVTORJI UČNEGA SCENARIJA STRAN HELENA NOVAK, NARRAYANI PREMAL, VANJA KLANČNIK KIŠASONDI, MOJCA ŽVOKELJ 169 UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA VODA H2O PRIROČNIK ZA UČITELJE PRILOGA 3 EKOMOL, DA PADEŠ DOL Ekofrajer: IGRIŠČE – SMETIŠČE ALI Pa tvojo??? Otroci se igrajo na igrišču. K igrišču prideta brat in sestra, sedeta na klopco, jesta bom- Jo boš branil ti??? bone, mečeta papirčke po tleh. Odvržeta prazni pločevinki, plastenko … Ignorirata koš, Saj sploh ne vidi iz smeti!!! ki je zraven klopi. ekofrajer Ekopacek (ponosno): Kdo se oglaša, ekopacek gospod Smetko in Nataša – flaša! ekopacka Ekopacka (prestrašeno gleda brata, ko tiho govori): Ekofrajer (sredi igre opazi početje prišlekov, zato pristopi k njima): Nisem flaša, jaz sem Maša … Ej, stari, daj, skuliraj se, Ekopacek (jo grozeče prekine): zasvinjal si čisto vse!!! Ne govori, če te nihče nič ne vpraša!!! Ekopacek (se je ravno pripravljal, da s kepo papirja zadene drevo, zato precej grozeče Ekofrajer (jo ošteva): odgovori): Ne samo, da svinjaš, Sem glavni as, (posmehljivo): 20 — 22 kar pazi se, tut na dekleta kričati znaš, utihni rajš, resnično, pravi kavalir … če nočeš še! (bolj po tiho): (Nakaže, da bo kepo papirja vrgel vanj, če ne bo dal miru.) sem hotel reči, netopir … (sliši pogovor, pristopi zraven in reče povsem miroljubno): Ekopacek (posmehljivo in grozeče): Poslušaj, model »green peacovski«, polomil ti bom te tvoje ekološke kosti. Kaj misliš, da svet izginil bo v nekaj dneh, To moja sestra je, da veš, če par smeti leži na tleh? ji blizu – tak komar – ne smeš! Ekofrajer: Ekofrajer (posmehljivo): Poglej ... (pokaže z roko): Oooo, poglej, poglej. zraven nas teče potok. Ekopacek (vzvišeno): Glej jo, Ekopacek (ga prekine): mačka, upaš si, Si hotel reči luža? te bran’le bodo te kosti??? STRAN AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 170 HELENA NOVAK, NARRAYANI PREMAL, VANJA KLANČNIK KIŠASONDI, MOJCA ŽVOKELJ UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA VODA H2O PRIROČNIK ZA UČITELJE Ekopacka: Ekopacek (opravičujoče): Ali mlakuža? Verjetno sem manjkal … (Ekopacek ji spet pokaže, naj bo tiho.) Ekofrajer (hudomušno): Ekofrajer (pomirljivo): Saj si po moje tudi, ko so pamet delili … Prav ... nekoč je bil potok, no, tako je s to rečjo … zdaj pa je lepljiva in smrdljiva brozga … vse neuporabne reči, (precej otožno): ki zavržejo jih lahkomiselni ljudje … po zaslugi takih ljudi kot si ti!!! torej taki kot ti … zemlja vsrka vase … Ekopacek (precej užaljeno): (pomembno): A zdaj mi boš naprtil še to … zemlja za vse večne čase pa, reci, da sem kriv še za vsak izumrli obtok, in ... ko misliš ... da jih davno več ni, pa ozonsko luknjo … saj veš ... akumulatorjev in ostankov škropiv in lakov, vijakov (malo razmišlja, se zadovoljen spomni): in tisoče drugih strupenih snovi, in vesoljni potop!!! mamica narava hitro poskrbi, da zadevo vrne v tvoj dom, Ekofrajer (očitajoče): sicer … v drugi obliki … Ne morem verjeti, da ti je vseeno za tale ... potoček ... Ekopacek (začudeno): Kaj mi mar … 21 — 22 saj ne polni tale … Ekopacek (se zadovoljno poboža po trebuščku): V drugi obliki??? Ekofrajer (hudomušno): (pogleda svoj trebuh): Ha … po gospe pipi! tale sodček!!! Ekopacek (zgroženo): Ekofrajer (zmagoslavno): A misliš … O, pa polni!!! (z gnusom): z vodo? Ekopacek (z gnusom): A si neumen??? Ekofrajer (z otroškim glasom): Tako je … z vodo, Ekofrajer (zmagoslavno): ki mamica iz pipe ulovi jo v posodo … zate, Prej bistroumen ... si že slišal kdaj za podtalnico??? z njo, tebi, sinko, juhico skuha, Ekopacek (začudeno): pa čajček … Kaj ... kako talnico??? V njej se kuha tudi prikuha … in seveda je v njej vse, Ekofrajer (poudari): kar si brez sramu odvrgel v naravo Podtalnico! Se niste učili pri biologiji? tako … za zabavo. AVTORJI UČNEGA SCENARIJA STRAN HELENA NOVAK, NARRAYANI PREMAL, VANJA KLANČNIK KIŠASONDI, MOJCA ŽVOKELJ 171 UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA VODA H2O PRIROČNIK ZA UČITELJE Ekopacek (zgroženo): Pa saj nisem vedel … Ekopacek (zgroženo): Nikoli več ne bom … Ekopacka: Vedno bolj se mi dozdeva, da precej smrdi vsa ta zadeva, da … čeprav si moj starejši brat, bi najraje ti zavila vrat … pa … kakšne neumnosti si me učil, naj kar smetim, si govoril … naj v naravo odvržem vse, naj ignoriram koš … ti … ti … (se mu grozeče približa) o, zdaj videl boš … 22 — 22 Ekopacek (strahoma se ji umika) Ekofrajer (s pomirjajočim glasom): No, no, Maša, mirno kri, vse bo še v redu, kar brez skrbi … všeč mi je … da sta spoznala, da narobe sta ravnala, zato predlagam … in tut pomagam, da očistimo okolje, nato pa dobre volje opazujmo naš planet, ki brez smeti tako je lep … (podajo si roke in začnejo čistiti) Konec. STRAN AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 172 HELENA NOVAK, NARRAYANI PREMAL, VANJA KLANČNIK KIŠASONDI, MOJCA ŽVOKELJ UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KAKO OČISTITI ZRAK PRIROČNIK ZA UČITELJE Kako očistiti zrak? Splošni cilji Onesnaženost zraka Razred Učenci: 5. razred - spoznajo naravne procese in pojave, si ob tem postavljajo vprašanja ter z eksperimentiranjem odgovarjajo nanje, Število ur ali srečanj - urijo se v metodologiji raziskovanja (pojavov, procesov in stanj) s tem, da si zastavljajo vprašanja, oblikujejo 17 (5 NIT, 3 SLJ, 4 LUM, 2 DRU, 3 MAT) domneve in načrtujejo raziskave, - zbirajo, obdelujejo ter interpretirajo podatke, oblikujejo zaključke ter sporočajo svoje ugotovitve, Tematski sklop - z opazovanjem, s poskusi, ob delu in z uporabo virov podatkov raziskujejo povezave med strukturo in funk Snovi v naravi - cijo, Izziv, iz katerega izhaja ta učni scenarij - zavedajo se pomena trajnostnega razvoja, Kako lahko s svojim ravnanjem vplivamo na ohranjanje čistega zraka? - razvijajo digitalno pismenost in bralno razumevanje. Kompetence - vrednotenje trajnostnosti, - promoviranje narave, Medpredmetne povezave - formuliranje problema, - kritično mišljenje, Učenci: - politična angažiranost. - spoznavajo pomen delovanja in načrtovanja z vidika trajnostnega razvoja, 1 — 13- spoznajo značilnosti trajnostnega razvoja, - pismenost za prihodnost, DRU - navedejo primere povezanosti in soodvisnosti prebivalcev Zemlje (na primer – skozi vlogo komunikacij, prometa, dobrin idr.), - poznajo in uporabljajo nekatere strategije terenskega dela (anketiranje), Operativni cilji iz učnega načrta za NIT MAT Učenci znajo: - postavljajo raziskovalna vprašanja, - prepoznati in opisati glavne povzročitelje one- - uporabljajo orodja za zbiranje in predstavitev podatkov, snaženosti zraka in lokalne onesnaževalce zraka, - pred štetjem znajo smiselno opredeliti razrede razporejanja podatkov,- ugotoviti onesnaženje zraka s trdimi delci, - uporabljajo zanesljive tehnike štetja in oblikujejo preglednico za zapis podatkov, predlagati možne rešitve za čistejši zrak (zračni - prikažejo podatke s tortnim prikazom (polovica, četrtina) in s prikazom s stolpci (vrsticami), filtri), - rešijo problem, ki zahteva zbiranje in urejanje podatkov, njihovo predstavitev ter branje in interpretacijo,- vrednotiti ravnanje oz. odnos ljudi do onesnaže- vanja zraka in ob tem razložiti, kaj pomeni odgo- SLJ voren odnos do okolja, - oblikujejo anketni list, razvijajo bralno pismenost, ustvarjalno pisanje pesmi, besedila, pisma, - načrtovati raziskavo, s katero ugotovimo, da lahko lišaje uporabljamo kot biološke pokazatelje LUM čistega zraka. - izdelujejo likovne izdelke iz odpadne embalaže – maketa, plakat. AVTORJI UČNEGA SCENARIJA STRAN MELITA JELIĆ, TINA BAJC HLAD 173 UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KAKO OČISTITI ZRAK PRIROČNIK ZA UČITELJE Specifične ekosocialne kompetence Povezanost med ekologijo in družbo Kreativno reševanje problemov Učenci raziskujejo, kako onesnaženje zraka vpliva na naravne ekosisteme in zdrav- Učni scenarij uporablja ustvarjalne pristope za naslavljanje kompleksnih vprašanj je ljudi, ter hkrati preučujejo družbene aktivnosti, kot so promet, kurjenje in indu- onesnaženja zraka. Učenci izvajajo eksperimente (npr. kako dokazati prisotnost strijska proizvodnja, ki prispevajo k onesnaženju. Pri tem se povezujejo s svojim saj v zraku), ustvarjajo makete iz odpadnega materiala in oblikujejo rešitve, kot domačim okoljem, kar krepi zavedanje o neposrednem vplivu lokalnih dejavnosti so naravni filtri. Ti procesi jim omogočajo, da skozi praktično delo in ustvarjalnost na kakovost življenja. Na primer, s pomočjo anket in opazovanja (lišaji kot poka- iščejo inovativne rešitve za realne probleme. zatelji) učenci prepoznavajo onesnaženje in razmišljajo o rešitvah, ki upoštevajo soodvisnost narave in družbe. Sistemsko razmišljanje Učenci analizirajo kompleksne vzročno-posledične povezave med človeškimi Odpornost in prilagodljivost v ekosocialnem kontekstu dejavnostmi in kakovostjo zraka. S pomočjo metod, kot so opazovanje, zbira- Aktivnosti v scenariju spodbujajo učence k razmišljanju o prilagodljivih in dolgo- nje podatkov in analiza rezultatov, razumejo, kako različni dejavniki (npr. promet, ročnih rešitvah za izboljšanje kakovosti zraka, kot so zmanjšanje uporabe fosilnih industrija, sezonske spremembe) vplivajo na stanje zraka. Sistematičen pristop goriv, spodbujanje kolesarjenja in sajenje rastlin. Učenci se učijo, kako se prilaga- omogoča celostno razumevanje problematike in iskanje ustreznih rešitev. jati vplivom onesnaženja, na primer z načrtovanjem izboljšav za šolsko okolje in z uporabo preprostih tehnologij (filtri za zrak). * Ključni poudarki: Scenarij učinkovito združuje praktično raziskovanje, kreativnost in lokalno Ekosocialna zavest in trajnostno državljanstvo usmerjeno delovanje. Skozi aktivnosti v scenariju učenci razvijajo odgovorno državljanstvo s poudarkom Učenci razvijajo ključne veščine za soočanje z izzivi trajnostnosti, kot so analiza, 2 — 13 na rešitvah, ki jih lahko sami implementirajo ali spodbudijo v lokalni skupnosti. To sodelovanje in akcijsko načrtovanje. vključuje predloge, kot so pisma lokalnim oblastem, ozaveščevalne kampanje in Aktivnosti (eksperimenti, ankete, oblikovanje predlogov) spodbujajo povezova- izdelava opozorilnih tablic za domači kraj. Učenci postanejo aktivni akterji trajno- nje znanja in akcije, kar krepi njihovo zmožnost kritičnega razmišljanja in druž- stnih sprememb z vključevanjem v reševanje okoljskih vprašanj, kar je ključnega bene odgovornosti. pomena za krepitev njihove ekosocialne zavesti. Učne oblike Učne metode Učila in pripomočki Viri in literatura za učence Način evalvacije problemski pouk, Razgovor, razlaga, delo zvezek, učni list, učno gra- učbenik NIT 5. razred, e-učbenik za Evalvacija poteka po nače- projektno učno z besedili, demonstra- divo, računalnik, fotografije, NIT https://eucbeniki.sio.si/nit5/1383/index. lih formativnega spremlja- delo, individualno cija, diskusija, praktično didaktični material, drugo html nja, kar pomeni sprotno delo, delo v paru, delo, delo z računalniki, (samolepilni lističi, listi za preprost filter: https://eucbeniki.sio.si/ izpraševanje in (samo) frontalno delo, poskus, opazovanje … plakate, lepilo v obliki gnetilne nit5/1383/index3.html, presojanje napredka. skupinsko delo, gume/blazinic …) kisli dež: https://eucbeniki.sio.si/nit5/1383/ Kaj nam gre dobro? Kje se delo v razredu, zatika? Kaj bomo izboljšali? Seznam pripomočkov za po - index4.html , delo izven Kaj potrebujemo za napredek? skuse je v prilogah. naloge za utrjevanje in poglabljanje: razreda. https://eucbeniki.sio.si/nit5/1383/index5. (Metoda dve zvezdici in en IKT – oprema html. oblak.) STRAN AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 174 MELITA JELIĆ, TINA BAJC HLAD UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KAKO OČISTITI ZRAK PRIROČNIK ZA UČITELJE POTEK UČNEGA SCENARIJA 1. UVODNA MOTIVACIJA Predviden čas DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOSTI UČENCA OPOMBE NIT 1. Opredelimo problemsko vprašanje1 za delo v 2 uri skupinah: Glede na fotografije različne fotografije čistega in onesnaženega okolja), ki jih vidite, kakšna priho- dnost nas čaka? 2. Učence razdelimo v skupine po vlogah2. 2. Formirajo se v skupine in se medsebojno po- vežejo z igro (predlagajo učenci). 3. Pripravimo slikovno gradivo za delo v skupinah 3. Priloga 1: (fotografije onesnaževalcev zraka in okolja s čistim a) Sodelujejo v skupini, si ogledujejo fotografije, Delitev v skupine po vlogah in zrakom). iščejo asociacije … barvah (45 min) 3 — 13 b) Oblikujejo skupinske plakate kot odgovor na 4. Usmerjamo povzetek – vodimo razgovor z vpra- problemsko vprašanje in pripravijo predstavitev šanji: pred tablo ob plakatu. Kdo in kako vpliva na stanje, ki ga fotografije prika- zujejo? (samolepilni lističi) 4. Na samolepilne lističe zapišejo svoje odgovo- re in jih zalepijo na ustrezne fotografije na pla- Kaj je pri skrbi za zrak in ozračje najpomembneje? katih na tabli. Kdo vse ima na to vpliv? Ugotovimo ali imajo učenci potrebno znanje: V skupini se pogovorijo in Kaj je zrak? odgovore napišejo ob plakate na tablo. Kako je sestavljen? Za kaj je pomemben? Kaj nam omogoča? Sodelujejo pri pogovoru in preverijo svoje zna- Kdo so glavni onesnaževalci zraka? nje. 1 za več podrobnosti o izvedbi glej Kako postavimo problemsko ali raziskovalno vprašanje v priročniku 2 za več podrobnosti o izvedbi glej vaje Delitev v skupine v priročniku AVTORJI UČNEGA SCENARIJA STRAN MELITA JELIĆ, TINA BAJC HLAD 175 UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KAKO OČISTITI ZRAK PRIROČNIK ZA UČITELJE 45 min 5. Prikažemo sliko (tloris) domačega kraja. 5. V tlorisu se orientirajo in poiščejo poimenova- tloris domačega kraja/mesta Učence vodimo v pogovoru z iztočnicami: ne stavbe in dele kraja/mesta. (posnetek zaslona spletnih Katere stavbe vidite (tovarne, stanovanjski del …)? zemljevidov) Kje bi se lahko nadihali svežega zraka? (parki, ob Izražajo svoje mnenje in sodelujejo z odgovori. morju, ob rekah …) Kdaj in kje je zrak najbolj onesnažen? (v času kurilne sezone, ob cestah, požari/kurišča v naravi, tovarne …) Kakšen zrak diham/dihamo v domačem kraju? Spoznajo orodje Skupinski načrt in sodelujejo v Priloga 2: Pojasnimo navodila za delo z orodjem Skupinski skupinah. Skupinski načrt načrt3. Domača naloga 6. Zbirajo material za izdelavo makete na temo Učenci domačo nalogo opravijo 6. Podamo navodila za domačo nalogo pred dne- onesnaženosti zraka. do naravoslovnega dne. vom dejavnosti: - zbiranje odpadnega materiala (škatle in škatlice, pena, spužva, vata, avtomobilčki …), - zbiranje gradiva o onesnaževanju zraka (članki, knjige), 4 — 13 - spodbudimo k reševanju ankete. DOD DODATNI POUK SLJ (diferenciacija) Spoznajo značilnosti anketnih vprašalnikov. 1 ura Cilj: priprava ankete (3 do 5 vprašanj različnega Pripravijo anketna vprašanja in anketni listič z dan ali dva pred tipa) navodili. osrednjim delom VODILO: Kaj želimo z anketo raziskati, izvedeti? Ključni poudarki: čist/onesnažen zrak v domačem kraju, Razdelijo lističe sošolcem. moj in tvoj vpliv na zrak v domačem kraju, predlogi za izboljšave zraka, vpliv politike in gospodarstva v kraju. Vsi učenci opravljeno anketo prinesejo na dan dejavnosti. Vodi učence pri pripravi ankete. Natisne anketne lističe za vse učence (po 4 na učenca) 3 za več podrobnosti o izvedbi glej vajo Skupinski načrt v priročniku STRAN AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 176 MELITA JELIĆ, TINA BAJC HLAD UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KAKO OČISTITI ZRAK PRIROČNIK ZA UČITELJE MAT OBLIKOVANJE HIPOTEZ IN DELO V SKUPINAH 1 ura OBDELAVA PODATKOV (računalniška učilnica) 1. Pripravimo navodila in vodimo obdelavo podat- 1. Oblikujejo pričakovanja (hipoteze) in jih v sku- kov iz ankete. pinah zapišejo. pred ND Usmerjamo oblikovanje hipotez. 2. Obdelajo podatke pridobljene z anketo ter v 2. Pojasnimo postopek računalniškega oblikovanja skupinah pripravijo zbirnik odgovorov. stolpičnih prikazov z vnosom pridobljenih podatkov Podatke združijo. in obvezno izdelavo legende. Izdelajo stolpični prikaz z uporabo urejevalnika besedil. 3. Vodimo oblikovanje zaključkov: Kaj smo ugotovili? 3. Sodelujejo v razgovoru, oblikujejo zaključke Katera pričakovanja so se potrdila? in jih zapišejo na svoje Skupinske načrte. Kaj nas je presenetilo? Kako nam bodo ti podatki koristili? 2. OSREDNJI DEL SKUPNO 5 — 13 NARAVOSLOVNI DAN 5 UR Zanima nas: Kakšen zrak diham/dihamo v domačem kraju? Kako naša dejanja vplivajo na zrak, ki ga dihamo? Kaj je glede zraka glavni problem sodobnega časa? 1. Pregled opravljenega domačega dela. 1. Poročanje o zbranih podatkih in ogled slik, ki Kaj ste izvedeli? so jih prinesli učenci. Katere podatke ste pridobili? 45 min 2. Vodimo delitev v skupine4. (Po potrebi skupine 2. Delitev v skupine. Priloga 1 spremenimo ali ohranimo iste). Delitev v skupine po Učence spodbudimo k opazovanju razstavljenega vlogah in barvah materiala in vodimo pogovor o njem. 4 za več podrobnosti o izvedbi glej vaje Delitev v skupine v priročniku AVTORJI UČNEGA SCENARIJA STRAN MELITA JELIĆ, TINA BAJC HLAD 177 UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KAKO OČISTITI ZRAK PRIROČNIK ZA UČITELJE 45 min 3. Kratki poskusi: 3. Obhodno izvedejo kratke poskuse, vsi vse Priloga 3 a) Kisli dež – eksperiment z indikatorjem rdečega in zapišejo ugotovitve, povzetke na pripravljene Poskusi zelja, delovne liste. b) Saje in trdi delci – stiropor priprava in namestitev stiropora (saje), c) Sveča v vodi – Zakaj sveča ugasne in se nivo vode v posodi dvigne? (Zaradi gorenja). https:// www.cevko.si/brihtna-buca/sveca-v-vodi d) Priprava preprostega filtra. https://eucbeniki. sio.si/nit5/1383/index3.html 4. Vodimo pogovor za povzetek eksperimentalnega 4. Sodelujejo v frontalnem razgovoru in obli-dela. kujejo smiselne, s temo povezane ugotovitve/ Kaj smo se naučili? zaključke. Kako poskuse povezujemo z našo temo? Predlagajo smiselne odgovore ali poslušajo raz-Kako nam ti podatki koristijo? lago učitelja. Po potrebi jih zapišejo v zvezek. 30 min LIŠAJI 5. Sodelujejo v pogovoru. Podatki o kakovosti zraka 6 — 13 5. Kako lahko prepoznamo, da je zrak čist? Kje lah- na ARSO. ko najdemo podatke o tem? Vodimo pogovor o indikatorjih kakovosti zraka: Priloga 4 LIŠAJI – pomen, iskanje podatkov in kje jih najti. Opazovalni kartonček Podamo navodila za opazovalno nalogo in razdeli- Opravijo nalogo (lahko takoj kot kratek sprehod Delovni list mo delovne liste. na prostem ali za domačo nalogo). Lišaji, povečevalna stekla 30 min REŠEVANJE PROBLEMA 1, 2, 3… dajmo vsi (snežna kepa) 1. Usmerjamo predstavitev Skupinskih načrtov. 1. Učenci predstavijo svoje Skupinske načrte. 2. Kako bomo pomagali skrbeti za ohranjanje čiste- 2. Vsak zase pripravijo predloge, nato se z isto ga zraka? (stop kajenju, manj razpršil, kolesarjenje, mislečimi povežejo v skupine, kjer skupaj nare-posadimo rastlino…) dijo načrt za izvedbo (snežna kepa). STRAN AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 178 MELITA JELIĆ, TINA BAJC HLAD UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KAKO OČISTITI ZRAK PRIROČNIK ZA UČITELJE 3. Kaj lahko naredimo? 3. Predlagajo in se odločijo za svojo aktivnost. v skupinah, v dvojicah ali individualno Spodbuja k razmišljanju o širšem/kolektivnem Sestavijo besedila, ki so lahko naslovljena na ukrepanju: župana in lokalne medije, napišejo opozorilne - pismo županu, tablice … - objava v lokalnih medijih, Npr.: Jaz se vozim s kolesom. Kaj pa ti? - opozorilne tablice v domačem kraju … Jaz sadim rastline. Kaj pa ti? 2 uri 4. Ustvarjalnost Izkoristijo svoj ustvarjalni potencial in ustvarijo Priloga 5 KAKO OČISTITI ZRAK? izdelek za razredno razstavo, lahko tudi skupin- Slikovno navodilo za - likovno ustvarjanje ski: izdelavo makete (risanje, slikanje, modeliranje, ipd.), - izdelava makete iz odpadnega materiala, - literarno ustvarjanje (pesem, zgodba, pravljica, - risanje z ogljem, dramatizacija - ustvarjanje iz recikliranih materialov, - strip …), - izdelava oglasov, ki spodbujajo k skrbi za oko- - reklama (uporaba IKT/računalniška pismenost – lje. izdelava v računalniških programih (PPT, Word)), Po potrebi izdelke zaključijo doma ali pri LUM ali Glede na razred in interese ponudimo otrokom na- SLJ. čine ustvarjanja. 7 — 13 3. ZAKLJUČNI DEL LUM Pomagamo oblikovati zaključno prireditev z razsta- Zaključijo likovne izdelke. 2 uri vo za starše, vodstvo, svet staršev in predstavnike Oblikujejo načrt predstavitve svojega dela (raz-DRU sveta šole. stava, prireditev, table z napisi …). 1 ura Pripravijo prireditev (pesmi, ples, preberejo pis- SLJ mo županu, dramatizacija ipd.) in razstavo za 1 ura starše ali za primerne poslušalce na šoli. AVTORJI UČNEGA SCENARIJA STRAN MELITA JELIĆ, TINA BAJC HLAD 179 UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KAKO OČISTITI ZRAK PRIROČNIK ZA UČITELJE DODATNA DEJAVNOST Posadijo užitno rastlino – lahko tudi kot uvod v novo projektno delo (prehranjevanje rastlin, Podamo navodilo za začetek novega projekta pomen rastlin, opis …). Vrt na okenski polici IZVEDBA: Spodbujamo pogovor z vprašanji: V šolo prinesejo sadiko užitne rastline, ki jo - Zakaj je potrebno gojiti rastline? doma ustrezno presadijo, nato zanjo skrbijo in - Kakšen je pomen rastlin v našem okolju? Kaj nam opazujejo njeno rast. O rastlini zberejo podatke, zagotavljajo? pripravijo opis in ga predstavijo sošolcem - Kje vse lahko rastline posadimo? (dalj časa trajajoča dejavnost). 8 — 13 Didaktični napotki za učitelja (kaj bi svetovali učitelju, ki bi pouk izvedel po predlaganem scenariju) Izvede se v jesensko-zimskem casu, saj je zrak pogosto vidno onesnazen in so vplivi kurilne sezone najbolj vidni. Dejavnosti lahko učitelj prilagodi svojemu oddelku in svojemu ustvarjalnemu potencialu. Opazovalni kartonček - LIŠAJI se po potrebi plastificira in lahko se uporablja tudi piši-briši pisalo. Podatke o kvaliteti zraka v določenem obdobju za izbrani kraj poiščemo na spletni strani ARSO. Oblikovanje skupin je potrebno nameniti razmislek o tem, kakšen je oddelek, saj je uspesno delo v skupinah ključno. Verjetno bodo najustreznejše heterogene skupine, v katerih si bodo učenci ustrezno razdelili posamezne vloge za skupno uspešno delo. Pogosto sestavijanje skupin glede na želje otrok privede do skupinčkanja in skoraj vedno tudi nekaj posameznikov, ki jih ostali v skupino ne sprejmejo, kar je lahko ovira za uspesno izpeljavo scenarija. Premislek o tem je zelo pomemben. STRAN AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 180 MELITA JELIĆ, TINA BAJC HLAD UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KAKO OČISTITI ZRAK PRIROČNIK ZA UČITELJE PRILOGA 1 Delitev v skupine po vlogah in barvah Sestavljanje skupin ATOMČKI – Otroci se prosto gibljejo po prostoru. Na določen znak se združijo v skupine. Število članov skupine določimo pred aktivnostjo. GUMBI – Otroci iz vrečke izžrebajo vsak po en gumb. Skupine oblikujejo s tistimi, ki imajo gumb enake barve. ŽIVALI – Z otroki se pogovorimo o tem, kako se gibljejo in oglašajo določene živali. Učencem naročimo, da se ob predvajanju glasbe gibljejo kot živali, ki smo jih izbrali. Na znak se ustavijo v gibu živali, ki jo oponašajo. Skupine oblikujejo glede na to, katero žival, oponašajo . LISTIČI – Učenci izžrebajo lističe, na katerih so poklici/vloge v skupini. V skupine se združijo tako, da so zastopani vsi poklici v vsaki skupini. (Poklici: vodja, zapisovalec, bralec, ilustrator … Poklice določimo glede na pripravljeno delo v skupini.) PRILOGA 2 Skupinski načrt ZBIRANJE IDEJ SODELOVANJE 9 — 13 IZZIV Kaj želimo skupaj narediti? REZULTAT POT DO CILJA AVTORJI UČNEGA SCENARIJA STRAN MELITA JELIĆ, TINA BAJC HLAD 181 UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KAKO OČISTITI ZRAK PRIROČNIK ZA UČITELJE PRILOGA 3 Poskusi Razporeditev oznak in koščkov filtrirnega papirja na plastični foliji EKSPERIMENT: KISLI DEŽ Kako dokažemo, da je dež kisel? pH 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 Kako nastane kisli dež? POTREBŠČINE: - steklen kozarec s pokrovom - vžigalice ali vžigalnik - voda (0,5 dl) Lestvica pufrov z različnimi pH in nekaj kapljicami ekstrakta rdečega zelja - manjša žlica za mešanje - pH lističi - tinktura rdečega zelja (Manjšo glavo rdečega zelja narežemo na kose in jo za kratek čas pokuhamo v vreli vodi, odcedimo in dobljeno tinkturo uporabimo kot naravni ind- ikator kislosti.) POTEK POSKUSA: 1. Več vžigalic ali dolg vžigalnik prižgemo v kozarcu, da se notranjost vidno zadimi in počrni. 2. V kozarec nalijemo pol decilitra vode, zapremo s pokrovom in dobro premešamo. Ko 10 — 13 se dim in vse saje pomešajo z vodo, je mešanica gotova. Indikatorski papirčki, prepojeni z ekstraktom rdečega zelje in pomočeni v pufre z ra- 3. V mešanico potopimo pH listič. Potopimo ga za toliko sekund in do take globine, kot zličnimi pH. je označeno v navodilih. Slika in foto: Barbara Vihar 4. pH listič primerjamo s predvideno lestvico na embalaži, da odčitamo rezultat. 5. V mešanico vode in saj nakapamo nekaj kapljic indikatorja rdečega zelja in opazuje- mo, kako se obarva. Obarvanost tekočine primerjamo z lestvico. (Slika prevzeta: http://botanika.kladnik.xyz/zeleni-skrat/poskusi_sam/rdece_zelje.htm) STRAN AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 182 MELITA JELIĆ, TINA BAJC HLAD UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KAKO OČISTITI ZRAK PRIROČNIK ZA UČITELJE EKSPERIMENT: SAJE IN TRDI DELCI PRILOGA 4 Kako vemo, da so v zraku tudi trdi delci? Kako dokažemo, da so v zraku saje? opazovalni karton in delovni list – Lišaji POTREBŠČINE: LIŠAJI, POKAZATELJI ČISTEGA ZRAKA - stiropor (dva kosa velikosti cca 10 cm x 10 cm) Lišaji običajno rastejo na drevesih, na njihovih vejah ali deblu. - vrvica Poišči različna mesta opazovanja, npr: park, bližina tovarne, gozd … - oster predmet, s katerim naredimo luknjo v stiropor - alkoholni flomaster 1. Mesto opazovanja: Kateri lišaj si opazil? Kakšen je zrak? 1. Na oba kosa stiropora napišemo datum začetka poskusa. b) neonesnažen 2. Z ostrim predmetom v oba kosa stiropora naredimo luknjo skozi katero napeljemo c) zelo čist vrvico, da bomo stiropor lahko obesili. 3. En kos stiropora obesimo pred domačo hišo ali blok. Drugi kos stiropora obesimo ob POTEK POSKUSA: a) onesnažen (obkroži) prometno cesto. 4. Kosa stiropora poberemo po približno enem mesecu. Opazujemo ju in primerjamo. 1. Mesto opazovanja: Kateri lišaj si opazil? Kakšen je zrak? (obkroži) a) onesnažen EKSPERIMENT: GORENJE, ZAKAJ SVEČA UGASNE b) neonesnažen Kaj potrebuje sveča za gorenje? c) zelo čist POTREBŠČINE: 11 — 13 - večja čaša ali kozarec za vlaganje 1. Mesto opazovanja: Kateri lišaj si opazil? Kakšen je zrak? - voda + nekaj kapljic črnila a) onesnažen- steklena posoda z nižjim robom ali globok krožnik- sveča (obkroži)- vžigalnik ali vžigalice b) neonesnažen c) zelo čist POTEK POSKUSA: vodo. 1. Mesto opazovanja: Kateri lišaj si opazil? Kakšen je zrak? 1. V sredino steklene posode z nižjim robom postavimo svečo. Okrog sveče nalijemo 2. Svečo prižgemo in čez njo postavimo večjo čašo. (obkroži) 3. Opazujemo, kdaj plamen sveče ugasne in kaj se zgodi z gladino vode. a) onesnažen b) neonesnažen c) zelo čist Ugotovitve: AVTORJI UČNEGA SCENARIJA STRAN MELITA JELIĆ, TINA BAJC HLAD 183 UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KAKO OČISTITI ZRAK PRIROČNIK ZA UČITELJE Opazovalni kartonček - LIŠAJI SKORJASTI LIŠAJI: Poznamo več tipov lišajev. Preberi si njihove opise in jih - so tesno prirasli na podlago, svoji okolici poišči. - najmanj občutljiva vrsta na onesnažen zrak, - navadno sivkasto zeleni ali črnikavo oranžni, *Razmisli! Kakšna je kakovost zraka, glede na lišaje, ki si - pritrjeni na les ali kamen. jih v svojem kraju našel? OPAZOVALNO OKENCE 12 — 13 IZREŽI GA LISASTI LIŠAJI GRMIČASTI LIŠAJI: - z manjšim delom rastline so pritrjeni na podlago, - so vmesna oblika med skorjastimi in - večji del rastline je odlepljen od podlage, grmičastimi lišaji, - velik del rastline je na vseh straneh v stiku z zrakom, - na podlago so pritrjeni na več delih, - spominjajo na majhne grmičke - srednje občutljivi na onesnažen zrak. - najbolj občutljivi na onesnažen zrak Fotografije pridobljene na www.freepik.com STRAN AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 184 MELITA JELIĆ, TINA BAJC HLAD UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KAKO OČISTITI ZRAK PRIROČNIK ZA UČITELJE PRILOGA 5 Slikovno navodilo za izdelavo makete MAKETA ONESNAŽEVANJA V NAŠEM OKOLJU Potrebščine: - škarje, - lepilo, - lepilni trak, - barvni papir, - barve, - čopiči, - vata, - škatlice od zdravil, - manjši avtomobilčki, - škatla za čevlje. Škatlo za čevlje pobarvamo z barvami, ki ponazarjajo tla (travnik, ceste, reke, gozdovi, mesto …), nebo (oblaki). Manjše škatlice (za zdravila) pobarvamo z barvami ali oblepimo z barvnim papirjem in izdelamo stavbe. Dodamo okna, vrata, dimnike … 13 — 13 Na podlago v škatlo namestimo škatlice (stavbe) in prikažemo oblake, izpušne pline in dimniške izpuste z vato. Na oblake lahko pritrdimo vrvice (nitke) in nanje prilepimo kapljice, ki predstavljajo dež. AVTORJI UČNEGA SCENARIJA AVTORJI SLIK STRAN MELITA JELIĆ, TINA BAJC HLAD JELIĆ IN BAJC HLAD, 2024 185 UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA NARAVNO ZABAVNO! PRIROČNIK ZA UČITELJE Naravno zabavno Splošni cilji Ohranjanje narave — naravoslovni in tehniški dan OPAZOVANJE Razred Učenec: - usmerjeno opazuje, uporablja več čutil, opazovano nariše ali napiše, 1. razred - zna opisati, kako sam in drugi - pri opazovanju primerja, uporablja štetje in merjenje z nestandar-Število ur ali srečanj vplivajo na naravo, dnimi enotami, 10 - zna pojasniti, kako sam dejavno prispeva k varovanju in ohranja- EKSPERIMENTIRANJE Tematski sklop nju naravnega okolja ter k ureja- - eksperimentira in napoveduje ‒ operacijsko določa lastnosti, pre-Okoljska vzgoja nju okolja, v katerem živi, verja napovedi, - razume, da mora grajeno oko Izziv, iz katerega izhaja ta učni scenarij-lje vzdrževati in varovati naravno Kako v vsakdanjem življenju v domačem okolju SKLEPANJE zmanjšati uporabo nevarnih in umetnih snovi z okolje,- preprosto povezuje dve spremenljivki (čim …, tem …), povezuje enako učinkovitimi naravnimi? - razume, kako lahko sam prispe-vzrok s posledico (zato, ker), va k urejenemu videzu okolice,- zna ustrezno ravnati z odpadki, SPOROČANJE- pozna nekatere onesnaževalce - razvija sposobnosti za grafično komuniciranje (uporaba simbolov), voda, zraka in tal v svoji okolici,- dela s pisnimi in slikovnimi viri. Kompetence - Vrednotenje trajnosti, promoviranje narave, 1 — 16 - kritično mišljenje, formuliranje problema, valno mišljenje, Medpredmetne povezave - pismenost za prihodnost, prilagodljivost, razisko-- kolektivno ukrepanje, individualna iniciativa. Učenci: SLOVENŠČINA - sodelujejo v igri vlog, - spoznavajo posebnosti medijev, Operativni cilji iz učnega načrta za NIT - govorno nastopajo z vnaprej napovedano temo, Učenec: MATEMATIKA - razmisli o svoji vlogi pri delu doma, v skupnosti, - pri opazovanju primerjajo, uporabljajo štetje in merjenje z nestandardnimi enotami, - primerja svoje navade z drugimi, - spozna naravne načine čiščenja, LIKOVNA UMETNOST - spozna enostavno pripravo naravne kozmetike, - razvijajo ustvarjalne likovno-izrazne zmožnosti in negujejo individualni likovni izraz,- preveri naravne načine čiščenja (namesto ško- - se spontano in doživeto likovno izražajo, dljivih), - sestavi reklamo za naravno čistilo in naravno GLASBENA UMETNOST kozmetiko, - melodično ali/in ritmično obogatijo predstavitev. - se uri v socialnih veščinah. STRAN AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 186 METKA BURIN, KATJA JERMAN, TANJA KNAP, DARJA PREMRL, MAJA ŠAJN UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA NARAVNO ZABAVNO! PRIROČNIK ZA UČITELJE Specifične ekosocialne kompetence prispeva k boljšemu planetu?« Ekološka pismenost in zavest o omejenosti virov Učenci skozi aktivnosti, kot je razvrščanje materialov na nevarne in nenevarne ter priprava Skupnostno delovanje in sodelovanje izdelkov, ki temeljijo na naravnih sestavinah, kot so kis, soda bikarbona in eterična olja, spo- Pri skupinskem delu, kjer učenci pripravljajo naravne izdelke in reklame, razvijajo sposob-znavajo, da so naravni viri omejeni in dragoceni. Skozi refleksijo o vsakodnevnih odločitvah nost sodelovanja, timskega odločanja in delitve nalog. Vsaka skupina prispeva k ustvarjanju se začnejo zavedati, kako njihova uporaba virov vpliva na ekosisteme. Učenci razvijajo razu- praktičnih rešitev, ki so prilagojene njihovemu lokalnemu okolju. Skupno oblikovanje reklam mevanje, da ohranjanje virov zahteva preproste, a zavestne korake v vsakdanjem življenju, za naravne izdelke učence uči, kako učinkovito komunicirati okoljske vrednote širši skup-in spoznavajo, da je trajnostna raba naravnih virov ključna za prihodnost. nosti. Kreativno reševanje problemov Ekosocialna zavest in trajnostno državljanstvo Pri izdelavi naravnih alternativ za nevarne snovi učenci razvijajo ustvarjalne rešitve, ki zdru- Skozi aktivnosti, kot so izdelava naravnih čistil in priprava reklam, učenci prepoznavajo žujejo praktično znanje z inovativnim razmišljanjem. Prek eksperimentov, kot sta izdelava svojo vlogo v družbi kot aktivni nosilci sprememb. Učijo se, kako lahko tudi majhne odločit-univerzalnih čistil ali dišečih obeskov iz slanega testa, raziskujejo naravne možnosti, ki so ve, kot je uporaba naravnih materialov, pomembno vplivajo na okolje in skupnost. Postanejo enostavne, dostopne in okolju prijazne. S pripravo reklam za širjenje teh rešitev presegajo glasniki trajnostnega načina življenja in zavedajo se, da njihova odgovornost presega meje običajne pristope in iščejo nove načine, kako navdušiti druge za uporabo trajnostnih izdel- šolskega okolja. kov. * Ključni poudarki Empatija in sočutje do ljudi in okolja Učenci skozi praktične aktivnosti razumejo pomen naravnih alternativ in raziskujejo njihove Učenci skozi razprave o vplivu kemikalij na zdravje ljudi in narave razvijajo globoko sočutje koristi za okolje in zdravje. do planeta in živih bitij. Aktivnosti, kot so izdelava naravnih izdelkov, jih povezujejo z narav- Skupinsko delo pri izdelavi izdelkov in reklam krepi sposobnost sodelovanja, razumevanje nimi procesi ter spodbujajo občutek odgovornosti do okolja in skupnosti. Sodelovanje v igri različnih perspektiv in komunikacijskih veščin. vlog in diskusije o vsakodnevnih okoljskih izzivih učence opremijo z razumevanjem, da so Razprave in igre vlog poglabljajo empatijo učencev do planeta in njihovega lokalnega oko-spremembe mogočne, če se začnejo pri posamezniku. lja. 2 — 16 Etično odločanje in odgovornost S pripravo inovativnih reklam učenci preizkušajo nove načine širjenja okoljske zavesti in Učenci skozi praktično delo, kot je razvrščanje snovi in uporaba naravnih čistil, razvijajo trajnostnih praks v širši skupnosti. zmožnost razlikovanja med škodljivimi in trajnostnimi izbirami. S prepoznavanjem vpliva nji- Refleksivne naloge spodbujajo učence k zavestnemu odločanju, ki temelji na trajnostnih hovih odločitev na okolje razvijajo občutek odgovornosti do prihodnjih generacij. Etika nji- vrednotah in dolgoročni odgovornosti. hovega odločanja temelji na preprostih, a pomembnih vprašanjih, kot je: »Kako moje dejanje Učne oblike Učne metode Učila in pripomočki Viri in literatura za učence Način evalvacije - Frontalna, Razlaga, poslušanje, - Material za uvod: Animals save the planet Ustna, sprotna, - individualna, razgovor, pripove- različne embalaže (čistila, mila, soda bikarbona, kis), rokavice, https://www.youtube.com/wa- izdelki in - delo po skupinah. dovanje, poročanje, zaščitna maska, gobica, krtača. tch?v=3WtVrrmnWDo videoposnetek samostojno delo, branje Slikovna sestavljanka in slikovna navodila za delavnice. Emillie Beaumont; Podobe za reklame. slikovnih navodil, risanje, - Material za delavnice: najmlajše: Varujmo okolje, OKA opazovanje, praktično stekleni kozarci, pršilke, nalepke, žlice, papirnati in plastični lončki OTROŠKA KNJIGA, 2007 delo, merjenje, izkustve- (1,5 dcl in 0,4 dcl), lij, manjše plastične vrečke, valjar, modelčki za Gantschev, I.: Zeleni otok in sivi no učenje, prikazovanje, piškote, vrvica, flomastri, sladkor, olje, alkoholni kis, fina in groba otok (https://www.youtube.com/ demonstracija, eksperi sol, jedilna barvila, moka, voda, eterično olje.- watch?v=U9UahTwp668) mentiranje. - Video oprema ali mobilni telefon. - Računalnik. AVTORJI UČNEGA SCENARIJA STRAN METKA BURIN, KATJA JERMAN, TANJA KNAP, DARJA PREMRL, MAJA ŠAJN 187 UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA NARAVNO ZABAVNO! PRIROČNIK ZA UČITELJE POTEK UČNEGA SCENARIJA 1. UVODNA MOTIVACIJA Predviden čas DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOSTI UČENCA OPOMBE 1. DAN Učence zberemo v krog, da skupaj ponovijo, Učenci sedijo v krogu. Na sredino kroga kar so do sedaj spoznali v povezavi z nevarnimi Izkazujejo svoje zanimanje za temo. postavimo material: embalaže in 1. in 2. šolska ura snovmi. Ogledujejo si embalaže (čistil, mil, sode bikar- pripomočke. Na sredino kroga postavimo različne materiale in bone, kisa) ipd. in pripomočke za čiščenje (ro-pripomočke, ki jih uporabljamo v vsakdanjem živ- kavice, zaščitna maska, gobica, krtača), ter jih ljenju za čiščenje. razvrstijo na nevarne in nenevarne. Postavimo učencem izziv1: Razmišljajo in povezujejo znanje o uporabi v šol- Kako v vsakdanjem življenju v domačem okolju skem in domačem okolju. zmanjšati uporabo nevarnih in umetnih snovi z Pripovedujejo o uporabi naravnih izdelkov doma. enako učinkovitimi naravnimi? Po pogovoru pripravimo VŽN tabelo: Povzamejo svoje izkušnje in kaj jih zanima v V, Ž, N tabela Kaj vemo, kaj želimo izvedeti, (kaj novega smo iz- zvezi z naravnimi čistili in mili ter ozavestijo Priloga 10 3 — 16 vedeli – ostane prazno za na konec). predznanje in navajajo nova vprašanja in inte- rese. Zastavimo nalogo: Razvrstimo materiale in pripomočke na nenevarne Razvrščajo snovi na nenevarne in nevarne (kis, Na sredin kroga postavimo mate-(neškodljive) in nevarne (škodljive). soda … detergenti, kupljena čistila). rial: embalaže in pripomočke. Z naravnimi čistili (kis, soda in citronka/limona) očistimo umivalnik. Učenci opazujejo, kaj se dogaja … Razložimo igro: Sociometrija- Skupinski zemlje- Poslušajo navodila in opazujejo prostor, kjer so vid2 od A (👍) do B (👎) piktogrami 👍 , 👎 in ?. Priloga 1 Otrokom pokažemo, kje na črti (v razredu ali na hodniku) je piktogram 👍 in kje piktogram 👎. 👍 pomeni, da se strinjajo, 👎, da se ne strinjajo (orodje Kretnje - signalizacija z rokami3). Na sredino med piktogramoma položimo znak vprašaja, ? , ki po- meni »včasih«, »ne vem«, »ne morem se odločiti«. Označimo. Se pomikajo na črte glede na svoje odločitve. 1 za več podrobnosti o izvedbi glej Kako postavimo problemsko ali raziskovalno vprašanje v priročniku 2 za več podrobnosti o izvedbi glej vajo Sociometrija - Skupinski zemljevid v priročniku 3 za več podrobnosti o izvedbi glej vajo Kretnje - signalizacija z rokami v priročniku STRAN AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 188 METKA BURIN, KATJA JERMAN, TANJA KNAP, DARJA PREMRL, MAJA ŠAJN UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA NARAVNO ZABAVNO! PRIROČNIK ZA UČITELJE Otrokom preberemo trditve/ vprašanja za Z vprašanji vzpodbudimo vodenje sociometrije: razmišljanje o temi. Ali doma kdaj čistiš? Ne komentiramo njihovih Ali pomagaš staršem čistiti? odločitev. Ali si že čistil s čistili? Ali si kdaj nosil zaščitne rokavice? Ali imate ob čiščenju odprta okna? Ali imaš doma dostop do čistil? Ali si kdaj čistil z naravnimi čistili (s kisom, sodo bikarbono, limono)? Ali se umivaš s trdim milom? Sproti jim razložimo nejasne pojme. Podamo navodilo za novo igro: Uvodno spoznava- Poslušajo navodilo. Glede na število otrok prilago-nje v parih4 Krožijo po prostoru in si izmenjujejo izkušnje o dimo čas kroženja po prostoru in Hodimo po prostoru. Ko srečamo sošolca ali sošol- čiščenju in umivanju. izmenjevanja izkušenj. ko, mu povemo, kako pomagamo doma pri čišče- nju in če sploh pomagamo. Najprej odgovarja tisti, ki ima npr. krajše rokave (svetlejše lase, temnejše copate …) PREDSTAVITEV DELA (V KOTIČKIH, DELAVNICAH): Poslušajo navodila in pozorno opazujejo. 4 — 16 Razložimo, kaj bodo učenci delali v kotičkih. Poka- žemo končne izdelke. Pripravimo štiri kotičke, v katere položimo osnovne Pred poukom si za vsako skupi- potrebščine za: no posebej na pladnju pripravimo - sladkorni piling, pripomočke za delavnice. - univerzalno čistilo, - kopalno sol, Priloga 2 - dišeče obeske iz slanega testa. Priloga 3 Priloga 4 DELITEV V SKUPINE5: Iz vrečke potegnejo del sestavljanke. S sošolci Priloga 5 Učencem v vrečki ponudimo dele sestavljanke v poskusijo sestaviti celotno sestavljanko na isti naključni žreb. V vrečko damo štiri razrezane fo- barvni podlagi. tografije pripomočkov za izdelke, ki jih bodo učen- ci potrebovali. Vsaka fotografija je na svoji barvni podlagi za lažje sestavljanje. Slike so razrezane na Postavijo se v kotiček, ki jim je bil določen s Učenci, ki so sestavili skupno sli-toliko delov, kolikor je učencev. sestavljanko. ko, so člani iste skupine. 4 za več podrobnosti o izvedbi glej vajo Uvodno spoznavanje v parih v priročniku 5 za več podrobnosti o izvedbi glej vaje Delitev v skupine v priročniku AVTORJI UČNEGA SCENARIJA STRAN METKA BURIN, KATJA JERMAN, TANJA KNAP, DARJA PREMRL, MAJA ŠAJN 189 UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA NARAVNO ZABAVNO! PRIROČNIK ZA UČITELJE 2. OSREDNJI DEL 3., 4. in V vsako skupino nastavimo postopke z navodili Glede na velikost skupin 5. šolska ura in vse potrebne pripomočke za delo. (številčnost oddelka) se odloči- mo, koliko izdelkov naredi otrok 1. skupina (lahko delajo v parih). Sladkorni piling Potrebščine: Priloga 6 - steklen kozarec s pokrovom Postopek z navodili za učence - sladkor - olivno olje - eterično olje - flomastri - bele nalepke Priprava: Pripravijo steklen kozarec in vanj do polovice Učenci sodelujejo in si pomagajo. Pripravimo steklen kozarec in ga do polovice na- natresejo sladkor. V steklen kozarec s sladkor-polnimo s sladkorjem. V kozarec natočimo olivno jem natočijo olivno olje. Mešanici dodajo 5 ka-olje, da se sladkor z oljem prepoji. Dodamo 5 kapljic pljic eteričnega olja, če je na voljo. eteričnega olja, če je na voljo. Kozarec zapremo s Kozarec zaprejo s pokrovom. pokrovom in narišemo nalepko, ki bo krasila izde- S flomastri narišejo nalepko in jo prilepijo na vi-lek. Nalepko prilepimo na ustrezno vidno mesto. dno mesto steklenega kozarca. 5 — 16 2. skupina Univerzalno čistilo Priloga 7 Potrebščine: Postopek z navodili za učence - pršilka - 3 papirnati lončki z označbo- količine - alkoholni kis - voda - lij - eterično olje (po želji) - flomastri - bele nalepke Priprava: Pripravijo pršilko in jo odprejo. S pomočjo sošol- Učenci sodelujejo in si pomagajo. Pripravimo pršilko in jo odpremo. ca v pršilko natančno vlijejo 2 lončka vode in 1 Vanjo nalijemo vodo in alkoholni kis v razmerju 2:1 lonček alkoholnega kisa. Mešanici vode in alko-(2 lončka vode in 1 lonček alkoholnega kisa). Lahko holnega kisa po želji dodajo 10 kapljic eteričnega dodamo 10 kapljic eteričnega olja, če je na voljo. olja, če je na voljo. Pršilko zaprejo in pretresejo. Pršilko zapremo in pretresemo. S flomastri nariše- S flomastri narišejo nalepko in jo prilepijo na mo nalepko in jo prilepimo na ustrezno vidno mesto ustrezno mesto na pršilki. na pršilki. STRAN AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 190 METKA BURIN, KATJA JERMAN, TANJA KNAP, DARJA PREMRL, MAJA ŠAJN UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA NARAVNO ZABAVNO! PRIROČNIK ZA UČITELJE Ko vse skupine opravijo dve od štirih delavnic, delo zaključimo s pospravljanjem in s kratko anali- zo dela. Napovemo, da z delavnicami nadaljujemo naslednji dan. 2. DAN Nadaljujemo z delavnicami v obstoječih skupinah: 1. in 2. šolska ura 3. skupina Kopalna sol Priloga 8 Potrebščine: Postopek z navodili za učence - steklen kozarec s pokrovom - groba sol - jedilne barve - plastične vrečke za gospodinjstvo - flomastri - bele nalepke Dodatki: eterično olje, suhi cvetovi, zelišča. Priprava: Sledijo napotkom za pripravo. Učenci sodelujejo in si pomagajo. Pripravimo steklen kozarec, vrečko za gospodinj- 6 — 16 stvo in grobo sol. Vrečko za gospodinjstvo napol- nimo z nekaj soli. V vrečko s soljo dodamo jedilno barvo po lastni izbiri in dobro premešamo, da se sol enakomerno obarva. Vsebino vrečke pretresemo v steklen kozarec. Postopek barvanja soli lahko po- novimo z drugo barvo. Nato dodamo 5 kapljic ete- ričnega olja ali primešamo katerega od predlaganih dodatkov. Steklen kozarec zapremo in s flomastri narišemo nalepko. Nalepko prilepimo na ustrezno vidno mesto. 4. skupina Dišeči obeski iz slanega testa Priloga 9 Potrebščine (za 1 učenca): Postopek z navodili za učence. - moka - fina sol - voda - olje (po potrebi) - 1 plastičen lonček 0,4 dcl - 2 plastična lončka 0,4 dcl z označbo količine AVTORJI UČNEGA SCENARIJA STRAN METKA BURIN, KATJA JERMAN, TANJA KNAP, DARJA PREMRL, MAJA ŠAJN 191 UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA NARAVNO ZABAVNO! PRIROČNIK ZA UČITELJE Ostalo: Slano testo lahko zamenjamo - palčka za ražnjiče z glino. - valjar - modelčki za piškote - eterično olje - vrvica Priprava: Sledijo napotkom za pripravo. Učenci sodelujejo in si pomagajo. Na šolsko klop odmerimo 1 poln lonček moke in ½ lončka soli. Na sredini kupčka naredimo luknjico. Če obeske sušimo na zraku v Vanjo vlijemo ½ lončka vode. Vse skupaj zgnete- učilnici, so na voljo za uporabo mo v gladko maso. Po potrebi dodamo moko ali čez nekaj dni. malo olja. Maso razvaljamo na pomokani površini. Z modelčki za piškote oblikujemo obeske. Vsakemu Če se odločimo obeske sušit v obesku s palčko naredimo luknjico. Obeske posuši- pečici na 50 stopinj, so na voljo mo. Vrvico in poljubno eterično olje lahko dodamo še isti dan. takoj ali, ko se masa posuši. Pozovemo učence, da pospravijo kotičke. Pospravijo kotičke. Ogledajo si nastale izdelke in pripovedujejo o Povabimo učence k ogledu izdelkov. svojih občutkih in vtisih ob izdelavi in ustvarjanju. 7 — 16 3. in 4. Ogledamo si animirane serije Učenci si ogledajo filmčke. šolska ura Animals save the planet. Vodimo razgovor o videnih primerih. Povedo svoja razmišljanja in razumevanje prika- zanega. Poskrbimo za dvig energije z igro Preštej do deset6: Učenci poskušajo šteti brez vnaprejšnjega dogovo- Se postavijo ali posedejo v krog. Ni nujno, da vse skupine uspešno ra, kdo bo izrekel številko, po vrsti od 1 do 10 (lah- En prične s štetjem, »ena«, nadaljuje drugi zaključijo igro. ko do 5). Če dva ali več učencev hkrati izrečeta/jo »dve« … isto številko, mora skupina začeti štetje od začetka. Vsi lahko izgovorijo številko, kadarkoli želijo. Igra se zaključi, ko skupina uspešno prešteje do 10 Uspešno preštejejo do 10. (lahko do 5). Smiselno prilagodimo velikost posamezne skupine za štetje in ciljno številko pri štetju (10, 5 …). 6 za več podrobnosti o izvedbi glej Igre in poživitve - Preštej do deset v priročniku STRAN AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 192 METKA BURIN, KATJA JERMAN, TANJA KNAP, DARJA PREMRL, MAJA ŠAJN UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA NARAVNO ZABAVNO! PRIROČNIK ZA UČITELJE Napovemo pripravo predstavitev izdelkov in Se veselijo novega izziva. prikaz njihove uporabe. Povemo, da bodo snemali reklame. Naštejejo njim znane reklame in s svojimi bese- dami razložijo, kaj je reklama in kaj je njen na- Učence vprašamo, če poznajo kakšno reklamo in men. kaj je namen reklam. Učence pozovemo k skupni pripravi kriterijev za Z učiteljevo pomočjo določijo kriterije za uspeš- Kriteriji za reklamo, npr.: uspešno pripravo reklame. no pripravo reklame. / upoštevati temo: prednost Zapišemo kriterije na vidno mesto (v obliki pikto- Z idejami pomagajo zapisati kriterije uspešnosti. uporabe naravnih čistil ali mil gramov). Razumejo zapisane kriterije uspešnosti. za osebno higieno / kratka Podamo navodila za delitev v skupine od 3-5 učen- Učenci se razdelijo v poljubne skupine. / imeti mora slogan cev. / smešna Določimo čas, ki ga imajo skupine na voljo, da se dogovorijo, kako predstaviti izdelek, da bo nasta- la reklama za šolsko spletno stran (besedilo, gib, zvočno ozadje). Predlagamo učencem, da s tehniko Možganska Izberejo slogan svoje reklame. 8 — 16 nevihta 7 izberejo slogan za reklamo. Razdelijo si vloge in izdelajo scenarij za reklamo. V svoji skupini sestavijo reklamno besedilo Krožimo od skupine do skupine in spremljamo delo, (morda melodijo ali pesem) o izdelku, ki so ga predlagamo, pomagamo. izdelali na zadnji postaji. 3. ZAKLJUČNI DEL 5. šolska ura Učence po skupinah spodbudimo k prvi Po skupinah predstavijo svoje scenarije pred predstavitvi reklame. razredom. Snemamo predstavitev reklame. Ostale učence pozovemo k opazovanju in podaja- Na podlagi kriterijev uspešnosti podajajo mnenja nju povratne informacije o delu skupine, ki opravlja na predstavitve reklam. predstavitev. 7 za več podrobnosti o izvedbi glej vaje Možganska nevihta v priročniku AVTORJI UČNEGA SCENARIJA STRAN METKA BURIN, KATJA JERMAN, TANJA KNAP, DARJA PREMRL, MAJA ŠAJN 193 UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA NARAVNO ZABAVNO! PRIROČNIK ZA UČITELJE Po potrebi podamo posameznim skupinam Sprejmejo povratno informacijo in scenarij za re-povratno informacijo. klamo po potrebi popravijo. Učencem predvajamo njihove reklame. Ogledajo si posnetke. Po potrebi v naslednjih šolskih urah izboljšajo reklame. Reklame objavimo na spletni strani šole. Pozovejo starše, sorodnike, prijatelje in sosede k ogledu objav na spletni strani šole in postanejo ambasador naravnih čistil in kozmetike. VŽN tabela VŽN tabela, ki je ostala na začet- Pregledamo, kakšne novosti so danes spoznali in Učenci povedo, kaj so se novega naučili, kaj so ku prazna pod rubriko »N« jih zapišemo v VŽN tabelo. naredili, da bo bolje za naravo. Priloga 10 9 — 16 Didaktični napotki za učitelje (Nasveti učiteljem, ki se odločijo izvesti pouk po predlaganem scenariju.) Opisan scenarij je namenjen organizaciji dveh dnevov dejavnosti – naravoslovni in tehniški dan. Nastal je ob zavedanju, da če iz odpadkov delamo odpadke, učencem ne pomagamo razumeti, kako ohranjati naravo, kako delovati, da bodo njihovi otroci imeli pitno vodo in kva- Nekaj idej: liteten zrak. - Povabimo starše k sodelovanju (zaposleni na komunalnih podjetjih, v zavodih za zaščito narave, ogro- Prepričane smo, da bi bilo idealno izvajati dejavnosti v okviru interesne dejavnosti, saj je tema- ženih živali …), povabimo podjetja na šolo da predstavijo svojo dejavnost in učencem skupaj pripravimo tika široka in pereča in bi bila s kontinuiranim delom vzgoja in spodbuda k skrbi za ohranjanje naloge/izzive/love na zaklad – ustvarimo priložnost, da »obujejo čevlje« ljudi, ki se ukvarjajo z odpadki, narave uspešnejša. Prepričane smo, da bi prvošolci že z vsakotedenskimi »zelenimi stražami« ogroženimi živalmi … ali pa učence peljemo na ekskurzijo. dobili občutek za to, da odpadke nosimo v za to namenjene smetnjake. - Za posebne priložnosti (novoletni bazar, 8. marec, materinski dan …) lahko izdelamo darila iz naravnih (»Zelene straže«: učenci dobijo rokavice in vrečko za smeti in po šolskem vrtu poberejo od- materialov: padke.) - sveče iz čebeljega voska (lahko povabimo čebelarja), Izberemo dejavnosti primerne starostnim skupinam, lahko pa učence povežemo po vertikali. - karamele različnih okusov, postrežene v steklenem kozarcu, Najbolj pa lahko razširimo razmišljanje o tematiki na dnevu šole, kjer sodelujejo vsi učenci - povoščene krpice za pokrivanje živil v hladilniku (naredimo jih iz izrezanih bombažnih krpic - različnih in učitelji in vsak razred po tehtnem razmisleku pripravi dejavnost, izdelek ali dogodek in ga velikosti tako, da čeznje naribamo čebelji vosek in jih polikamo), predstavi zbranim, tudi staršem in starim staršem, ki se udeležijo prireditve. - bombažne vrečke za v omaro/avto, napolnjene s posušeno sivko. STRAN AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 194 METKA BURIN, KATJA JERMAN, TANJA KNAP, DARJA PREMRL, MAJA ŠAJN UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA NARAVNO ZABAVNO! PRIROČNIK ZA UČITELJE PRILOGA 1 10 — 16 AVTORJI UČNEGA SCENARIJA STRAN METKA BURIN, KATJA JERMAN, TANJA KNAP, DARJA PREMRL, MAJA ŠAJN 195 UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA NARAVNO ZABAVNO! PRIROČNIK ZA UČITELJE PRILOGA 2 PRILOGA 3 SLADKORNI PILING UNIVERZALNO ČISTILO 11 — 16 PRILOGA 4 PRILOGA 5 KOPALNA SOL DIŠEČI OBESKI IZ SLANEGA TESTA STRAN AVTOR SLIK AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 196 BURIN IDR., 2024 METKA BURIN, KATJA JERMAN, TANJA KNAP, DARJA PREMRL, MAJA ŠAJN UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA NARAVNO ZABAVNO! PRIROČNIK ZA UČITELJE PRILOGA 6 SLADKORNI PILING 1. 12 — 16 Pripravi steklen kozarec in ga do polovice napolni s sladkorjem. 3. Kozarec zapri s pokrovom in s flomastri nariši nalepko. 2. V kozarec natoči olivno olje in dodaj 5 kapljic eteričnega olja. 4. Prilepi nalepko na stekleni kozarec. AVTORJI UČNEGA SCENARIJA AVTOR SLIK STRAN METKA BURIN, KATJA JERMAN, TANJA KNAP, DARJA PREMRL, MAJA ŠAJN BURIN IDR., 2024 197 UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA NARAVNO ZABAVNO! PRIROČNIK ZA UČITELJE PRILOGA 7 PRILOGA 8 UNIVERZALNO ČISTILO KOPALNA SOL 13 — 16 1. Pripravi pršilko in jo odpri. 1. Pripravi steklen kozarec, vrečko in sol. 3. Vsebino vrečk pretresi v kozarec in dodaj 5 kapljic eteričnega olja. Vrečko napolni z nekaj soli. 2. Dodaj jedilno barvo in pregneti, da se sol enakomerno 4. Zapri kozarec. S flomastri nariši nalepko in jo prilepi. obarva. Lahko pripraviš vrečke z različnimi barvami. STRAN AVTOR SLIK AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 198 BURIN IDR., 2024 METKA BURIN, KATJA JERMAN, TANJA KNAP, DARJA PREMRL, MAJA ŠAJN UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA NARAVNO ZABAVNO! PRIROČNIK ZA UČITELJE PRILOGA 9 DIŠEČI OBESKI IZ SLANEGA TESTA 1. Na šolsko klop odmeri en lonček moke in pol lončka soli. 14 — 16 3. Vse skupaj zgneti v gladko maso in jo razvaljaj. 5. Obeske posuši. 2. Dodaj pol lončka vode. 4. Z modelčki oblikuj obeske, naredi luknjico za vrvico ter dodaj eterično olje. AVTORJI UČNEGA SCENARIJA AVTOR SLIK STRAN METKA BURIN, KATJA JERMAN, TANJA KNAP, DARJA PREMRL, MAJA ŠAJN BURIN IDR., 2024 199 UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA NARAVNO ZABAVNO! PRIROČNIK ZA UČITELJE PRILOGA 10 VŽN TABELA VEM ŽELIM IZVEDETI NOVOSTI 15 — 16 STRAN AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 200 METKA BURIN, KATJA JERMAN, TANJA KNAP, DARJA PREMRL, MAJA ŠAJN UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA NARAVNO ZABAVNO! PRIROČNIK ZA UČITELJE PRILOGA 11 Za reklame Za boljši zrak v prostoru Vodi dodamo limonin sok in mešanico razpršimo po prostoru. Kako čistimo brez čistil? Limona kot naravno belilo S kisom nad bakterije Če se nam je na belih oblačilih naredil madež, tkanino (krpo) pokapamo z limoninim Jabolčni kis je naravni uničevalec bakterij, ki nevtralizira vonje. Vonj po kisu se hitro sokom, saj učinkuje kot naravno belilo. razdiši, zato v prostoru po čiščenju ne bo neprijetnega vonja. Primeren je za čiščenje vseh vrst površin (razen marmorja), predvsem v kopalnici in kuhinji. Pomaranča in limona za čista okna Zmešamo eno skodelico kisa, približno petnajst kapljic eteričnega olja limone in poma- S kisom in limono nad vodni kamen ranče ter malo mlačne vode. Mešanico prelijemo v steklenico z razpršilom in razpršimo Če vinski kis predhodno še pogrejemo, lahko z njim odstranimo tudi vodni kamen in po oknih. Za brisanje oken uporabimo časopisni papir. tako očistimo umivalnik, kad, školjko itd. Z njim lahko odlično očistimo straniščno škol- jko: zmešamo nekaj kisa in soli ter z mešanico operemo školjko. Prav tako lahko vodni S sodo bikarbono nad maščobo kamen očistimo z rezino limone tako, da z njo zdrgnemo površino, na kateri je vodni Če se nam je kje nabrala maščoba od peke ali pripravljanja kosila, lahko posodo ali peči- kamen. Limonin sok, če ga dodamo h kisu, dodatno pomaga nevtralizirati vonj po kisu. co pustimo čez noč namočeno z mešanico sode in vode. Če sodo nanesemo na krpo, lahko z njo odlično očistimo vse površine (steklo, porcelan, marmor, plastiko). Limonin sok kot odlično razkužilo Kislina limone ima to lastnost, da med čiščenjem deluje antiseptično in antibakterijsko. S sodo nad neprijetne vonjave Limonin sok zmešamo s kisom in sodo bikarbono. Dobimo idealno čistilo za čiščenje Ščepec sode bikarbone postavimo na dno koša za smeti ali z njo očistimo hladilnik. Če vseh površin. Sodo lahko nanesemo tudi na krhelj limone in z njim očistimo madeže na imamo po pripravi hrane na rokah vonj po česnu ali čebuli, si roke zdrgnemo s sodo. kuhinjskih površinah. 16 — 16 Kavna zrna za boljši zrak Z limoninim sokom nad odtoke Če želimo izboljšati zrak v omari, vanjo položimo nekaj zrn pražene kave. Enak učinek Če iz naših odtokov smrdi, pa nimamo ustreznega sredstva, s katerim bi to odpravili, v dosežemo tudi v hladilniku, če vanj položimo skodelico kavnih zrn. odtoke vlijemo vročo vodo, ki ji dodamo limonin sok. AVTORJI UČNEGA SCENARIJA STRAN METKA BURIN, KATJA JERMAN, TANJA KNAP, DARJA PREMRL, MAJA ŠAJN 201 UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KDO SE BOJI PLASTIČNE VREČKE PRIROČNIK ZA UČITELJE Kdo se boji plastične vrečke? Operativni cilji iz učnega načrta za SPO Odpadki Razred Učenci: 3. razred - znajo utemeljiti, kako ljudje vplivajo na naravo, Število ur ali srečanj - vedo, da ob proizvodnji in v vsakdanjem življenju nastajajo odpadki, 5 - znajo opisati ustrezna ravnanja z odpadki za varovanje in vzdrževanje okolja, Tematski sklop - eksperimentirajo in napovedujejo – operacijsko določajo lastnosti, preverjajo napovedi, Okoljska vzgoja- načrtujejo preprost poskus, - spoznajo, kako potrošništvo vpliva na okolje, Izziv, iz katerega izhaja ta učni scenarij - opazujejo, urejajo, razvrščajo, štejejo, napovedujejo, povezujejo, sklepajo, skicirajo, Zakaj je pomembno zmanjšati porabo plastičnih - grafično prikažejo in predstavijo ugotovitve opazovanj, raziskav idr., vrečk v vsakdanjem življenju?- iz podatkov oblikujejo tabele, iz tabel pa rišejo stolpčne in vrstične prikaze,- delajo s pisnimi, slikovnimi in grafičnimi viri, 1 — 10 Kompetence - razvijanje okoljske pismenosti za prihodnost Kurikularni cilji drugih predmetov:- opolnomočenje proaktivnih posameznikov,- razvijanje kritičnega mišljenja.- vrednotenje trajnosti, Medpredmetne povezave SLJ Učenci: - poslušajo (in gledajo) neumetnostno/umetnostno besedilo določene vrste, - povedo, kako so se počutili med poslušanjem (in branjem) besedila, Splošni cilji - povzamejo temo in bistvene podatke ter obnovijo besedilo, - poimenujejo bitja, predmete, dejanja … v svoji okolici ali na sliki s knjižnimi besedami in besednimi zvezami, - razumevanje okolja in razvijanje spoznavnega področja, MAT - zavedanje zdajšnjih in prihodnjih okoljskih in - berejo podatke iz preglednic in prikazov, družbenih vprašanj človeštva ter s tem povezano - predstavijo zbrane podatke. ohranjanje naravnega okolja in sonaravno gospo- darjenje z njim. STRAN AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 202 SABINA DRAŽIČ, BARBARA BOČKOR STARC, KARIN GORENJC GRZETIČ, JANA PELICON UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KDO SE BOJI PLASTIČNE VREČKE PRIROČNIK ZA UČITELJE Specifične ekosocialne kompetence Ekološka pismenost in zavest o omejenosti virov Sistemsko razmišljanje Učenci skozi raziskovalne aktivnosti, kot so razgrajevanje plastičnih in papirnatih vrečk ter Učenci analizirajo kompleksne povezave med potrošnimi navadami, ravnanjem z odpadki analiza vpliva odpadkov na prehranjevalni splet, pridobivajo osnovno razumevanje naravnih in njihovim vplivom na okolje. Na primer, skozi aktivnosti, kot so razgrajevanje vrečk in virov. Spoznavajo, da plastika ni zgolj »odpadek«, temveč simbol potrošništva, ki zahteva prehranjevalni splet, razumejo, kako plastični odpadki vplivajo na ekosisteme. Razvijajo premislek o ponovni uporabi, zmanjševanju in pravilnem ravnanju z viri. Te dejavnosti učen- zmožnost prepoznavanja vzročno-posledičnih povezav in načrtovanja celovitih ukrepov. ce opominjajo, da naravni viri niso neskončni, in jih spodbujajo k trajnostnim odločitvam. Empatija in sočutje do ljudi in okolja Kreativno reševanje problemov S pripovedjo iz knjige Potovanje male plastične vrečke učenci razvijajo empatijo do živih Aktivnosti v scenariju učence spodbujajo k inovativnim rešitvam za zmanjšanje porabe pla- bitij, ki trpijo zaradi plastičnih odpadkov. Prek iger in opazovanja se povežejo z naravo ter stičnih vrečk. S praktičnimi dejavnostmi, kot so eksperimentalna razgradnja materialov in razvijejo občutek odgovornosti za zaščito okolja. Ta čustveni vidik aktivnosti spodbuja bolj analiza prehranjevalnih povezav, učenci ne le identificirajo probleme, ampak iščejo realistič- sočutno in odgovorno vedenje do okolja. ne rešitve. Na primer, skozi raziskovalno delo predlagajo alternative za plastične vrečke ter razmišljajo o sistemskih izboljšavah, kot so ponovna uporaba in recikliranje. * Ključni poudarki: Ekosocialna zavest in trajnostno državljanstvo - Praktične aktivnosti: Eksperimenti, analiza prehranjevalnih spletov in igra vlog krepijo Skozi aktivnosti v scenariju učenci razvijajo občutek osebne odgovornosti učencev za stanje kritično mišljenje in omogočajo učencem, da spoznajo resnične posledice plastičnih od-okolja. S pomočjo beleženja plastičnih odpadkov doma in diskusij o njihovi uporabi učenci padkov. prepoznajo vpliv svojih dejanj na okolje. S tem postanejo ozaveščeni državljani, ki razumejo - Lokalni in globalni vpliv: Beleženje odpadkov doma in diskusije spodbujajo učence k po-pomen zmanjševanja odpadkov in aktivno prispevajo k trajnostni prihodnosti z inovativnimi vezovanju lokalnih dejavnosti z globalnimi problemi. rešitvami in idejami. - Sodelovanje in odgovornost: Skupinsko delo in aktivne diskusije razvijajo zavedanje o kolektivnem ukrepanju za trajnostno prihodnost. Socialna pravičnost in solidarnost - Čustvena povezanost: S pripovedmi in refleksijo učenci razvijajo čustveno povezavo z 2 — 10 Aktivnosti v scenariju omogočajo razpravo o družbenih in okoljskih posledicah potrošništva okoljem in občutek za pravičnost ter skrb za prihodnje generacije. ter vplivu na ranljive skupine in naravne sisteme. Učenci se učijo razumeti, da ima potrošnja - Refleksivne naloge spodbujajo učence k zavestnemu odločanju, ki temelji na trajnostnih materialov, kot so plastične vrečke, širši vpliv na globalno okoljsko in družbeno pravičnost. vrednotah in dolgoročni odgovornosti. Skupinsko delo jih spodbuja k sodelovanju in iskanju rešitev, ki vključujejo širšo skupnost. Učne oblike Učne metode Učila in pripomočki Viri in literatura za učence Način evalvacije Frontalna, skupinska - Preglednica Dnevnik plastičnih odpadkov, Sprotna, ustna, Razlaga, razgovor, delo Potovanje male plastične vrečke, Mojiceja kartice Prehranjevalni splet skozi igro (Pirati izdelek, izvedba. učna oblika (sodelo-s tekstom, diskusija, Podgoršek https://www.youtube.com/wa-plastike), valno učenje), indivi-praktično delo, viharjenja tch?v=uJyqQzJZAGA- samolepilni lističi, dualna učna oblika. možganov, opazovanje, - kartonska škatla, zaznavanje, občutenje, Pirati plastike https://www.plastic-pirates.- dve večji prozorni posodi, plastične vrečke, metoda stene z listki. eu/sites/default/files/document/2021-05/ papirnate vrečke, / voda, peščena ura, štopari-Uc%CC%8Cno_gradivo_in_delovni_listi_ ca, škarje, list papirja, pisala, za_uc%CC%8Citelje_0.pdf- vreče za smeti (50l - 70l), škarje, - risalni listi, B. Milavec: Problematika odpadkov in - učni listi, posledice https://www.youtube.com/wa-- tablični računalnik. tch?v=5BNHeQP3i9Y AVTORJI UČNEGA SCENARIJA STRAN SABINA DRAŽIČ, BARBARA BOČKOR STARC, KARIN GORENJC GRZETIČ, JANA PELICON 203 UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KDO SE BOJI PLASTIČNE VREČKE PRIROČNIK ZA UČITELJE POTEK UČNEGA SCENARIJA 1. UVODNA MOTIVACIJA Predviden čas DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOSTI UČENCA OPOMBE 7 dni pred Z učenci se pogovori o izvajanju raziskovalne Izvedejo dvotedensko beleženje porabe pričetkom naloge v domačem okolju »Pirati plastike« plastičnih vrečk doma. dejavnosti Plastični odpadki doma Podatke vnašajo v tabelo. (Priloga 1) 1 ura Vodimo pogovor o poteku izvajanja domače Predstavijo svoje rezultate in jih primerjajo z re- raziskave. zultati sošolcev. Usmerjamo učence pri oblikovanju prikaza skupnih Na tabli oblikujejo prikaz zbranih podatkov. izsledkov raziskave. 3 — 10 Delitev v skupine1 (barvni lističi). Učenci sodelujejo v igri in oblikujejo skupine. Načrtovano določanje skupin: Pripravimo lističe, obarvane na eni strani, v toliko barvah, koliko skupin želimo. Če je v skupini 28 udeležencev in želimo oblikovati 4 skupine, prip- ravimo, na primer, 7 rdečih, 7 rumenih, 7 zelenih, 7 modrih. Lističe pomešamo na mizi, da udeleženci vidijo samo hrbet, ki je na vseh lističih enak. Vsak vzame po en listič in se pridruži v skupini ostalim z isto barvo. 1 za več podrobnosti o izvedbi glej vaje Delitev v skupine v priročniku STRAN AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 204 SABINA DRAŽIČ, BARBARA BOČKOR STARC, KARIN GORENJC GRZETIČ, JANA PELICON UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KDO SE BOJI PLASTIČNE VREČKE PRIROČNIK ZA UČITELJE 2. OSREDNJI DEL 1 ura RAZISKOVALNA ŠKATLA Učenci sedejo/stopijo okoli škatle. Postavijo se V učilnici so klopi postavljene k barvi svoje skupine na škatli. za delo v skupinah. Pred učence postavimo večjo kartonasto škatlo, napolnjeno z raznovrstnimi plastičnimi vrečkami, s 4 zakritimi odprtinami v barvah skupin. Učence povabimo, da sedejo/stopijo v krog. Učence izzovemo, da z roko raziščejo vsebino ška- Skozi odprtine tipajo in raziskujejo, kaj je v škatli. tle. Učence opozorimo, naj bodo pozorni na to, kakšni so predmeti v škatli na otip, in da svoje ugotovitve še ne izdajo ostalim. Ko se učenci zvrstijo, vodimo pogovor o ugotovi- Sodelujejo v pogovoru. tvah in občutjih. Spodbujamo jih z vprašanji: Kako ste se počutil? Kako bi opisali otipane pred- mete? Ali ste jih prepoznali? ipd. Razkrijemo vsebino škatle. Prepoznajo vsebino kot del vsakdanjega življe- 4 — 10 Izzovemo kritično mišljenje učencev s problemskim nja. Izrazijo svoj odnos do plastične vrečke in vprašanjem: »Kdo se boji plastične vrečke?« argumentirajo svojo trditev. Predvajamo posnetek Potovanje male plastične Ogledajo si posnetek. vrečke Mojiceje Podgoršek https://www.youtube. com/watch?v=uJyqQzJZAGA (12.35 min) Pogovor v manjših skupinah Učenci se usedejo v skupine. Vsaka skupina Prilagojeno po orodju Pogovorna kavarna2 dobi vrečko. Učenec z vrečko v roki izrazi svoje Usmerjamo in spodbujamo učence k razmišljanju mnenje o ogledanem posnetku. Kdo nastopa v zgodbi? Ponovno razmislijo o vprašanju: »Kdo se boji Kako nastane plastična vrečka? plastične vrečke?« in argumentirajo svojo trdi- Zakaj je družina potrebovala vrečko? tev. Kaj se je z vrečko zgodilo potem? Kje se njena sled izgubi? Kaj misliš, da se je zgodilo z vrečko v oceanu? Za- Aktivno se vključujejo v pogovor. kaj? Pojasnimo. 2 za več podrobnosti o izvedbi glej vaje Pogovorna kavarna v priročniku AVTORJI UČNEGA SCENARIJA STRAN SABINA DRAŽIČ, BARBARA BOČKOR STARC, KARIN GORENJC GRZETIČ, JANA PELICON 205 UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KDO SE BOJI PLASTIČNE VREČKE PRIROČNIK ZA UČITELJE 2 uri DELO PO POSTAJAH Učenci opravljajo naloge po navodilih Trajanje postaje: posamezne postaje. cca. 15 minut. Na mize postavimo material za raziskovalno delo in navodila za izvedbo (Priloga). Podamo skupna navodila za delo po postajah (na- Ugotovitve zapišejo in prilepijo na dogovorjeno tančno branje navodil, sodelovanje, varnost pri ro- mesto (Priloga 6). kovanju, zapis skupnih ugotovitev in oblikovanje skupne tabelske slike, pospravljanje po opravlje- nem delu). 1. postaja: Prehranjevalni splet – kartice Pirati pla- stike (Priloga 2) 2. postaja: Razgrajevanje plastične in papirnate vrečke (Priloga 3) Učence usmerjamo k razmišljanju o pomenu raz- grajevanja odpadkov in njihovega vpliva na okolje s pomočjo problemskih vprašanj. 5 — 10 1. postaja: Izkustvena igra V vrečki (Priloga 4) Ogled posnetka na tablici: B. Milavec: Problematika odpadkov in posledice https://www.youtube.com/watch?v=5BNHeQP3i9Y (3.15 min) Gibalne vaje: Oviti v vrečko. 1. postaja: + in – plati plastične vrečke (Priloga 5) Tabelska slika (Priloga 6) Z učenci se pogovorimo o delu po postajah. Povza- Aktivno se vključujejo v pogovor. memo spoznanja, misli in ugotovitve. STRAN AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 206 SABINA DRAŽIČ, BARBARA BOČKOR STARC, KARIN GORENJC GRZETIČ, JANA PELICON UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KDO SE BOJI PLASTIČNE VREČKE PRIROČNIK ZA UČITELJE 3. ZAKLJUČNI DEL 1 ura Postavimo problemsko vprašanje3: »Kako Z metodo Možganska nevihta4 nizajo svoje bi zmanjšali uporabo plastičnih vrečk?« ideje. Zapišejo jih na samolepilne lističe in prile- pijo na dogovorjeno mesto. Povzamemo ideje učencev in jih vodimo k razmi- šljanju o iskanju trajnostnih rešitev. Usmerjamo jih v sooblikovanje tabelske slike s pov- zetki dela po postajah. 3 za več podrobnosti o izvedbi glej Kako postavimo problemsko ali raziskovalno vprašanje v priročniku 4 za več podrobnosti o izvedbi glej vajo Možganska nevihta v priročniku 6 — 10 Didaktični napotki za učitelja (kaj bi svetovali učitelju, ki bi pouk izvedel po predlaganem scenariju) Predlogi za nadgradnjo LUM Izdelava izdelka iz plastične vrečke (padalo, zapestnica, kolebnica, žoga…). SLJ - Poustvarjanje ob branju knjige Mojiceja Podgoršek, Potovanje plastične vrečke - Branje neumetnostnega besedila o izvoru plastične vrečke - Igra vlog GUM Izdelovanje glasbila MAT Oblikovanje prikazov in branje podatkov ŠPO Šaljive štafetne igre z vrečkami AVTORJI UČNEGA SCENARIJA STRAN SABINA DRAŽIČ, BARBARA BOČKOR STARC, KARIN GORENJC GRZETIČ, JANA PELICON 207 UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KDO SE BOJI PLASTIČNE VREČKE PRIROČNIK ZA UČITELJE PRILOGA 1 Raziskovalna naloga v domačem okolju PLASTIČNI ODPADKI DOMA Navodilo: En teden vodi dnevnik plastičnih odpadkov. Zapiši količine plastičnih odpadkov, ki jih tvoja družina ustvari vsak dan. Sestavi seznam vseh plastičnih predmetov, ki jih odvržete. Dan v tednu Število plastičnih odpadkov Vrsta plastičnih odpadkov Primer dneva 4 Plastenka, tuba zobne paste, embalaža od sira, ovitki čokoladic 7 — 10 Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja STRAN AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 208 SABINA DRAŽIČ, BARBARA BOČKOR STARC, KARIN GORENJC GRZETIČ, JANA PELICON UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KDO SE BOJI PLASTIČNE VREČKE PRIROČNIK ZA UČITELJE PRILOGA 2 PRILOGA 3 1. POSTAJA 2. POSTAJA 1. Oglejte si karte na mizi. Razgrajevanje plastične in papirnate vrečke 2. Vsak vzame po eno karto in prebere, s čim se živo bitje prehranjuje in komu je hrana namenjena. Kaj potrebujemo: 3. Sličice razporedite v krogu na risalni list. dve večji prozorni posodi 4. Poiščite, kdo je komu hrana, in povežite med seboj sličice živih bitij. plastična vrečka 5. Kaj opazite? papirnata vrečka voda Skupne ugotovitve zapišite: peščena ura ali štoparica škarje list papirja pisala 1. Vsako vrečko razrežemo na trakove. Trakove položimo v ločeni posodi. 2. V posodi nalijemo enako količino vode. 3. Opazujemo dogajanje v posodah 2 min. 4. Vzamemo trakove iz vode in jih močno raztegnemo. Kaj se je zgodilo s trakovi? 8 — 10 Na list narišemo potek poskusa in zapremo ugotovitve. 1. korak 2. korak 3. korak 4. korak Prehranjevalni splet Ugotovitve AVTORJI UČNEGA SCENARIJA STRAN SABINA DRAŽIČ, BARBARA BOČKOR STARC, KARIN GORENJC GRZETIČ, JANA PELICON 209 UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KDO SE BOJI PLASTIČNE VREČKE PRIROČNIK ZA UČITELJE PRILOGA 4 PRILOGA 5 3. POSTAJA 4. POSTAJA Ogledamo si posnetek na tabličnem računalniku. + in – plastične vrečke Razmislimo, kako odpadki vplivajo na življenje živih bitij. Vsak v skupini navede vsaj en Kaj potrebujemo: primer. list papirja pisala Izkustvena igra: V vrečki Na list papirja zapišemo pozitivne (dobre) in negativne (slabe) plati uporabe plastičnih Kaj potrebujemo: vrečk. + - vreče za smeti (50l - 70l) z izrezano odprtino za glavo za vsakega člana skupine 1. Oblečeni v vrečko oponašamo gibanje živali: letenje ptice plazenje kače skakanje žabe hojo mačke plavanje delfina 9 — 10 2. Enake gibe ponovimo brez vrečke. Kako smo se počutili ob tem? Zakaj? Skupne ugotovitve zapišemo: V vrečki Brez vrečke STRAN AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 210 SABINA DRAŽIČ, BARBARA BOČKOR STARC, KARIN GORENJC GRZETIČ, JANA PELICON UČNI SCENARIJ ZA OSNOVNO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KDO SE BOJI PLASTIČNE VREČKE PRIROČNIK ZA UČITELJE PRILOGA 6 Tabelska slika 1. postaja: Prehranjevalni splet 2. postaja: Razgrajevanje plastične in papirnate vrečke 10 — 10 3. postaja: Izkustvena igra »V vrečki« 4. postaja: + in – plati plastične vrečke Kako bi zmanjšali uporabo plastičnih vrečk? AVTORJI UČNEGA SCENARIJA STRAN SABINA DRAŽIČ, BARBARA BOČKOR STARC, KARIN GORENJC GRZETIČ, JANA PELICON 211 FACILITACIJA UČENJA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA ZA TRAJNOST V PRAKSI PRIROČNIK ZA UČITELJE 3.4 Primeri učnih scenarijev za srednjo šolo STRAN 212 UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KORAK NA BOLJŠE PRIROČNIK ZA UČITELJE Korak na boljše Kdaj v šolskem letu (semester) Letnik Število ur / srečanj Stopnja Jeseni, zgodaj spomladi 2. letnik 18 Srednja šola Avtorji učnega scenarija Zdravje in dobro počutje - Mešana skupina Alenka Sedlar Špehar, Eva Bavcon, Erik Bizaj, Marko Marčetić, Petra Peroci Tematski sklopi in vsebine Učni scenarij ''Korak na boljše'' zajema tematike povezane s trajnostnim in ekosocialnim razvojem ter povezuje različna predmetna področja iz kurikuluma srednješolskega izobraževanja. Konkretno se navezuje na problem toplogrednih plinov v ozračju in poskuša dijake poučiti in ozavestiti o škodljivosti le-teh. V učnem scenariju je predstavljena izvedba sejanja dreves torej, kako s konkretnim primerom/akcijo zmanjšati količino CO₂ v zraku. Učni scenarij je zastavljen tako, da se v ozaveščanje o problemu toplogrednih plinov in izvedbo sajenja dreves vključi populacija srednješolcev in širše. V scenarij je vključena: - debata o varovanju okolja z namenom varovanja našega zdravja - ogled degradiranega ekosistema in razprava o videnem - sanacija degradiranega prostora z zasaditvijo rastlin z namenom izboljšanja življenjskega prostora- evalvacija aktivnosti 1 — 13 Medpredmetne povezave Za lažje razumevanje tematik, povezanih s trajnostnim razvojem, in ekosocialnimi znanji ima veliko vlogo medpredmetno pove- v okviru tematskih sklopov zovanje. Prepletanje vsebin različnih predmetnih področij, kot so biologija, geografija, kemija, matematika, slovenščina, raču- nalništvo, tuj jezik in drugih, pripomore h kompleksnejšemu razumevanju problema, iskanju rešitev in ozaveščanju širše javnosti Biologija: - Prepoznavanje okoljskih problemov s katerimi se srečujemo v današnjem času in prepoznavanje problema toplogrednih plinov. - Osvajanje pojmov in nove snovi o temah: gozd, ekosistemi, ohranjanje okolja, tujerodne, avtohtone in invazivne rastlinske in živalske vrste, ogljični odtis. - Navodila za delo in izvedba dela biološke skupine (analiza živalskih in rastlinskih vrst). - Navodila za delo in izvedba okoljske skupine (analize dejavnikov okolja). - Popis rastlinskih in živalskih vrst na izbranem območju. - Obisk vrtnarije. - Spoznavanje postopkov za vzgojo rastlinskih in drevesnih vrst. - Raziskovanje prehranjevalnih verig. - Spoznavanje biogeokemijskega kroženja. - Spoznavanje odnosa človeka do okolja. AVTORJI UČNEGA SCENARIJA STRAN ALENKA SEDLAR ŠPEHAR, EVA BAVCON, ERIK BIZAJ, MARKO MARČETIĆ, PETRA PEROCI 213 UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KORAK NA BOLJŠE PRIROČNIK ZA UČITELJE Geografija: - Navodila za delo in izvedba okoljske skupine (analize dejavnikov okolja). - Preučitev naravnogeografskih in družbenogeografskih značilnosti izbranega območja. - Pedološka in geološka analiza izbranega območja. - Analiza okoljskih dejavnikov (podnebje, vodovje) na izbranem območju. Kemija: - Kateri so toplogredni plini, njihov izvor in značilnosti ter na podlagi tega znanja razmislek, kako se lahko zmanjša prisotnost teh plinov v okolju. - Navodila za delo in izvedba okoljske skupine (analize dejavnikov okolja). - Kemijske analize na izbranem območju. Etika: - Obravnava toplogrednih plinov kot okoljske problematike. Računalništvo: - Iskanje informacij o toplogrednih plinih na spletu in obdelava pridobljenih podatkov. - Pridobivanje in obdelava fotografskih in video materialov. Slovenski jezik: 2 — 13 - Debata na izbrano temo (toplogredni plini, gozd). - Navodila in izvedba za delo medijske skupine (zbiranje in priprava materiala – fotografije in besedilo za objavo na spletnih straneh), novinarske skupine (priprava besedila za objavo).- Spremljanje dela skupin in pisanje poročil. - Priprava evalvacij s sodelovanjem vseh področij. Matematika: - Izvajanje kalkulacij v povezavi s prostorom in nabavo materiala za izvedbo. . STRAN AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 214 ALENKA SEDLAR ŠPEHAR, EVA BAVCON, ERIK BIZAJ, MARKO MARČETIĆ, PETRA PEROCI UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KORAK NA BOLJŠE PRIROČNIK ZA UČITELJE POVZETEK UČNEGA SCENARIJA Scenarij (zgodba – opis) Vsak lahko naredi nekaj, da stopimo korak na boljše. Na povečano količino toplogrednih plinov v ozračju lahko vplivamo s saje- njem dreves. V okviru tega scenarija bodo dijaki spoznali, kakšno je v Sloveniji stanje gozdov. Spoznali se bodo z avtohtonimi in tujerodnimi vrstami dreves ter okolja, v katerem uspevajo. Naredili bodo analizo prostora (biološko vzorčenje, pedološko vzor-čenje …), se spoznali z bontonom na terenu in izvedli delovno akcijo – sajenje dreves. Tekom celotnega procesa bodo skrbeli, da vse dokumentirajo. V povezavi z informatiko bodo izdelali video, ki bo prikazoval celoten potek in bo primeren za objavo na spletni strani šole. Na koncu bodo naredili evalvacijo celotnega procesa. Razmislili bodo o smiselnosti izvedene prakse in kaj so se ob njej naučili. Obravnavana ekosocialna Toplogredni plini v ozračju, ki jih povzročajo človeške dejavnosti, kot so industrija, promet in kmetijstvo, so eden ključnih izzivov problematika (opis) sodobne družbe. Njihovo kopičenje v atmosferi prispeva k podnebnim spremembam, kar vodi v višanje globalnih temperatur, degradacijo ekosistemov in poslabšanje življenjskih pogojev. Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov je zato nujno za ohranjanje stabilnosti podnebja, zaščito biotske raznovrstnosti in izboljšanje kakovosti življenja, zato je nujen celovit pristop k trajnostni rabi virov in sanaciji degradiranih območij. Ostala znanja iz ekosocialnih Ekosocialna kriza, ki združuje okoljske in družbene izzive, se v scenariju “Korak na boljše” odraža skozi problem toplogrednih pli- 3 — 13 vsebin, vezana na zgornjo, nov, degradacije okolja in izgube biotske raznovrstnosti. Dijaki bodo skozi eksperimentalno in praktično delo preučevali, kako lahko primarno sajenje dreves in sanacija degradiranih območij prispevata k zmanjšanju vpliva človeških dejavnosti na podnebne spremembe in izboljšanju kakovosti življenja. - Preseganje planetarnih meja in vpliv človekovih dejavnosti na ekosisteme: Razumevanje, kako naraščajoče emisije toplogrednih plinov in uničevanje naravnih ekosistemov vplivajo na globalne podnebne vzorce, kakovost zraka in stabilnost naravnih procesov.- Vloga dreves pri vezavi ogljika in blaženju podnebnih sprememb: Analiza, kako drevesa absorbirajo CO₂ iz ozračja in prispevajo k zmanjšanju toplogrednega učinka ter izboljšanju mikroklimatskih pogojev v urbanih in degradiranih območjih.- Družbene posledice degradacije okolja: Raziskovanje, kako izguba zelenih površin in podnebne spremembe nesorazmerno pri-zadenejo različne družbene skupine, zlasti tiste, ki so ekonomsko ali geografsko bolj ranljive.- Biotska raznovrstnost in ekosistemske storitve: Prepoznavanje vloge dreves in naravnih ekosistemov pri zagotavljanju ključnih ekosistemskih storitev, kot so kroženje vode, izboljšanje kakovosti tal ter podpora habitatom za različne vrste.- Etična vprašanja rabe tal in prostorskega načrtovanja: Kritična analiza, kako odločitve o urejanju prostora vplivajo na trajnostnost lokalnega okolja ter kako lahko vključevanje zelenih površin izboljša kakovost bivanja. - Kolektivno delovanje in skupnostne iniciative za sanacijo degradiranih območij: Razumevanje, kako lahko sodelovanje med raz-ličnimi deležniki, kot so šole, lokalne skupnosti in nevladne organizacije, pripomore k uspešni obnovi degradiranih površin.- Trajnostna urbana in podeželska načrtovanja: Raziskovanje praks, ki omogočajo dolgoročno ohranjanje zelenih površin ter učin AVTORJI UČNEGA SCENARIJA STRAN ALENKA SEDLAR ŠPEHAR, EVA BAVCON, ERIK BIZAJ, MARKO MARČETIĆ, PETRA PEROCI 215 UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KORAK NA BOLJŠE PRIROČNIK ZA UČITELJE kovito upravljanje naravnih virov v hitro spreminjajočih se naselbinskih okoljih. - Vpliv globalnega gospodarstva na lokalne okoljske spremembe: Prepoznavanje, kako širši ekonomski interesi vplivajo na posege v prostor in kako lahko lokalne skupnosti razvijejo strategije za trajnostno rabo naravnih virov.- Pomen izobraževanja in ozaveščanja za spremembo okoljskih praks: Razvoj veščin za ozaveščanje o pomenu dreves in zelenih površin v vsakdanjem življenju ter spodbujanje trajnostnih praks med vrstniki in širšo javnostjo. Dijaki bodo s temi znanji poglobili razumevanje povezave med podnebnimi spremembami, trajnostnim načrtovanjem prostora in družbenimi vprašanji, obenem pa razvijali kompetence za aktivno sodelovanje pri ohranjanju in obnavljanju naravnega okolja. KONKRETIZACIJA KURIKULUMA Kompetence Kriteriji evalvacije - Obnašati se in ukrepati v skladu z dobrim telesnim, mentalnim, družbe- - Aktivna udeležba pri šolskih aktivnostih, ki zahtevajo premislek in sprejemanje odločitev nim in čustvenim počutjem; biti pozoren in paziti na bližnje ljudi in okolje; ter pripomorejo k boljšemu sobivanju. 4 — 13 začeti z odgovorno potrošnjo v vsakdanjih situacijah. - Učenec predlaga nabor aktivnosti ali idej za rešitve preprostih nalog in izzivov, zna na- - Prepoznati in ukrepati glede dogodkov in situacij v vsakdanjem življe- črtovati časovno in logično. nju, ki negativno vplivajo na trajnost bližnjega okolja; skrbeti za lokalno - Učenec sodeluje pri preprostih sodelovalnih projektih; zna deliti in ovrednotiti lastna okolje, dobrobit in dobro počutje ljudi in prepoznavati osnovne odnose in mnenja in mnenja ostalih; zna podati zaključke. povezave med ljudmi. - Učenec izkazuje spoštovanje in skrb do naravnega okolja, ki ga obdaja.- Prepoznati, ovrednotiti in sodelovati na različnih kulturnih dogodkih v - Zna identificirati in podati primere pozitivnih in negativnih vplivov človeka na lokalno šoli in lokalnem okolju; komunicirati z ostalimi in pri tem spoštovati razlike. naravno okolje. - Ukrepa v primeru situacij brezbrižnosti in nespoštovanja v naravnem in družbenem okolju. Specifične ekosocialne kompetence Ekosocialni kriterij evalvacije Povezanost med ekologijo in družbo - Učenec analizira vpliv degradiranega prostora na lokalno skupnost in naravne ekosisteme. Razumevanje vzajemnih vplivov med naravnimi procesi in družbenimi de- - Razume pomen sajenja dreves pri zmanjševanju toplogrednih plinov in izboljšanju kako- javnostmi, prepoznavanje posledic človeških dejanj za naravne sisteme vosti življenja v lokalni skupnosti. ter iskanje trajnostnih rešitev. - Prispeva k iskanju rešitev za izboljšanje stanja degradiranega prostora z aktivnostmi, kot so sajenje dreves in ozelenjevanje. STRAN AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 216 ALENKA SEDLAR ŠPEHAR, EVA BAVCON, ERIK BIZAJ, MARKO MARČETIĆ, PETRA PEROCI UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KORAK NA BOLJŠE PRIROČNIK ZA UČITELJE Ekosocialna zavest in trajnostno državljanstvo - Učenec aktivno sodeluje v projektu sajenja dreves in ozelenjevanja kot delu širšega traj- Zavedanje o vplivu človekovih dejanj na okolje in družbo ter aktivno so- nostnega prizadevanja. delovanje pri iskanju trajnostnih rešitev in ustvarjanju boljše prihodnosti. - Dokumentira izvedene aktivnosti (fotografiranje, priprava videa) in jih deli s širšo skupnostjo z namenom ozaveščanja. - Oblikuje predloge za trajnostne ukrepe, ki bi lahko prispevali k zmanjšanju ogljičnega odtisa šole ali lokalne skupnosti. Sistemsko razmišljanje - Učenec povezuje podatke iz bioloških, pedoloških in kemijskih analiz ter oblikuje sklepe Sposobnost prepoznavanja kompleksnih povezav med naravnimi in druž- o trenutnem stanju prostora in možnostih za njegovo izboljšanje. benimi sistemi ter razumevanje njihovih dolgoročnih vplivov. - Razume medsebojne vplive podnebnih sprememb, degradacije prostora in družbenih dejavnikov ter jih uporablja za načrtovanje trajnostnih ukrepov. - Prepozna dolgoročne posledice sanacije degradiranega prostora za ekosisteme in lokal-no skupnost. Etično odločanje in odgovornost - Učenec prepozna okoljske in etične dileme pri načrtovanju sajenja dreves (npr. izbira Razvijanje zmožnosti za sprejemanje odločitev, ki upoštevajo trajnostne avtohtonih ali invazivnih vrst). vrednote in dolgoročne posledice za družbo ter okolje. - Upošteva trajnostne in etične vrednote pri odločanju o rabi naravnih virov za projekt. - Razvija odgovoren odnos do skupinskega dela in naravnega okolja ter upošteva bonton pri delu na terenu. 5 — 13 Empatija in sočutje do ljudi in okolja - Učenec izraža spoštovanje in skrb za naravo skozi aktivno sodelovanje pri sanaciji pros- Razvijanje občutka za naravo in ljudi, ki spodbuja trajnostno delovanje in tora in ohranjanju biotske raznovrstnosti. odgovornost za ohranjanje okolja. - Sodeluje v razpravah, kjer izraža razumevanje potreb drugih ljudi in narave ter predlaga rešitve, ki spodbujajo trajnostno sobivanje. - Razvija čustveno povezanost z naravnim okoljem ob terenskem delu in razpravah o po-menu dreves za ekosisteme. Kreativno reševanje problemov - Učenec predlaga inovativne metode za sanacijo degradiranega prostora na podlagi ana- Iskanje inovativnih, trajnostnih rešitev za okoljske izzive s povezovanjem lize terena in lokalnih potreb. znanja, ustvarjalnosti in sodelovanja. - Oblikuje učinkovite strategije za vključevanje skupnosti v projekte, kot je ozelenjevanje degradiranih območij. - Uporablja digitalna orodja in medije za pripravo vizualnih in vsebinskih materialov, ki spodbujajo trajnostne rešitve. AVTORJI UČNEGA SCENARIJA STRAN ALENKA SEDLAR ŠPEHAR, EVA BAVCON, ERIK BIZAJ, MARKO MARČETIĆ, PETRA PEROCI 217 UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KORAK NA BOLJŠE PRIROČNIK ZA UČITELJE Osnovna znanja Osnovna ekosocialna znanja (cilj) - Spoznajo slovenski gozd in njegovo - Učenci razumejo pomen dreves za zmanjšanje toplogrednih plinov in izboljšanje kakovosti zraka ter prepoznavajo njihove problematiko. koristi za biotsko raznovrstnost in lokalne ekosisteme. - Spoznajo rastlinske vrste v svoji okolici. - Razvijejo zavedanje o medsebojni povezanosti človekovih dejavnosti, podnebnih sprememb in naravnih ekosistemov ter razumejo potrebo po trajnostnem upravljanju naravnih virov. - Znajo uporabiti metodologijo okoljskih analiz. - Spoznajo razlike med avtohtonimi, tujerodnimi in invazivnimi vrstami ter njihovo vlogo v ekosistemih, vključno s pozitiv- nimi in negativnimi vplivi. - Urijo se v timskem duhu, razporejanju nalog, samostojnosti, kreativnosti. - Učenci razumejo osnove biogeokemijskih ciklov (npr. kroženje ogljika) in kako degradacija prostora vpliva na te procese . - Znajo kritično ovrednotiti svoje in sku- - Osvojijo metodologijo za raziskovanje okolja, vključno z biološkimi, pedološkimi in kemijskimi analizami ter uporabo do- pinsko delo, ozavestijo pomen varovanja ločevalnih orodij. gozdnih površin. - Razvijejo praktične veščine za načrtovanje in izvedbo sanacijskih ukrepov, kot so ozelenjevanje degradiranih območij in sajenje dreves ter spremljanje dolgoročnih učinkov teh ukrepov. 6 — 13 - Spoznajo pomen kolektivnega delovanja in sodelovanja z lokalnimi skupnostmi ter razumejo, kako družbena angažiranost lahko prispeva k trajnostnim spremembam. - Razvijejo empatijo in čustveno povezanost z naravnim okoljem skozi praktične aktivnosti in razprave, ki spodbujajo od-govornost za naravne vire. - Naučijo se oblikovati in izvajati ozaveščevalne projekte, ki vključujejo širjenje informacij o okoljskih problemih in trajno-stnih rešitvah po različnih komunikacijskih medijih. - Razvijejo kritično mišljenje in sposobnost vrednotenja trajnostnih praks, povezanih z varovanjem okolja, zmanjševanjem ogljičnega odtisa in ohranjanjem biotske raznovrstnosti. - Spoznajo pomen planetarnih omejitev ter se naučijo ocenjevati vpliv človeških dejavnosti na globalno in lokalno raven. - Razumejo pomembnost etičnega odločanja pri upravljanju naravnih virov in sprejemanju odločitev, ki dolgoročno koristijo tako naravi kot družbi. STRAN AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 218 ALENKA SEDLAR ŠPEHAR, EVA BAVCON, ERIK BIZAJ, MARKO MARČETIĆ, PETRA PEROCI UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KORAK NA BOLJŠE PRIROČNIK ZA UČITELJE METODE Strategije Postopki - Problemsko učenje - Raziskovalna skupina - Eksperimentiranje - Sodelovalno učenje: delo v skupini (velika skupina, majhne skupine ali - Debata - Igra vlog individualno) - Kolektivno poslušanje - Sodelovanje na projektih, z organizacijami - Projektno učenje - Gostovanje strokovnjakov - Obiski - Učenje z dialogom - Sestankovanje - Izkustveno učenje - Delavnice, ustvarjalnice Povezava s Cilji 3. Zdravje in dobro počutje: 13. Podnebni ukrepi: trajnostnega razvoja (CTR):- 3.1 pričakovano trajanje življenja ob rojstvu,- 13.1 emisija toplogrednih plinov,- 3.2 splošno zdravstveno stanje oseb- 13.3 aktivnosti za blaženje ali prilagajanje na podnebne spremembe 6. Čista voda in sanitarna ureditev: - 6.4 nitrati v podzemni vodi, 15. Življenje na kopnem: - 6.5 fosfati v rekah - 15.1 delež gozda v skupni površini države 7 — 13 7. Cenovno dostopna in čista energija: - 7.2 delež energije iz obnovljivih virov, - 7.5 energetska odvisnost DIDAKTIČNA SEKVENCA (NAČRT) TEHNIKA VRSTA SKUPINE, POTREBŠČINE, NALOGE / AKTIVNOSTI NAČIN EVALVACIJE UVAJANJE AKTIVNOST 1 - OKOLJSKI PROBLEMI DANAŠNJEGA SVETA (10 + 35 min) Vrsta skupine: Vsi skupaj PROBLEMATIKE Potrebščine: / (3 šolske ure) DELITEV V SKUPINE1: (10 min) Dijake se najprej razporedi v manjše skupine. Maksimalno število dijakov je 6. Razporejanje v skupine je lahko poljubna, spodaj sta zapisani dve ideji. 1 za več podrobnosti o izvedbi glej vajo Delitev v skupine v priročniku AVTORJI UČNEGA SCENARIJA STRAN ALENKA SEDLAR ŠPEHAR, EVA BAVCON, ERIK BIZAJ, MARKO MARČETIĆ, PETRA PEROCI 219 UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KORAK NA BOLJŠE PRIROČNIK ZA UČITELJE Ideja 1: V tišini se razporedijo glede na to, kdaj imajo rojstni dan. Določi se mesto, kamor se postavi januar ter konec kolone, kjer se zaključi z decembrom. Prvih šest bo del prve skupine, itd. Ideja 2: Pred učence se postavi nabrane liste dreves, herbarizirane ali pa le slike dreves. Minimalno število: 10. Učenci poskušajo prepoznati vrste. Prepoznane vrste si zapišejo na papir. Razporedijo se v skupine glede na število prepoznanih drevesnih vrst. DEBATA IN MOŽGANSKA NEVIHTA2 (35 min) Vrsta skupine: Po skupinah Dijaki imajo 15 minut časa, da na velik list pred sabo zapišejo čim več idej, s katerimi okoljskimi problemi se soočamo na Potrebščine: Pisala, večji listi papirjev našem planetu ter kako lahko rešujemo te probleme. Napisano med sabo tudi predebatirajo in pripravijo kratke ugotovitve, Razumevanje kaj bomo delali/počeli ki jih bodo predstavili sošolcem. Sledi 20 minutna predstavitev, kjer posamezne skupine predstavijo svoje ugotovitve in skupna debata. Vključiti je potrebno: PROBLEM TOPLOGREDNIH PLINOV - v kolikor do tega ne pridejo sami, se jih na to napelje. AKTIVNOST 2 - PROBLEM TOPLOGREDNIH PLINOV Vrsta skupine: Individualno, (15 min + 20 min + 10 min) v parih, skupinsko Potrebščine: Pisala, listi papirja ali V stilu tehnike 1-2-4 Vsi3, učenci najprej samostojno pomislijo, kaj že vedo na to temo. Ključna vprašanja: Kaj so toplogredni post it listki, elektronska naprava z plini, zakaj je toplogrednih plinov več kot v preteklosti, kaj povzroča nastajanje toplogrednih plinov, kako bi lahko zmanjšali internetom nastajanje toplogrednih plinov. Vse ideje zapišejo na list papirja. Časa imajo 5 minut. 8 — 13 Po preteku 5 minut se razporedijo v pare. Med sabo si podelijo napisano in skupaj zapišejo glavne ugotovitve. Časa imajo prav tako 5 minut. Po preteku 5 minut se združijo v skupine po 4, 5, odvisno od števila. Ponovno si izmenjajo znanje in skupaj zapišejo glavne ugotovitve. V skupinah na šolskih računalnikih, tablicah ali mobilnih napravah poiščejo te informacije in si ključne stvari zapišejo. (20 minut) Po eden iz skupine predstavi ugotovitve, predvsem, kako bi lahko vplivali na količino toplogrednih plinov. Da se med sabo ne prekinjajo, se lahko uporabi orodje Pogovorna palica4. (10 min) AKTIVNOST 3 – PREDAVANJE STROKOVNJAKA (45 min) Vrsta skupine: Vsi skupaj Uvodno predavanje strokovnjaka ali učitelja o gozdu, ekosistemu in o pomenu ohranjanja okolja, o tujerodnih, avtohtonih in invazivnih vrstah, o deležu slovenskega gozda in ogljičnem odtisu. 2 za več podrobnosti o izvedbi glej vajo Aktivnosti za spodbujanje sodelovanja in Možganska nevihta v priročniku 3 za več podrobnosti o izvedbi glej vajo 1-2-4 Vsi v priročniku 4 za več podrobnosti o izvedbi glej vaje Aktivnosti za spodbujanje sodelovanja v priročniku STRAN AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 220 ALENKA SEDLAR ŠPEHAR, EVA BAVCON, ERIK BIZAJ, MARKO MARČETIĆ, PETRA PEROCI UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KORAK NA BOLJŠE PRIROČNIK ZA UČITELJE AKTIVNOST 4 – DEBATA PRED NAČRTOVANJEM (20 min) Vrsta skupine: Vsi skupaj Potrebščine: / Skupinska debata o tem, kako lahko konkretno sami pripomoremo k ohranjanju okolja ter zmanjšanju toplogrednih plinov. Debata lahko poteka prosto, s opiranjem na orodja Galerija vizij ali orodja 1-2-4 Vsi5. Na koncu debate učitelj napelje di-jake k rastlinam in kako le te vplivajo na zmanjšanje toplogrednih plinov. Ključno vprašanje za dijake: Kako bi se lahko lotili sajenja rastlin in dreves? NAČRTOVANJE AKTIVNOST 5 – RAZPOREDITEV V SKUPINE in SAMOSTOJNO NAČRTOVANJE (5 + 20 min) Vrsta skupine: V manjših skupinah (1 šolska ura) Dijaki se razporedijo v skupine po 6. Vsaka skupina izdela načrt. Delo lahko poteka z orodjem Puščični diagram6. Vpraša- (do 6 dijakov). nja, ki so jim pri tem v pomoč: Kje bi posadili rastline? Kje bi posadili drevesa? Kaj vse potrebujemo? Kdaj je primeren čas? Kaj je potrebno narediti pred tem? Potrebščine: Pisala, papir, po pot- Učitelj jih predvsem usmeri, da pomislijo na vse etape v procesu sajenja. Namen je, da dijaki sami premislijo, kako bi zas- rebi tudi internet. tavili delo. PREDSTAVITVE: (20 min) Posamezne skupine predstavijo svoje delo. Sledi evalvacija, ko druge skupine pokomentirajo, kar je smiselno, in opozorijo na to, kar je morebiti spregledano. NAČRTOVANJE AKTIVNOST 6 - DELITEV V SKUPINE7 (30 min) Vrsta skupine: V manjših skupinah (1 šolska ura) Učitelj poudari, kako pomembno je, da so v proces vključeni vsi. Najprej dijaki naključno izbranih manjših skupinah (orodje (do 6 dijakov) 9 — 13 Delitev v skupine – naključno določanje skupin) razmislijo, kako bi vsak lahko pripomogel pri skupnem projektu. Vsaka skupina deli svoje ideje. Učitelj lahko kvirno določi tudi naloge posameznih skupin. Potrebščine: Pisala, papir, po pot-Predlogi za skupine: rebi tudi internet. - MEDIJSKA SKUPINA – zadolžena za fotografiranje, popisovanje in sprotno objavljanje na šolskih straneh. NOVINARSKA SKUPINA – za pripravo besedila na spletnih straneh in zraven objav na družbenih omrežjih, spletnih straneh ipd. - BIOLOŠKA SKUPINA – analiza rastlinskih in živalskih vrst. - OKOLJSKA SKUPINA – analiza okolja (T, pH, vlaga, osvetljenost …) RAZPOREDITEV V SKUPINE (15 min) Dijaki se razporedijo sami glede na interes ali pa jih razvrsti učitelj. Vsaka skupina si nadene ime in zapiše svoje člane. 5 za več podrobnosti o izvedbi glej vaji Galerija vizij ali 1-2-4 Vsi v priročniku 6 za več podrobnosti o izvedbi glej vaje Delitev v skupine v priročniku 7 za več podrobnosti o izvedbi glej vajo Puščični diagram v priročniku AVTORJI UČNEGA SCENARIJA STRAN ALENKA SEDLAR ŠPEHAR, EVA BAVCON, ERIK BIZAJ, MARKO MARČETIĆ, PETRA PEROCI 221 UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KORAK NA BOLJŠE PRIROČNIK ZA UČITELJE AKTIVNOST 7 – PRIPRAVA PRED TERENOM (45 min) Vrsta skupine: V manjših skupinah (do 6 dijakov) in skupinsko, Dijaki se pripravijo in začnejo pridobivati informacije na izbrano temo svoje skupine. Premislijo, kaj potrebujejo in to tudi pripravijo. Znotraj skupine si razdelijo naloge. Priskrbijo si material in pripomočke in so zanje odgovorni (fotoaparat, dolo- Potrebščine: Pisala, papir, po potre- čevalni ključi, kemijska oprema … odvisno od skupine). Orodje za to aktvnost: Skupinski miselni vzorec8. bi tudi internet. AKTIVNOST 8 – BONTON NA TERENU (45 min) V stilu tehnike Predstavljaj si, da …9 dijaki najprej sami zapišejo, kakšna so pravila obnašanja na terenu. Po samostojnem delu debatirajo v skupini in oblikujejo glavna pravila. Vsaka skupina predstavi svoja pravila. Na koncu profesor pojasni, kako se je ustrezno vesti na terenu in posebej poudari varovanje živih bitij. UČENJE NA AKTIVNOST 9 – OGLED IN ANALIZA TERENA (90 min) Vrsta skupine: V manjših skupinah PROSTEM (do 6 dijakov). (5 šolskih ur) Vse skupine se odpravijo na teren, kjer je možno posaditi drevo. Učitelj glede na število skupin prilagodi število raziskav. 1. Popis rastlinskih vrst: Dijaki se razdelijo na skupine. Naredijo popis drevesnih vrst, v pomoč jim je seznam dreves in Potrebščine: Pisala, papir, po pot- drugih rastlin. V pomoč so jih slikovni določevalni ključi in aplikacija Plant.net. Če je v bližini društvo, ki se s tem ukvarja, rebi tudi internet, določevalni ključi, jih učitelj povabi zraven. pripomočki za analizo tal, kemijsko 2. Popis živalskih vrst: Dijaki naredijo popis živalski vrst. Pozorni so na majhne in velike organizme. Če je v bližini kakšno analizo vode (če je v bližini), slikov- 10 — 13 društvo, jih lahko učitelj povabi zraven. no gradivo za določevanje kamnin, 3. Kemijska analiza: Dijaki naredijo analizo tal in vode. termometri, strokovnjaki za prostor, 4. Pedološka analiza: Analiza tal, kamnine v tleh. kemijo in vrtni material … 5. Okoljska analiza: Kakšno je podnebje, koliko je padavin … 6. Medijska ekipa: Posnetki in fotografije dogajanja. 7. Novinarska ekipa: Kroži, zbira glavne ugotovitve in jih zapisuje v obliki besedila za spletno stran in šolska družbena omrežja. Dijaki, ki prej zaključijo z delom, pomagajo skupinam, v katerih je delo obsežnejše. Vsaka skupina na koncu zapiše tudi kratko poročilo. AKTIVNOST 10 – POROČANJE (45 min) Vsaka skupina določi predstavnika ali več predstavnikov, da na koncu poročajo o izvedenem delu. Za poročanje je primer-no orodje Kroženje besede10. Učitelj glede na zbrane informacije določi najboljši teren za posaditev. 8 za več podrobnosti o izvedbi glej vajo Skupinski miselni vzorec v priročniku 9 za več podrobnosti o izvedbi glej vajo Predstavljaj si, da… v priročniku 10 za več podrobnosti o izvedbi glej Aktivnosti za spodbujanje sodelovanja in vajo Beseda kroži v priročniku STRAN AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 222 ALENKA SEDLAR ŠPEHAR, EVA BAVCON, ERIK BIZAJ, MARKO MARČETIĆ, PETRA PEROCI UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KORAK NA BOLJŠE PRIROČNIK ZA UČITELJE AKTIVNOST 11 – OBISK VRTNARIJE (90 min) Učitelj z dijaki obišče bližnjo vrtnarijo, v kateri jim predstavijo drevesne in rastlinske vrste. Po skupnem ogledu in predava-nju skupine same raziščejo, katere vrste bi bile primerne za saditev. Z orodjem Prednosti, slabosti določijo, katero drevo bi bilo najbolj primerno posaditi ob upoštevanju analiz, ki so jih že izvedli, in podatkov, ki so jih pridobili v vrtnariji. SAJENJE AKTIVNOST 12 – SAJENJE (45 min) Vrsta skupine: Skupinsko. (1 šolska ura) Dijaki pripravijo vse pripomočke in posadijo drevo. Dobijo tudi vrečko z želodi, da jih prosto razmečejo po terenu. Lahko Potrebščine: Lopate, samokolnica, posadijo tudi druge rastline. Medijska in novinarska ekipa ostajati v svoji vlogi, ostale skupine prevzamejo druge naloge: zalivalka, fotoaparat, papir. pomagajo prinesti rastline na mesto zasaditve, prenašajo pripomočke, kopljejo … PREDSTAVITVE AKTIVNOST 13 – KAKO NAPREJ? (45 min) Vrsta skupine: skupinsko IN EVALVACIJA (5 šolskih ur) Dijaki naredijo načrt, kako naprej. Razmislijo, kaj pričakujejo, da se bo zgodilo s posajeno rastlino: koliko bo zrasla, kako bo Potrebščine: Tablice, telefoni, raču- to vplivalo na okolico, kakšna bo videti. Uporabno orodje za to aktivnost je Kaj, zakaj, kaj zdaj?11. Dijaki naj razmislijo tudi o nalniki, prenosniki, program, veliki tem, kakšna bo rastlina čez 1 leto, 5 let, 10, 25 in 50 let. Oblikujejo lahko tudi skupino, ki bo spremljala rastline v prihodnjem papirji, flomastri letu. 11 — 13 AKTIVNOST 14 – PREDSTAVITVE (45 min) Dijaki naredijo evalvacijo, kaj so počeli tekom projekta, z orodjem Skupinski miselni vzorec12. Pripravijo predstavitev dela in skupaj zapišejo: katera nova znanja so pridobili, kako je to pomembno za prihodnost in kaj so se novega naučili. Naredijo kratek video celotnega dne, ki so ga preživeli na terenu. AKTIVNOST 15 – IZDELAVA VIDEA (90 min) V kolikor dijaki pred tem še niso izdelovali videa, bo aktivnost trajala vsaj dvakrat toliko, da se spoznajo s samo izdelavo. 11 za več podrobnosti o izvedbi glej vajo Kaj, zakaj, kaj zdaj? v priročniku 12 za več podrobnosti o izvedbi glej vajo Skupinski miselni vzorec v priročniku AVTORJI UČNEGA SCENARIJA STRAN ALENKA SEDLAR ŠPEHAR, EVA BAVCON, ERIK BIZAJ, MARKO MARČETIĆ, PETRA PEROCI 223 UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KORAK NA BOLJŠE PRIROČNIK ZA UČITELJE EVALVACIJA POVEZAVA Z OSTALIMI NAČRTI, PROGRAMI IN PROJEKTI VAŠEGA VIZ Postopki ali tehnike Aktivnost za ocenjevanje Način - OIV vsebine - Aktivno državljanstvo - Sistematično opazovanje - Odprti kurikulum- Digitalni arhiv- Kontrolni seznam - Spraševanje - Vprašalnik - Končni izdelki - Pisno preverjanje znanja - Samo-ocenjevanje - Drugo: Praktični del - Skupno ocenjevanje RAZŠIRITEV Z DOPOLNILNIMI IN OBŠOLSKIMI DEJAVNOSTMI Izvedba scenarija je obogatena v sodelovanju z društvi in drugimi organizacijami v občini. Ključno dejanje – sajenje dreves – naj poteka v sodelovanju z društvi, organizacijami in samo občino. Vredno je povabiti tudi lokalne drevesnice in semenarne. K sodelovanju in nadgradnji projekta lahko povabite tudi druge srednje in osnovne šole v regiji in spodbudite podjetja, ki se posvečajo zmanjšanju toplogrednih plinov. Šole in razne organizacije lahko spremljajo napredek z objavami na skupni spletni strani ali v aplikacijah (npr. Padlet). Uporabite lahko družbena omrežja za deljenje informacij vseh, ki so vključeni v projekt – tudi po končani izvedbi projekta. Projekt lahko razširite tako, da postane celoleten in v njegovem okviru dijaki vzpostavijo spletno stran, na kateri objavljajo spremembe na posajenih drevesih in zasajenem območju. V okviru projekta lahko spremljajo, 12 — 13 kako drevesa rastejo in kako in spreminja okolje z rednim fotografiranjem z istega mesta, ob koncu leta pa iz vseh posnetih fotografij izdelajo video, ki prikazuje spreminjanje okolja v časovnih presledkih. Projekt lahko razširite s šolskim tekmovanjem z naslovom “Kdo je naredil največji korak?” Dijaki za vsako posajeno drevo dobijo točko, prav tako za vsako drevo, ki ga posadijo skupaj z družinskimi člani ali prijatelji. Letniki tekmujejo med sabo, kdo izmed njih bo zbral največ točk. Projekt je smiselno razširiti z izobra-ževalnimi delavnicami. Dijaki, ki so bili vključeni v projekt, pripravijo krajše aktivnosti za učence osnovnih šol in tako informirajo tudi mlajše učence o toplogrednih plinih in samem pomenu dreves. Za vse zainteresirane dijake lahko organizirate poglobljena izobraževanja in izobraževalne delavnice na temo toplogrednih plinov, okoljskih analiz, o pedologiji, botaniki, ekologiji in naravovarstvu. Celotno šolo lahko v projekt vključite z natečaji. - Fotografski natečaj: Izberete komisijo, v katero so vključeni učitelji in dijaki. DIjaki lahko tekmujejo s sliko dreves in degradiranih okolij. V vsaki kategoriji izberete zmagovalca.- Umetniški natečaj: Dijaki lahko izdelajo plakat, kip, risbo … Delo morajo nasloviti. Predlagani naslov umetniškega natečaja je Drevesni rešitelj. Komisija v sestavi učiteljev in dijakov izbere zmagovalca. - Literarni natečaj: Dijaki lahko sodelujejo pri 4 podkategorijah – esej, črtica, pesem ali haiku. Komisija v sestavi učiteljev in dijakov izbere zmagovalca v vsaki podkategoriji. Projekt je smiselno razširiti v okviru šolskega taborjenja, ekskurzij ali izletov v naravo. Za vse naravoslovne navdušence lahko projekt razširite v okviru raziskovalne naloge, ki jo izvedejo dijaki s pomočjo mentorja. Druge možnosti razširitve projekta – šolski krožki, okoljevarstveni dnevi in sodelovanje z nevladnimi organizacijami. STRAN AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 224 ALENKA SEDLAR ŠPEHAR, EVA BAVCON, ERIK BIZAJ, MARKO MARČETIĆ, PETRA PEROCI UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KORAK NA BOLJŠE PRIROČNIK ZA UČITELJE POZORNOST NA RAZNOLIKOSTI UČENCEV Učni scenarij obsega raznolike aktivnosti na prostem, terensko delo, raziskovanje in skupinsko delo, zato je pomembno zagotoviti, da so dostopne vsem dijakom, ne glede na njihove individualne potrebe, fizične zmožnosti ali učne stile. Prilagoditve se osredotočajo na zagotavljanje enakovredne vključenosti vseh dijakov v proces raziskovanja, sajenja dreves, dokumentiranja in evalvacije. Dijaki s fizičnimi ovirami naj sodelujejo v pripravljalnih fazah izvedbe projekta, kot so načrtovanje zasaditve, priprava zemljevida lokacij, izbira rastlinskih vrst in organizacija potrebnega materiala. V kolikor teren ni dostopen, naj bodo aktivnosti prilagojene s postavitvijo dvignjenih gredic ali zasaditvijo dreves na bolj dostopnih lokacijah. Dijakom naj bodo na voljo prilagojena orodja, kot so lahke sadilne lopate, podaljšani ročaji in druga ergonomska orodja. Pri analizi tal in rastlinskih vrst naj bodo dijaki, ki ne morejo sodelovati pri terenskem delu, aktivno vključeni v obdelavo podatkov, izdelavo kartografskih prikazov, pripravo digitalnih vsebin ter dokumentiranje projekta s fotografijami in video vsebinami. Pri tem naj uporabljajo orodja za digitalno obdelavo slik, urejanje videov in vodenje evidenc o rastlinskih vrstah. Za dijake z učnimi težavami uporabite vizualne in interaktivne pristope, kot so infografike, miselni zemljevidi in sodelovalno učenje v skupinah. Pri diskusijah in refleksiji naj bo poudarek na uporabi različnih metod izražanja, vključno z vizualnim in pisnim prikazom ugotovitev, da zagotovite vsem dijakom enakovred-ne možnosti sodelovanja. Dijaki z različnimi učnimi stili lahko izbirajo med različnimi načini sodelovanja, kot so raziskovanje literature, delo na terenu, priprava digitalnih vsebin, pisanje poročil in snemanje dokumentarnih videov. Sodelovanje v večdisciplinarnih skupinah spodbuja raznolike pristope k reševanju problema toplogrednih plinov in ekološke sanacije. Scenarij z upoštevanjem teh prilagoditev zagotavlja vključujoče učno okolje, kjer imajo vsi dijaki možnost aktivnega sodelovanja in razvijanja ključnih ekosocialnih kompetenc ter občutka odgovornosti do narave in skupnosti. 13 — 13 AVTORJI UČNEGA SCENARIJA STRAN ALENKA SEDLAR ŠPEHAR, EVA BAVCON, ERIK BIZAJ, MARKO MARČETIĆ, PETRA PEROCI 225 UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA DOMAČA PRIPRAVA EKOLOŠKIH ČISTIL PRIROČNIK ZA UČITELJE Domača priprava Kdaj v šolskem letu (semester) Letnik Število ur / srečanj Stopnja Jeseni, zgodaj spomladi 2. letnik 18 Srednja šola ekoloških čistil Avtorji učnega scenarija Vera Orešnik, Mateja Puc, Špelca Flerin, Tanja Gašperlin, Romana Vodišek, Dragana Španovič in Metod Kovačič. Zdravje in dobro počutje Tematski sklopi in vsebine 1. Uvod: Pomen ekoloških čistil in trajnostnega razvoja - Razprava o negativnih vplivih komercialnih/industrijskih čistil na okolje. - Predstavitev koncepta trajnostnega razvoja in njegove pomembnosti v vsakdanjem življenju. 2. Osnovne sestavine ekoloških čistil - Razlaga osnovnih sestavin, ki se pogosto uporabljajo pri pripravi ekoloških čistil (npr. kis, soda bikarbona, limona). - Demonstracija kemijskih reakcij, ki se zgodijo med sestavinami in vplivajo na čiščenje. 3. Priprava ekoloških čistil: Recepti in postopki - Raziskovanje različnih receptov za ekološka čistila. - Praktična priprava ekoloških čistil s poudarkom na varnosti in učinkovitosti. 4 4. Vplivi čistilnih sredstev na okolje - Analiza vplivov konvencionalnih/industrijskih čistil na vodo, tla in zrak. 1 — 2 - Primerjava s trajnostnimi alternativami in ocena njihovega vpliva na okolje. 5. Ekonomski vidik: Stroški in prihranki pri domači pripravi čistil - Razprava o ekonomski učinkovitosti priprave lastnih čistil doma. - Izračun prihrankov in primerjava s stroški komercialnih čistil. 6. Komunikacija in ozaveščanje: Deljenje izkušenj in idej - Razprava o izkušnjah s pripravo in uporabo ekoloških čistil. - Načini, kako ozaveščati druge o prednostih uporabe ekoloških čistil. 7. Projektna naloga: Domača priprava ekoloških čistil v praksi - Učenci doma izvedejo projekt priprave ekoloških čistil in delijo izkušnje s skupino. - Analiza rezultatov, učinkov na okolje in osebnega zadovoljstva. 8. Zaključek: Trajnostni življenjski slog in odgovorno ekološko ravnanje - Poudarek na pomenu trajnostnega življenjskega sloga. - Razmišljanje o drugih področjih, kjer lahko posamezniki prispevajo k ohranjanju okolja. Ta učni scenarij omogoča učencem raziskovanje različnih vidikov ekoloških čistil vključno z znanstvenimi, ekološkimi, ekonom-skimi in družbenimi vidiki. Prav tako spodbuja praktično delo in sodelovanje. STRAN AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 226 VERA OREŠNIK, MATEJA PUC, ŠPELCA FLERIN, TANJA GAŠPERLIN, ROMANA VODIŠEK, DRAGANA ŠPANOVIČ IN METOD KOVAČIČ UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA DOMAČA PRIPRAVA EKOLOŠKIH ČISTIL PRIROČNIK ZA UČITELJE Medpredmetne povezave Medpredmetne povezave so ključne za povezovanje različnih učnih vsebin in razumevanje, kako se različni predmeti prepletajo v okviru tematskih sklopov v resničnem življenju. 1. Kemija in biologija: - Raziskovanje kemijskih lastnosti sestavin ekoloških čistil ter njihovega vpliva na mikroorganizme in okolje. - Razumevanje bioloških procesov, ki se lahko pojavijo med razgradnjo ekoloških čistil. 2. Ekologija in geografija: - Raziskovanje okoljskih vplivov čistil na lokalno in globalno okolje. - Analiza regij, kjer pridelujejo in pridobivajo nekatere naravne vire, na primer limone ali sodo bikarbono. 3. Matematika: - Izračuni stroškov in prihrankov pri pripravi ekoloških čistil v primerjavi s komercialnimi. - Statistična analiza rezultatov projektne naloge in priprava grafov. 4. Slovenščina: - Pisanje poročil o izkušnjah s pripravo ekoloških čistil. 4 - Razprava o prednostih in izzivih trajnostnega življenjskega sloga. 2 — 2 5. Informacijsko področje: - Uporaba informacijskih orodij/tehnologij za raziskovanje receptov za ekološka čistila. - Oblikovanje in izdelava navodil za pripravo ekoloških čistil. 6. Družboslovje: - Raziskovanje vpliva potrošništva na okolje in razmislek o družbenih vidikih trajnostnega razvoja. - Analiza vloge podjetij pri razvoju ekoloških čistil in njihove vloge v družbi. 7. Umetnost: Kreativno oblikovanje - Ustvarjanje promocijskih materialov za ozaveščanje o uporabi ekoloških čistil. - Oblikovanje embalaže za doma pripravljena čistila. 8. Etika: - Razprava o etičnih vidikih uporabe ekoloških čistil in odgovornem ravnanju do okolja. Medpredmetne povezave dodajo globino in pomen učenju, saj omogočajo učencem, da bolje razumejo, kako različni predmeti so-delujejo in so povezani v resničnem svetu. AVTORJI UČNEGA SCENARIJA STRAN VERA OREŠNIK, MATEJA PUC, ŠPELCA FLERIN, TANJA GAŠPERLIN, ROMANA VODIŠEK, DRAGANA ŠPANOVIČ IN METOD KOVAČIČ 227 UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA DOMAČA PRIPRAVA EKOLOŠKIH ČISTIL PRIROČNIK ZA UČITELJE POVZETEK UČNEGA SCENARIJA Scenarij (zgodba – opis) Dijaki se bodo soočili z izzivom, kako zmanjšati škodljive vplive vsakodnevnih gospodinjskih čistil na okolje in zdravje ljudi. Najprej bodo analizirali sestavine komercialnih čistil ter razpravljali o njihovih kemijskih lastnostih in vplivih na ekosisteme. Z eksperimentalnim delom bodo raziskovali, kako lahko sintetične snovi nadomestimo z naravnimi alternativami, in preizkušali učinkovitost različnih ekoloških čistil, ki jih bodo pripravili sami. Raziskovanje jih bo vodilo k spoznavanju povezanosti med potro-šniškimi odločitvami, trajnostjo in okoljskimi vplivi, pri čemer bodo kritično vrednotili ekosocialne vidike proizvodnje in potrošnje. V skupinah bodo razvili recepte za naravna čistila ter jih primerjali z industrijskimi izdelki, pri čemer bodo upoštevali čistilno moč, ekološki odtis in ekonomsko dostopnost. Ob zaključku bodo svoje ugotovitve predstavili v obliki izobraževalnega gradiva za širšo skupnost ter tako prevzeli vlogo ozaveščevalcev o trajnostnih praksah in odgovorni rabi čistil v vsakdanjem življenju. Obravnavana ekosocialna Industrijska čistila vsebujejo sintetične kemikalije, ki ob uporabi vstopajo v vodne tokove, onesnažujejo tla in negativno vplivajo problematika (opis) na zdravje ljudi ter ekosisteme. Teh snovi v veliki meri ni mogoče reciklirati, so težko razgradljive in lahko sčasoma preidejo v pre- hranjevalne verige, kar vodi do dolgoročnih ekoloških in zdravstvenih posledic. Proizvodnja in uporaba takšnih snovi prispevata k preseganju planetarne meje novih entitet, saj v okolje vstopajo kemikalije in plastični odpadki, katerih učinki na Zemljo še niso v celoti raziskani. Presežek teh snovi v okolju ustvarja nepredvidljive interakcije z naravnimi procesi in zmanjšuje samoregulativne 4 sposobnosti ekosistemov. Problematika sega tudi na družbeno raven, saj nimajo vsi enakega dostopa do okolju prijaznejših al- ternativ, poleg tega agresivno trženje »zelenih« izdelkov pogosto zavaja potrošnike. Ključno vprašanje, ki ga scenarij odpira, je, 3 — 2 kako zmanjšati vnos sintetičnih snovi v okolje in jih nadomestiti z naravnimi, razgradljivimi alternativami, ki ne presegajo absorp- cijskih zmogljivosti ekosistemov. Dijaki bodo raziskovali vpliv teh snovi, eksperimentalno preizkušali ekološka čistila ter razvijali strategije za zmanjšanje okoljskega odtisa v vsakdanjem življenju. Ostala znanja iz ekosocialnih Ekosocialna kriza, ki združuje okoljske in družbene izzive, je neposredno povezana z uporabo sintetičnih kemikalij v gospodinjskih čistilih vsebin, vezana na zgornjo, ter njihovimi vplivi na ekosisteme, zdravje in socialno pravičnost. Scenarij nudi celovito razumevanje, kako trenutni načini proizvodnje in primarno potrošnje presegajo planetarne meje ter kako lahko s prehodom na trajnostne alternative zmanjšamo negativne vplive. - Preseganje planetarnih meja in vpliv novih snovi na Zemljin sistem: Razumevanje, kako množična proizvodnja kemikalij in plastičnih materialov presega sposobnost ekosistemov za njihovo absorpcijo in razgradnjo, kar ima za posledico onesnaževanje tal, vode in zraka.- Neenakomerna porazdelitev okoljskih bremen in socialna neenakost: Analiza, kako so učinki kemijskega onesnaževanja nesorazmerno porazdeljeni, pri čemer revnejše skupnosti pogosto nosijo največje okoljsko breme, ker živijo bliže industrijskim obratom in imajo slabši dostop do varnejših alternativ. - Trajnostna proizvodnja in odgovorna potrošnja: Raziskovanje, kako lahko spremembe v proizvodnji čistilnih sredstev in prehod na na-ravne alternative zmanjšajo negativne vplive na okolje in zdravje ter omogočijo bolj pravično distribucijo naravnih virov.- Ekonomski interesi in ekološka etika: Kritično vrednotenje, kako korporativni interesi in strategije trženja vplivajo na dostopnost trajno STRAN AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 228 VERA OREŠNIK, MATEJA PUC, ŠPELCA FLERIN, TANJA GAŠPERLIN, ROMANA VODIŠEK, DRAGANA ŠPANOVIČ IN METOD KOVAČIČ UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA DOMAČA PRIPRAVA EKOLOŠKIH ČISTIL PRIROČNIK ZA UČITELJE stnih rešitev ter kako lahko potrošniki s svojimi odločitvami podpirajo ekološko pravičnost. - Odpadki, embalaža in krožno gospodarstvo: Razumevanje, kako je mogoče zmanjšati količino odpadkov, povezanih s plastično emba-lažo čistil, ter prepoznati alternative, ki podpirajo krožno gospodarstvo in ponovno uporabo materialov.- Vpliv kemikalij na biotsko raznovrstnost: Prepoznavanje, kako se toksini iz čistil nalagajo v ekosistemih in vplivajo na vodne organizme, kakovost tal ter dolgoročno stabilnost prehranskih verig. - Lokalne in globalne rešitve za zmanjšanje ekološkega odtisa: Raziskovanje, kako lahko individualna in kolektivna dejanja, kot je prehod na ekološka čistila, zmanjšajo obremenitve ekosistemov ter spodbujajo sistemske spremembe na globalni ravni.- Vloga izobraževanja in ozaveščanja v trajnostnem prehodu: Razvijanje veščin za oblikovanje učinkovitih kampanj ozaveščanja, ki spod-bujajo odgovorno ravnanje in trajnostne prakse tako v šolskem okolju kot v širši skupnosti. Dijaki bodo s temi znanji pridobili zmožnost kritične presoje trenutnega sistema proizvodnje in potrošnje, hkrati pa razvijali kompetence za aktivno sodelovanje pri preoblikovanju družbenih praks v smeri večje trajnostnosti in pravičnosti. Izobraževalni namen Kaj je vzpodbuda ali izziv, iz katerega izhaja ta učni scenarij? Varovanje zdravja in okolja je ključno vodilo učnega scenarija, saj se industrijska čistila pogosto uporabljajo brez zavedanja o njihovih škodljivih vplivih na ekosisteme, kakovost zraka in zdravje ljudi. Množična proizvodnja in potrošnja sintetičnih kemikalij presegata pla-netarne meje novih entitet, kar prispeva k onesnaževanju voda, tal in zraka. Izziv za učenci je prepoznati te vplive in raziskati ekološke alternative, ki so enostavne za pripravo, varne za zdravje in okoljsko trajnostne. 4 Kaj želimo s tem učnim scenarijem doseči pri učencih? 4 — 2 Z učnim scenarijem »Domača priprava ekoloških čistil« želimo učence spodbuditi k razmišljanju o trajnostnih alternativah sintetičnim čistilom ter spodbuditi razvoj praktičnih in znanstvenih spretnosti. Pri tem bodo povezali teoretična znanja iz kemije, biologije in ekologi-je s konkretnimi primeri iz vsakdanjega življenja, kar bo pripomoglo k razvoju kritičnega mišljenja in odgovorne potrošnje. Spoznali bodo negativne vplive komercialnih čistil na okolje ter se naučili prepoznati trajnostne alternative, ki zmanjšujejo onesnaževanje in negativen vpliv na ekosisteme. Razvili bodo zavest o pomenu trajnostnih potrošniških odločitev in prepoznali, kako lahko posameznik s spremem-bo navad zmanjša obremenjevanje okolja. Z eksperimentalnim delom bodo učenci praktično razumeli kemijske procese, povezane s čistili. Analizirali bodo kemične reakcije in učinke tako naravnih kot sintetičnih sestavin, hkrati pa se bodo naučili pripravljati ekološka čistila iz naravnih sestavin, kot so kis, soda bikarbona in eterična olja. Tako bodo povezovali znanja iz različnih predmetnih področij, kot so kemija, biologija, ekologija, matematika in informatika, s čimer bodo okrepili celostno razmišljanje. Kritično bodo vrednotili oglaševalske trditve, prepoznavali zavajajoče prakse »greenwashinga« in se učili informiranega odločanja. Kakšen končni rezultat bodo dosegli učenci? Sodelovanje v skupinah bo prispevalo k razvoju timskih in komunikacijskih veščin, saj bodo pri izvedbi eksperimentov izmenjevali spoznanja in oblikovali skupne rešitve. Ob tem bodo prepoznali svoj vpliv na okolje in razvili zavest o pomembnosti trajnostnih izbir v vsakdanjem življenju. Ob koncu scenarija bodo pridobili praktične izkušnje pri pripravi ekoloških čistil, jih znali uporabljati ter razložiti njihove prednosti pred sintetičnimi. Preizkusili bodo učinkovitost različnih formulacij in rezultate primerjali z industrijskimi izdelki. Poleg tega bodo pripravili ozaveščevalno gradivo za širšo skupnost, kjer bodo predstavili svoje ugotovitve in praktične rešitve za zmanjšanje kemičnega onesnaževanja v gospodinjstvih. Končni rezultat bo tako združeval eksperimentalne ugotovitve, ozaveščanje in trajnostne prakse, ki bodo uporabne tudi po koncu šolanja. AVTORJI UČNEGA SCENARIJA STRAN VERA OREŠNIK, MATEJA PUC, ŠPELCA FLERIN, TANJA GAŠPERLIN, ROMANA VODIŠEK, DRAGANA ŠPANOVIČ IN METOD KOVAČIČ 229 UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA DOMAČA PRIPRAVA EKOLOŠKIH ČISTIL PRIROČNIK ZA UČITELJE KONKRETIZACIJA KURIKULUMA Kompetence Kriteriji evalvacije Skrb za zdravje in dobro počutje Učenec prepozna škodljive učinke sintetičnih čistil na zdravje ter prepozna varnejše Razumevanje vpliva kemikalij na zdravje ljudi, varna uporaba snovi in odgovorno alternative. Uporablja zaščitna sredstva in upošteva varnostne ukrepe pri rokovanju s ravnanje z ekološkimi čistili. kemikalijami. Skrb za okolje in trajnostni razvoj Učenec analizira vpliv sintetičnih čistil na vodne ekosisteme ter razvije rešitve za Poznavanje vpliva čistil na ekosisteme in zmožnost iskanja trajnostnih rešitev za zmanjšanje onesnaževanja s pripravo ekoloških alternativ. Ocenjuje trajnostne prakse zmanjšanje ekološkega odtisa. pri izbiri sestavin. 4 Naravoslovna in tehnološka kompetenca Učenec prepoznava osnovne kemijske lastnosti snovi v ekoloških in sintetičnih čistilih Razumevanje kemijskih procesov in naravnih sestavin v čistilih ter uporaba ter preizkuša kemijske reakcije med različnimi sestavinami. Pojasni razloge za izbiro 5 — 2 znanstvenih metod pri eksperimentiranju. posameznih sestavin na podlagi njihovega učinka. Osebna in socialna odgovornost Učenec kritično vrednoti lastne potrošniške navade in oblikuje strategije za zmanj- Razvoj zavesti o vplivu potrošniških izbir na okolje in sposobnost prevzemanja šanje negativnih vplivov na okolje. Aktivno spodbuja trajnostne prakse v domačem in odgovornosti za trajnostno ravnanje. šolskem okolju. Digitalna kompetenca Učenec uporablja digitalne vire za raziskovanje sestavin čistil in njihovih vplivov na Uporaba digitalnih orodij za raziskovanje, zbiranje podatkov in ustvarjanje oza- okolje. Pripravi vizualna gradiva (infografike, videoposnetke, predstavitve), s katerimi veščevalnih gradiv. ozavešča druge o trajnostnih alternativah. Matematična kompetenca in analitično mišljenje Učenec pravilno izračuna razmerja sestavin ekoloških čistil in analizira razlike v učin- Razumevanje izračunov koncentracij, merilnih razmerij in količinske analize pri kovitosti različnih formulacij. Pojasni razlike med koncentracijami čistil in njihovo upo- pripravi čistil. rabo v različnih okoliščinah. STRAN AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 230 VERA OREŠNIK, MATEJA PUC, ŠPELCA FLERIN, TANJA GAŠPERLIN, ROMANA VODIŠEK, DRAGANA ŠPANOVIČ IN METOD KOVAČIČ UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA DOMAČA PRIPRAVA EKOLOŠKIH ČISTIL PRIROČNIK ZA UČITELJE Podjetniška kompetenca in inovativnost Učenec razvije in preizkusi lastne recepte za ekološka čistila ter prepoznava Iskanje inovativnih rešitev za zmanjšanje kemičnega onesnaževanja in razvoj tržne možnosti za širšo uporabo trajnostnih alternativ. Izvede analizo stroškov in ko- trajnostnih izdelkov. risti različnih pristopov. Kompetenca sodelovanja in komunikacije Učenec sodeluje v skupinskem delu pri izdelavi in testiranju ekoloških čistil. Jasno Razvoj veščin timskega dela in sposobnost učinkovitega podajanja informacij o in učinkovito komunicira ugotovitve ter pripravlja predstavitve za širšo skupnost. trajnostnih praksah. Kulturna zavest in socialna pravičnost Učenec raziskuje tradicionalne metode čiščenja in prepoznava povezavo med dosto- Razumevanje vpliva ekoloških praks v različnih kulturnih okoljih ter etičnih vpra- pnostjo ekoloških čistil ter socialno pravičnostjo. Razpravlja o vplivu globalne proizvo- šanj potrošnje. dnje čistil na družbo in okolje. Specifične ekosocialne kompetence Ekosocialni kriterij evalvacije 4 Ekološka pismenost in zavest o omejenosti virov - Učenec prepozna škodljive učinke industrijskih čistil na zdravje in okolje ter 6 — 2 Razumevanje vpliva uporabe industrijskih čistil na okolje in zdravje ter pomena analizira vpliv trajnostnih alternativ. trajnostnih alternativ za zmanjšanje onesnaževanja vodnih virov in ekosistemov. - Pojasni razlike med sintetičnimi in naravnimi sestavinami ter njihove vplive na ekosisteme. - Razvija zavedanje o pomenu trajnostne rabe virov pri uporabi in izdelavi gospodinj- skih čistil. - Učenec povezuje kemijske lastnosti ekoloških in industrijskih čistil z njihovimi učinki Sistemsko razmišljanje na okolje in zdravje. Prepoznavanje kompleksnih povezav med sestavinami čistil, njihovim vplivom - Analizira celoten življenjski cikel čistil – od proizvodnje do odlaganja – in predlaga na okolje, družbo in gospodarske procese ter razumevanje dolgoročnih posle- bolj trajnostne alternative. dic njihove uporabe. - Pojasni, kako lahko individualne potrošniške izbire vplivajo na širše okoljske in druž- bene sisteme. - Učenec prepoznava vpliv svojih vsakodnevnih potrošniških odločitev in spoznava Ekosocialna zavest in trajnostno državljanstvo odgovorne trajnostne prakse v gospodinjstvu. Razumevanje vpliva individualnih odločitev na širše okoljske in družbene spre- - Aktivno sodeluje pri oblikovanju strategij za zmanjšanje uporabe industrijskih čistil v membe ter spodbujanje trajnostnega ravnanja v skupnosti. šolskem okolju in doma. - Oblikuje predloge za ozaveščanje o trajnostnih gospodinjskih praksah in jih predsta- vlja širši skupnosti. AVTORJI UČNEGA SCENARIJA STRAN VERA OREŠNIK, MATEJA PUC, ŠPELCA FLERIN, TANJA GAŠPERLIN, ROMANA VODIŠEK, DRAGANA ŠPANOVIČ IN METOD KOVAČIČ 231 UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA DOMAČA PRIPRAVA EKOLOŠKIH ČISTIL PRIROČNIK ZA UČITELJE Etično odločanje in odgovornost - Učenec analizira vpliv industrijskih čistil na vodne in kopenske ekosisteme ter Sposobnost prepoznavanja etičnih dilem, povezanih s proizvodnjo, porabo in sprejema premišljene odločitve o uporabi okolju prijaznih alternativ. odlaganjem čistil ter sprejemanje odgovornih odločitev na podlagi trajnostnih - Raziskuje etične vidike proizvodnje komercialnih čistil in njihov vpliv na delovne po- vrednot. goje v državah v razvoju. - Oblikuje trajnostne rešitve, ki upoštevajo tako okoljske kot socialne dejavnike. Kreativno reševanje problemov - Učenec razvija in preizkuša nove recepte za ekološka čistila, pri čemer analizira nji- Sposobnost razvijanja inovativnih, trajnostnih rešitev za vsakodnevne okoljske hovo učinkovitost in vpliv na okolje. izzive z eksperimentiranjem in analizo učinkov. - Oblikuje eksperimentalne metode za primerjavo čistilne moči različnih naravnih in sintetičnih snovi. - Predlaga kreativne rešitve za zmanjšanje uporabe embalaže in plastičnih odpadkov pri izdelavi čistil. Empatija in sočutje do ljudi in okolja - Učenec razmišlja o vplivu industrijskih čistil na zdravje ljudi, zlasti ranljivih skupin, ter Razvijanje občutka za vpliv industrijskih praks na ljudi in naravo ter spodbujanje prepoznava družbene neenakosti pri dostopu do trajnostnih izdelkov. bolj pravičnih in trajnostnih alternativ. - Razume posledice odvajanja kemikalij v vodne ekosisteme in oblikuje rešitve za zmanjšanje onesnaževanja. - Razvija zavest o socialni pravičnosti pri potrošniških odločitvah, povezanih z rabo 4 trajnostnih gospodinjskih izdelkov. 7 — 2 Skupnostno delovanje in sodelovanje - Učenec sodeluje pri ozaveščanju o trajnostnih praksah v šoli in lokalni skupnosti ter Sposobnost organiziranja in spodbujanja skupnostnih iniciativ za uvajanje traj- pripravlja informativne materiale o ekoloških čistilih. nostnih praks v gospodinjstvih, šolah in širši družbi. - Vodi delavnice ali predstavitve, na katerih drugim učencem in širši javnosti predstavi koristi naravnih čistil. - Oblikuje strategije za spodbujanje trajnostnih praks v gospodinjstvih in šolah ter jih preizkuša v praksi. Prilagodljivost in odpornost - Učenec se uči prilagajanja in iskanja alternativ pri uporabi čistil v vsakdanjem življe- Sposobnost prilagajanja okoljskim spremembam in iskanja inovativnih alternativ nju glede na razpoložljive sestavine in potrebe. v spreminjajočih se okoliščinah. - Razvija sposobnost prilagajanja in izboljševanja receptov za ekološka čistila na pod- lagi eksperimentalnih ugotovitev. - Išče alternative za zmanjšanje kemične obremenitve okolja. Ekološka pravičnost in globalna odgovornost - Učenec preučuje vpliv proizvodnje industrijskih čistil na delovne pogoje v državah v Povezovanje lokalnih praks s širšimi globalnimi okoljskimi in socialnimi vprašanji razvoju in oblikuje etične rešitve. ter razumevanje njihovega vpliva na pravičnost in trajnostni razvoj. - Raziskuje vplive globalnega trgovanja s kemičnimi izdelki na ekonomsko neenakost in okoljsko škodo. - Razvija kritično razmišljanje o trajnostni potrošnji in oblikuje priporočila za bolj odgo- vorno potrošniško vedenje. STRAN AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 232 VERA OREŠNIK, MATEJA PUC, ŠPELCA FLERIN, TANJA GAŠPERLIN, ROMANA VODIŠEK, DRAGANA ŠPANOVIČ IN METOD KOVAČIČ UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA DOMAČA PRIPRAVA EKOLOŠKIH ČISTIL PRIROČNIK ZA UČITELJE Osnovna znanja (cilj) Osnovna ekosocialna znanja (cilj) 1. Kemija: - Učenci razumejo vpliv industrijskih čistil na zdravje ljudi in na okolje ter - Razumevanje osnovnih kemijskih reakcij, ki se pojavljajo med sestavinami ekoloških čistil prepoznavajo ekološke alternative, ki zmanjšujejo onesnaževanje in pri- (npr. reakcije med kisom in soda bikarbono). spevajo k trajnostni rabi virov. - Prepoznavanje kemičnih lastnosti sestavin, kot so kis, soda bikarbona in limona. - Spoznajo kemijsko sestavo čistil, razlikujejo med sintetičnimi in naravni- 2. Ekologija: mi sestavinami ter analizirajo njihove učinke na ekosisteme. - Zavedanje o negativnih vplivih komercialnih čistil na okolje: onesnaženju voda, tal in zraka.- Razumevanje konceptov trajnostnega razvoja in ekološke ozaveščenosti. - Prepoznavajo povezavo med vsakodnevnimi potrošniškimi praksami ter okoljskimi, družbenimi in širšimi ekosocialnimi vplivi. 3. Trajnostni razvoj: - Poznavanje pomena trajnostnega ravnanja in odgovornega potrošništva. - Razumejo, kako lahko trajnostne odločitve v gospodinjstvu zmanjšajo - Razumevanje družbenih, okoljskih in ekonomskih vidikov trajnosti. obremenitve vodnih virov, tal in zraka ter prispevajo k varovanju ekosis- temov. 4. Praktične veščine: - Priprava ekoloških čistil iz enostavnih sestavin, kot so kis, soda bikarbona in limona. - Analizirajo lokalne in globalne okoljske izzive, povezane s proizvodnjo, 4 - Varno in učinkovito izvajanje postopkov pri pripravi čistil. uporabo in odlaganjem čistil, ter razvijajo rešitve za zmanjšanje negativ - nih vplivov. 8 — 2 5. Medpredmetno povezovanje: - Povezovanje znanja iz kemije, ekologije, matematike in jezikovnih predmetov za celostno - Kritično vrednotijo vpliv industrijskih čistil na socialno pravičnost, kamo razumevanje teme. spadata neenakost pri dostopu do trajnostnih alternativ in vpliv globalne proizvodnje na delovne pogoje. 6. Kritično razmišljanje: - Razvijanje sposobnosti kritičnega razmišljanja o potrošniških navadah in vplivu na okolje. - Razvijajo veščine za pripravo trajnostnih rešitev in njihovo vključevanje v - Prepoznavanje alternativnih in trajnostnih rešitev. vsakdanje življenje, kot je izdelava in uporaba ekoloških čistil. 7. Komunikacija: - Razumejo pomen trajnostnega življenjskega sloga in osebne odgovor- - Ustno in pisno komuniciranje o izkušnjah pri pripravi ekoloških čistil ter njihovih učinkih na nosti ter razvijajo sposobnost zagovarjanja trajnostnih praks v skupnosti. okolje. - Sposobnost jasne in prepričljive komunikacije o trajnostnih vprašanjih. - Sodelujejo pri ozaveščanju in širjenju informacij o trajnostnih alternativah ter oblikujejo komunikacijske strategije za promocijo ekoloških rešitev. 8. Osebna odgovornost: - Razumevanje osebne odgovornosti pri izbiri čistil in drugih izdelkov. - Prepoznavajo etične vidike potrošnje in sprejemajo odgovorne odločitve - Razvoj trajnostnih vedenjskih vzorcev v vsakdanjem življenju. pri izbiri izdelkov, ki vplivajo na okolje, zdravje in socialno pravičnost. AVTORJI UČNEGA SCENARIJA STRAN VERA OREŠNIK, MATEJA PUC, ŠPELCA FLERIN, TANJA GAŠPERLIN, ROMANA VODIŠEK, DRAGANA ŠPANOVIČ IN METOD KOVAČIČ 233 UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA DOMAČA PRIPRAVA EKOLOŠKIH ČISTIL PRIROČNIK ZA UČITELJE METODE Strategije Postopki - Problemsko učenje - Debata - Eksperimentiranje - Sodelovalno učenje: delo v skupini (velika skupina, majhne skupine ali - Kolektivno poslušanje - Igra vlog individualno) - Gostovanje strokovnjakov - Sodelovanje na projektih, z organizacijami - Učenje z dialogom - Medgeneracijsko sodelovanje- Sodelovanje z lokalnim okoljem- Izkustveno učenje- Projektno učenje - Delavnice, ustvarjalnice - Obiski Povezava s Cilji Učni scenarij »Domača priprava ekoloških čistil« se lahko poveže s Cilji trajnostnega razvoja (CTR). To so globalni trajnostnega razvoja (CTR): cilji Združenih narodov za bolj trajnosten in uravnotežen svet. Spodaj so nekateri relevantni cilji in podcilji: 1. CTR 6: Čista voda in sanitarna ureditev - 6.1: Do leta 2030 vsem omogočiti enakopraven dostop do čiste in poceni pitne vode 4 - 6.3: Do leta 2030 izboljšati kakovost vode z zmanjšanjem onesnaževanja, preprečevanjem odmetavanja odpad- kov ter omejitvijo izpustov nevarnih kemikalij in drugih snovi, prepolovitvijo deleža neprečiščenih odpadnih voda 9 — 2 ter precejšnjim povečanjem recikliranja in varne ponovne uporabe v svetu 2. CTR 12: Odgovorna poraba in proizvodnja - 12.4: Do leta 2020 zagotoviti ustrezno ravnanje s kemikalijami in vsemi odpadnimi snovmi v celotnem življenj-skem ciklu v skladu z dogovorjenimi mednarodnimi okviri ter občutno zmanjšati njihovo sproščanje v zrak, vodo in tla, da se čim bolj zmanjšajo njihovi škodljivi vplivi na zdravje ljudi in okolje. - 12.5: Do leta 2030 občutno zmanjšati količino odpadkov s preventivnimi ukrepi, zmanjševanjem porabe, recikli-ranjem in ponovno uporabo. 3. CTR 13: Podnebni ukrepi - 13.3: Izboljšati izobraževanje, ozaveščanje ter človeške in institucionalne zmogljivosti za blažitev podnebnih sprememb, prilagajanje, omejevanje posledic in zgodnje opozarjanje. 4. CTR 14: Življenje v vodi - 14.1 Do leta 2025 preprečiti in občutno zmanjšati vsakovrstno onesnaževanje morja, zlasti zaradi dejavnosti na kopnem, tudi morske naplavine in onesnaževanje s hranili. - 14.2 Do leta 2020 trajnostno upravljati morske in kopenske ekosisteme ter jih varovati, tudi s krepitvijo njihove odpornosti, da se preprečijo večje škodljive posledice, in sprejeti ukrepe za njihovo obnovo ter za zdrave in pro-duktivne oceane. STRAN AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 234 VERA OREŠNIK, MATEJA PUC, ŠPELCA FLERIN, TANJA GAŠPERLIN, ROMANA VODIŠEK, DRAGANA ŠPANOVIČ IN METOD KOVAČIČ UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA DOMAČA PRIPRAVA EKOLOŠKIH ČISTIL PRIROČNIK ZA UČITELJE DIDAKTIČNA SEKVENCA (NAČRT) Didaktična sekvenca je načrt, kako boste učno vsebino predstavili in strukturirali, 6. Debata in razprava (2 uri): da bi učencem omogočili optimalno razumevanje in pridobivanje znanja. Sledi - Organizacija debate o etičnih in družbenih vidikih trajnostnih praks. primer načrta didaktične sekvence za učni scenarij »Domača priprava ekoloških - Skupinska razprava o alternativnih rešitvah in ukrepih. čistil«: 7. Refleksija in zaključek (1 ura): - Skupinska refleksija o pridobljenem znanju in izkušnjah. 1. Uvod (1 ura): - Poudarek na trajnostnem življenjskem slogu in osebni odgovornosti. - Predstavitev teme: Pomen ekoloških čistil in njihov vpliv na okolje. - Povezava s Cilji trajnostnega razvoja. 8. Domiselnost in kreativnost (6 ur): - Vzbujanje zanimanja s predstavitvijo problematike. - Učenci bodo spodbujeni k razmisleku o domiselnih in kreativnih načinih promocije ekoloških čistil v skupnosti. 2. Teoretično ozadje (2 uri): - Kratek pregled kemije čistilnih sredstev in njihovih negativnih učinkov na Metode in pripomočki: okolje. - Diskusije, skupinsko delo, praktično delo, projektno delo, debata, uporaba multime- - Razlaga kemijskih procesov pri pripravi ekoloških čistil (reakcije med sesta- dialnih vsebin. vinami). - Različni pripomočki, kot so kemikalije za pripravo čistil, informativni listi, računalnik in projektor za predstavitve. 4 3. Praktična delavnica (2 uri): - Učenci bodo v manjših skupinah pripravili ekološka čistila ob strokovnem 10 — 2 Evalvacija: vodenju. - Formativna evalvacija med praktično delavnico. - Aktivna participacija in sodelovanje pri postopkih priprave. - Predstavitve projektnih nalog in evalvacija s strani sošolcev. - Ustna razprava in refleksija. 4. Analiza ekosocialnih vplivov (2 uri): - Skupinsko raziskovanje in analiza ekosocialnih vplivov čistil na okolje. Prilagoditve: - Priprava poročila o ugotovitvah. - Prilagoditve za različne stopnje znanja in sposobnosti učencev. - Vključitev dodatnih virov in strokovnjakov za širši pogled na tematiko. 5. Izdelava plakata (3 ure): - Izvedba projekta: Priprava predstavitve o trajnostnih vidikih ekoloških čistil. Ta didaktična sekvenca je zgolj primer in jo je treba prilagoditi posebnostim učencev - Predstavitev rezultatov in razprava. ter razpoložljivosti sredstev in časa. AVTORJI UČNEGA SCENARIJA STRAN VERA OREŠNIK, MATEJA PUC, ŠPELCA FLERIN, TANJA GAŠPERLIN, ROMANA VODIŠEK, DRAGANA ŠPANOVIČ IN METOD KOVAČIČ 235 UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA DOMAČA PRIPRAVA EKOLOŠKIH ČISTIL PRIROČNIK ZA UČITELJE 1. UVODNA URA: Pomen ekoloških čistil in njihov vpliv na okolje. Predviden čas DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOSTI UČENCA OPOMBE 5 min Učiteljica pozdravi dijake in jim predstavi temo Dijaki odzdravijo in se aktivno vključijo v Metoda formativnega učne ure: »EKOLOŠKA ČISTILA IN NJIHOV obravnavo teme. spremljanja »VŽN«. VPLIV NA OKOLJE.« Dodaten vir: Strategija 10 min Razdeli jim DL na katerih je tabela po metodi »VŽN« Priskrbijo si pisala in sledijo navodilom učiteljice. Svoje VŽN (ang. KWL Method: in jih usmeri, da najprej rešijo prvi stolpec – »V: Kaj že misli zapišejo. Know, Want, Learn; vem?« Usmeri jih k razmišljanju in Viharjenju možga- Ogle 1986), nov1 – kaj o čistilih na splošno že vedo, ali znajo opre- deliti, kdaj govorimo o ekoloških čistilih in kaj mislijo o Pisala, delovni listi. vplivu čistil na okolje (tudi ekoloških). Učiteljica preveri zapise dijakov, vsak prebere, kar je Dijaki iz DL berejo svoje zapise in se v pogovoru med- 4 zapisal. sebojno dopolnjujejo. 11 — 2 5 min Učno uro teoretično nadaljuje in jih usmeri, da se osredotočijo na sredinski stolpec na DL »Ž: Kaj se lje pomembna in kako lahko vsak posameznik prispe Priskrbijo si pisala in sledijo navodilom učiteljice. Svoje želim naučiti?« Ob tem poudari, zakaj je skrb za oko-va k trajnostnemu razvoju … Zakaj so zanje pomemb misli zapišejo.- - ni ta učna snov, veščine in vrednote? Kateri so njihovi osebni (in tudi učni cilji) glede na obravnavano snov? 10 min Učiteljica uporabi grafike, diapozitive, ali plakate, ki Priskrbijo si pisala in sledijo navodilom učiteljice. Svoje vizualno prikažejo povezave med uporabo ekoloških misli zapišejo. čistil in cilji trajnostnega razvoja. Nato postavlja dodatna vprašanja, spodbuja dijake, da delijo svoje mnenje in razmišljanja o tem, kako lah- ko uporaba ekoloških čistil vpliva na njihovo lokalno okolje (npr. čista voda). Lahko uporabite vajo Modre množice2. 1 za več podrobnosti o izvedbi glej vajo Viharjenje možganov v priročniku 2 za več podrobnosti o izvedbi glej vajo Modre množice v priročniku STRAN AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 236 VERA OREŠNIK, MATEJA PUC, ŠPELCA FLERIN, TANJA GAŠPERLIN, ROMANA VODIŠEK, DRAGANA ŠPANOVIČ IN METOD KOVAČIČ UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA DOMAČA PRIPRAVA EKOLOŠKIH ČISTIL PRIROČNIK ZA UČITELJE 10 min Učiteljica predvaja kratek videoposnetek, ki prikazuje Dijaki iz DL berejo svoje zapise in se ob pogovoru negativne učinke čistil na okolje. medsebojno dopolnjujejo. Dijake vzpodbudi, da na DL izpolnijo še zadnji stolpec – »N: Kaj sem se naučil?« 5min Učitelj lahko uporabi vajo Tekma samolepilnih Dijaki aktivno razmišljajo in podajajo ideje o bolj lističev3. Vsem razdeli samolepilne lističe in pisala in trajnostnih praksah v povezavi z rabo ekoloških čistil v postavi vprašanje, na primer: »Kako bi lahko zame- vsakdanjem življenju. Priskrbijo si pisala in sledijo navo-njali strupena čistila z neškodljivimi?« Učenci morajo dilom učiteljice. Misli zapišejo in (trije dijaki) na kratko v določenem času čim več idej zapisati vsako na svoj izpostavijo svoje zapise. listek. Na koncu listke razporedijo na tablo ali steno, da so vidni vsem. 2. TEORETIČNO OZADJE (2 uri): Kemična sestava čistilnih sredstev. Predviden čas DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOSTI UČENCA OPOMBE 4 15 min Učiteljica nadaljuje teoretično snov o temi: Dijaki aktivno razmišljajo in podajajo odgovore v pove- »KEMIČNA SESTAVA ČISTILNIH SREDSTEV«. 12 — 2 zavi s čistilnimi sredstvi … da jih uporabljamo za čišče - Dijake vzpodbudi k razmišljanju z vprašanji o tem, kaj nje posode, stekla, keramike, tkanin, preprog, kuhinjske so čistila, katere vrste čistilnih sredstev poznajo in posode, jedilnega pribora, kuharskih pripomočkov … kako se uporabljajo v vsakdanjem življenju. 15 min Med dijake razdeli različne etikete čistil in jim predsta- vi seznam sestavin. Nato jih pozove, da razvrstijo se- stavine glede na kemijske lastnosti. 25 min Učiteljica nato postavi nalogo, ob kateri dijaki razi- skujejo, kako čistila vplivajo na njihovo življenje – analizajo izdelke, ki jih uporabljajo doma in etikete izdelkov, ki jih je prej razdelila. 15 min Učiteljica po predstavitvah ugotovitev dijakov povabi Dijaki skupaj z učiteljico analizirajo sestavine. Pogo- k učni uri t. i. »gostujočo učiteljico« KEM, da predsta- vorijo se o njihovih lastnostih in morebitnih vplivih na vi dejanske primere in izkušnje s »kemijo« v čistilnih zdravje in okolje. sredstvih. 3 za več podrobnosti o izvedbi glej vajo Tekma samolepilnih lističev v poglavju Aktivnosti za spodbujanje sodelovanja v priročniku AVTORJI UČNEGA SCENARIJA STRAN VERA OREŠNIK, MATEJA PUC, ŠPELCA FLERIN, TANJA GAŠPERLIN, ROMANA VODIŠEK, DRAGANA ŠPANOVIČ IN METOD KOVAČIČ 237 UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA DOMAČA PRIPRAVA EKOLOŠKIH ČISTIL PRIROČNIK ZA UČITELJE 15 min »Gostujoča učiteljica« KEM predstavi eksperiment za Dijaki aktivno razmišljajo in sodelujejo. prikaz kemijskih reakcij pri pripravi ekoloških čistil. Izdela skico procesov in jih tudi razloži. Demonstrira reakcijo med kislino (npr. kisom ali limoninim sokom) Dijaki aktivno opazujejo in sodelujejo pri učni uri. in bazo (npr. sodo bikarbono), ki ju pogosto najdemo v ekoloških čistilih. Dijaki napišejo kratek esej na zastavljeno vprašanje z 5 min Teoretično učno uro učiteljici zaključita s povzetkom razmislekom o tem, kaj so se naučili. in tistimi aktivnostmi, ki poudarjajo ključne ugoto- vitve. Spodbudita refleksijo z vprašanji, npr: »Kako so kemijske reakcije, ki smo jih opazovali, povezane Dijaki drug za drugim odidejo v učilnico. z učinkovitostjo ekoloških čistil?«). Če imate na voljo dovolj časa, lahko uporabite tudi vajo Kaj, zakaj, kaj zdaj?4. Učiteljici dijake povabita v drugo učilnico, kjer bodo pripravili ekološka čistila. 4 3. PRAKTIČNA DELAVNICA (2 uri): Priprava ekoloških čistil 13 — 2 Predviden čas DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOSTI UČENCA OPOMBE 5 min Učitelj pozdravi dijake in predstavi učno temo: Dijaki se posedejo in aktivno poslušajo. »Priprava ekoloških čistil« in jo naveže na predhodno obravnavano teoretično snov. Poudari pomen ekolo- ških čistil za ohranjanje okolja in zdravja. 5 min Učitelj spodbudi dijake k izražanju svojih izkušenj in Dijaki aktivno podajajo svoja mnenja in stališča. razmisleku o uporabi ekoloških čistil v vsakdanjem Navezujejo jih na znanje, ki so ga obravnavali pri teore-življenju. Učitelj si pri tem pomaga z vajo Beseda tičnem delu. kroži5. 4 za več podrobnosti o izvedbi glej vajo Kaj, zakaj, kaj zdaj? v priročniku 5 za več podrobnosti o izvedbi glej vajo Kroženje besede v poglavju Aktivnosti za spodbujanje sodelovanja v priročniku STRAN AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 238 VERA OREŠNIK, MATEJA PUC, ŠPELCA FLERIN, TANJA GAŠPERLIN, ROMANA VODIŠEK, DRAGANA ŠPANOVIČ IN METOD KOVAČIČ UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA DOMAČA PRIPRAVA EKOLOŠKIH ČISTIL PRIROČNIK ZA UČITELJE 5 min Učitelj dijakom razloži, da bodo sodelovali pri pripravi Dijaki pozorno poslušajo učiteljev uvod v aktivnost. in izdelavi ekoloških čistil in tako razvili razumevanje kemijskih procesov, ki se dogajajo pri uporabi ekolo- ških čistil. 15 min Učitelj predstavi osnovne sestavine, ki se uporabljajo Dijaki aktivno opazujejo. pri pripravi ekoloških čistil. 5 min Razloži, kako posamezne sestavine delujejo in zakaj Dijaki se razporedijo po skupinah. Pregledajo recept in so prijaznejše za okolje. Ponovno demonstrira osnov- natančno preberejo sestavine za pripravo določenega ne postopke in reakcije, ki se zgodijo med pripravo ekološkega čistila. ekoloških čistil. Pojasni varnostne ukrepe in pravilno uporabo sestavin. 15 min Učitelj razdeli dijake v skupine z vajo Dijaki vzamejo merilne tehtnice in namenske posode. Številčenje6. Vsaka skupina dobi nalogo pripravi- Pripravijo si vse potrebne sestavine, ki so navedene v ti določeno ekološko čistilo (glej prilogo: recepti za receptu. Upoštevajo priporočila varnostnih ukrepov. ekološka čistila). 20 min 4 Učitelj predstavi sestavine, s katerimi bodo dijaki Dijaki sledijo receptom in postopkom, ki jih je predstavil pripravljali ekološka čistila in jih postavi na pult. Po- učitelj, ter pripravijo ekološka čistila. udari pomen pravilnega merjenja sestavin in upošte 14 — 2 - vanje varnostnih ukrepov. 5 min Učitelj spremlja in usmerja dijake pri postopku pripra- ve in izdelave ekoloških čistil. 10 min Učitelj dijake usmeri k ureditvi vseh pripomočkov in pospravljanju. 5 min Učitelj skupaj z dijaki oceni potek učne ure z vajo Di- Dijaki pospravijo pripomočke, ki so jih uporabili za izde- alog raziskovanja in akcije7, da preučijo, kaj so ob lavo ekoloških čistil. tem praktično naučili in kako je potekala praktična delavnica. 6 za več podrobnosti o izvedbi glej vaje Delitev v skupine v priročniku 7 za več podrobnosti o izvedbi glej vajo Dialog raziskovanja in akcije v priročniku AVTORJI UČNEGA SCENARIJA STRAN VERA OREŠNIK, MATEJA PUC, ŠPELCA FLERIN, TANJA GAŠPERLIN, ROMANA VODIŠEK, DRAGANA ŠPANOVIČ IN METOD KOVAČIČ 239 UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA DOMAČA PRIPRAVA EKOLOŠKIH ČISTIL PRIROČNIK ZA UČITELJE Učitelj vodi diskusijo z vprašanji v večih fazah o tem, Dijaki aktivno sodelujejo in dopolnjujejo učitelja. Jasno kako enostavno je vključiti trajnostne prakse v vsak- izražajo mnenja in pridobljene izkušnje. danje življenje. Učitelj z vprašanji spodbudi dijake k nadaljnjemu raz- Dijaki prejmejo vzorce ekoloških čistil, ki so jih pripra-iskovanju o trajnostnih alternativah običajnim čistilom vili, da jih doma preizkusijo in ocenijo njihovo učinko-in deljenju izkušenj z družino in prijatelji. vitost. 4. ANALIZA EKOSOCIALNIH VPLIVOV (2 uri) Predviden čas DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOSTI UČENCA OPOMBE 5 min Učitelj predstavi pomen ekosocialnih vplivov v konte- Učenci aktivno poslušajo in poskušajo razumeti, Skupinsko delo, debata, kstu trajnostnega razvoja. Razloži problematiko tega, kako čistila vplivajo na okolje (onesnaževanje zraka, uporaba multimedijskih 4 da imajo ekosocialni vplivi dva ključna elementa: vode, tal …) in na družbo (zdravje proizvodnih delavcev, vsebin, računalnik. ekologijo in socialne vidike uporabe čistil. dostopnost ekoloških čistil različnim skupinam …) 15 — 2 5 min Učitelj razdeli učence v štiri skupine8, vsaki dodeli Organizirajo se v skupine in pripravijo skupinski načrt za naslov in pojasni nalogo. raziskavo vsakega naslova. Dostopnost in cenovna dostopnost doma pripravlje- Dijaki prve skupine pregledajo osnovne sestavine doma nih čistil v primerjavi s konvencionalnimi. pripravljenih čistil (kis, soda bikarbona, limona) in njiho- ve lastnosti. Primerjajo cene sestavin za doma pripravljena čistila s ceno za enako količino konvencionalnih čistil. Razmislijo o dolgoročnih prihrankih zaradi manjše koli- čine uporabljenih sestavin. Ocena tveganj za zdravje ljudi pri uporabi domačih Druga skupina ugotavlja tveganje za zdravje ljudi (aler-ekoloških čistil v primerjavi z običajnimi. geni, draženje kože in dihal). 8 za več podrobnosti o izvedbi glej vaje Delitev v skupine v priročniku STRAN AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 240 VERA OREŠNIK, MATEJA PUC, ŠPELCA FLERIN, TANJA GAŠPERLIN, ROMANA VODIŠEK, DRAGANA ŠPANOVIČ IN METOD KOVAČIČ UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA DOMAČA PRIPRAVA EKOLOŠKIH ČISTIL PRIROČNIK ZA UČITELJE Preučujejo vpliv čistil na notranje prostore (škodljive kemikalije, ki se sproščajo v prostor) ter biološko raz- gradljivost sestavin. Vpliv embalaže na okolje in družbo. Tretja skupina preučuje materiale v embalaži (plastika, steklo, karton, papir). Ocenjujejo možnost ponovne uporabe embalaže s po- udarkom na zmanjševanju odpadkov. Četrta skupina določi potencialne kupce (starši z majhnimi otroki, ljudje z alergijami …). Promocija uporabe domačih ekoloških čistil za traj- Promovira preprostost priprave (recepta, osnovnih se-nostni življenjski slog. stavin, ki jih večina ljudi že ima doma). Poudari ekonomske in okoljske koristi doma priprav- ljenih čistil. 40 min Učitelj usmerja skupine, ko pripravljajo Učenci samostojno pripravijo predstavitev – galerijo vljanju ciljev. Za izvedbo tega dela si pomaga z vajo 4 Galerija vizij predstavitev. Nudi pomoč pri iskanju virov in posta- vizij. Aktivno sodelujejo in uporabljajo različne vire. 9. Pomaga pri analizi rezultatov in poudarja pomembne 16 — 2 Zberejo in uredijo informacije v smiselno celoto. vidike teme. 40 min Učitelj vodi razpravo, v kateri vsaka skupina na Vsaka skupina predstavi svojo temo. kratko predstavi svojo vizijo. Povpraša udeležence, kako lahko ideje iz galerije uporabijo v praksi, in jih Ostale skupine sodelujejo pri debati z dodatnimi vpra-spodbuja k akcijskim korakom, ki temeljijo na njihovih šanji. vizijah. 5 min Zaključna refleksija: Na koncu učitelj poudari, da Dijaki razumejo, kako raba čistil vpliva na okolje, zlasti naša vsakdanja dejanja vplivajo na okolje, da trajno- odpadki in kemikalije, ki se sproščajo v vodo in zrak. stnost ni le trend, ampak nujnost in da lahko vsak od nas prispeva k bolj zeleni prihodnosti. Razvijejo sposobnost kritičnega razmišljanja o vsa- kodnevnih navadah in razumejo, kako s spremembo navad prispevajo k pozitivnim spremembam v okolju. 9 za več podrobnosti o izvedbi glej vajo Galerija vizij v priročniku AVTORJI UČNEGA SCENARIJA STRAN VERA OREŠNIK, MATEJA PUC, ŠPELCA FLERIN, TANJA GAŠPERLIN, ROMANA VODIŠEK, DRAGANA ŠPANOVIČ IN METOD KOVAČIČ 241 UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA DOMAČA PRIPRAVA EKOLOŠKIH ČISTIL PRIROČNIK ZA UČITELJE 5. IZDELAVA PLAKATA (3 ure) Predviden čas DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOSTI UČENCA OPOMBE 15 min Učitelj poda napotke za izdelavo plakata in predsta- Dijaki poslušajo napotke in predstavitve rezultatov ter Uporaba računalnika: vitve rezultatov. delajo samostojne zapiske navodil. Word, Excel, PPT. Uporaba IKT opreme. 75 min - Izvedba projekta: Priprava predstavitve trajno- Dijaki sooblikujejo vsebinske sklope plakata in Uporaba tehničnih stnih vidikov ekoloških čistil. njegovo sporočilnost. pripomočkov: A1 papir, škarje, lepilo, Napotki za izdelavo plakata (Priloga 1). Dijaki v skupinah po štiri izdelajo plakat. barvice, flumastri, kolaž papir … 45 min - Predstavitev rezultatov in razprava. Ugotovitve in rezultate predstavijo ostalim dijakom v obliki plakata. Delo v skupinah po dva Napotki za predstavitev: do štiri dijake. 4 Plakat je treba še ustno predstaviti. Na voljo je 15 mi- nut. Učitelj si pripravi kratek zapis, ki vsebuje podat- Uporaba tehničnih ke, pomembne za predstavitev. Dobro je, če plakat pripomočkov: 17 — 2 predstavi še z modelom, lahko se poslužuje tudi filma A1 papir, škarje, lepilo, ali drugega multimedijskega sredstva. barvice, flumastri, kolaž papir … Ob vsem tem ne sme pozabiti na urejen videz in pri- merno držo v prostoru (dijaki naj ne stojijo ves čas na Delo v skupinah po dva istem mestu, rok ne tlačijo v žepe in se ne praskajo), do štiri dijake. očesni stik s poslušalci (ne strmijo v enega samega poslušalca, pač pa drsijo z očmi od enega do druge- ga). Ne govorijo plakatu ali računalniku, temveč ob- činstvu. Govorijo jasno, primerno hitro in glasno (niti prepočasi niti prehitro, pa tudi ne vpijejo) ter skrbijo za lep jezik (torej knjižni in ne pogovorni, sploh pa ne uporabljajo slenga). Učitelj spremlja in dodatno usmerja dijake pri samos- tojni izdelavi plakata in predstavitvi. Učitelj koordinira predstavitve plakatov. Ostali dijaki aktivno poslušajo predstavitve in na koncu zastavljajo smiselna vprašanja. STRAN AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 242 VERA OREŠNIK, MATEJA PUC, ŠPELCA FLERIN, TANJA GAŠPERLIN, ROMANA VODIŠEK, DRAGANA ŠPANOVIČ IN METOD KOVAČIČ UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA DOMAČA PRIPRAVA EKOLOŠKIH ČISTIL PRIROČNIK ZA UČITELJE 6. DEBATA IN RAZPRAVA (2 uri) Predviden čas DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOSTI UČENCA OPOMBE 5 min Učitelj predstavi cilje o katerih bo potekala razprava. Cilji Dijaki aktivno poslušajo predstavljene cilje. - Razumevanje pomena ekoloških čistil za okolje. Vsak dijak si jih zapiše. - Razprava o etičnih in družbenih vidikih trajnostnih praks. - Izbira alternativnih rešitev in ukrepov za spodbujanje uporabe ekoloških čistil. 10 min V uvodu učitelj ponovi snov - Predstavitev teme: Ekološka čistila in njihov pomen za okolje. - Razloži razlike med vplivom neekoloških in ekoloških čistil na okolje. - Poudari pomen trajnostnih praks v vsakdanjem živ 4 - ljenju. 18 — 2 30 min Debata Dijaki ponovno poslušajo in hkrati utrjujejo že - Učitelj razdeli dijake v dve skupini: zagovornike in in pridobljeno znanje. nasprotnike uporabe ekoloških čistil. - Skupina imata 20 minut, da pripravita argumente in strategije ZA ali PROTI. - Sledi debata, v kateri dijaki izmenjaje zagovarjajo svoja stališča. - Učitelj vodi debato in spodbuja enakopravno sode- lovanje. 30 min Razprava Dijaki se razdelijo v dve skupini. - Dijaki se razdelijo v manjše skupine (po 3-5 oseb). Dijaki zapišejo svoje argumente in jih potem utemeljeno - Vsaka skupina razpravlja o možnih alternativnih rešit- zagovarjajo. vah in ukrepih za spodbujanje uporabe ekoloških čistil. Znotraj skupine določijo dijaka, ki bo argumente sproti - Poudarek je na podnebnih, etičnih, družbenih in eko- povzemal in jih predstavil v sklepu. nomskih vidikih ter izvedljivosti predlaganih rešitev. - Vsaka skupina pripravi kratko predstavitev svojih ugotovitev ij jo deli z ostalimi. - Skupine delajo po svojih zmožnostih. AVTORJI UČNEGA SCENARIJA STRAN VERA OREŠNIK, MATEJA PUC, ŠPELCA FLERIN, TANJA GAŠPERLIN, ROMANA VODIŠEK, DRAGANA ŠPANOVIČ IN METOD KOVAČIČ 243 UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA DOMAČA PRIPRAVA EKOLOŠKIH ČISTIL PRIROČNIK ZA UČITELJE 15 min Sklep Dijaki se spet razdelijo v skupine, a tokrat manjše. Raz- - Povzetek ključnih točk debate in razprave. pravljajo o alternativnih rešitvah, predvsem podnebnih - Poudarek je na pomenu trajnostnih praks in vplivu in ekonomskih. posameznika na okolje. Prej omenjeni predstavnik skupine zapiše in povzame ključne točke debate in razprave. 7. REFLEKSIJA IN ZAKLJUČEK (1 ura) Predviden čas DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOSTI UČENCA OPOMBE 5 min Učiteljica pozdravi dijake in jim predstavi temo učne Dijaki odzdravijo. 5 min ure “Skupinska refleksija o pridobljenem znanju in 20 min izkušnjah s poudarkom na trajnostnem življenjskem 10 min slogu in osebni odgovornosti.” 4 5 min Dijake nagovori in jih spodbudi k razmišljanju, kaj je to Dijaki razmišljajo in podajajo odgovore na vprašanja. 19 — 2 refleksija? Kaj pomeni trajnostni razvoj? Dijake razdeli v štiri skupine po metodi Dijaki si priskrbijo pisala, se razdelijo v skupine ter Abecedni red10, jim izroči prazne liste in postavi nalo- skladno z navodili zapišejo svoje misli in ugotovitve. Pisala in listi. go, da vsaka skupina napiše refleksijo pridobljenega znanja o pomenu ekoloških čistil in njihovem vplivu na okolje. Vpraša jih, kako bo to znanje vplivalo na njihov življenjski slog? Vsaka skupina dijakov oz. njihov predstavnik, poda sku- Učiteljica preveri zapise skupin. pinsko refleksijo. Učiteljica se po predstavitvah zahvali za sodelovanje Dijaki se poslovijo in odidejo iz razreda. in spodbudi dijake k rabi ekoloških čistil v vsakda- njem življenju. Če je na voljo več časa, lahko izpelje vajo Krog hvaležnosti11. 10 za več podrobnosti o izvedbi glej vajo Abecedni red v poglavju Delitev v skupine v priročniku 11 za več podrobnosti o izvedbi glej vajo Krog hvaležnosti v priročniku STRAN AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 244 VERA OREŠNIK, MATEJA PUC, ŠPELCA FLERIN, TANJA GAŠPERLIN, ROMANA VODIŠEK, DRAGANA ŠPANOVIČ IN METOD KOVAČIČ UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA DOMAČA PRIPRAVA EKOLOŠKIH ČISTIL PRIROČNIK ZA UČITELJE 8. DOMISELNOST IN KREATIVNOST (6 ur) Predviden čas DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOSTI UČENCA OPOMBE 45 min Skupinski miselni vzorec12 Sodelujejo v debati Učenje z dialogom, - Učitelj začne z razlago, kaj je miselni vzorec in kako Na tabli ali večji poli papirja ustvarjajo miselni vzorec, ki kolektivno poslušanje, pomaga vizualno organizirati ideje. Na tablo ali velik vključuje ključne vidike, kot so sestavine čistil, njihova debata. list napiše osrednjo temo – ekološka čistila (npr. kis, raba, ekološki vidiki itd. soda bikarbona, limona). Povabi dijake, da razmislijo o svojih idejah in jih individualno zapišejo na post- -it listke ali v zvezek. Nato se zberejo v skupinah po 4–6 in začnejo deliti svoje zamisli. Ko skupine zberejo ideje, začnejo iskati povezave med njimi. Uporablja- jo puščice, črte ali simbole, da povežejo podobne ali povezane koncepte. 45 min Skupine analizirajo svoje miselne vzorce ter identifi- Za domačo nalogo praktično pripravijo in opravijo Izkustveno, cirajo glavne vzorce. Učitelj vodi razpravo z vprašanji preizkus svojih receptov in jih v šoli pri uri predstavijo. problemsko učenje, 4 in spodbuja dijake h kritičnemu razmišljanju: eksperimentiranje. - o etičnih in družbenih vidikih uporabe ekoloških čistil, - kako njihove odločitve vplivajo na okolje in družbo. 20 — 2 90 min 2. Razvoj receptov za ekološka čistila: Za svoje ekološko čistilo oblikujejo ustvarjalno embala- Delavnice, - spodbudi dijake k eksperimentiranju, praktičnemu žo z nalepko in domiselnim sloganom ter jo predstavijo. ustvarjalnice. delu, primerjavi in razvoju receptov za čistila iz raz- ličnih sestavin (npr. kis, soda bikarbona, limona). 90 min 3. Ustvarjanje embalaže: Pripravljajo, urejajo gradivo za razstavo. Sodelovanje na projek- - spodbudi dijake k oblikovanju ustvarjalne embalaže tih in z organizacijami. in sloganov. Izražajo svoje ideje o ekoloških čistilih, nasvete za traj- nostni življenjski slog, izmenjujejo izkušnje in sodelujejo 4. Eko-razstava: po družbenih omrežjih. Organizira razstavo, kjer dijaki predstavijo svoja eko- loška čistila in plakate, slogane in embalaže. Spodbuja dijake, da ustvarijo trajnostno družbe- no mrežo, kjer delijo svoje ideje o ekoloških čistilih, nasvetih za trajnostni življenjski slog in izmenjujejo izkušnje. 12 za več podrobnosti o izvedbi glej vajo Skupinski miselni vzorec v priročniku AVTORJI UČNEGA SCENARIJA STRAN VERA OREŠNIK, MATEJA PUC, ŠPELCA FLERIN, TANJA GAŠPERLIN, ROMANA VODIŠEK, DRAGANA ŠPANOVIČ IN METOD KOVAČIČ 245 UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA DOMAČA PRIPRAVA EKOLOŠKIH ČISTIL PRIROČNIK ZA UČITELJE EVALVACIJA Postopki ali tehnike Aktivnost za ocenjevanje Način - Sistematično opazovanje - Debata - Ocenjevalna lestvica - Spraševanje - Razstava - Vprašalnik - Končni izdelki (skupinska, individualna - Skupno ocenjevanje POVEZAVA Z OSTALIMI NAČRTI, PROGRAMI IN PROJEKTI VAŠEGA VIZ Povezava učnega scenarija »domača priprava ekoloških čistil« s programom zdra- vlogi posameznika pri ustvarjanju bolj zdravih skupnosti. vstvene nege lahko prispeva k razumevanju povezanosti med zdravim okoljem in samo skrbjo za okolje. Trajnostne prakse in ekološko ozaveščanje koristita tako 5. Komunikacija s pacienti: 4 posameznikom kot skupnosti. Pri tem je ključno naslednje: - razvijanje komunikacijskih veščin za ozaveščanje pacientov o povezavi med okoljem in zdravjem, 1. Vpliv na zdravje: - osvetljevanje možnosti rabe ekoloških čistil v domačem okolju. 21 — 2 - razlaga o negativnih vplivih komercialnih čistil na zdravje, še posebej na dihalni sistem, 6. Preventivne prakse: - poudarek na ekoloških čistilih kot alternativi, s katero zmanjšamo izpostavljenost - promocija rabe ekoloških čistil kot preventivne prakse za zmanjšanje možnosti za- škodljivim kemikalijam. strupitev in zdravstvenih težav. 2. Varnost in higiena: 7. Medpredmetno povezovanje: - poudarek na varnosti pri pripravi ekoloških čistil in izogibanju nevarnim kemika- - povezovanje znanja iz kemije, biologije, ekologije in družboslovja za celovito razu- lijam, mevanje ekosocialnih vidikov. - spodbujanje pravilne uporabe in skladiščenja ekoloških čistil. 8. Promocija zdravja na družbeni ravni: 3. Trajnostno ravnanje: - poudarek na vlogi zdravstvenih strokovnjakov pri promociji trajnostnih praks in oza- - poudarek na etičnih vidikih potrošništva in vplivu posameznikovih odločitev na veščanju o povezavi med okoljem in zdravjem. okolje, - spodbujanje trajnostnega vedenja kot sestavnega dela zdravega življenjskega Povezava s programom zdravstvene nege omogoča, da učni scenarij ne obravnava le sloga. okoljskih vidikov, ampak tudi njihov vpliv na zdravje posameznikov in skupnosti. Na tej osnovi lahko v prihodnje gradimo trajnostno ozaveščenost in skrb za okolje med 4. Družbena odpornost: zdravstvenimi strokovnjaki. - povezovanje trajnostnih praks s konceptom družbene odpornosti in poudarek na STRAN AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 246 VERA OREŠNIK, MATEJA PUC, ŠPELCA FLERIN, TANJA GAŠPERLIN, ROMANA VODIŠEK, DRAGANA ŠPANOVIČ IN METOD KOVAČIČ UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA DOMAČA PRIPRAVA EKOLOŠKIH ČISTIL PRIROČNIK ZA UČITELJE RAZŠIRITEV Z DOPOLNILNIMI IN OBŠOLSKIMI DEJAVNOSTMI POZORNOST NA RAZNOLIKOSTI UČENCEV Dopolnilne in obšolske dejavnosti so lahko odličen način za razširitev Učni scenarij »Domača priprava ekoloških čistil« obsega eksperimentiranje, praktično delo in skupinsko razi- učnega scenarija »domača priprava ekoloških čistil« ter za še bolj skovanje vpliva čistil na okolje. Da bi zagotovili enakovredno sodelovanje vseh dijakov, so aktivnosti prilagojene celovito razumevanje trajnostnih praks. Spodaj so nekatere ideje za različnim učnim stilom, fizičnim zmožnostim ter jezikovnim in kognitivnim potrebam. dopolnilne in obšolske dejavnosti: Prilagoditve pri eksperimentalnem delu 1. Ekološki klub: Dijaki, ki so občutljivi na kemikalije ali imajo alergije, se vključijo v analizo rezultatov, dokumentiranje postopkov - ustanovitev ekološkega kluba, kjer se učenci redno srečujejo, delijo ali pripravo ozaveščevalnega gradiva, namesto da bi neposredno rokovali s snovmi. Za dijake z motnjami v izkušnje in ideje ter organizirajo različne ekološke projekte. koncentraciji je predvidena možnost dela v manj intenzivnem okolju, kjer lahko spremljajo poskuse prek vide- 2. Delavnice za skupnost: oposnetkov ali digitalnih simulacij. - organizacija delavnic za lokalno skupnost, kjer učenci poučujejo Dostopnost in podpora pri praktičnih nalogah druge o pripravi ekoloških čistil in njihovem pozitivnem vplivu na oko- Učenci, ki imajo težave z natančnim rokovanjem s snovmi, uporabljajo prilagojene posode z merilnimi ozna- lje. kami, večje odmerne žlice in enostavnejša orodja. Skupinsko delo je organizirano tako, da lahko vsak učenec 3. Obisk ekološke kmetije ali trajnostnega podjetja: prispeva v skladu s svojimi sposobnostmi – od izvajanja eksperimenta do beleženja podatkov in analize vpliva - organizacija terenskega obiska ekološke kmetije ali podjetja, da sestavin na okolje. učenci dobijo vpogled v dejansko izvajanje trajnostnih praks. Prilagoditev vsebine glede na učne stile 4. Projektno delo za družbeno dovršenost: Vizualno usmerjeni učenci imajo dostop do infografik in shematskih prikazov kemijskih reakcij, medtem ko - sodelovanje z lokalnimi okoljskimi organizacijami in priprava pro- lahko slušni usmerjeni uporabljajo zvočne posnetke razlag. Pri evalvaciji znanja lahko dijaki izberejo med raz- jekta za izboljšanje ekoloških praks v lokalni skupnosti. ličnimi oblikami predstavitev – pisnim povzetkom, infografiko, kratko predstavitvijo ali praktično demonstracijo 5. Družbene kampanje: izdelave ekološkega čistila. 4- organizacija kampanje za ozaveščanje v šoli ali lokalni skupnosti o Dostopnost vsebin za večjezične dijake prednostih uporabe ekoloških čistil in ohranjanja okolja. Ključni pojmi in navodila so predstavljeni v jasnem in enostavnem jeziku. Dijaki, ki potrebujejo dodatno jezi- 6. Strokovna predavanja: kovno podporo, imajo možnost uporabe slovarčkov s strokovnimi izrazi in prevodov ključnih delov učne snovi. 22 — 2 - organizacija strokovnih predavanj s povabljenimi strokovnjaki s Gibalne prilagoditve za dijake z omejeno mobilnostjo področja ekologije, trajnostnega razvoja in kemije. Eksperimentalne postaje so postavljene tako, da omogočajo dostop gibalno oviranim dijakom. Za tiste, ki ne 7. Sodelovanje s starši: morejo rokovati s snovmi, je predvidena možnost dela z digitalnimi simulacijami ali beleženjem rezultatov eks- - vključevanje staršev v projekt, kjer skupaj z učenci pripravljajo eko- perimentov. loška čistila in delijo izkušnje o domačih trajnostnih praksah. Prilagojena evalvacija in povratne informacije 8. Eko-umetniški projekt: Pri ocenjevanju učencev je vredno upoštevati različne pristope – od klasičnih pisnih preverjanj do vizualnih in - organizacija projekta, kjer učenci ustvarjajo umetniška dela, pove- praktičnih prikazov znanja. Dijaki s težavami pri pisanju lahko odgovarjajo ustno ali prek digitalnih posnetkov. zana z ekološkimi čistili, in jih razstavijo v šoli ali drugod v skupnosti. Povratne informacije so individualizirane, s poudarkom na napredku in krepitvi samozavesti. 9. Družbena mreženja: Kulturna in družbena raznolikost pri obravnavi teme - uporaba družbenih omrežij za deljenje informacij o trajnostnih pra- V razprave so vključeni primeri ekoloških čistil in tradicionalnih metod čiščenja iz različnih kultur. Dijaki razi- ksah in spodbujanje okoljske ozaveščenosti med vrstniki. skujejo, kako so naravna čistila uporabljali v preteklosti in kakšne so trajnostne prakse v različnih delih sveta. 10. Zeleni dan v šoli: Sodelovanje in vključevanje v skupnost - organizacija posebnega dneva v šoli za ekološko osveščenih delav- Učenci sodelujejo pri pripravi izobraževalnih vsebin za širšo skupnost – bodisi v obliki videoposnetkov, plakatov nic, predavanj, trajnostne tržnice in podobno. ali interaktivnih predstavitev, kar omogoča različne načine sodelovanja. Dijaki z močnejšimi komunikacijskimi veščinami lahko prevzamejo vloge ozaveščevalcev, medtem ko tisti z analitičnimi sposobnostmi prispevajo k Z udeležbo pri takšnih dopolnilnih in obšolskih dejavnostih se učen- obdelavi podatkov in interpretaciji rezultatov. ci ne le učijo o trajnosti, ampak tudi aktivno sodelujejo v praktičnih prizadevanjih. Tako razvijajo veščine, kot so timsko delo, vodenje, Te prilagoditve omogočajo, da vsi dijaki aktivno sodelujejo v učnem procesu ter razvijajo ključne ekosocialne komunikacija in družbena odgovornost. kompetence, ne glede na individualne razlike. Tako scenarij spodbuja inkluzivno učno okolje, ki podpira razno- likost in vsem ponuja kakovostno učno izkušnjo. AVTORJI UČNEGA SCENARIJA STRAN VERA OREŠNIK, MATEJA PUC, ŠPELCA FLERIN, TANJA GAŠPERLIN, ROMANA VODIŠEK, DRAGANA ŠPANOVIČ IN METOD KOVAČIČ 247 UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA DOMAČA PRIPRAVA EKOLOŠKIH ČISTIL PRIROČNIK ZA UČITELJE PRILOGA 1 Napotki za izdelavo plakata Kaj je plakat? Plakat je eden od najbolj preprostih vizualnih komunikacijskih sredstev in tudi ena od najstarejših oblik vizualne komunikacije. Nastal je konec osemnajstega stoletja z izumom tiskarskega stroja, ko je bilo mogoče enostavno natisniti in razširjati stvarna sporočila. Z izumom litografskega postopka s tremi tiskarskimi ploščami se je začelo večbarvno tiskanje in so plakati ostali uporabni pri prvih oblikah oglaševanja. Danes imamo na voljo plakate različnih velikosti, tako velikih kot majhnih, imajo pa vsi isti cilj. Listi so veliki od A5 do A1, orientirani pokončno ali ležeče. Namen plakata je: Slika 1: Primeri hierarhije pri izdelavi plakata - pritegniti pozornost, Vir: Gareth, 2025 (https://254-online.com/what-makes-a-good-poster-design/) - privabiti radovednost, - podati specifično sporočilo, A B - narediti vtis, - izzvati reakcijo. 4 Funkcija plakata je da je viden z razdalje in služi za reklamiranje ali podajanje specifične- ga sporočila. Če je dobro oblikovan, lahko vpliva na ravnanja posameznika. Spodbudi 23 — 2 ga, da se o tematiki plakata pozanima podrobneje, uvede spremembe ali spremeni per- cepcijo. Kaj je ključno za dober plakat? Jasen občutek za vizualno hierarhijo. Če je na njem preveč elementov, ki tekmujejo med seboj in med njimi ni jasnega reda in kontrasta, ga bo težko razbrati. Predstavljajte si, da poslušate tri osebe, ki ti govorijo hkrati. Težko boste kaj razumeli ali izbrali, koga poslušati najprej. Enako je pri oblikovanju plakata. Prenatrpan plakat je lahko neprivlačen in mu spodleti pri pritegovanju pozornosti in učinkovitem sporočanju. Dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje plakata: Prvi dejavnik dobre zasnove plakata je jasen občutek vizualne hierarhije. Dobro oblikovan plakat vsebuje vsaj tri nivoje hierarhije: - osnovni motiv, - sekundarni motiv, - podporne elemente. Slika 2: Primeri dobrega plakata Vir: A (https://iwishihadthoughtofthat.wordpress.com/wp-content/uploads/2012/10/slasfinal1.jpg), B (https://venngage.com/templates/posters/plastic-marine-life-4c5cb3e3-ab2a-4cd9-bfdb-cfe7c879cb1a) STRAN AVTORJI UČNEGA SCENARIJA 248 VERA OREŠNIK, MATEJA PUC, ŠPELCA FLERIN, TANJA GAŠPERLIN, ROMANA VODIŠEK, DRAGANA ŠPANOVIČ IN METOD KOVAČIČ UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA DOMAČA PRIPRAVA EKOLOŠKIH ČISTIL PRIROČNIK ZA UČITELJE Osnovni motiv: vizualnih elementov pove več kot tisoč besed. Po navadi je to element, ki je v postavitvi najbolj izrazit, čitljiv in kontrasten. Najbolj Odličen plakat se skoraj poetično opira na sliko, pisavo, obliko in formo v dinamični ko- pritegne pozornost ali radovednost in predstavlja izhodišče, ki vabi k ogledu. munikaciji. Prav takšne vrste plakatov si najbolj zapomnimo in naredijo na nas največji vtis, vzbujajo domišljijo in pozivajo k takojšnjem delovanju. Sekundarni motiv: Običajno je to manjši element, ki stoji v bližini osnovnega motiva, da podpre njegovo Četrti dejavnik, ki določa dobro zasnovo plakata, je ravnovesje med elementi. sporočilo. Namen sekundarnega motiva je vzpostaviti skladnost in smiselno dinamiko Za plakate je značilno, da v zasnovo vključujejo več vizualnih elementov. Možna je raba kompozicije. velike slike ali velike pisave, da bi pritegnili pogled in posredovali sporočilo. Ponekod kombinacija slike, pisave, oblike in forme ustvarja estetiko, ki okrepi sporočil- Podporni elementi: nost in vizualni učinek. Pri dobrem plakatu je opazna skladnost med vsemi vizualnimi Na posamezni izvedbi plakata je lahko manj ali več podpornih elementov. Te elemente elementi v kompoziciji, vključno z barvo, podobami, oblikami, teksturo in pisavo. v kompoziciji si posameznik ogleda potem, ko opazi in prepozna primarne in sekund- Na dobrem plakatu so vsi vizualni elementi medsebojno usklajeni. Ker so uravnoteženi, arne motive. Namen podpornih elementov je ponuditi dodatne vizualne (in tekstovne) ohranjajo ravnovesje in čistost hierarhij. informacije. Ko beremo informacije na plakatu, je dobro zagotoviti občutek za smer. Začetek, sredi- Peti dejavnik, ki naredi dober dizajn plakata, je ustvarjanje posebnega vtisa. na in konec morajo biti jasni, da ustrezno vodijo opazovalca. Plakat ni le okrasek. Njegov namen je običajno navdihovati in spodbuditi določene ciljne Učinkovito uporabljena hierarhija lahko zapleteno sporočilo poenostavi, poudari pomen skupine k ukrepanju. Cilj plakata je tudi izobraziti, spremeniti dojemanje, izvedeti več ali in okrepi splošni vtis. Jasna vizualna hierarhija in kontrast med elementi ustvarita jasno vplivati na dejanja. Dober plakat jasno poziva k ukrepanju in vzbuja čustva. strukturo in berljivost sporočila. Tako kot uporabljamo ustrezne besede za izražanje sporočil, uporabljamo ustrezni vizualni besednjak za oblikovanje plakata s “pravim tonom”. Plakat dosega učinek, ko 4 Drugi dejavnik, ki vpliva na dobro zasnovo plakata, je umestitev. vzbuja radovednost in ustvarja poseben vtis. Oblikovanje plakatov še ni vse. Umestitev plakata je dejavnik, ki prav tako vpliva na naravo njegove zasnove. 24 — 2 Ključni dejavniki za dobro oblikovanje plakata so torej naslednji: Dobro oblikovan plakat pritegne pozornost in je zlahka berljiv/razumljiv v katerem koli 1. Jasen občutek hierarhije. prostoru, toda različni prostori vendarle nudijo različne možnosti. 2. Upoštevanje umestitve. Če visi plakat na prostem, na steni, na ulici ali na oglasni deski, ga mimoidoči vidijo 3. Dinamična uporaba pisave, podobe, oblike in forme. le bežno, zato mora biti oblikovanje bolj udarno, da pritegne pogled že od daleč. Pri 4. Ravnovesje med elementi. plakatih na prostem je pomemben dejavnik preprostost. Elementi so lahko večji in bolj 5. Ustvarjanje posebnega vtisa. kontrastni, prostor pa bolj izkoriščen, da pritegnemo pozornost. Če je plakat postavljen v ateljeju, galeriji, pisarni, šoli ali na železniški postaji, si ga mi- Viri in literatura: moidoči lahko ogledujejo dalj časa. V tem primeru je lahko še vedno oblikovan tako, da Gareth D., What Makes A Good Poster Design? Dostopno na: https://254-online.com/ pritegne pozornost od daleč in je preprost, lahko pa je tudi bolj zapleten in obsega več what-makes-a-good-poster-design/ (28. jan. 2025) informacij. Slika 2 (A). Dostopno na: https://iwishihadthoughtofthat.wordpress.com/wp-content/ Tako kot hierarhija je tudi preprostost eden najpomembnejših dejavnikov dobrega ob- uploads/2012/10/slasfinal1.jpg (28. jan. 2025) likovanja plakatov. Če je plakat preprost in oblikovan z mislijo na predvideno umestitev, Slika 2 (B). Dostopno na: https://venngage.com/templates/posters/plastic-marine-life- bo dobro služil namenu in jasno posredoval informacije. 4c5cb3e3-ab2a-4cd9-bfdb-cfe7c879cb1a (28. jan. 2025) Tretji dejavnik, ki naredi dober plakat, je dinamična raba pisave, slike, oblike in for- mata. Dober plakat je lahko preprost in uporablja pisavo na jasen, dobeseden način, da na- jbolj praktično posreduje sporočilo. Odličen plakat izkorišča slike in pisavo skupaj, da pritegne pozornost in posreduje sporočilo na čim bolj vizualen način. Prava kombinacija AVTORJI UČNEGA SCENARIJA STRAN VERA OREŠNIK, MATEJA PUC, ŠPELCA FLERIN, TANJA GAŠPERLIN, ROMANA VODIŠEK, DRAGANA ŠPANOVIČ IN METOD KOVAČIČ 249 UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KAMEN NA KAMEN, SUHI ZID PRIROČNIK ZA UČITELJE Kamen na kamen, Kdaj v šolskem letu (semester) Letnik Število ur / srečanj Stopnja 2. semester 2. letnik 23 Srednja šola suhi zid Avtorica učnega scenarija Maja Vrčon Tematski sklopi in vsebine Ekologija: Suhozidovi so pomembni za ohranjanje ekosistemskih funkcij, saj ponujajo edinstvene mikrohabitate za številne vrste rastlin in živali. Ustvarjajo pogoje za razvoj lišajev, mahov in gliv, ki zagotavljajo stabilnost tal. Zaradi prepustne strukture preprečujejo odtekanje vode in zmanj-šujejo erozijo, kar je prispeva k zadrževanju vlage v tleh. Podpirajo biotsko raznovrstnost, saj nudijo dvoživkam, plazilcem in manjšim sesalcem prostor za prezimovanje in gnezdenje. Še posebej učinkoviti o kot biološki koridorji, ki povezujejo razdrobljene habitate in prispevajo k regeneraciji lokalnih ekosistemov. Kulturna dediščina: Suhozidna gradnja je pomemben del kulturne identitete regij in lokalnih skupnosti. Ta tradicija sega več stoletij nazaj in odraža tesno prepletenost človekovih praks z naravnim okoljem. Suhozidovi niso zgolj funkcionalni, temveč so tudi nosilci zgodovinskih pripovedi, ki jih je mogoče razbrati iz njihovih tehnik in postavitev. Njihovo ohranjanje ne zagotavlja le fizične dediščine, temveč tudi spodbuja razumevanje preteklih praks trajnostnega upravljanja naravnih virov. Njihova obnova vključuje sodelovanje lokalnih skupnosti, kar prispeva k ohranjanju tradicionalnih veščin in krepi zavest o pomenu dediščine za sodobno družbo. Regeneracija: Suhozidovi so primer regenerativne prakse, saj spodbujajo obnovo degradiranih tal in podpirajo ekosistemske storitve. Njihova 1 — 18 terialov in s trajnostnim upravljanjem naravnih virov suhozidovi prispevajo k razvoju lokalne ekonomije in krepijo odpornost krajine na podnebne gradnja zahteva sodelovanje lokalnih skupnosti, ki s tem ohranjajo tradicionalna znanja in podpirajo družbeno kohezijo. Z uporabo lokalnih ma- spremembe. Takšna praksa ne le varuje naravne vire, temveč tudi krepi identiteto skupnosti ter spodbuja trajnostni turizem in lokalno ekonomijo. Lokalne skupnosti se vključujejo v proces gradnje, vzdrževanja in promocije suhozidov, kar krepi socialno kohezijo in lokalno ekonomijo. Medpredmetne povezave Medpredmetne povezave v okviru tematskih sklopov v okviru tematskih sklopov Učni scenarij Kamen na kamen temelji na medpredmetnem povezovanju. Združuje naravoslovne, družboslovne in humanistične vsebine za ce-lostno razumevanje pomena suhozidov z okoljskega, zgodovinskega, družbenega in matematičnega vidika. Povezovanje učnih predmetov temelji na skupnih učnih ciljih in razvoju kompetenc, ki presegajo okvire posameznih predmetov ter omogočajo pridobivanje praktičnih znanj in mehkih veščin. Povezava naravoslovnih in tehničnih predmetov (biologija, geografija, matematika, športna vzgoja)- Biologija/naravoslovje in geografija se povezujejo pri analizi ekosistemskih funkcij suhozidov, raziskovanju biodiverzitete in vpliva podnebnih sprememb na krajino. - Matematika dopolnjuje geografijo pri merjenju in modeliranju stabilnosti suhozidov, izračunavanju kotov in trdnosti struktur ter uporabi statističnih metod za obdelavo podatkov s terenskega dela. - Športna vzgoja se povezuje z naravoslovnimi vedami tako, da preučuje gibalne vzorce pri gradnji suhozidov in vpliv fizičnega dela na telesno pripravljenost ter ergonomije pri delu na terenu. STRAN AVTORICA UČNEGA SCENARIJA 250 MAJA VRČON UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KAMEN NA KAMEN, SUHI ZID PRIROČNIK ZA UČITELJE Povezava družboslovnih in humanističnih predmetov (zgodovina, aktivno državljanstvo, slovenščina)- Zgodovina se povezuje z geografijo pri razumevanju razvoja kulturne krajine in pomena suhozidov, ki so zgodovinsko del agrarnega okolja. Povezuje se tudi s slovenščino, kjer dijaki raziskujejo zgodovinske vire in dokumentacijo o suhozidih ter se učijo interpretirati pisne in ustne vire.- Aktivno državljanstvo dopolnjuje zgodovino pri analizi zakonodajnih okvirov varovanja kulturne dediščine in pri raziskovanju lokalnih pobud za ohranjanje suhozidov. Povezuje se tudi z geografijo in biologijo pri načrtovanju trajnostnega razvoja in upravljanja naravnih virov.- Slovenščina igra ključno vlogo pri razvoju raziskovalnih in komunikacijskih veščin, saj dijaki pripravljajo pisna in govorna besedila o pomenu su-hozidov, sestavljajo raziskovalna poročila in se učijo kritične argumentacije v javni razpravi. Povezava med praktičnimi in analitičnimi veščinami - Terensko delo (geografija, biologija, športna vzgoja) omogoča dijakom uporabo raziskovalnih metod, ki združujejo opazovanje, merjenje in eks-perimentiranje. Te podatke nato statistično obdelajo pri matematiki in interpretirajo pri biologiji in zgodovini.- Interdisciplinarna analiza (matematika, zgodovina, slovenščina, aktivno državljanstvo) spodbuja razvijanje kritičnega mišljenja, ker morajo dijaki povezovati empirične podatke z družbenimi in kulturnimi konteksti. - Javna predstavitev (slovenščina, aktivno državljanstvo, zgodovina) vključuje argumentacijo, refleksijo in komunikacijske veščine, kjer se dijaki učijo predstaviti in zagovarjati svoje ugotovitve pred vrstniki in strokovno javnostjo. POVZETEK UČNEGA SCENARIJA Scenarij (zgodba – opis) Dijaki raziskujejo pomembnost suhozidov za okolje in kulturno dediščino skozi terensko delo, zgodovinsko analizo in eksperimentalno gradnjo 2 — 18 suhih zidov. Pri preučevanju vpliva suhozidov na ekosistem, podnebne spremembe in trajnostno rabo prostora sodelujejo z lokalno skupnostjo in strokovnjaki. Na podlagi ugotovitev pripravijo javne predstavitve, kjer v fikcijskih vlogah različnih deležnikov zagovarjajo rešitve za ohranjanje in trajnostno uporabo suhozidov. Naloga dijakov je oblikovati praktične predloge, ki združujejo tradicionalno znanje, zakonodajne okvirje in sodobne trajnostne strategije. Obravnavana ekosocialna Scenarij Kamen na kamen obravnava izginjanje kulturne dediščine, degradacijo krajine in pomanjkanje trajnostnega upravljanja naravnih virov. problematika (opis) Suhozidovi, kot tradicionalni element primorske kulturne krajine, imajo pomembno ekološko in kulturno vlogo, vendar jih ogrožajo urbanizacija, opuščanje tradicionalnih praks in intenzivne kmetijske prakse. Problematično je tudi pomanjkanje angažiranosti lokalnih skupnosti pri ohranjanju dediščine ter omejene možnosti vključevanja teh praks v sodobne trajnostne strategije. Scenarij izpostavlja vprašanje, kako lahko skupnost s sodelovanjem, inovativnimi pristopi in povezovanjem znanja ohrani suhozide kot naravno in kulturno vrednoto, hkrati pa jih trajnostno vključi v ekoturizem, regenerativno kmetijstvo in prostorsko načrtovanje. Ostala znanja iz ekosocialnih Ekosistemske storitve in trajnostna raba prostora vsebin, vezana na zgornjo, - Pomen suhozidov pri zadrževanju vode, preprečevanju erozije in ohranjanju biotske raznovrstnosti. primarno - Vpliv podnebnih sprememb na stabilnost tal in regeneracijo krajine. AVTORICA UČNEGA SCENARIJA STRAN MAJA VRČON 251 UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KAMEN NA KAMEN, SUHI ZID PRIROČNIK ZA UČITELJE Družbeno-ekološke interakcije in kulturna dediščina - Razumevanje zgodovinskega odnosa med človekom in krajino ter vpliva tradicije na sodobno upravljanje prostora.- Pomen lokalne identitete in nesnovne dediščine za skupnosti. Skupnostno delovanje in participacija - Mehanizmi sodelovanja lokalnih prebivalcev, občin in strokovnjakov pri varstvu naravne in kulturne dediščine.- Vloga aktivnega državljanstva pri trajnostnem razvoju in prostorskem načrtovanju. Trajnostne inovacije in zelena ekonomija - Priložnosti za vključitev suhozidov v regenerativne in ekoturistične projekte. - Razvoj trajnostnih poslovnih modelov in lokalnih gospodarskih pobud, povezanih z varstvom dediščine. Etično odločanje in prihodnost trajnostnega razvoja - Premislek o dolgoročnih posledicah degradacije kulturne krajine. - Odgovorno ravnanje pri ohranjanju naravnih virov in tradicionalnega znanja za prihodnje generacije. Izobraževalni namen Kaj je vzpodbuda ali izziv, iz katerega izhaja ta učni scenarij? 3 — 18 Izginjanje in uničevanje suhozidov kot pomembnega elementa kulturne in naravne dediščine, pomanjkanje lokalne angažiranosti pri njihovem varovanju ter potreba po iskanju trajnostnih rešitev za njihovo ohranitev in ponovno uporabo. Kaj želimo s tem učnim scenarijem doseči pri učencih? Razviti ekosocialno zavest, sposobnost sistemskega razmišljanja in aktivnega državljanstva ter spodbuditi razumevanje poveza-nosti med naravo, družbo in gospodarstvom skozi praktično delo, raziskovanje in skupnostno sodelovanje. Kakšen je končni rezultat, ki ga bodo dosegli učenci? Učenci bodo oblikovali trajnostne predloge za ohranjanje in uporabo suhozidov, jih zagovarjali pred različnimi (fiktivnimi) delež-niki ter pridobili konkretne veščine sodelovanja, analize, argumentacije in načrtovanja trajnostnih rešitev. STRAN AVTORICA UČNEGA SCENARIJA 252 MAJA VRČON UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KAMEN NA KAMEN, SUHI ZID PRIROČNIK ZA UČITELJE KONKRETIZACIJA KURIKULUMA Kompetence Kriteriji evalvacije Skrb za okolje in trajnostni razvoj Dijak analizira vpliv suhozidov na ekosisteme, pojasni njihov pomen za biotsko razno- Razumevanje pomena suhozidov kot trajnostne rešitve za varovanje ekosiste- vrstnost in predlaga izboljšave za trajnostno upravljanje krajine. mov, preprečevanje erozije in ohranjanje biodiverzitete. Kulturna dediščina in identiteta Dijak opisuje zgodovinski pomen suhozidov, utemelji njihov vpliv na lokalno identiteto Razumevanje suhozidne gradnje kot dela nesnovne kulturne dediščine, poveza- ter primerja tradicionalne in sodobne pristope ohranjanja dediščine. nosti med naravo in človekovimi praksami ter pomena njenega ohranjanja. Naravoslovna in tehnološka kompetenca Dijak izvede eksperiment za določanje geoloških lastnosti kamnov, razloži fizikalne Raziskovanje fizikalnih in geoloških lastnosti kamnov ter zakonitosti gradnje su- zakonitosti stabilnosti struktur in ovrednoti metode gradnje. hozidov, ki zagotavljajo stabilnost in trajnost struktur. 4 — 18 Podjetniška kompetenca in inovativnost Dijak razvije in predstavi podjetniško idejo, ki vključuje suhozidno dediščino, analizira Razvoj rešitev za vključevanje suhozidne dediščine v sodobne trajnostne pro- možnosti financiranja ter predlaga strategije za trajnostno uporabo. jekte, kot so ekoturizem, regenerativno kmetijstvo ali lokalna ekonomija. Osebna, družbena in sodelovalna kompetenca Dijak izkazuje sodelovalne veščine pri skupinskih nalogah, ovrednoti proces odločanja Razvoj sposobnosti timskega dela, sodelovanja in odgovornega sprejemanja v timu in reflektira svojo vlogo v skupinskem delu. odločitev pri skupinskem načrtovanju in izvedbi gradnje suhozida. Digitalna kompetenca Dijak uporablja digitalna orodja za kartiranje suhozidov, ustvari digitalno predstavitev Uporaba digitalnih orodij za kartiranje suhozidov, dokumentiranje projektov in in interpretira podatke za evalvacijo projekta. pripravo digitalnih predstavitev. AVTORICA UČNEGA SCENARIJA STRAN MAJA VRČON 253 UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KAMEN NA KAMEN, SUHI ZID PRIROČNIK ZA UČITELJE Matematična kompetenca in analitično mišljenje Dijak izračuna statične parametre suhozidov, poda razlago matematičnih modelov sta- Razumevanje geometrijskih in matematičnih principov, povezanih s stabilnostjo bilnosti in napove posledice različnih konstrukcijskih odločitev. struktur, merjenjem razmerij in količinsko analizo materialov. Kompetenca sodelovanja in komunikacije Dijak zastavi argumentirano stališče, predstavi svoje ideje v razpravi in sodeluje v kon- Razvoj veščin skupinskega dela, učinkovite komunikacije in sposobnosti izraža- struktivnem dialogu z vrstniki. nja argumentov pri zagovarjanju ohranjanja kulturne dediščine. Aktivno državljanstvo in odgovornost Dijak raziskuje zakonodajne okvire varstva dediščine, analizira vpliv prostorskega na- Razumevanje vpliva zakonodaje, prostorskega načrtovanja in lokalnih skupnosti črtovanja na suhozide in predlaga rešitve za trajnostni razvoj. pri varstvu kulturne in naravne dediščine. Specifične ekosocialne kompetence Ekosocialni kriterij evalvacije 5 — 18 Povezanost med ekologijo in družbo Dijak analizira vpliv suhozidov na ekosisteme, razloži njihovo vlogo pri uravnavanju Razumevanje, kako suhozidna gradnja vpliva na ekosisteme, podnebne spre- mikroklime in predlaga ukrepe za njihovo trajnostno upravljanje. membe in trajnostno rabo prostora. Ekosocialna zavest in trajnostno državljanstvo Dijak prepoznava pomen tradicionalnih praks v trajnostnem razvoju, primerja sodobne Ozaveščanje o pomenu ohranjanja tradicionalnih praks, ki omogočajo trajno- in zgodovinske pristope ter sodeluje pri pripravi pobud za njihovo ohranjanje. stno upravljanje naravnih virov. Empatija in sočutje do ljudi in okolja Dijak izraža sočutje pri obravnavi trajnostnih dilem, upošteva perspektive različnih de- Razumevanje povezanosti med kulturno dediščino in trajnostnimi praksami ter ležnikov in predlaga vključujoče rešitve za ohranjanje dediščine. pomena njihovega ohranjanja za prihodnje generacije. STRAN AVTORICA UČNEGA SCENARIJA 254 MAJA VRČON UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KAMEN NA KAMEN, SUHI ZID PRIROČNIK ZA UČITELJE Trajnostne inovacije in podjetništvo Dijak razvije in predstavi inovativno idejo za trajnostno rabo suhozidov, analizira mož- Razvijanje trajnostnih modelov vključevanja suhozidov v sodobne gospodarske nosti za njeno izvedbo ter oceni njen družbeni in ekonomski vpliv. in ekoturistične prakse. Kulturna in globalna ozaveščenost Dijak pojasni pomen suhozidov kot dela svetovne kulturne dediščine, primerja različne Razumevanje pomena kulturne dediščine v globalnem kontekstu ter njene vloge pristope k varstvu dediščine in sodeluje pri ozaveščevalnih pobudah. pri trajnostnem razvoju. Sistemsko razmišljanje Dijak ugotavlja vzročno-posledične povezave med družbenimi in naravnimi procesi, Razumevanje kompleksnih povezav med družbenimi praksami, naravnimi pro- sintetizira pridobljene informacije ter napove dolgoročne posledice človeških vplivov cesi in ekološkim ravnovesjem. na krajino. Etično odločanje in odgovornost Dijak kritično vrednoti etične dileme pri varstvu dediščine, utemelji svojo odločitev in Sprejemanje odločitev, ki upoštevajo dolgoročne posledice za ekosisteme, lo- predlaga trajnostne pristope k reševanju ekoloških in družbenih izzivov. kalne skupnosti in kulturno dediščino. 6 — 18 Skupnostno delovanje in sodelovanje Dijak prispeva k skupinskemu načrtovanju trajnostnih projektov, sodeluje pri izvedbi Razvoj sposobnosti kolektivnega delovanja pri ohranjanju naravne in kulturne ter razmisli o pomenu kolektivnega delovanja za spremembe v družbi. dediščine. Osnovna znanja (cilj) Matematika Slovenščina - Razvijajo geometrijske predstave in uporabljajo prostorske koncepte pri analizi - Berejo in interpretirajo umetnostna besedila, povezana s kulturno dediščino. stabilnosti suhozidov. - Razvijajo govorne in pisne veščine za strokovno izražanje in javno nastopanje.- Uporabljajo Pitagorov izrek in trigonometrijske funkcije za določanje naklonov in - Oblikujejo argumentirane tekste in pripravljajo poročila o pomenu suhozidov v slovenski obremenitev zidov. kulturi. - Razvijajo sposobnost statistične analize razmerij v strukturi suhozidov in napove- - Razvijajo kritično mišljenje pri analizi zakonodaje in zgodovinskih dokumentov. dujejo njihovo stabilnost. - Prepoznavajo vzročno-posledične povezave v matematičnih modelih in jih upora- Biologija/Naravoslovje bljajo pri realnih problemih. - Razumejo vlogo suhozidov v ekosistemih in njihov pomen za biodiverziteto. AVTORICA UČNEGA SCENARIJA STRAN MAJA VRČON 255 UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KAMEN NA KAMEN, SUHI ZID PRIROČNIK ZA UČITELJE - Raziskujejo vpliv podnebnih sprememb na naravno in kulturno krajino. - Razvijajo kritično mišljenje pri preučevanju zakonodaje o varovanju kulturne dediščine.- Izvajajo terenske raziskave o geoloških značilnostih kamnov in rastlinskih združbah, ki uspe- - Razumejo pomen lokalne zgodovine in vpliv arhitekturne dediščine na identiteto prostora. vajo ob suhozidih. - Kritično vrednotijo vpliv človekovih dejavnosti na ekosistem. Športna vzgoja - Razvijajo fizične sposobnosti in vzdržljivost pri gradnji suhozidov. Geografija - Razumejo pomen ergonomije in varnosti pri fizičnih delih. - Prepoznavajo vpliv človekovih dejavnosti na preoblikovanje krajine. - Analizirajo vpliv terenskega dela na telesno pripravljenost in splošno počutje.- Uporabljajo zemljevide in kartografska orodja za dokumentiranje suhozidov. - Prepoznavajo pomen zdravega načina življenja v povezavi z naravnimi oblikami vadbe.- Razumejo povezavo med vremenskimi vplivi, trajnostnim razvojem in erozijo. - Analizirajo pomen kulturne krajine v Sloveniji in razvijajo strategije njenega varstva. Aktivno državljanstvo - Razumejo pomen lokalne participacije pri ohranjanju kulturne dediščine. Zgodovina - Kritično analizirajo zakonodajne okvire varstva dediščine in trajnostnega razvoja. - Analizirajo zgodovinske vire in razumejo pomen kulturne dediščine. - Razvijajo odgovornost do skupnosti in pomen varovanja kulturne krajine.- Raziskujejo vlogo suhozidov v kmetijstvu skozi zgodovino in njihov pomen v različnih obdobjih. - Razvijajo sposobnost argumentirane razprave in zagovarjanja trajnostnih rešitev. Osnovna ekosocialna znanja (cilj) Aktivno državljanstvo in etična odgovornost do dediščine Dijaki prepoznavajo kulturno dediščino kot skupno odgovornost in razmišljajo o mehaniz- 7 — 18 Scenarij Kamen na kamen naslavlja ključne vidike trajnostnega razvoja, povezanosti človeka mih, s katerimi lahko prispevajo k njenemu ohranjanju. z okoljem in etične odgovornosti do naravne in kulturne dediščine. Oblikujejo konkretne akcijske načrte za ozaveščanje o pomenu suhozidov in razvijajo prak- tične rešitve za njihovo ohranjanje in prenovo. Razvoj ekološkega jaza in trajnostne zavesti Razumejo vlogo zakonodaje in lokalnih skupnosti pri varstvu kulturne krajine in preučujejo Dijaki razvijajo zavedanje lastne vpetosti v ekosistem in razumejo, da človek ni ločen od možnosti za aktivno sodelovanje pri tem varstvu. narave, temveč je njen integralni del. Skozi praktično delo pri gradnji suhozidov izkusijo praktično ekologijo, kjer so materiali in Skupnostno delovanje in medgeneracijsko sodelovanje tehnike del trajnostne uporabe virov. Dijaki se učijo sodelovalnega odločanja, kjer skupaj z lokalnimi strokovnjaki in prebivalci Razvijajo sposobnost kritične refleksije o antropocentričnosti in oblikujejo ekocentrične raziskujejo pomen suhozidov za skupnost. vrednote, ki zajemajo razmislek o etičnih posledicah človekovega delovanja. Razvijajo socialno odgovornost s tem, ko v praksi prepoznajo, kako kulturna dediščina združuje različne generacije in družbene skupine. Povezanost ekologije in družbenih struktur Spoznavajo pomen solidarnosti in pravične porazdelitve virov tako v preteklosti kot v so- Dijaki analizirajo zgodovinsko, geografsko in kulturno vlogo suhozidov in prepoznajo, kako dobnosti, ko trajnostne rešitve zahtevajo skupnostno delovanje. so ljudje skozi čas prilagajali svoje bivanje naravnim danostim. Raziskujejo povezanost tradicionalnega znanja s sodobnimi trajnostnimi praksami in prepo- Kritično mišljenje in iskanje sistemskih rešitev znavajo potencial lokalnih rešitev pri nagovarjanju globalnih problemov. Dijaki krepijo razumevanje kompleksnosti ekosistemov in človeških interakcij v prostoru Razvijajo epistemološko ponižnost, s katero razumejo, da naravni procesi in tradicionalne skozi zgodovino in danes. metode terjajo znanja, ki jih ne moremo vedno črpati iz sodobnih tehnokratskih metod. Spoznavajo, da enoznačne rešitve v ekoloških in družbenih vprašanjih ne obstajajo, ter STRAN AVTORICA UČNEGA SCENARIJA 256 MAJA VRČON UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KAMEN NA KAMEN, SUHI ZID PRIROČNIK ZA UČITELJE razvijajo sposobnost argumentiranja in vrednotenja različnih rešitev. Prepoznavajo odgovornost posameznika in skupnosti za trajnostno prihodnost ter oblikujejo vizije za prihodnje ravnanje z naravnimi in kulturnimi viri. Povezava s filozofijo ekosocialne vzgoje Učni scenarij ne uči zgolj »pravih odgovorov«, temveč spodbuja: 1. Prilagodljive meje med človekom in svetom – razumevanje soodvisnosti med identiteto ter naravnimi in družbenimi procesi. 2. Osredotočenost na resnične probleme – aktivno sodelovanje dijakov pri ohranjanju suhozidne dediščine kot konkretne prakse trajnostnega razvoja. 3. Epistemološka ponižnost – razvijanje odnosa do znanja, ki presega zahodnocentrično logiko reševanja problemov in vključuje tradicionalno, lokalno in eksperimentalno učenje. METODE Strategije - Scenarijsko učenje (Scenario-ba- Postopki - Sodelovanje na projektih, z organizacijami sed learning) - Obiski - Problemsko učenje - Raziskovalno učenje (Inquiry-ba- - Raziskovalna skupina - Medgeneracijsko sodelovanje- Sodelovalno učenje (delo v sed learning) - Debata - Sodelovanje z lokalnim okoljem skupini – velika skupina, majhn - Simulacije in igre vlog - Gostovanje strokovnjakov - Analiza študije primera skupine, individualno) - Terensko učenje - Sestankovanje - Terensko raziskovanje - Projektno učenje - Učenje v lokalnem okolju (Place-ba- - Delavnice, ustvarjalnice - Praktično delo (gradnja suhozidov) 7 — 18- Učenje z dialogom sed learning) - Eksperimentiranje - Simulacija javne predstavitve - Izkustveno učenje - Reflektivno učenje - Igra vlog - Refleksija in evalvacija učnega procesa Povezava s Cilji Kakovostno izobraževanje (SDG 4) trajnostnega razvoja (CTR): - Podcilj 4.7: Do leta 2030 zagotoviti, da bodo vsi učenci pridobili znanje in spretnosti, potrebne za spodbujanje trajnostnega razvoja, tudi z izobraževanjem o trajnostnem razvoju, trajnostnem načinu življenja, državljanstvu sveta ter spoštovanju kulturne raznolikosti. - Povezava s scenarijem: Dijaki se skozi terensko delo, raziskave in praktične projekte učijo o trajnostnem upravljanju naravnih virov in kulturne dediščine. Trajnostna mesta in skupnosti (SDG 11) - Podcilj 11.4: Okrepiti prizadevanja za varstvo in ohranjanje svetovne kulturne in naravne dediščine.- Povezava s scenarijem: Projekt obravnava suhozidno gradnjo kot del nesnovne kulturne dediščine, ki zahteva aktivno ohranjanje, prenovo in varstvo skozi sodelovanje lokalnih skupnosti. AVTORICA UČNEGA SCENARIJA STRAN MAJA VRČON 257 UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KAMEN NA KAMEN, SUHI ZID PRIROČNIK ZA UČITELJE Odgovorna poraba in proizvodnja (SDG 12) - Podcilj 12.2: Do leta 2030 doseči trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri in njihovo učinkovito rabo.- Povezava s scenarijem: Dijaki se učijo trajnostne rabe gradbenih materialov, raziskujejo regenerativne prakse in analizirajo vpliv gradbenih del na naravno krajino. Podnebni ukrepi (SDG 13) - Podcilj 13.3: Izboljšati izobraževanje, ozaveščanje ter človeške in institucionalne zmogljivosti za blažitev pod-nebnih sprememb in prilagajanje nanje. - Povezava s scenarijem: S praktično gradnjo suhozidov in analizo vpliva erozije in podnebnih sprememb dijaki razvijajo razumevanje podnebnih procesov in iščejo trajnostne rešitve. Življenje na kopnem (SDG 15) - Podcilj 15.3: Do leta 2030 boriti se proti širjenju puščav, obnoviti degradirana zemljišča in tla ter si prizadevati za svet brez degradacije tal. - Povezava s scenarijem: Dijaki preučujejo vlogo suhozidov pri preprečevanju degradacije tal, zmanjšanju erozije in izboljšanju lokalnih ekosistemskih storitev. Partnerstva za doseganje ciljev (SDG 17) 8 — 18 - Podcilj 17.16: Okrepiti globalno partnerstvo za trajnostni razvoj in ga dopolniti z večstranskimi partnerstvi. - Povezava s scenarijem: Scenarij vključuje sodelovanje lokalnih skupnosti, občinskih oblasti, nevladnih organi-zacij in šol, ki skupaj delujejo pri ohranjanju kulturne in naravne dediščine. DIDAKTIČNA SEKVENCA (NAČRT) 1. FAZA: PREDSTAVITEV IZZIVA in OBLIKOVANJE RAZISKOVALNIH SKUPIN Čas: 4 šolske ure (180 min) Prostor učenja: Učilnica, prilagojena za sodelovalno učenje (mize v skupinah, dostop do flipchartov, tabla za skupinske dogovore). Učitelj – facilitator učenja: - Ustvari sproščeno vzdušje in vodi vajo Ledolomilec, da začnejo učenci razmišljati o suhozidih. - Pri oblikovanju skupin uporabi heterogene strategije in poskrbi, da ima vsaka skupina raznolike veščine. - Facilitatira določanje vlog – učenci naj sami razdelijo naloge in se o tem pogovorijo. - Med razpravo o problemskem vprašanju postavlja podvprašanja, ki usmerjajo razmišljanje o trajnosti, kulturni dediščini, ekologiji in lokalni skupnosti. - Povzame ključne ugotovitve skupin in jih poveže s cilji naslednje faze (terenskega raziskovanja). STRAN AVTORICA UČNEGA SCENARIJA 258 MAJA VRČON UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KAMEN NA KAMEN, SUHI ZID PRIROČNIK ZA UČITELJE TEHNIKA NALOGE / AKTIVNOSTI VRSTA SKUPINE POTREBŠČINE NAČIN EVALVACIJE Prizemljevanje 1. Uvodna aktivnost – 15 min Celoten razred Miren prostor – Učitelj spremlja, Sprostitev in - Učitelj vodi vajo Prizemljevanje1: dijaki zaprejo oči, začutijo učilnica, pripravljena kako sproščeni in umiritev stik s tlemi, osredotočijo se na dihanje. za sodelovalno delo vključeni so dijaki. - Učitelj vodi učence skozi korake senzoričnih zaznav, pri Sproščujoča glasba čemer uporabi umirjen glas in natančna navodila - Po zaključku vaje učitelj povabi učence, da počasi odprejo oči in se vrnejo v prostor. Sledi kratka razprava o njihovih izkušnjah. Učitelj lahko postavi vprašanja vezana na to, kar so zaznali. Ustvarjanje 2. Ustvarjanje varnega prostora2 – 35 min Celoten razred Pisala Učitelj vodi kratko varnega prostora - Učitelj predstavi namen vaje in pojasni, kaj je pomen var- Manjše skupine Post-it listki refleksijo, kjer učenci nega prostora. Flipchart ali plakat za be- znajo prepoznati, kako - Učenci razpravljajo o tem, kaj potrebujemo za ustvarjanje leženje idej lahko sami pripomorejo varnega prostora. Učitelj jih z vprašanji spodbuja, da premis- k ohranjanju varnega lijo o različnih vidikih varnosti, kot so fizična varnost (pros- prostora. tor), čustvena varnost (spoštovanje) in socialna varnost (ko- munikacija). - Učenci sestavijo seznam pravil in naredijo na koncu o tem 9 — 18 skupno refleksijo. Delitev v skupine 3. Naključno oblikovanje raziskovalnih skupin3 – 15 min Raziskovalne skupine Seznam dijakov Učitelj preverja, ali (oblikovanje - Učitelj dijakom razdeli karte s podatki o suhozidih. Vsak (3–6 dijakov) Karte s povezovalnimi so skupine uravnotežene skupin, 3-6 dijak poišče svoje tri »povezovalne člane«, ki imajo podobne tematikami za delitev in raznolike. dijakov) podatke in se logično povežejo v celoto. v skupine - Tako oblikovane naključne skupine prejmejo raziskovalne naloge (ekologija, zgodovina, geografija, slovenščina, mate- matika itd.). Vloge v skupini 4. Določitev vlog4 – 10 min Raziskovalne skupine Seznam vlog Vsaka skupina zapiše in (Določitev vlog v - Vsaka skupina določi vloge: vodja, raziskovalec, zapisova- (3–6 dijakov) Beležke predstavi vloge. skupini) lec, analitik, predstavnik, poročevalec itd. - Učitelj facilitira razpravo o odgovornostih vsakega člana. 1 za več podrobnosti o izvedbi glej vajo Prizemljevanje v priročniku 2 za več podrobnosti o izvedbi glej vajo Ustvarjanje varnega prostora v priročniku 3 za več podrobnosti o izvedbi glej vajo Žrebanje kart v poglavju Delitev v skupine v priročniku 4 za več podrobnosti o izvedbi glej vaje Vloge v skupini v priročniku AVTORICA UČNEGA SCENARIJA STRAN MAJA VRČON 259 UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KAMEN NA KAMEN, SUHI ZID PRIROČNIK ZA UČITELJE Skupinski 5. Oblikovanje skupinskih dogovorov – 20 min Raziskovalne skupine Flipchart, Vsaka skupina dogovori - Skupine oblikujejo pravila sodelovanja in jih zapišejo na vi- (3–6 dijakov) listi papirja, zvezek, predstavi svoja (V vsaki posamezni dno mesto. pisala pravila sodelovanja. skupini) - Učitelj uporablja metodo konsenzualnega sprejemanja od- ločitev (angl. Consent Decision-Making). Skupinski miselni 6. Skupinski miselni vzorec5 – 30 min Celoten razred Veliki listi papirja Učitelj zapiše ključne vzorec - Učitelj na tablo napiše osrednjo temo – Suhi zidovi in suho- Raziskovalne skupine Barvni flomastri ali pisala ugotovitve in jih uporabi (Mind-mapping in zidna gradnja z vprašanji: Kaj vemo o suhozidih? Kaj bi želeli (3–6 dijakov) Post-it listki za hipoteze, ki jih bodo možganska nevih- izvedeti? kasneje oblikovali. ta) - Učenci najprej razmislijo o svojih idejah in jih individualno zapišejo na post-it listke ali v zvezek. Nato se zberejo v sku- pinah in začnejo deliti svoje zamisli. - Ko skupine zberejo ideje, začnejo iskati povezave med njimi. - Skupine analizirajo svoje miselne vzorce ter identificirajo glavne vzorce. - Učitelj vodi razpravo v skupinah z vprašanji. Analiza študije 7. Analiza študije primera – 30 min Pari Študija primera Vsaka skupina predstavi primera - Učitelj razdeli študijo primera o suhozidih (ekološki, kultur- Raziskovalne skupine Beležke ključne ugotovitve. 10 — 18 ni, družbeni vidik). (3–6 dijakov) - Učenci ga preberejo, nato v parih izmenjajo ključne ugo- tovitve. Vsaka skupina analizira en vidik: - Ekološki vidik – Kako suhozidi podpirajo biotsko raznovr- stnost? - Kulturni vidik – Kako so jih uporabljali skozi zgodovino? - Družbeni vidik – Kakšen je pomen suhozidne gradnje za lokalno skupnost? Na koncu vsaka skupina predstavi en vidik. Predstavitev 8. Oblikovanje hipotez – 15 min Raziskovalne skupine Tabla Primernost in poglobljen problemskega - Učitelj napiše problemsko vprašanje: Kako lahko poveča- (3–6 dijakov) Post-it listki razmislek o hipotezah. vprašanja6 mo ozaveščenost o pomenu suhozidov? - Skupine izmenjajo ideje. - Vsaka skupina zapiše prve hipoteze o pomanjkanju oza- veščenosti. 5 za več podrobnosti o izvedbi glej vajo Skupinski miselni vzorec v priročniku 6 za več podrobnosti o izvedbi glej poglavje Izbira izziva in oblikovanje raziskovalnega vprašanja v priročniku STRAN AVTORICA UČNEGA SCENARIJA 260 MAJA VRČON UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KAMEN NA KAMEN, SUHI ZID PRIROČNIK ZA UČITELJE - Učitelj postavlja vodena vprašanja za spodbujanje razpra- ve: Ali lokalna skupnost pozna pomen suhozidov? Zakaj jih v zadnjem času manj obnavljajo? Kako jih lahko prilagodimo sodobnim potrebam? - Skupine predstavijo svoje prve hipoteze. 2. FAZA: TERENSKO RAZISKOVANJE IN DOKUMENTACIJA SUHOZIDOV Čas: Celoten šolski dan – ekskurzija (9 šolskih ur / 7 + 2 uri v domači šoli). Prostor učenja: Park Škocjanske jame, Matavun, SI-6215 Divača / Območje parka s suhozidi, naselje in notranji prostor za skupinsko delo (npr. Promocijsko-kongresni center Pr Nanetovh) Učitelj - facilitator učenja: - Pripravi navodila za terensko raziskovanje in preveri, ali dijaki razumejo metode zbiranja podatkov. - Facilitatira intervjuje in razprave na terenu, spodbuja dijake k poglobljenim vprašanjem. - Med gradnjo suhozida spodbuja diskusijo: Kako bi lahko te tehnike uporabili danes? - Vodi metodo Pogovorna kavarna, da učenci povežejo ugotovitve različnih skupin. Vsebine iz učnih načrtov - Matematika: Izračun višine, širine, stabilnosti in prostornine kamnov, analiza razmerij med dimenzijami suhozidov.- Zgodovina: Raziskovanje zgodovinskih virov o suhozidih, analiza spreminjanja krajine skozi čas.- Biologija/Naravoslovje: Vloga suhozidov v ekosistemih, analiza rastlinskih in živalskih vrst.- Geografija: GIS kartiranje, analiza pokrajinskih značilnosti in vpliva podnebnih sprememb.- Slovenščina: Pisanje terenskih poročil, oblikovanje raziskovalnih vprašanj za intervjuje. - Športna vzgoja: Terenska orientacija, fizična izvedba gradnje suhozida. - Aktivno državljanstvo: Analiza zakonodajnih okvirjev varstva dediščine in trajnostnega razvoja. TEHNIKA NALOGE / AKTIVNOSTI VRSTA SKUPINE POTREBŠČINE NAČIN EVALVACIJE Metoda TRIS 1. Načrtovanje raziskovalnih vprašanj – 45 min Raziskovalne skupine Simulacijski scenariji Vsaka skupina predstavi (Predvidevanje - Dijaki pregledajo hipoteze iz 1. faze in jih primerjajo z raz- (3–6 dijakov) Beležke končna raziskovalna ovir pri raziskova- položljivimi podatki. vprašanja in strategije nju) - Skupine izvedejo VAJO TRIS7 – najprej določijo najslabši za uspešno raziskavo. možni potek raziskave in identificirajo ključne težave, ki bi lahko nastale na terenu. - Nato predlagajo strategije za obvladovanje težav in obliku- jejo končna raziskovalne vprašanja. 7 za več podrobnosti o izvedbi glej vajo TRIS v priročniku AVTORICA UČNEGA SCENARIJA STRAN MAJA VRČON 261 UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KAMEN NA KAMEN, SUHI ZID PRIROČNIK ZA UČITELJE Terensko partici- 2. Terensko delo v Parku Škocjanske jame – 4 ure (180 min) Celoten razred Beležke Vsaka skupina dokumen-pativno razisko- Raziskovalne skupine Fotoaparati, tira ugotovitve s foto- vanje (učenje v - Uvod na terenu (30 min): Vodnik parka predstavi cilje razi- (3–6 dijakov) snemalniki grafijami, beležkami in lokalnem okolju skovanja, skupine obnovijo raziskovalna vprašanja. posnetki. learning), opazo - Opazovanje in analiza suhozidov (60 min): Beleženje viši-(ang. place-based vanje z udeležbo) ne, širine, stabilnosti suhozidov; analiza prisotnosti rastlin-- skih in živalskih vrst; povezovanje suhozidov s kraško po- krajino in hidrologijo. - Intervjuji (60 min): Pogovori z lokalnimi prebivalci o po- menu suhozidov; posvetovanje s strokovnjaki o ohranjanju dediščine. - Odmor in refleksija (10 + 20 min): Skupine primerjajo prve ugotovitve. Eksperimentalna 3. Praktična izvedba – 2 uri (90 min) Raziskovalne skupine Gradbeni material Vsaka skupina oceni vaja – gradnja - Dijaki praktično preizkusijo gradnjo suhozida, pri čemer (3–6 dijakov) Oprema za gradnjo stabilnost svojega suho-suhozida uporabljajo znanstveni pristop (hipoteza → eksperiment → (rokavice) zida in zabeleži opažanja. analiza). - Razvijejo različne metode postavitve in nato izmerijo sta- 12 — 18 bilnost. - Razmišljajo o možnih prilagoditvah suhozidov sodobnim potrebam. Zaključna refleksi- 3. Analiza podatkov in refleksija – 2 uri (90 min) (Promocij- Manjše naključne skupine Beležke Domača naloga: Vsak ja na terenu sko-kongresni center Pr Nanetovh ali naslednji dan v domači Raziskovalne skupine Pisala in listi za zapisova- dijak zapiše kratko poro-(Pogovorna šoli) (3–6 dijakov) nje ključnih točk čilo in ga deli z učiteljem. kavarna) - Dijaki urejajo zapiske, fotografije, posnetke intervjujev in Kartice z vprašanji ali te- meritve. mami za razpravo - Skupine razpravljajo o zbranih podatkih z metodo Pogo- Pogovorni predmet vorna kavarna8: Kaj smo pričakovali in kaj smo ugotovili? Katere težave pri ozaveščanju skupnosti smo prepoznali? Kako bi lahko izboljšali dostop do informacij o suhozidih? - Dijaki v svojih skupinah po zaključeni Pogovorni kavarni pripravijo kratko poročilo, ki bo podlaga za Fazo 3 (Obliko- vanje rešitev). 8 za več podrobnosti o izvedbi glej vajo Pogovorna kavarna v priročniku STRAN AVTORICA UČNEGA SCENARIJA 262 MAJA VRČON UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KAMEN NA KAMEN, SUHI ZID PRIROČNIK ZA UČITELJE 3. FAZA: ANALIZA PODATKOV IN OBLIKOVANJE PREDLOGOV ZA OZAVEŠČANJE Čas: 4–5 šolskih ur. Prostor učenja: Učilnica (sodelovalno učenje, dostop do digitalnih orodij in tabel za delo v skupinah). Učitelj – facilitator učenja: - Usmerja dijake pri analizi podatkov in preverjanju hipotez. - Facilitatira vaje za oblikovanje idej, rešitev in predlogov. Vsebine iz učnih načrtov - Matematika: Dijaki analizirajo podatke o stabilnosti suhozidov, uporabljajo statistične metode za obdelavo meritev.- Zgodovina: Interpretacija zgodovinskih virov, razumevanje družbenih in kulturnih sprememb.- Biologija/Naravoslovje: Obdelava podatkov o ekosistemih suhozidov, analiza biodiverzitete in podnebnih vplivov.- Geografija: GIS kartiranje in analiza prostorske porazdelitve suhozidov. - Slovenščina: Oblikovanje strokovnih poročil, analiza intervjujev in priprava predlogov. - Aktivno državljanstvo: Razprava o trajnostnem razvoju, varstvu kulturne dediščine in pravnih okvirih. TEHNIKA NALOGE / AKTIVNOSTI VRSTA SKUPINE POTREBŠČINE NAČIN EVALVACIJE Analiza podatkov 1. Organizacija podatkov in analiza – 60 min Raziskovalne skupine Programi za vizualiza- Učitelj preverja, ali so Dijaki pregledajo zbrane podatke iz Faze 2 in jih organizirajo (3–6 dijakov) cijo podatkov, digitalne podatki logično organizi-po ključnih vidikih: karte, zgodovinski viri rani in tematsko pove- - Ekološki vidik: Kako suhozidi vplivajo na biotsko raznovr- zani. stnost? - Kulturni vidik: Kako so se suhozidi uporabljali skozi zgo- dovino? - Gospodarski vidik: Ali suhozidi podpirajo trajnostni turi- zem? - Geografski vidik: Kakšna je prostorska razporeditev suho- zidov? - Matematični vidik: Kako izračunamo stabilnost in nosilnost suhozida? Skupine oblikujejo grafične prikaze podatkov (tabele, karte, diagrame). AVTORICA UČNEGA SCENARIJA STRAN MAJA VRČON 263 UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KAMEN NA KAMEN, SUHI ZID PRIROČNIK ZA UČITELJE Argumentacija 2. Preverjanje hipotez – 45 min Raziskovalne skupine Flipchart Vsaka skupina predstavi - Dijaki se vrnejo k hipotezam, ki so jih oblikovali v Fazi 1 in (3–6 dijakov) Listki za glasovanje zaključke, učitelj preveri preverijo, ali jih lahko potrdijo ali zavrnejo. Katera hipoteza o argumentacijo. vplivu suhozidov na ekosistem je bila pravilna? Ali je bila hi- poteza o zgodovinski pomembnosti suhozidov utemeljena? Kakšni so dejanski podatki o stopnji ozaveščenosti v lokalni skupnosti? - Učitelj vodi diskusijo in spodbuja dijake h kritičnemu raz- mišljanju. Predstavljaj si, 3. Oblikovanje predlogov za ozaveščanje – 45 min Raziskovalne skupine Pisala in listi za Učitelj oceni izvedljivost da…9 - Učitelj učencem pojasni, da bodo analizirali in izboljšali (3–6 dijakov) zapisovanje idej in kakovost predlogov ter (spodbujanje ozaveščenost o suhem zidu, pri čemer bodo uporabili štiri Celoten razred Risalni papir za refleksijo dijakov. poglobljenega perspektive: učinkovitost, praktičnost, etičnost in estetiko. skiciranje rešitev analitičnega in - Vsaka od skupin naj se osredotoči na eno izmed perspektiv ustvarjalnega raz- - Skupine predstavijo svoje ideje drugim skupinam in prido- mišljanja) bijo povratne informacije. - Skupine na podlagi razprave oblikujejo končne predloge. Vsaka skupina ustvari vizualno predstavitev svojega predlo- ga z orodjem Galerija vizij (naslednji korak). 14 — 18 Galerija vizij 4. Predstavitev analiziranih podatkov in predlogov – 45 min Raziskovalne skupine Velik plakatni papir Učitelj ocenjuje skupin- (Predstavitev in - Skupine pripravijo plakate ali digitalne predstavitve, kjer vi- (3–6 dijakov) Barvice, flomastri sko delo in sodelovanje. pridobivanje po- zualizirajo svoje predloge. Celoten razred Prostor za razstavljanje vratnih informacij) - Učenci krožijo med predstavitvami, dodajajo komentarje in plakatov izboljšave na listke. - Skupine popravijo in izboljšajo svoje predloge na podlagi povratnih informacij. - Za izpeljavo tega koraka lahko učitelj uporabi orodje Gale- rija vizij10. Krog pohval 5. Refleksija o skupinskem delu in sodelovanju – 5-20 min Celoten razred Prostor za sedenje v Učitelj poda komentarje (Zaključevanje in - Učenci izražajo pohvale in priznanja svojim sošolcem. krogu. na refleksije dijakov. razmislek) - Vsak učenec dobi priložnost povedati nekaj pozitivnega o osebi, ki sedi ob njem. Na primer: “Cenim te, ker si mi danes pomagal pri nalogi.” - Učitelj naj poudari pomen iskrenosti in spoštljivosti pri izra- žanju. - Ko krog zaključijo, se lahko dijaki zahvalijo za prejeto pohvalo. 9 za več podrobnosti o izvedbi glej vajo Predstavljaj si, da … v priročniku 10 za več podrobnosti o izvedbi glej vajo Galerija vizij v priročniku 11 za več podrobnosti o izvedbi podobnih vajah zaključevanja aktivnosti glej poglavje Zaključni krogi v priročniku STRAN AVTORICA UČNEGA SCENARIJA 264 MAJA VRČON UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KAMEN NA KAMEN, SUHI ZID PRIROČNIK ZA UČITELJE FAZA 4: NAČRTOVANJE NASLEDNJIH KORAKOV ZA AKCIJO IN REFLEKSIJA Čas: 3–4 šolske ure (150 min). Prostor učenja: - Učilnica, prilagojena za sodelovalno učenje (razporeditev v krogu, tabla za zbiranje ugotovitev).- Digitalna učilnica (za analizo podatkov in pripravo zaključnih ugotovitev). Učitelj – facilitator učenja: - Spodbuja dijake k refleksiji o pridobljenem znanju in učnem procesu. - Usmerja analizo rezultatov raziskav in pomaga dijakom pri oblikovanju zaključkov o vplivu suhozidov na ekosisteme, kulturno dediščino in trajnostni razvoj.- Organizira simulacijo javne predstavitve, kjer dijaki v različnih vlogah predstavijo svoje predloge in odgovarjajo na vprašanja.- Facilitatira strukturirano debato o najboljših rešitvah ter vodi zaključno evalvacijo učnega procesa. Vsebine iz učnih načrtov: - Matematika: Statistična obdelava podatkov, interpretacija meritev stabilnosti suhozidov, analiza geometrijskih razmerij.- Zgodovina: Kritična analiza zgodovinske vrednosti suhozidov, evalvacija zakonodajnih sprememb pri varstvu kulturne dediščine.- Biologija/Naravoslovje: Razprava o ekološki vlogi suhozidov in biodiverziteti, vpliv podnebnih sprememb na stabilnost ekosistemov ob suhozidih.- Geografija: Prostorska analiza suhozidov z uporabo GIS, sinteza geografskih značilnosti, ki vplivajo na njihovo ohranjenost.- Slovenščina: Pisanje refleksivnih poročil, oblikovanje argumentiranih besedil za predstavitev ugotovitev.- Športna vzgoja: Evalvacija vpliva fizičnega dela pri gradnji suhozidov na vzdržljivost, analiza ergonomije in varnosti pri delu.- Aktivno državljanstvo: Razprava o vlogi lokalne skupnosti pri ohranjanju suhozidov, analiza zakonodajnih okvirjev varstva dediščine in trajnostnega razvoja. 15 — 18 TEHNIKA NALOGE / AKTIVNOSTI VRSTA SKUPINE POTREBŠČINE NAČIN EVALVACIJE Simulacija javne 1. Simulacija javne predstavitve – 45 min Raziskovalne skupine Beležke za zapiske Učitelj spremlja, kako predstavitve (Igra - Dijaki prevzamejo vloge različnih deležnikov (lokalni prebi- (3–6 dijakov) Obrazci za evalvacijo dijaki zagovarjajo svoje vlog) valci, turistični delavci, ekologi, občinski predstavniki). Celoten razred predloge. - Vsaka skupina predstavi svoj predlog ozaveščanja oz. vizijo pred ostalimi (publiko deležnikov) in odgovarja na vprašanja. Skupine se medsebojno - Učitelj vodi kritično refleksijo o učinkovitosti posameznih ocenijo in podajo predlo- rešitev in postavlja ciljno usmerjena vprašanja. ge za izboljšave. AVTORICA UČNEGA SCENARIJA STRAN MAJA VRČON 265 UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KAMEN NA KAMEN, SUHI ZID PRIROČNIK ZA UČITELJE Strukturirana 2. Debata – izbira najboljše rešitve – 30 min Celoten razred Glasovalni listi Dijaki ovrednotijo svoje debata - Dijaki sodelujejo v strukturirani debati, kjer zagovarjajo (ali samolepilne pike) argumente in analize. Pikokracija (glaso- svoje predloge. Pisala, flipchart vanje) - Na koncu glasujejo za najbolj izvedljivo strategijo ozave- Učitelj spremlja sposob- ščanja (uporabijo metodo Pikokracija12) nost argumentacije in - Učitelj facilitira usmerjeno diskusijo: Kaj dela neko rešitev logičnega sklepanja. bolj izvedljivo od druge? Razmislek o imple- 3. Razmislek o izvedbi rešitev / predloga – 45 min Raziskovalne skupine Prostor za sedenje v Vsaka skupina razvi-mentaciji predloga - Učitelj na tablo napiše tri ključna vprašanja: Kaj? Zakaj? Kaj (3–6 dijakov) krogu je osnutek akcijskega / rešitve (Kaj, zdaj? in pojasni namen vaje. Celoten razred Listi papirja in pisala načrta. zakaj, kaj zdaj?13) - Dijaki z odgovori na vprašanja razvijajo konkretne načrte za Flipchart ali tabla izvedbo rešitev (Kaj zdaj? Kaj lahko storimo najprej? Kakšne Učitelj spremlja sposob- korake bomo sprejeli?). nost dijakov praktičnega - Na koncu vsaka skupina pripravi akcijski načrt za realno načrtovanja. izvedbo predlogov. Povratna informa- 4. Osebna refleksija – 30 min Celoten razred Beležke Vsak učenec odda cija in evalvacija - Dijaki napišejo osebno refleksijo: Individualno Listi za zapisovanje refleksijo, učitelj poda 16 — 18 Kako je moje razumevanje teme napredovalo? Kaj sem se refleksij komentarje. naučil iz debate in simulacije? Kako bi lahko še izboljšal svo-Digitalni portfolio Skupine podajo zaključne je sodelovanje? misli o projektu. - Skupine analizirajo odziv vrstnikov in svoje zaključke. - Učitelj poda zaključne misli in evalvira projekt. 12 za več podrobnosti o izvedbi glej vajo Pikokracija v priročniku 13 za več podrobnosti o izvedbi glej vajo Kaj, zakaj, kaj zdaj? v priročniku STRAN AVTORICA UČNEGA SCENARIJA 266 MAJA VRČON UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KAMEN NA KAMEN, SUHI ZID PRIROČNIK ZA UČITELJE EVALVACIJA Postopki ali tehnike Aktivnost za ocenjevanje Način - Sistematično opazovanje - Igra vlog (simulacija javne predstavitve deležnikov) - Ocenjevalne lestvice in rubrike- Refleksija in samoevalvacija - Strukturirana debata (zagovor in glasovanje za najboljšo - Kontrolni seznami za evalvacijo- Medvrstniško ocenjevanje rešitev – Pikokracija) - Povratne informacije (strukturirana refleksija in - Ustna evalvacija (strukturirana diskusija) - Razprava o izvedljivosti rešitve (»Kaj, zakaj, kaj zdaj?«) komentarji na izdelke dijakov)- Analiza artefaktov (pisni izdelki, digitalni - Pisna refleksija o učenju in pridobljenih veščinah - Kombinacija formativnega in sumativnega oce-arhiv, poročila, predstavitve) - Terensko poročilo in analiza podatkov (naravoslovni in njevanja- Avtentične naloge (simulacija javne družboslovni vidiki suhozidov) - Uporaba digitalnih orodij za beleženje napredka predstavitve, izdelava akcijskega načrta, - Vizualne in digitalne predstavitve ugotovitev (npr. Mahara, Moodle) argumentirana debata) - Ocenjevanje in vrednotenje rešitev z evalvacijskimi obrazci - Skupinsko vrednotenje na osnovi opazovanja in - Portfolio (dokumentiranje učnega procesa analize diskusij in rezultatov) - Samoevalvacijski vprašalniki POVEZAVA Z OSTALIMI NAČRTI, PROGRAMI IN PROJEKTI VAŠEGA VIZ 17 — 18 Aktivnosti učnega scenarija Kamen na kamen lahko povežemo z različnimi vzgojno-izobraževalnimi programi in dejavnostmi šole ter tako prispevamo k celostnemu uče-nju in razvijanju ekosocialnih kompetenc. Vključimo lahko v projektne dneve in interdisciplinarne tedne, kjer dijaki raziskujejo okoljski, zgodovinski in ekonomski pomen suhozidov. Terenski dan lahko vključuje preučevanje biodiverzitete, erozije tal in trajnostnih gradbenih tehnik. V okviru digitalnih kompetenc lahko dijaki uporabljajo kar-tografska orodja, 3D modeliranje za analizo stabilnosti zidov, spletne platforme za raziskovanje zakonodaje in pripravo digitalnih predstavitev. Scenarij lahko povežemo tudi s šolskimi projekti digitalizacije kulturne dediščine ali uporabo umetne inteligence pri interpretaciji podatkov. Dijaki lahko v okviru podjetniških krožkov, tekmovanj in inkubatorjev razvijajo poslovne modele za vključevanje suhozidov v ekoturizem, izobraževalne programe ali lokalno gospodarstvo. Projekt lahko povežemo z občinskimi pobudami za trajnostni razvoj, kulturnimi ustanovami, društvi za varstvo naravne in kulturne dediščine ter ekološkimi organizacijami, da dijaki sodelujejo pri dejanskih obnovah suhozidov in razvoju lokalnih strategij obnove. Scenarij se lahko vključi v naravoslovne, zgodovinske, podjetniške in ekološke krožke, pri katerih dijaki raziskujejo različne vidike suhozidov ter pripravljajo razstave, spletne vsebine ali multimedijske projekte. Povežemo se lahko tudi z mednarodnimi projekti, kot je Erasmus+, kjer dijaki primerjajo različne tehnike suhozidne gradnje, analizirajo trajnostne prakse v različnih regijah ter sodelujejo pri izmenjavah in skupnih raziskovalnih nalogah. S takšnim povezovanjem učni scenarij presega okvir ene učne ure ali predmeta in postane del širšega izobraževalnega in družbenega ekosistema, kar spodbuja trajnostno, digitalno in interdisciplinarno učenje. AVTORICA UČNEGA SCENARIJA STRAN MAJA VRČON 267 UČNI SCENARIJ ZA SREDNJO ŠOLO OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA KAMEN NA KAMEN, SUHI ZID PRIROČNIK ZA UČITELJE POZORNOST NA RAZNOLIKOST UČENCEV Pri izvedbi aktivnosti upoštevamo raznolikost dijakov in zagotovimo, da vsi aktivno sodelujejo in prispevajo glede na svoje zmožnosti, interese in izkušnje. Pri oblikovanju skupin za raziskovalno in terensko delo je ključno upoštevati raznolikost dijakov ter jih dodeliti v heterogene skupine, v katerih se lahko učijo drug od drugega. Pomembno je, da učitelj aktivno spremlja dinamiko v skupinah in po potrebi prilagodi sodelovalne naloge tako, da vsak dijak najde svojo vlogo, bodisi pri terenski analizi, organizaciji podatkov, komunikaciji z deležniki ali predstavitvi ugotovitev. Pri raziskovanju zgodovinske in kulturne vrednosti suhozidov je priporočljivo vključiti primere iz različnih ge-ografskih in kulturnih okolij, da dijaki prepoznajo globalni pomen dediščine in se hkrati učijo o kulturnih razlikah in podobnostih. Terensko delo naj bo dostopno vsem, zato je treba zagotoviti, da lokacije, kjer poteka gradnja in analiza suhozidov, omogočajo udeležbo tudi gibalno in drugače oviranim. To lahko pomeni, da izberemo lažje dosto-pne terene ali alternativne aktivnosti za tiste, ki se ne morejo neposredno vključiti v fizično delo. Pri refleksiji in analizi trajnostnih vidikov suhozidne gradnje je pomembno spodbujati vključujočo komunikacijo, pri kateri imajo vsi priložnost izraziti svoja stališča. Učitelj skrbi, da dominantni glasovi ne prevladajo in spodbuja sodelovanje tistih, ki se morda manj pogosto vključujejo v diskusije. V digitalnih aktivnostih, kot so kartiranje suhozidov, izdelava digitalnih predstavitev in analiza podatkov, je vredno uporabiti različne pristope, ki omogočajo dostopnost dijakom z različnimi digitalnimi spretnostmi, na primer z uporabo prilagodljivih učnih gradiv in individualizirane podpore pri uporabi programske opreme. Poleg tega lahko učitelj omogoči več načinov izražanja učnih dosežkov, kot so pisna poročila, vizualne ali ustne predstavitve, s čimer dobijo dijaki možnost izbrati, kar jim najbolj ustreza. V scenarij je smiselno vključiti tudi sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in strokovnjaki, ki predstavljajo različne perspektive, med drugim lokalne obrtnike, ekologe, zgodovinarje in predstavnike različnih generacij. Tako pridobijo dijaki široko razumevanje pomena suhozidov in vidijo, kako lahko njihovo znanje prispeva k resničnim izzivom v skupnosti. 18 — 18 STRAN AVTORICA UČNEGA SCENARIJA 268 MAJA VRČON OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA PRIROČNIK ZA UČITELJE STRAN 269 VIRI IN LITERATURA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA PRIROČNIK ZA UČITELJE An, L., Jiang, X., Liu, Z., & Li, Q. (2023). RETRACTED: Socio‐economic impact of natural Cundiff, R. (2024, 2. december). What is an outdoor classroom? Rotunda. Pridobljeno iz https://www. resource management: How environmental degradation affects the quality of life. Geological rotunda.co.uk/post/what-is-an-outdoor-classroom Journal, 58(9), 3310–3325. https://doi.org/10.1002/gj.4787 Davis, S. (b.d.). Facilitation and the physical environment. Master Facilitator Journal. Pridobljeno iz Barbiero, G., Berto, R., Venturella, A., & Maculan, N. (2021). Bracing Biophilia: When biophilic https://masterfacilitator.com/facilitationphysicalenvironment/ design promotes pupil’s attentional performance, perceived restorativeness, and affiliation De Bono, E. (1985). Six thinking hats. Little, Brown and Company. with Nature. Environment, Development and Sustainability, 23(1), 189–204. Barrow, L. H. (2006). A brief history of inquiry: From Dewey to standards. Journal of Science Deci, E. L., & Ryan, R. M. (1985). Intrinsic motivation and self-determination in human behavior. Teacher Education, 17(3), 265–278. https://doi.org/10.1007/s10972-006-9008-5 Springer. Dennen, V. P., & Burner, K. J. (2008). The cognitive apprenticeship model in educational practice. V Bianchi, G., Pisiotis, U., & Cabrera Giraldez, M. (2022). GreenComp: The European sustainability Handbook of Research on Educational Communications and Technology (str. 425–439). Routledge. competence framework. Publications Office of the European Union. Pridobljeno iz https:// https://doi.org/10.4324/9780203880869.ch34 data.europa.eu/doi/10.2760/13286 Boor, I. (b.d.). Deep listening. Transition Makers Toolbox. Pridobljeno iz https://transitionmakers. Dragon Dreaming. (b.d.). Dreaming Circle. Pridobljeno iz https://www.dragon-dreaming.org nl/tool/deep-listening/ eCampusOntario. (b.d.). Stages of team development. Pridobljeno iz https://ecampusontario. pressbooks.pub Cheng, S. (2020, 6. maj). How to teach meditation. Mindfulness Exercises. Pridobljeno izhttps:// mindfulnessexercises.com/how-to-teach-meditation/how-to-lead-a-guided-meditation European Commission. (2022). Learning for the green transition and sustainable development. Chiarotto, L. (2011). Natural curiosity: A resource for teachers: Building children’s understanding Pridobljeno iz https://education.ec.europa.eu/sl/focus-topics/green-education/learning-for-the- of the world through environmental inquiry. Dr. Eric Jackman Institute of Child Study. green-transition Fast, J. (2012). How does the inquiry learning method affect student cognitive development at varying Colorado Department of Education. (b.d.). Group roles in collaborative learning. Pridobljeno iz ages? Southwest Minnesota State University. https://sitesed.cde.state.co.us Creative Facilitation. (2021). Resources for creative facilitation. Pridobljeno iz https:// Florida International University. (b.d.). Designing teams and assigning roles. Pridobljeno iz https:// creativefacilitation.com/resources/ goglobal.fiu.edu Freire, P. (1970). Pedagogy of the oppressed. Herder and Herder. Creative Facilitation. (b.d.). Sociometry. Pridobljeno iz https://creativefacilitation.com/ sociometry-2/ Friesen, S., & Scott, D. (2013). Inquiry-based learning: A review of the research literature. Alberta Croft, J. (2014). Karabirrdt: How to create a Karabirrdt – A facilitator’s guide. Dragon Dreaming. Education. Pridobljeno iz https://www.dragon-dreaming.org Gakhal, J. (2020, 23. junij). Participatory rural appraisal. Participedia. Pridobljeno iz https:// participedia.net/method/participatory-rural-appraisal STRAN 270 VIRI IN LITERATURA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA PRIROČNIK ZA UČITELJE Geilfus, F. (2008). 80 tools for participatory development: Appraisal, planning, follow-up and Indeed Editorial Team. (b.d.). Stages of group development. Pridobljeno iz https://www.indeed.com evaluation. Inter-American Institute for Cooperation on Agriculture (IICA). Inquired. (b.d.). Group roles for inquiry lesson plans. Pridobljeno iz https://www.inquired.org Gillani, B. B. (2010). Inquiry-based training model and the design of e-learning environments. Ivanov, A., & Voloshchuk, M. (b.d.). Team canvas session. SessionLab. Pridobljeno iz https://www. Issues in Informing Science and Information Technology, 7, 1–9. https://doi.org/10.28945/1188 sessionlab.com/methods/team-canvas-session Global Ecovillage Network. (b.d.). Pinakarri – Deep listening. Pridobljeno iz https://ecovillage. org/solution/pinakari/ Johnson, D. W., & Johnson, R. T. (1999). Learning together and alone: Cooperative, competitive, and individualistic learning (5. izd.). Allyn and Bacon. Goldrich, C. (2021, 6. januar). The student wheel of life: How satisfied are you now? PTS Klaxoon. (b.d.). Two truths and a lie: More great “lies” ideas to play as a team. Pridobljeno iz https:// Coaching. Pridobljeno iz https://ptscoaching.com/2021/01/student-how-satisfied-are-you/ klaxoon.com/insight/two-truths-and-a-lie-more-great-lies-ideas-to-play-as-a-team González Reyes, J., Fernández, A., & Franco, D. (2021). Competencia ecosocial en un contexto de crisis multidimensional. FUHEM. Kobolt, A. (2009). Skupina kot prostor socialnega učenja. Socialna pedagogika, 13(4), 359–382. Kozak, S., & Elliott, S. (2011). Connecting the dots: Key strategies that transform learning – for González Reyes, L., Morán, C., Nieto, M., de Blas, A., & Fernández, J. (2021). Guía para educar environmental education, citizenship, and sustainability. Canada Cataloguing in Publication. desde la perspectiva ecosocial en el cuidado y defensa del medio natural. FUHEM. Hargreaves, A. (2023, 5. september). Group roles for students. Helpful Professor. Pridobljeno Lambrechts, W., Mulà, I., Ceulemans, K., Molderez, I., & Gaeremynck, V. (2013). La integración de iz https://helpfulprofessor.com/group-roles-for-students/ competencias para el desarrollo sostenible en la educación superior: Un análisis de los programas de licenciatura en gestión. Journal of Cleaner Production, 48, 65–73. https://doi.org/10.1016/j. Herrmann, Z., & Hausburg, T. (2023). Empowering students to be part of climate-change jclepro.2011.12.034 solutions. Educational Leadership, 80(8). Pridobljeno iz https://ascd.org/el/articles/ Liberating Structures. (n.d.). Liberating Structures – Tools for collaborative facilitation. Pridobljeno iz empowering-students-to-be-part-of-climate-change-solutions https://www.liberatingstructures.com Hmelo-Silver, C. E., & Barrows, H. S. (2006). Goals and strategies of a problem-based learning facilitator. Interdisciplinary Journal of Problem-Based Learning, 1(1), 21–39. https:// Lipmanowicz, H., & McCandless, K. (b.d.). Wicked questions. Liberating Structures. Pridobljeno iz doi.org/10.7771/1541-5015.1004 https://www.liberatingstructures.com/4-wicked-questions/ Logue, M. (b.d.). Own the space: Tips for in-person room setup. Global Learning Partners. Pridobljeno Hunter, D. (b.d.). Review of activities. Training for Change. Pridobljeno iz https://www. iz https://www.globallearningpartners.com/blog/own-the-space-tips-for-in-person-room-setup/ trainingforchange.org/training_tools/review-of-activities/ Icebreaker Spot. (b.d.). What is your superpower? Pridobljeno iz https://www.icebreakerspot. MacKay, B. (2014, 22. april). Space: The final frontier of facilitation. Northstar Facilitators. Pridobljeno com/activities/what-is-your-superpower/ iz https://northstarfacilitators.com/2014/04/space-the-final-frontier-of-facilitation/ Mahdi, M., Schmidt-Vogt, D., & Shivakoti, G. P. (2008). Livelihood change and livelihood sustainability IdeaMap. (b.d.). Parking lot. Pridobljeno iz https://ideamap.ai/toolbox/parking-lot in the uplands of Lembang Subwatershed, West Sumatra, Indonesia, in a changing natural resource STRAN 271 VIRI IN LITERATURA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA PRIROČNIK ZA UČITELJE management context. Environmental Management, 43(1), 84–99. https://doi.org/10.1007/ Ranta-Tyrkkö, S., & Närhi, K. (2021). Striving to strengthen the ecosocial framework in social work s00267-008-9142-2 in Finland. Community Development Journal, 56(4), 608–625. https://doi.org/10.1093/cdj/bsab030 Matthies, A.-L., Stamm, I., Hirvilammi, T., & Närhi, K. (2019). Ecosocial innovations and their Rau, T. (b.d.). Meeting format. Sociocracy for All. Pridobljeno iz https://www.sociocracyforall.org/ capacity to integrate ecological, economic and social sustainability transition. Sustainability, meeting-format/ 11(7), 2107. https://doi.org/10.3390/su11072107 ReachOut Schools. (b.d.). Two truths and a lie. Pridobljeno iz https://schools.au.reachout.com/ McCrory, G., Holmén, J., Holmberg, J., & Adawi, T. (2021). Learning to frame complex wellbeing-fives-activities/two-truths-and-a-lie sustainability challenges in place: Explorations into a transdisciplinary “Challenge Lab” curriculum. Frontiers in Sustainability, 2, 714193. https://doi.org/10.3389/frsus.2021.714193 RedesignU. (b.d.). Design it’s hot: Creating high-quality inquiry frame unit study. Pridobljeno iz https:// www.redesignu.org/design-it-its-hot-creating-high-quality-inquiry-frame-unit-study/ Merse, C. (2018, 14. december). Key elements for creating collaborative learning spaces. Reed, J., & Koliba, C. (1995). Facilitating reflection: A manual for leaders and educators. University of Natural Pod. Pridobljeno iz https://naturalpod.com/key-elements-for-creating-collaborative- Vermont, Center for Rural Studies. learning-spaces/ Morin, A. (b.d.). Flexible grouping: What you need to know. Understood. Pridobljeno iz https:// Regmi, R., Zhang, H., & Zhang, Z. (2024). Environmental sustainability in high‐income countries: Does www.understood.org/en/articles/what-is-flexible-grouping natural resource protection, financial inclusion, and energy innovation matters? Land Degradation & Development, 35(6), 2157–2172. https://doi.org/10.1002/ldr.5051 Omidyar Group. (2021). Reading 2: Systems practice in action. Rodríguez-Marín, F., Puig Gutiérrez, M., López-Lozano, L., & Guerrero Fernández, A. (2020). Early Omidyar Group. (2021). Systems practice workbook 2. childhood preservice teachers’ view of socio-environmental problems and its relationship to the Sustainable Development Goals. Sustainability, 12(17), 7163. Patriquin Architects. (2017, 19. september). Designing a nature-based school. Pridobljeno iz https://www.patriquinarchitects.com/designing-a-nature-based-school/ Savery, J. R. (2006). Overview of problem-based learning: Definitions and distinctions. Interdisciplinary Journal of Problem-Based Learning, 1(1), 9–20. Presencing Institute. (b.d.). Case clinic. Pridobljeno iz https://www.u-school.org Seeds for Change. (b.d.). Resources for grassroots action and facilitation. Pridobljeno iz https://www. Priest, J., & Bockelbrink, B. (b.d.). Consent decision-making. Sociocracy 3.0. Pridobljeno iz seedsforchange.org.uk https://sociocracy30.org/principle/consent-decision-making/ Simmonds, J. (2020, 12. november). Best examples of biophilic design in education. Biofilico. Priestley, D. (2014, 13. november). Group juggle. Venture Team Building. Pridobljeno iz https:// Pridobljeno iz https://biofilico.com/news/best-examples-biophilic-design-education-students ventureteambuilding.co.uk/group-juggle/ Sockalingam, N. (2011). How to design a problem for problem-based learning? Faculty Focus Journal, Rammel, C., Stagl, S., & Wilfing, H. (2007). Managing complex adaptive systems — A co- 5(2), 10–15. evolutionary perspective on natural resource management. Ecological Economics, 63(1), 9–21. https://doi.org/10.1016/j.ecolecon.2006.12.014 Stålne, K., & Greca, S. (2022). The IDG Toolkit: Methods and practices for inner development and STRAN 272 VIRI IN LITERATURA OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA PRIROČNIK ZA UČITELJE sustainability. Ekskäret Foundation, 29k Foundation, & The New Division. Education. Pridobljeno iz https://authenticeducation.org/questions-about-questions-ncss-and-ubd/ Sutela, K., & Foster, R. (2024). Ecosocial approach to music education. Music Education Yadav, P., Saurabh, S., & Bollempalli, V. P. (2024). Environmental sustainability. V Reference Module Research, 26. https://doi.org/10.1080/14613808.2024.2319586 in Social Sciences. Elsevier. https://doi.org/10.1016/b978-0-443-13701-3.00225-5 Svihla, V., & Reeve, R. (2016). Facilitating problem framing in project-based learning. Yadav, V., & Yadav, N. (2024). Beyond sustainability, toward resilience, and regeneration: An Interdisciplinary Journal of Problem-Based Learning, 10(2), 1–19. https://doi.org/10.7771/1541- integrative framework for archetypes of regenerative innovation. Global Journal of Flexible Systems 5015.1603 Management. https://doi.org/10.1007/s40171-024-00418-8 Taplin, A. (b.d.). Effective grouping strategies. Teach with Mrs. T. Pridobljeno iz https://www. Yale Poorvu Center for Teaching and Learning. (b.d.). Classroom seating arrangements. Pridobljeno teachwithmrst.com/post/effective-grouping-strategies iz https://poorvucenter.yale.edu/ClassroomSeatingArrangements Tarnowski, M. (2015, 1. julij). Collective mind-mapping. Plays-in-Business. Pridobljeno iz Zakrajsek, T. (2021, 12. april). 10 easy grouping techniques for the college classroom. The Scholarly https://www.plays-in-business.com/collective-mind-mapping/ Teacher. Pridobljeno iz https://www.scholarlyteacher.com/post/10-easy-grouping-techniques-for- the-college-classroom Taylor, K. (2020, 13. februar). Biophilic design in schools. Green Building Alliance. Pridobljeno iz https://gba.org/resources/green-healthy-schools-resources/biophilic-design-in-schools/ Terada, Y. (2022, 17. maj). Integrating nature into the classroom. Edutopia. Pridobljeno iz https://www.edutopia.org/article/integrating-nature-classroom Training for Change. (b.d.). Training tools and activities for participatory learning. Pridobljeno iz https://www.trainingforchange.org/training_tools/ Vonta, T. (2009). Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb (str. 81). Pedagoški inštitut. Pridobljeno iz http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H3NA75ZE Vygotsky, L. S. (1978). Mind in society: The development of higher psychological processes. Harvard University Press. WeRise Toolkit. (b.d.). Creating a safe space. Pridobljeno iz https://werise-toolkit.org/en/ toolkit West Chester University. (b.d.). Tuckman’s stages of group development. Pridobljeno iz https://www.wcupa.edu/coral/tuckmanStagesGroupDelvelopment.aspx Wiggins, G. (2014, 8. december). Questions about questions: NCSS and UbD. Authentic STRAN 273 OD UČITELJA DO FACILITATORJA UČENJA PRIROČNIK ZA UČITELJE Pomagaj soustvariti še boljši priročnik! To je prva, pilotna različica priročnika Od učitelja do facili- tatorja učenja. Veseli bomo tvojih povratnih informacij, ko- mentarjev in predlogov, da bo naslednja verzija še boljša, bolj uporabna in še bližje potrebam učiteljev. Svoje misli in predloge lahko posreduješ preko spletne strani projekta [www.ucilnica.eu] ali jih pošlješ na elektronski naslov ucilnica.za.zivljenje@gmail.com s pripisom: Priročnik – 2. Različica. Lahko nam pošlješ tudi nove ideje za aktivnosti, prilagojene verzije obstoječih vaj ali opise, kako si jih uporabil/a v praksi. Hvala, ker soustvarjaš prihodnost učenja! STRAN 274