Naročnina mesečno	^^mm^^	A. ^^^^^^^^	_ ^^^^^^^^	Cek. račun: Ljub-
25 Din.	^^^ ^^^ ^^^^ ^ ^^^^^^^^ ^^^ ^	^^ ^^ Ijana
stvo Din — ne- ^^^^ ^ ^^M W ^^M	^^M ^ ^^m	M ^^M	^ 10.349
^^^^^^ ^^m ^^m	^^m m	m
^^^^^^ ^^m ^^m ^^m ^^m m	^^m
inozemstvo 140Din _	^^M	■	J .	M	^^m
Uredništvo je v	U prava: Kopitar-
Kopitarjevi ul.6/Iil ^^^^^^^	^^^^^^	VHH^^"	^^^^^^^^^^^^	^	je vu 6, telefon 2992
SS-g^larbSa	2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«	»^tt^STMB
Prvi dan evharistične manifestacije
Najslovesnejši sprejem
papeževega odposlanca
Msgr. Pelegrineiiiia pozdravi nadškof dr. Bauer in zagrebški župan dr. Srkulj — Zahvala papeževga delegata
Apostolsko pismo
sv, očeta Pija XI,
s katerim je imenoval aposl. nuncija H. Pele-grinettija za svojega delegata na evharističnem kongresu.
Častitemu bratu Hermenegildu, naslovnemu nadškofu adanskemu, apostolskemu nunciju v Jugoslaviji — Pij PP. XI.
Častiti brat, pozdrav in apostolski blagoslov.
Kako živahno se dela v onih krajih za napredek pobožnosti do vzvišenega Zakramenta, se lahko vidi posebno iz tega, da se bo, kakor slišimo, kmalu v Zagrebu svečano proslavil evharistični kongres, četudi se je šele pred nekaj leti vršil drugi na istem meslu z vso svečanostjo in sijajem. Z zasluženo pohvalo počaščujemo s tem zelo skrbnega nadškofa onega mesta in vse one, ki mu pomagajo pri pripravah. Ni namreč ničesar, kar bi bolj koristilo napredku katoliške stvari, kakor vse večje spoštovanje presvete Evharistije, v kateri živi, na mističen način prisoten, sam izvor nebeških milosti. Iz tega sledi, da Gospod Jezus še danes v vzvišenem Zakramentu enako pomaga svojim sinovom, obkroženim od pokvarjenih časov, in dviga duše z besedami: »Pridite k meni vsi, ki ste trudni in obteženi, in jaz Vas bom poživil«, kakor je to tudi nekdaj, v umrljivem življenju, delal, poln dobrohotnega usmiljenja do ljudstva. Naj torej k oltarski skrivnosti pristopajo ljudje vsakega stanu, naj tamkaj prejemajo ne samo hrano nadnaravnega življenja, ampak naj ludi zajamejo vase tisti ogenj ljubezni, ki ga je božanski Odrešenik prinesel na zemljo v želji, da se naglo razgori. Ne sme se torej redko, ampak češče vredno pristopati k sveti gostiji, ker krasota krščanskega življenja navadno bolj cvete tam, kjer se pogosteje prejema Evharislija. Nasprotno, če se zanemarja nebeško dobrotljivost, izginjuje po malem tudi moč krščanske veroizpovedi. Mi želimo, da se iz tega zagrebškega kongresa v prvi vrsti povzame ta sad, namreč: pogosto prejemanje Evharistije, ker čim tesnejše je ljudstvo združeno z Bogom, tem bolj dosega božanske darove, posebno pa krščanske vrlin*, po katerih si pridobi tudi srečo na zemlji in večno blaženost v nebesih. Kakor smo v stičnih prilikah odredili pred sedmimi leti, tako se tudi sedaj zopet zelo pripravljeni pridružujemo kongresu in Tebe, častiti brat, izberemo s tem pismom za Našega legata s lo nalogo, da si Naš namestnik in da pod Našim imenom in ugledom stojiš na čelu evharističnega kongresa v Zagrebu. Ni dvoma, da se bo pod Tvojim vodstvom, z vseh strani zbralo veliko število škofov in vernikov vseh stanov, in da bo njihova javno potrjena pobožnost nov triumf Kristusa Kralja, ki edini je pot, resnica in življenje. Obenem potrjujemo odveze, pooblastila, dovolitve in dispenzacije, ki smo jih dali z apostolskim pismom od 7. marca 1924, in iz vsega srca podeljujemo apostolski blagoslov kol znamenje božanskih dobrot in znak očetovske naklonjenosti Tebi, častiti brat, nadškofu zagrebškemu, ostalim škofom in vsem udeležencem kongresa.
Dano v Rimu pri Sv. Petru, dne 30. julija 1930, papeštva našega leta devetega.
Pij PP. XI.
Lep sprejem
Čehostovahov
Maribor, 14. avg. Danes je potovala s praškim brzovlakom skozi Maribor skupina 300 češkoslovaških gostov, ki se udeležijo evharističnega kongresa. Na kolodvoru jih je sprejelo veliko število občinstva, ki je prisrčno pozdravljalo drage goste. Navzoči so bili pomožni škol dr. Ivan To-mažič s številnim zastopstvom mariborske duhovščine, mestni župan dr. Juvan, svetnika Knot in Bureš kot zastopnika Češkoslovaškega kluba, Fran Jerebič za katoliško akcijo ter zastopniki mariborskega kluba Slov. kat. akad. starešinstva. Opazilo se je, da na kolodvoru ni bilo zastopnika Jugoslo-vansko-češkoslovaške lige.
Ob prihodu so zavihrale raz oken slovaške in Češke zastavice. Dragim gostom so v pozdrav za-orili klici: »Zdar Buh!< Najprej je goste pozdravil pomožni škof dr. Ivan Tomažič. Nato pa je izrekel prisrčno dobrodošlico v češčini dr. Andrej Veble kot zastopnik tukajšnjega kluba Slov. kat. akad. glarešinstva. Za pozdrav in za dobrodošlico se je zahvalil škof dr. Gojdič iz Podkarpatske Rusije. V zanosnih besedah se jc nato dr. Juvan spominjal skupnih bojev v težki preteklosti in skupne zmage. Izrazil je željo, dn bi se gostje počutili v naši državi kakor doma. Dr. Skaccl je izrekel zahvalo za lep in prisrčen sprejem, nakar so vsi navzoči zapeli jugoslovansko, češko in slovaško himno. Ob toplih in prisrčnih vzklikih: >Na zdarlc, »Zdaf Buhlc se je pričel brzi vlak pomikati proti Zagrebu
Popoldne so bile glavne priprave za sprejem papeškega odposlanca msgr. Pelegrinetti-ja. Na glavnem kolodvoru jc bila urejena kraljeva čakalnica, ki je dann na razpolago za sprejem zastopnika vrhovnega poglavarja katoliške cerkve. Mali salon je bil po dolgem času ponovno otvorjen in urejen za sprejem zastopnika največje duhovne oblasti sveta.
Na peronu je bila pogrnjena debela pur-purno rdeča preproga, določena zu papeževega odposlanca in dostojanstvenike.
Ljudstvo se je pričelo na trgu pred im-sta jo zbirati že ob 4 popoldne. Vse ulice, ki vodijo proti kolodvoru, so bile polne ljudstva. Okrog pol 5 je bil žc ves trg pred kolodvorom in Stnrčevičcvu ulica prepoln. Prav tako so bile polne dohodne ulice, trg Tomislava, Zrinjcvac. Praška ulica, Jclaeičcv trg, Bakačičcvu ulica, tja do katedrale. Okna na teh ulicah so bila [volna ljudi. Tako je Zagreb napravil vtis velikega mesta, ki je v svečanem razpoloženju.
Ob četrt na pet je prispel na kolodvor hrvatski metropoli! dr. Bnuer v spremstvu msgr. SInmiča. Tu so se nahajali že župan dr. Srkulj. podžupan dr. Mnhnik, direktor zagrebškega železniškega ravnateljstva ing. Senjanovič, predsednik jugoslovanske akademije dr. Gnvro Mnnojlovic, rektor vseučilišča dr. Bclobrk, predsednik »Duševne obnove« vseučiliški profesor dr. Lovrič, predsednik društva »Katarine Zrinjskcc in zastopniki premnogih hrvatskih društev.
Okrog pol 5 jc prišel armadni poveljnik general Matic, divizijski poveljnik general Daskalovič, generala Stojišič in Dokič. Bansko upravo jc zastopal nnčelnik dr. Hadži.
Pred vhodom so bile deklicc, ki so imele cvetje. Nekoliko dalje pa so bili zastopiki društev z zastavami in v uniformah.
Ob 4.40 je privozil na postajo vlak, ki mu je bil priklopi jen salonski voz, ki ga jc dalo papeževemu odposlancu msgr. Pclegrinettijn nu razpolago železniško ravnateljstvo, oziroma
prometno ministrstvo. Ko jc vlak prišel, so za-orili klici v |x>zdrav. Iz vagona je izstopil msgr. Pclegrinetti, ki gu spremlja tajnik Paccini, in se prisrčno pozdravil z nadškofom dr. Baucr-jem. Nato jc odšel v kraljevo čakalnico, kjer je bil pozdravni nagovor pred mikrofonom. V svečani tišini je prvi pozdravil prevzvišenega odposlanca sv. očetu hrvatski metropolit
dr. Bnuer s temilc besedami:
»Prevzvišeni gospod! Tokrat prihajate v glavno nnše mesto, v srce Hrvnlske, kol odposlanec vrhovnega glavarja naše rimsko katoliške cerkve svetega očeta papeža Pija XI. Prevzvišeni gos|>od! Ta veliko pozornost svetega očeta bo v velik kras našega evharističnega kongresu, zato Vas pozdravljam. Preko Vas pozdravlja srce Hrvatske svetega očeta. Bodite, prevzvišeni, prisrčno pozdravljeni in dobrodošli! Bencdictus, <|tii venit in noinine Domini! Blagoslovljen, ki pride v imenu Gospodovem!«
S temi besedami je končal svoj govor, nato jc govoril
župan dr. Srkulj,
ki jc naglasil tole:
»Mesto Zagreb jc danes nenavadno živo. Okrašeni so oltarji in z električnimi žarnicami osvetljeni stolpi. Vse to zato, ker Zagreb pričakuje zastopnika sv. očeta papeža Pija XI. Vi ste, prevzvišeni gospod, zastopnik svete stolice, ki se ji imajo Hrvatje in mesto Zagreb mnogo zahvaliti. V davnih časih, posebno v časih bojev s Turki, so Hrvatje branili svoje in svoje ohranili, za knr sc imajo zahvaliti baš rimsko katoliški cerkvi. Znto Vas prevzvišeni gospod, kot zastopnika Nj. Svetosti papeža v imenu incsta Zagreba prav prisrčno pozdravljam in želim dobrodošlico, da bi iz našega mesta odnesli najlepše spomine, i/, mesta, ki imn edino v Jugoslaviji srečo, dn prireja že svoj drugi evharistični kongres,«
Županov govor je bil sprejet z živahnimi ž.ivio-klici. Nato je prevzvišeni
msgr. Pclegrinetti
izrekel zalivalo v hrvaščini s lemile besedami:
Prevzvišeni nadškof, vel možje, načelniki in vsi ostali velespoštovani gospodje! Danes liimuin besed, da bi se zahvalil prevzvišenemu nadškofu, kot angelu zagrebške nadškofije in hrvatskemu metropolitu. Zares nimam besed, s katerimi hi se mogel zahvaliti Vam velmož gospod župan, kot zastopniku Zagreba, ki ste vsi tako prisrčno iu iskreno pokazali ljubezen nasproti prevzvišeni osebi sv. očetu, ki ga imn moja skramna oseba čast zastopati. Vem, da se je mesto Zagreb vedno ponašalo s svojo vero, du se je vedno ponašalo s svojo globoko vdanostjo Kristusovi cerkvi. Sedaj prihajam v drugič kol odposlanec svetega očeta, ki preko moje skromne osebe želi biti z Vami zn časa svečanosti kongresu, da združen z Vami moli k presvefi Evharistiji. našemu gospodu Jezusu Kristusu, ki je krulj nad kralji, vlr^ar nad vladarji, alfa in omegn, začetek in konec vsega. tisti, ki se inu vedno duša klanja. Nadejam sc. dn bo po tej veliki proslavi prišel velik dan. zn lo mesto in kraljevino, da se, verujoč in upajoč, očiščeni, nekega dne združimo v večnosti v Kristusu.
S tem je bil slavnostni sprejem končan. Sprevod je krenil ua trg. Deklice so metale cvetje. Od|Xislnnee papeža se je vozi! v kočiji, v katero stu bila vpreženu vrancu. Spremljali so jo slavnostno oblečeni huzarji. Nn čelu sprevoda je korakal župan s podžupanom. Nato je sledila dolgu vrsta avtomobilov zastopnikov civilnih in vojaških oblasti. Sprevod je šel skozi kordone ljudstva. Papežev odposlanec je snel klobuk in blagoslavljal neštete tisoče ljudstva. Ko je dospel poslanec svetega očeta pred stolnico, jc nastalo novo navdušenje.
Zagreb v slovesnem razpoloženju
Zagreb. 14. avg. p. Danes na predvečer evharističnega kongresa s,, povsod v Zagrebu opaža največja živahnost. Ne samo v pripravah, ki jih vrši osrednji odbor za evharistični kongres, nego se v mestu samem opaža, du se Zagreb nahaja prod velikimi svečanostmi, življenje nu ulicah je veliko in se veča vsak trenutek. Prvi udeleženci kongresa so pričeli prihajati v velikih skupinah že suoči. Veliko število udeležencev je prišlo /. rednimi vlaki, ki so vsi pojačeni. Prvi posebni vlaki so prišli v teku te noči. Ob 2.40 je prišel prvi posebni vlak iz Osijekn. Vsi udeleženci so sc /. avtobusi odpeljali v svoja slunovališčn. Ob 4 zjutraj jc prišlo okrog 1.000 udeležencev i/. Zemuna. Ob 5.23 so prišli udeleženci i/. Banjulinke in Bosne. Glavni del udeležencev i/. Bosne pride s |K>seb-nim vlakom. Ob 0 zjutraj je prišel vlak i/, ši-bonika, ob 6.50 iz Splitu. S temi posebnimi vluki je prišlo iz Dalmacije okrog 3.000 udeležencev. Okrog pol II jo prišel poseben vluk iz Sušnka. Ob II iz Mitrovice in ob pol 2 iz Slavonske Požcgc.
K prihodu vseli teli vlakov so prišli |k>-sebni člani odbora, ki so preskrbeli za naslonitev udeležencev.
V teku današnjega popoldneva in jutrišnjega dne pride okrog 2« posebnih vlakov.
Vozni red posebnega vlaka
Za udeležence iz ljubljanske škofije, ki se hočejo udeležili v nedeljo svečanega pontifikala na Jelačičeveni Irgu in slovesne procesije, vozi v soboto zvečer poseben vlak iz Ljubljane.
Ljubljana gl. kol.	22.10
Devica M. Polje	22.20
Zalog	22.27
Laze	22.38
Jevnica	22.40
Kresnice	22.55
Litija	23 .OH
Sava	23.20
Zagorje	23.35
Trbovlje	0.34
Hrastnik	0.44
Zidani most	1.00
fiadeče	1.32
Loka	1.39
Breg	1.46
Sevnica	2.01
Blanra	2.15
Rajhenburg	2.20
Videm-Krško	2.35
Brežice	3.15
1 >o bova	3.3«
ZaprcšiČ	t .99
Zagreb-Sava	4.35
Za povratek vozi isti vlak v nedeljo zvečer ob 28.05 iz Zagreba-Save ter prihaja v Ljubi iann v ponedeljek ob 3.35 zjutraj.
O zdravstvenem stanja sv. očeta
Rim, 14. avgusta, ff. Papež je sprejel 13. t. m. \ dolgi avdijenci francoskega prelatn msgr. Vannetifvilleja, ki je kanonik pri sv. Janezu \ Laterunu'. Takoj nato ga je zaprosil za pojasnila oficielni zastopnik Agenee llu-viii, da se informira, kaj je resnice na govoricah, da se je papeževo zdravstveno stanju zadnje <I iti! izredno poslabšalo.
Prelat je časnikarju izjavil sledeče: V Vatikanu berejo razne ultra-fantastične novice, ki jih tendoucioz.no širijo gotovi listi. (Pri nas n. pr. Slovenski Narode. Ur.) Toda ne morejo drugega kot da se nad njimi smejejo. Večino ne morejo demantirati teh judovskih rac, saj so Itak storili že večkrat v »Osservatore Ro- i mano«. iz prihajam pravkar od sv. očeta in 1 sem imel čast z njim veliko govoriti. Naj |w>- j vem, da me je tako njegovo fizično počutje, j kakor tudi umska svežost in mladost, ki ga označuje, navdala z občudovanjem. Nisem si kaj mogel, du mu ne bi čestital k tako izvrstnemu zdravju.
Sv. oče mi je odgovoril, da jc fizična krepost. ki mu jo jc Bog ohranil, zanj vedno znova vir srčne hvaležnosti božji Previdnosti. Sv. oče misli, da sc mora za trdno zdravje, ki ga nespremenjeno uživa, zahvaliti molitvam vernikov, ki neprestano zanj molijo.
Sicer pa lahko vsakdo ugotovi, da papež dnevno toliko dela in izvrši delo. ki ga more lc telesno in duševno jak človek. Po vsem trndapolnem dnevnem delu še zvečer vedno nekaj ur čita in študira. Papež jc z vsemi novimi teološkimi publikacijami na tekočem.
Te dni so prenehale dnevne avdijence pre-fektov in tajnikov kongregadij, kakor sc to v tem času itak zvrši vsako leto. Papežev počitek ol»toja tedaj v tem, da neprestano študira in pripravlja snov za popočitn.iško delo rimske kurije.
V resnici. — kakor je zaključil msgr. Van-neulville, ako je zdravje sv. očeta oslabljeno, potem moramo z ozirom na delo, ki ga vrši, sklepati na neprestani čudež.
Zaključna seja
epishopata
Zagreb. t4. avg. p. Od devete do pol ti sc jc nadaljevala seja episkopata. Sestavilo se je končno besedilo raznih sklepov, spomenic in odgovorov, škofje se bodo na konferenco zopet sestali v ponedeljek po kongresu. Na njej se lm sestavila skupna poslanica vsem vernikom. V njej se bo episkopat oziral na evharistični kongres in se bo ljudstvu zahvalil za odziv pri sodelovanju na kongresu.
Slavnostna razsvetljava v soboto
Evharistične slavnosti v Zagrebu so se pričele, višek bodo dosegle prihodnjo nedeljo. Kako velikanski bo njihov obseg in kako veličastne bodo, razvidimo iz naslednjih podatkov o razsvetljavi, ki bo vprizorjena v soboto zvečer v Zagrebu.
Veličastna stolna cerkev bo razsvetljena z reflektorji in električnimi žarnicami s 55.000 vati. Glavna vrata bodo razsvetljena z 2700 žarnicami. Zvonike bo obsevalo 24 velikih, ogromnih reflektorjev. Pripravljalna dela so trajala neprestano cele tri tedne.
Istočasno se bo vršila veličastna slavnost z umetnim ognjem. Niagarski slap bo sestavljen iz 49 studencev v rumeno-srebrni barvi. Iz veličastnega ožarjenega ozadja iz samih prelivajočih se barv se bo v trikratni naravni velikosti prikazal Kristus, blagoslavljajoč množico. V ogromnem obsegu se bo pokazala tudi slika papeža Pija XI. z napisom Živel papež Pij XI.!« Poleg tega bo spuščenih 12 krasnih rumenobelih raket, ki se bodo spreminjale v vseh mogočih barvah; 50 meteorjev, iz katerih bodo deževale najrazličnejše oblike; 100 rimskih sveč, 50 ognjenih bomb in Bilna množica raket. Materijal je obsežen v 17 zabojih, ter težak 1800 kg. Prireditev bo proizvajalo na igrišču Con-cordije šest dunajskih pirotehnikov. Prostora bo za 20.000 gledalcev. Kako ogromna množica ognja bo spuščena v zrak, si bomo lahko predstavljali, Če pomislimo, da bo samo ena bomba visoka 1.30 m, ter da bo njen pok slišati 25 do 30 km daleč. Zaključek bo naznanila orjaška bomba, ki se bo dvignila 400 m visoko ter se bo dvanajstkrat v zraku spremenila. Slap Niagare pa bo 90 m dolg in 25 m visok.
To so sicer le zunanjosti. Prava notranja veličastna vrednost evharističnega kongresa bo podana ia zborovanjih in pri svetih opravilih. Vendar krščanski človek hoče tudi z zunanjimi veličastnimi znaki javnosti počastiti Kristusa Kralja in dati poudarek svoji veri, prepričanju in navdušenju za sveto Evharistijo.
Papeževa buta o ureditvi škofij v Prusiji
Berlin, 14. avg. as. Sv. Oče je izdal apostolsko bulo, s katero se na novo razdeljujejo pruske die-ceze. V smislu konkordata so bile ustanovljene nove škofije Berlin, Aachen in prelatura v Schnei-demtihlu. Kardinal, knezoškof dr. Bertrani v Vra-tislavi in škof dr. Klein v Haderbornu dobita naslov nadškofa. 1'rusija bo imela odslej tri nadško-fije, devet škofij in prelaturo.
Dunajska vremenska napoved. Najprej še menjaje oblačno. Nato vedno bolj oblačno. Na-sadnje pa dež.
Zagrebška vremenska napoved; Po večini oblačno, hladno, še zelo nestalno.
Debata o zeleni Mati antanti
Avstrija napovedala gospodarski boj sinajskima zaveznicama -- Madjarska
Sorsira gospodarski blok iz političnih oztrov
(Od našega avstrijskega poročevalca)
Dunaj 14. avgusta, d. Vrvenje, ki ga je v Evropi povzročila Sinajska koneferenca, se še ni poleglo, iu kakor kažejo prilike, se še dolgo ne bo. Sprva se je mislilo, da je bil gospodarski sestanek v Rumuniji samo brezpomembna gesla, tako je bila Evropa zaverovana v politične probleme. Polagoma se pa zbuja k prepričanju, da ije sinajska ideja nekaj, kar zna imeti dalekosežne politične posledice. Reakcija Čehoslovaške je že znana. Gospodarski krogi jo zaenkrat odklanjajo ali pa vsaj s priznano grenkobo v srcu tolerirajo v pričakovanju kaj boljšega. Madjarska je bila spočetkom mnenja, da bo moglu kovati kapital iz tega, kar imenuje »nesoglasje med člani Male Antante« ter jo bila takoj pripravljena izigravali Čehoslovaško. Italija, ki se pni vsakem evropskem problemu dela, kot da bi bila najbolj interesirana, je začela proglaševati razsul M. Antante in klicati pod svoje okrilje zaostale ptiče. Avstrija je napravila konkretno gesto, ki ne potrebuje nobenega tolmačenja več. Vlada je kratkobesedno izjavila, da bo ob priliki jesenskega zasedanja spravila v zakon žitni monopol. Nemčija je odposlala na Balkan cele kontingente svojih trgovskih potnikov, ki naj študirajo kupne možnosti balkanskega trga za nemško industrijo. Poljska pa zbira na severu pristaše agrarnega bloka. Odjek jugoslovanske inicijative je bil torej zelo pester in je zopet dokazal, da impulzi, ki prihajajo iz srednje Evrope, lahko vplivno posežejo v razvoj svetovne politike.
Tako vidimo sedaj sledečo sliko. Nasproti bloku Jugoslavija-Romunija, v katerem je za enkrat vsaj še čehoslovaško mesto nezasedeno, se postavlja skupina držav na severu, ki pa očividno nima bojevitega značaja, ter v srednji Evropi sami gospodarska grupacija, ki se naslanja na Avstrijo, katero bo zelo težko razlagati drugače, kot pa, da
je namenjena paralizirali moč jugoslovansko-ro-munske žitne zveze.
Ta slednja je najbolj zanimiva. Dne 8. avgusta je zvezna avstrijska vlada sklenila, da predloži zveznemu svetu zakon o žitnem monopolu že to jesen tako da bo zakon veljaven že tekoče leto. Žitni monopol je brez dvoma odgovor na projektirano ustanovitev carinske zveze med Jugoslavijo in Romunijo za prodajo žitnih pridelkov. Odgovor je jasen in interesirane države ga bodo morale vzeti v vpoštev.
Avstrija je uvažala do sedaj iz inozemstva 3,500.000 met. stotov pšenice, 5 milijonov met. stotov rži, 2,800.000 met. stotov ječmena in 1,300.000 met. stotov koruze. Jugoslavija je bila zastopana pri pšenici za svoto 431.300 met. stotov, pri koruzi pa za vsoto 330.500 met. stotov, v skupni vrednosti 142 milij. Din. Romunija izvaža v Avstrijo skoroda isto blagovno vrednost, s to razliko, da je postavka za žito v romunskem izvozu znatno večja od jugoslovanske v jugoslovanski trgovinski bilanci. Všteta še ni moka, ki je gre v Avstrijo skoroda 100.000 met. stotov. Iz tega sledi da je Avstrija bila zelo ugodno tržišče za balkanske agrarne produkte.
Žitni in močnati monopol v Avstriji, uzakonjen v sedanjem trenutku, ne more biti niti po najbolj optimistični razlagi ničesar drugega, nego gospodarska vojna napoved od strani Avstrije balkanskim državam. Nikdo ne bo oporekal, da ima Avstrija pravico ščititi svojo agrarno produkcijo. Zadnja leta je dosegla lepe uspehe, četudi na škodo jugoslovanskih izvoznikov. Pač pa je dovoljeno, vprašati se, brez nervoznosti in brez predsodkov, kakšen namen ima avstrijska republika, če istočasno, ko napoveduje žitni monopol, traktira z madjarskimi politiki o možnosti ustanovitve gospodarskega bloka. Ko so meseca marca zborovali
gospodarski zastopniki srednje-evropakih držav v Bratislavi na lakoavunein srednje-evropskem gospodarskem kongresu, se spominjamo, da je avstrijski delegat zagovarjal tezo, da se naj zbližajo
agrarne države, Jugoslavija, Romunija in Madjarska na eni strani, Avstrija, Čehoslovaška in Nemčija pa na drugi strani.
Sedaj, ko je Jugoslavija brez vsake politične za-vratne misli začela ta program udejstvovati, pa Avstrija in Madjarska hočeta spraviti na politično polje debato, ki ,je zamišljena čislo gospodarsko. Izjave madjarskega poljedelskega ministra Vaahsa so v tem pogledu ozračje razčistile. Madjarski govori o načrtih Male Antante, ki jo nameravajo tudi na gospodarskem polju zadaviti, ko so jo, kakor se pritožuje, zadušile na političnem. Ali smatra Schoberjeva Avstrija za svojo dolžnost, da prihiti Madjarski nt pomoč in mesto lepega, složnega gospodarskega sodelovanja med srednje-evropskiani državami, ki vse potrebujejo počitka, da se izvle-čejo iz krize, ki v Avstriji ni najmanjša, uvedo bojno razpoloženje, ki lie moro prinesti nikomur dobička, najmanj pa balkanskim državam.
Upanje je vsekakor še, da bodo treznejši gospodarski krogi, ki stojijo izven vsenemštva zveznega kanclerja, znali preprečiti razvoj, ki bi utegnil poslabšati odnošaje med avstrijsko republiko in državami Male Antante.
Belgrad, 14. avg. z. Češkoslovaški gospodarski krogi so se obrnili na jugoslovanske gospodarske kroge s prošnjo, da jih obveste ali je pričakovati kakih sprememb v gospodarskih odnošajih med Jugoslavijo in Češkoslovaško po sinajskeni sporazumu. Jugoslovanski gospodarski krogi so odgovorili, da sprememb ne bo in da bodo gospodarski odnošaji med tema dvema državama ostali prijateljski kot doslej.
Poljska intervencija radi Treviranusovega govora
Varšava, 14. avg. as. »Gazeta Warszawska« javlja, da bo poljska vlada radi govora ministra Treviranusa v Berlinu intervenirala po svojem diplomatskem zastopstvu.
Varšava, 14. avg. as. Dopisni urad zunanjega ministrstva je izdal po brzojavni agenturi sledeči komunike: Neposredno po povratku iz Revala je imel zunanji minister Zaleski sestanek z nemškim poslanikom v Varšavi, na katerem sta govorila o zadnjem govoru ministra Treviranusa. V imenu poljske vlade je Zaleski odločno in formalno protestiral proti nastopu Treviranusa, ki je naperjen proti integriteti poljske države. Zaleski je poudarjal, da take izjave onemogočajo sleherno pozitivno delovanje v medsebojnih odnošajih obeh držav in da ustvarjajo razpoloženja, ki so proti načelom mirnega sodelovanja.
Senzacije poljskega lista
Varšava, 14. avgusta. AA. »kurier Čcrvo-ni« prinaša dopis iz Berlina o tem, kako pišejo nemški listi glede govora ministra Treviranusa. Minister Treviranus je odkril ono, kar je bilo v nemškem ministrstvu zunanjih zadev predmet posvetovanju ves prošli teden hi siccr med
skupino Treviranusa in zastopniki »Reiclis-vvehra«, to je novega državnega tajnika v. Bii-lowa, generala v. Seeckta in ministra zunanjih zadev Curtiusa. Ti razgovori so se sukuli okoli novega političnega položaja tako vnanjegu kot notranjega, to je o znižanju nemške vojske, mornarice iu letalstva ter o likvidaciji vprašanja koridora in vrnitvi Gornje Šlezijc ter združitve nekdanjih nemških kolonij z Nemčijo. Komandant Reiehsvvcra Haye smatra, da sedanji koridor reže nemško armado nn dva delu. V ministrstvu so nadalje govorili tudi o vprašanju kompenzacijo Poljski, ki bi ji v zameno za koridor odstopili Memcl. za Gornjo Šlezijo pa Sovjetsko Ukrajino.
60. seja Društva narodov
Ženeva, 14. avgusta. AA. 60. seja Sveta Društva Narodov, ki ji bo predsedoval predsednik Venezuele Cumeta, se bo v glavnem bavila s poročili komisij, ki so zborovale od zadnjega zasedanja Sveta Društva Narodov, to je s problemom intelektualnega sodelovanja, z davčnimi vprašanji, z gospodarskimi vprašanji, z meničnim pravom, s teritorijalnimi mandati, s tranzitnim prometom in z vprašanjem litavsko-poljske meje. Plenum Društva s« sestane 10. septembra.
Litva apelira na Društvo narodov
Upanje na rešitev neprestanih konfliktov s Poljsko
Varšava, 14. avg. rr. Litavska vlada jc dostavila generalnemu tajniku Društva narodov pismo, v katerem ga naproša, du i>ostavi litav-sko-poljski obmejni spor na dnevni red bodočega zasedanja odbora Društva narodov. Litva bo ob tej priliki predložila tudi modus vivendi, začasno konvencijo, ki je bila od obeli interesi rana h vlad sprejeta v Konigsbergu dne 8. novembra 1928, a je bila obojestransko žc več-[ krat prekršena. Litavska vlada nadalje predlaga. naj Društvo narodov sestavi posebno komisijo, v kateri bi sedeli zastopniki nevtralnih držav, in ki bi začasno, dokler sc ni našla definitivna rešitev celega spora, nadzoruje
Jug.-bolg. konferenca v Vrnjicah zaključila delo
Belgrad, 14. avg. ni. Snoči je mešana bolgar-sko-jugoslov. komisija za likvidacijo dvolastnišklh posestev končala svoje delo. Člani komisije so davi. odpotovali v Sarajevo, od koder se bodo podali v Belgrad in ostala jugoslovanska mesta. Pred odhodom se je šef bolgarske delegacije Razsukanov zahvalil upravi kopališča Vrnjice za prisrčen sprejem in gostoljubje. O delu komisije je bil izdan ta-le komunike:
■Centralna mešana komisija je končala svoje delo o likvidaciji dvolastniških posestev na jugo-slovausko-bolgarski meji. Vsa vprašanja, ki jih je imela komisija- obravnavati, so se rešila v popolnem soglasju obeh komisij. Krajevni komisiji pa bosta nadaljevali svoje delo na likvidaciji leh vprašanj do konca oktobra. Na temelju konvencije in v smislu sklepa centralne komisije bo ona zopet V Sofiji priče!« konec »pntpmhr* s svojim delom zn končno veljavno ureditev vprašanj, ki bi se i eventuelno pojavilo, po delovanju krajevnih ko-
misij.«
sporno obmejno ozemlje in prekomejni promet.
Sir Iiric Drunvmond je odgovoril litovski vladi, da bo storil vse potrebno, d« bo imenovano vprašanje prišlo na dnevni red bodočega zasedanja.
K temu sc iz. merodajnih mest poroča, da jc korak litovske vlade v primeru s stališčem Voldemarasa, velik napredek, ker sccluj obstoja upanje, da Ik> vendar enkrat mogoče začeti s pogajanji, ki ne bodo izzvenela v razočaranje. Litavska vlada najbrže čuti, da postaja osamljena. ker vse kaže, da so njeni dosedanji zaščitniki zgubili vsak nadaljnii interes nad njeno usodo.
Zopet zastoj v trg. po< z Avstrijo
Belgrad, 14. avg. z. Pogajanja, ki so se vršila z Avstrijo za revizijo trgovinske pogodbo med Jugoslavijo in Avstrijo, so se končnoveljavno prekinila, tako da ostane v veljavi dosedanja trgovinska pogodba. Nesoglasja so nastopila radi vprašanja uvoznih carin na jugoslovansko žito in živino. Z obeh strani se bodo storili koraki, da bi se omogočilo nadaljevanje pogajanj za poznejši čas. Naša komisija se je vrnila v Belgrad, da dobi navodila za trgovinsk pogajanja z Poljsko, ki se bodo 15. avgusta pričela v Varšavi. Naša delegacija bo isla, kot na Dunaju. Vodil Jo bo Milan Todorovič.
Proti brezposelnosti
Trst, 14. avg. Ladjedelnica v Tržiču, Ui pripada zdaj konsorciju vseh julijskih ladjedelnic, je dobila od angleške družbe Slandard-Oil-Shipping-Compagnie naročilo za tri motorslce ladje, prevažal ke petroleja, ki bodo stale 75 milijonov lir. Na tn način julijskim ladjedelnicam ne bo treba odpustit delavcev, kakor so ee IMi bali. Na drugi strani se je tržaški magistrat odločil za mestna dela v znesku 18 milijonov lir.
Važna seja narodne banke
Belgrad. 14. avg. z. Guverner Narodne banke Bajloni se je vrnil z dopusta. Viceguverner Narodne banke grof Kulner nastopi dopust. Jutri bo seja upravnega odbora Narodne banke, na kateri bode razpravljali o tekočih vprašanjih in o sezonskih kreditih. Radi tega bodo obravnavali tudi vprašanje državnega dolga pri Narodni banki, ki znaša vcelem nad 4 milijarde Din. Ker se je o tem vprašanju v naši javnosti v poslednjem času razvila zelo živahna diskusija, bodo prišla do izraza razna mišljenja o načinu vrnitve dolga odnosno nevrača-nju tega državnega dolga Narodni banki. V zvezi z vprašanjem stabilizacije valute in valutne reforme je upravni odbor Narodne banke sklenil, izdali javnosti komunike o vračanju državnega dolga Narodni banki. Na jutrišnji seji se bo določilo stališče Narodne banke o tem zelo važnem vprašaniu za našo tarifno politiko.
Nepolitični opravki
grofa Bethlena
Dunaj, 14. avg. as. Dunajska :>Arbeiter Zei-tung poroča sledeče o tajinstvenem bivanju madjarskega ministrskega predsednika Rethlena v inozemstvu: Stvar, ki madjarski narod lako vznemirja, ni prav nič politična, temveč povsem privatna. Gre za dražestno osebo grofice Szeclieny. V spremstvu te dame je potoval grof Bethlen v inozemstvo kljub temu, da so bile doma važne politične konference in je bil politični položaj napet. Nastanil se je v hotelu >Schneeberg in je bil toliko spreten, da se je vpisal poleg grofice Szecheny kot grof Szeclieuy, torej se je nekoliko napačno prijavil. Sedaj pa je grof Bethlen gost pri princu Hohenlohe. Tam pa je bil zopet v najožjem spremstvu grofice Szecheny. Samo enkrat je potoval grof Bethlen res v spremstvu svoje soproge, In sicer ko jc v Londonu razpravljal o madjarskem posojilu. Tudi takrat je bila grofica Szecheny v Londonu, grof Bethlen pa je takrat prišel v London s svojo soprogo, da se ne razburi angleška morala. Vsa dunajska uradna mesta, ki bi morala biti vsekakor obveščena o bivanju grofa Bethlena v Avstriji, iz, javljajo slej ko prej, da jim o tem ni ničesar znanega.
Velika železniška nesreča
Bukarešt, 14. avg. as. Danes dopoldne ob 10 sta na postaji Seceleanu na progi Bukarešt-Con-stanza trčila skupaj dva vlaka. Vlak, ki je vozil v smeri Bukarešt-Constiza, bi imel na postaji Seceleanu počakati na nasprotni vluk. Ta pa je takrat že čakal na postaji in prvi vlak je z vso silo zavo-zil v stoječi vlak. Obe lokomotivi in [>o tvije vagoni oboli vlakov so jiopolnonia razbiti. Ubitih ,io bilo osem potnikov, sedein pa težko ranjenih. Promet ni prekinjen. Kretničar in kontrolni uradnik sta bila aretirana.
Volilni pretep v velikem sSogu
Niirnberg, 14. avgusta, as. Na nekem komunističnem shodu, katerega se je udeležilo tudi veliko narodnih socialistov, je prišlo včerai do divjega pretepavanja. Policija je morala z gumijevkami in vodovodnimi cevmi izprazniti dvorano katero jo zborovalci popolnoma razbili. Pri tem tem je bilo ranjenih 70 oseb, in sicer 14 težko, 3 pa smrtno nevarno.
Potres na Grškem
Atene, 14. avg. as. Včeraj zvečer so čutili v peloponeSkem mestu Pirdos močen poires, ki j« trajal sedem sekund s podzemeljskim bobnenjem. Povzročil je veliko paniko. Škode ui napravil.
Socialna zavarovanja in še kaj
Francozi med socijologi niso vživali izrednih simpatij in sicer zato ne, ker še 45 let potem, ko jo Bistnarck ustvaril za tedanje razmere vzorno socijalno zavarovanje, Francija ni imela kaj podobnega. Očitali so ji, da je v socijalnem, oziru brezbrižna. Letos je francoski parlament po dveletnem mučnem iskanju, popravljanju, izpopolnjevanju rodil — baš ta izraz je na mestu — zakon o socijalnem zavarovanju. Na svoje čudo pa beremo, da so francoski delavci, torej obdarovanci, mesto da bi bili hvaležni zanj, šli v stavko iz protesta proli socijalnemu zavarovanju. Mi bi rekli, da so Francozi reakcijonarji.
Proti temu je treba ugotoviti, da socijalna zakonodaja, pa naj si bo še lako popolna, ne more hili merilo za socijalno skrbstvo v eni ali drugi državi. Najkrajši zakonik je dekalog in druga zakonodaja, civilna in kriminalna, je bila potrebna le, ker človeštvo dekaloga ni maralo izpolnjevati v celoti. Tako je tudi na socijalnem polju. Najstarejši, najkrajši in najpopolnejši socijalni zakon je evangeljska zapoved, da moramo ljubili bližnjega, ko sami sebe. Kjer se je ta prvotni zakon krščanstva najbolj pozabil, tam si je moral človek, oziroma v njegovem imenu država, ustvariti posebno pozitivno zakonodajo, ki ščiti in skrbi za potrebnega posameznika. Socijalno zavarovanje je le majhen del socijalnih dolžnosti, ki bi jih morali ljudje vršiti spontano. Socijalno zavarovanje je danes v zakonu utelešena skrb za potrebnega posameznika, katero jo v imenu človeške družbe prevzela in vrši država zato, ker je družba ne more več ali ne mara več izpolnjevati. Država se je torej substituirala karitativni dolžnosti ljudi in njeni ukrepi bodo tam najobširnejši, kjer je karitativna ljubezen najbolj opešala. S tega stališča je potrebno da vemo, da je Francija bila v pogledu socijalnega skrbstva bogata tudi brez socijalnega kodeksa, zato ker je tam privatna inicijativa v velikem obsegu vršila to, kar so jo drugod zgodilo pod pritiskom državnega zakona.
Na drugi strani pa ni prav, če trdimo, cla so se francoski delavci uprli socijalnemu zavarovanju, ki jim je prav za prav bilo namenjeno. Njih ne-volja ima drugi vir in njih protestni pokret drugi cilj. Prvo, kar francoski delavec očita zakonu, je njegova nejasnost, drugo da je nedovoljen poskus države, se vmešavati v privatno življenje državljanov. Glede nejasnosti moramo reči, da je očitek upravičen. Dne 5. aprila 1928 je parlament po treh nočnih sejah izglasoval la čudolvor, ter takoj priznal, da so radikalne spremembe neobhodno potrebne. Novi lekst je bil sestavljen šele 30. aprila letos, a tudi tokrat je moral parlament naprositi Državni svet za pomoč. Državni svet se je nekaj časa boril z zakonom, potem ga je pa neizpreme-njenega vrnil. Nov, velikanski davek se je naložil narodu. Pobira ga od delavca delodajalec, ki ga mora še iz svojega podvojiti. Koliko znaša ta novi davek? Nobeden proračun lega ne pove. Miljarde, pet, sedem, devet? Nikdo tega ne ve. Kako se bo ta denar vporabil, koliko ga bo prišlo dejansko v korist zavarovancem, tudi to je misterij. Kdo bo zabranil železnemu gospodarskemu zakonu, ki neusmiljeno veže vprašanja delavske mezde, produktivnih stroškov, državnega davka in življenskih cen, da ne bo delavec navsezadnje plačeval sam ta davek za svoje lastno zavarovanje?
Ogorčenje od strani zavarovanega delavstva proti zakonu pa izvira predvsem, kot smo rekli, iz strahu, da se ne bo uveljavil neki absolutistični etatizem, neka vsemogočnost države, ki samo sebe postavlja za vrhovnega sodnika privatnih interesov svojih državljanov. Francoz tega noče. Njegova revolucija, na katero vedno apelira, mu je prinesla čisto svojstveno pojmovanje o državi in njenih vlogah. On državi priznava gotov ločen delokrog: skrbeti za mir na zunaj, skrbeti za redne razmero na znotraj, varčevati z narodnim premoženjem in ustvariti tak položaj, da bo vsak posameznik lahko mirno razvijal njemu lastne dobre lastnosti. Na teh poljih se podvrže državi, stavi ji na razpolago vse, svoje premoženje in svoje življenje v taki meri, kot morda nobeden drugi narod na svetu ne. V okvirju teh meja pa hoče biti svoboden, svoboden osobito v vprašanju svoje vesti, v izražanju svojih nazorov, v organizaciji svojega družinskega življenja, vzgoje, kakor tudi v uredbi svojih odnošajev do sodržavljanov. On ne pripoznava državi pravice, da bi se njemu povsod in v vsem substituirala, da bi ga vpregla v službo kakšnega sistema, ali silila v organizacije, katerih koristnosti on ni prej sam uvidel: on ne more verjeti, da bo država zanj bolj skrbela kol pa on sam, ali da ga bo država proti raznim nezgodam v življenju bolj učinkovito ščitila, nego sam sebe. Francoz se postavi v bran \ proti državni teoriji, ki mu predpisuje gotovo politično ali kulturno uniformo, ali ki mu zapoveduje, da mora del svoje plače oddati državi v oskrbo in v upravo, pod pretvezo, da je tam bolje shranjena kot pa če bi sam ž njo svobodno razpolagal. On strmoglavi vlado, ki bi si usojala poseči v kraljestvo njegove duševne svobode ali ki bi mu onemogočila samobiten in svoboden razvoj vseh njegovih duševnih sil.
Pri vsem tem pa se T"rancoz lahko spominja na nebroj karitatavnih In podpornih organizacij, ki si jih .ie tekom preteklih desetletij ustvaril, pri katerih je svobodno sodeloval, za katere doprinašal svobodno osebne žrtve, katere je svobodno izboljšava! na podlagi starih izkustev in novih potreb, s kalerimi je zrasel v organi?,no celoto in ki naj sedaj vse vgasnejo pod valjarjem državnega zakona. Meslo njih naj pride plačana karitas, prisiljena dobrodelnost.
Zakon o socijalnem zavarovanju je spregledal lo posebnost francoske duše. Sklenjen je bil pod pritiskom razmer, osobilo pod pritiskom alzaških poslancev, ki so nosili seboj Bismarckov socijalni kodeks. Prišel je iz tujine. Zato ga Francozi, takšnega kot je, odklanjajo. Predno ga bodo sprejeli, pred no bo začel delovali, bo podvržen še velikim organičnim Izpreinembam. Izbrisali se bo moralo iz njega vse, kar le od daleč spominja na kakšno omnipoteneo države in ostalo bo od njega samo to, kar vpošteva, kar podpira in izpopolnjuje >no socijalno skrbstvo, ki ga jo v Franciji ustvarila privatna inicijativa.
Navsezadnje je lako ludi prav. Ljubezni se ne da kodlflcirati, dekretirati pa še manj. Podžgali
Volitve v Španiji bodo kmalu
Madrid, 14. avg. Po seji ministrskega sveta je general Borenguer izjavil, da jo ministrski svel skrbno proučil pereča administrativna vprašanja ler se bavil z različnimi političnimi problemi, ki so v zvezi z bližajočo se vpostavitvijo ustavnega režima in parlamentarizma. Politični položaj, tako je nadaljeval predsednik vlade, sc razvija popolnoma mirno po načrtu, kakor si ga je njegova vlada zamislila. Vsi ministri so soglašali, <la dežela splošno hrez izjeme želi čim prejšnje volitve v parlament. Vendar se datum še ni definitivno določil; vlada ima na vsak način namen, da jih razpiše še letos.
Zurnalisti iz Katalonije so ministrskega predsednika vprašali, ali se je govorilo o vpostavitvi katalonske avtonomije, kar Katalenci smatrajo kot neobhoden pogoj za povrnitev normalnih razmer General pa se je glede tega vprašanja izogibal vsa-
kega konkretnega odgovora, ponavljajoč samo, da je vlada skrbno pretresala važne politične probleme, ki so v zvezi z volitvami v kortese.
lz drugega dobro poučenega vira sc pa izve, da je bilo katalonsko vprašanje poglavitni predmet posvetovanja ministrov in da je general lle-renguer v tem oziru svojim kolegom poročal, kaj je tozadevno govoril s kraljem, pri katerem je te dni v Santanderu bival, oziroma k čemur se je v soglasju z njim v tem vprašanju, ki je najvažnejše v celem političnem položaju, odločil. Kaj sta kralj in njegov prvi minister konkretno sklenila, ni še znano, se bo pa kmalu izvedelo
Mnenje večine politikov jo da ho vlada Kataloniji samoupravo vsaj v bivšem obsegu vrnila, s čemer seveda Kataloncev ne bo zadovoljila, bo se pa iziiebO vsaj glavne skrbi, ki jo ima na poti do vpostavitve ustavnega stanja.
Revolucionarna gibanja
tudi v Braziliji in Argentini
Rio dc Janeiro, 14. avg. Kakor se je poročalo pred par dnevi, je bil ubit predsednik zvezne države Garaiba, Juan Pessoa. Ker je Pessoa pripadal opoziciji, pripisujejo njegovi pristaši umor vladni stranki in agitirajo po vseh severnih državah Brazda za vslajo proti režimu.
Najbolj nevarne dimenzije zavzema propaganda za revolucijo v državi Rio Grande do Norte, kjer je vstaja že dejansko izbruhnila in sicer na zelo silovit način. Vstaši so vladne čete premagali in jim prizadeli znatne izgube.
Vlada, ki nc skriva, da je zaradi tega zelo vznemirjena, je poslala v vstaške province vojaška ojačenja. Revolucionarni pojavi pa se signalizirajo tudi iz drugih provinc.
Buenos Aires, 14. avg. Tudi v Argentini je opozicija proti sedanjemu predsedniku republike začela politično borbo na tako vohementen način,
Najboljši način vladanja
Malta, 14, avgusta. Guverner Malte sir John Ducane je, preden je odšel na počitnice, dal razdeliti med načelnike posameznih ministrstev direktive vladne politike, dokler se zopet ne uvede ustava. Ta dokument je kratek in naravnost mojstrovina umetnosti vladanja. Sir Ducane namreč najprej konstatira, da na Malti obstojajo trije problemi: 1. ustavna reforma, 2. vprašanje vere in 3. vprašanje jezika.
Kar se Tiče prvega vprašanja, pravi sir John, da si ni treba z njim sploh beliti glave, ker ustave itak ni več, torej tudi ni kaj reformirali.
Kar se tiče drugega vprašanja, je povzročalo do sedaj glavne težkoče. Ker pa je vlada želela z ukinjenjem ustave tudi to težkočo odstraniti, ni nobenega vzroka, da bi se ministri in načelniki uradov še zdaj s to težkočo bavili.
Kar se tiče vprašanja jezika, velja isto. Zato se vlada — zaključuje sir John svojo nadvse originalno okrožnico — v sedanjem brezustavnem stanju sploh z nobenim izmed teh vprašanj ne bo bavilal
Ta okrožnica je zbudila ne samo na Malti, nego i v Londonu ter v celem britanskem imperiju veliko veselosli in odkritosrčnega občudovanja vladnih principov guvernerja sira Ducane.
Strašna nevihta
nad Neapljem
Rim, 14. avgusta, as. Danes dopoldne so se nad Neapljem utrgali oblaki. Nevihta je napravila veliko škode. Štiri osebe so bile takoj mrtve, 26 jih je težko, 50 pa lahko ranjenih, Deževalo je tako silno, da so cele reke preplavile ceste, tako da je bil prehod nemogoč. Pol ure nato je nastal velik vrtinec nad javno tržnico, v kateri se je nahajalo 3000 ljudi. Zračni vrtinec je s strašnim ropotom odnesel v zrak vse, kar je dosegel. Par sekund nato se je podrl 3 m visoki zunanji zid letalske tovarne »Romeo«, kjer so se nahajale kmetice, ki so iskale tam zavetja s svojo zelenjavo. Iz razvalin je bilo čuti silno stokanje in klicanje na pomoč. Vsled silnega vetra in ogromne množine vode ni bila možna takojšnja pomoč. Policija in gasilci so morali obzidje tovarne popolnoma podreli in raz-kopati, V mestu se je podrlo ludi več hiš, ki so bile poškodovane po potresu.
„R 100" zopet
nad ocemtom
London, 14. avgusta. AA. Zrakoplov »R 100« je zdaj na povratku čez Atlantik iz Montreala na cardingtonsko letališče. Velika množica navdušenih ljudi se je ob njegovem odletu zbrala na letališču Saint Huberlus in navdušeno pozdravljala zrakoplov ter mu vzklikala srečno pot. Zrakoplov je odplul v mraku in 6e pojde vse po sreči, prispe v Cardington v soboto zjutraj. Štiri ure in pol po odletu je brezžična postaja na zrakoplovu javila, da gre vožnja lepo s oO vozli na uro. Vreme ic ugodno, razgled lep brez oblakov. Zrakoplov je bil takrat sredi pota med Montrealom in otokom An-licostijem v zalivu Sv. Lovrenca.
Tanki v višini 2000 metrov
Pariz, 14. avgusta. Pri velikih vojaških vajah so preizkusili 16 tankov 504 pešpolka. Tanki so vozili iz Bornefal sur Are v dolino v smeri proli Bessansu. Od tu so vozili po dolini Areroles do vasi Cottlaz in potem nad njo do višine 2000 m po najhujši strmini. Kljub temu se ni zgodil noben pomemben defekt, poti pa so bile otežene po blatu, ker jc letos v teh krajih neprestano hudo deževje.
pa se more in razvili do heroične požrtvovalnosti. To pn je le mogoče, če se spojita pravica in svoboda v harmonično sodelovanje.
da je režim resnično vznemirjen. Interesantno je, da se v opoziciji nahaja skupno 40 konnserva-tivnih poslancev s lakozvanimi neodvisnimi socialisti, torej skrajna desnica in skrajna levica.
Opozicija dolži predsednika republike, dn krši ustavo in ima za seboj množice bodisi konservativnega kmetskega bodisi radikalnega delavskega elementa. Vlada je v naglici zbrala v Buenos Airesu vojaške čete, ki so v okolici bile na manevrih.
Zaenkrat, pravijo dobro poučeni krogi, se. kakega resnično revolucionarnega izbruha ni bati, pač pa bi mogla opozicija prisiliti predsednika, da demisijonira. Važen faktor jo vojaštvo, oziroma oficirski zbor in generaliteta, ki v južni Ameriki splošno odloča v političnih prevratih. Topot se zdi, da se bo vojaštvo obnašalo nevtralno.
Militarizacija sovjetske industrije
Moskva, 14. avg. as. Novi ruski vojaški zakon za Sovjetsko Rusijo določa, da sc vojaški obvezanci namesto v četah lahko uporabljajo tudi zn službovanje v tovarnah, v katerih bodo obenem dobivali vojaško izobrazbo. Vojaška služba v tovarnah traja dve leti. Namen je la, da se vojaki izobrazijo za inštruktorje v vojni industriji, odnosno za to, da se mirovne tovarne v času vojne spremenijo za izdelovanje vojnega materijala. Študenti se morajo pripraviti na uspešno vojaško vodstvo. Končno določa novi zakon, da sc intajo sovjetski državljani, ki doslej niso služili z orožjem in so morali zato plačevali vojni davek, uporabiti za javna koristna dela, zakar se jim odpusti vojni davek.
Afridi zagnani nazaj v gore
London, 14. avg. Po maloštevilnih in fragmen-taričnih vesteh, ki prihajajo z velikim zakasnje-njem iz Pešavarja, so so Afridi umaknili proti za-padu v svoje gore. Vsaka nevarnost za mesto, pravijo, da je odstranjena. V vsej tej gverilski vojni so imele angloindske čete malenkostne izgube: kakih dvanajsl mrtvih in ranjenih iz domačinske vojske.
»Times« je od svojega dopisnika prejel riolg lelegram iz Sinile, v katerem je rečeno, da se morejo zdaj vpadalni poizkusi gorskih plemen smatrati kot likvidirani. To da je tudi mnenje anglo-indskih vladnih krogov. Če bi pa gorci nameravali svoje napade ponoviti ali pa jih preložiti na kakšno drugo bolj ugodno točko, na primer v terenu Kohada, je vojaško poveljstvo odredilo in storilo vse potrebno, da se napad odbije. Anglija je zbrala lako v Pešavarju kakor južno od njega imponujoče število vojnih sil.
Aeroplani med letu nadaljujejo svoje kazenske »raide« po zraku, bombardirajoč selišča, iz katerih so se vstaši bili vsuli na pešavarsko planoto.
London, 14. avg. as. Afridi se sicer vračajo domov, zato pa vlada nted drugimi plemeni na meji velik nemir. Iz Lahoreja so Angleži poslal i še nadaljnja letala v Risalpur, ki je centralno pristanišče za severozapadno mejo. Razen lega so bili poslani na mejo tudi oklopni avtomobili in nadaljnje čete pehole in konjenice.
Boj s sovjetskim letalom
Riga, 14, avg. as. V bližini estonske trdnjave Narvu so štiri sovjelsko-ruska vojaška letala včeraj popoldne preletela mejo. Dočim so se Iri letala takoj vrnila, je četrto letalo letelo dalje po estonskem ozemlju. Mejne straže so oddale nanj več strelov iz pušk, nakar je rusko letalo odgovorilo s strojnico. Poveljnik obmejne slraže je zalo dal povelje, da straža strel a na lelalo - strojnimi puškami. Nastal je hud boj, v katerem je bilo rusko letalo večkrat zadeto in se je moralo spustili na tla, na svojo srečo pa jo pristalo na ruskem ozemlju. Estonsko zunanje minUrstvo je radi tega energično protestiralo pri sovjetskem poslaništvu v Revalu, pri čemer jr- posebno naglnšalo. da ruska letala vedno kršijo mejo sten), da letajo nad trd-njavskim ozemljem.
V deželi, kjer ni
brezposelnih
Vedno novi transporti delavcev prihajajo v Francijo. — Več dela kot pa delavstva. — Cvetoče gospodarstvo.
(Od našega posebnega poročevalca.)
Toul, 13 avgusta.
I oul jc zbirališče vseh inozemskih priseljencev, ki prihajaio v Francijo preko francoske Družbe za Imigracijo. Toul jc torei nekak termometer stanja francoskega narodnega gospodarstva. Mimo Toula ne sme nikdo, ki hoče imeti pravilno sliko o sodobni Franciji. Vsak teden se valijo velikanski transporti delavcev, ki tečejo neprestano iz Poljske, Čehoslovaške, Madjarske, Jugoslavije, Romunije in Avstrije v Toul, od koder se potem v malih curkih razprše po delavskih rok lačni Francoski.
Ravnokar sem videl transport Jugoslovanov. Obnašajo se kot rekruli Cvetje za klobukom, na ustih pesem, v očeh otožnest, v grlu jok. To so Slovenci. Zarjaveli obrazi velikanov iz Dalmacije in Hercegovine, šegavi l.ičani, Banačani z visokimi črnimi čepicami iz ovčic kože, Bosanci z opanka-mi nn nogah, vmes pa pomešani Imočani, ki mislilo že na sinje razdalje v Franciji, koder bodo prodajali svojo robo.
Vse te delavske armade praznin ne morejo napolniti. Delavsko ministrstvo je priobčilo stati sliko brezposelnih in ic konstatiralo, da jih jc samo 865. Najvišja številka, ki je bila letos dosežena, jc 1247. Samo štirje departemenli so poslalf podatke. Drugod sc pa dela z vsemi močmi in novi dohodi delavstva komai zadostujejo novim vsakdanjim potrebam. Istočasno je bilo priiavljenih na bo rzah dela 14.739 praznih mest, ne vštevši onih, ki so direktno priglašena na društvo za doselie-vanje inozemcev, ali onih, ki sc ponujajo v dnevnem časopisju. V Franciii ni nezaposlenosti. Francija je edina država, kjer jc vsaka domača roka zaposlena in kier dobiva kruha na stolisoče inozemcev. Leta 1929 n. pr. je inozemstvo poslalo v Francijo 179.000 delavcev, incd njimi 8000 Jugoslovanov. Leta 1928 97.700 inozemcev, med njimi 6800^ Jugoslovanov, Seveda Ic številke niso popolne, osobilo za jugoslovansko emigracijo nc, ker pride na stotine naših ljudi v Franciio sploh brez vsakega potnega lista ali brez vizuma preko Belgije in Lukseinburga, ter tako uide vsaki statistiki na meji. Z lahkoto sc trdi, da je danes v Franciji okrog dva milijona inozemskih delavcev, od katerih je tnorda en milijon pasiralo skozi zeleno lorensko mestece Toul
Priseljevanje odgovarja potrebam industrije. Tako je recimo letošnja premogovna in železna industrija dosegla rekorde. Samo maja meseca so premogovniki dali 4 milijone 622 metrskih sto-tov premoga, železni rudniki pa 899.000 melrskil) »totov železne rude. To pomeni, da se ie premogovna industrija primeroma s predvojnimi številkami dvakratno zvišala. Istotako prihajajo poročila iz centrov težke industrije v Loreni, da je produkcija jekla dosegla dosedaj nepoznane številke (853.000 Ion jekla).
Vtis o cvetočem gospodarstvu bi bil nepopoln. če bi sc omejili na industrijske kraje na vzhodu in severozapadu. Zelo prijazen šef poljskega oddelka na delavskem zbirališču v Toulu. g. Avgustinovič, ki ic angelj varuh naših boli zapuščenih pmigranlov, je priznal, da jc -»^danji dotok inozemskih delavcev namenjen osobilo za osrednio in južno Francijo, kier je poživelo nebroi starih premogovnikov in železnih rudnikov, ki so skoroda postali nerentabilni in so bili deloma i.c opuščeni. Inozemska emigracija leče tudi v grad bena dela, ki se vrše po vsej Franciii tako da ga ni kanala in ic ni železniške proge, kjer bi ne zasledili Jugoslovana,
Človeka zgrabi v Toulu otožnost. Ali je res ni možnosti, da bi nr:;t:cljKe, kar mi imamo, naše zd.ave roke, ostale ooma v službi domovine, <5a bi gradile njeno boljšo bodočnost ir njeno veli čino, meslo de sc iztiubljajo po svetu v borb! za kruhom? Tud' pri n2s doira so premogovni rud niki, tudi pri nas gore polne železa, tudi pri nas so znkla'.'i, kpterc rroramo sen,o dvignil!. In na-ro<2 bi ostal do^s, naraščal, bogatel, in govoril svoj mr.terni jezik doma pod jugoslovar* Vit solncem.
Bp!tfr<rp;i?,e verte
Belgrad. It. n\g. m. S. septembra se Tn> r Op len c-ti pos ve'. !.i nova pravoslavna cerkev. Ta svečanost bo nadaljevanje slavijo velike vojaške slave, ki se l>o vršila 6. septembra, kn bo Nj. V. kralj izročal nove /astme jugoslovanskim polkom. Cerkev nn Opleneti je zelo dragoceno -avidulM n je ena izmed nujlep.il) novejših pravoslavnih rerke«.
Belgrad, 14, avg. in. \ ponedeljek 18. avg. s lopi v v cl i iv" /a kun o v lun
Belgrad. 14. avg. m. Gradbeni minister je izrini peseben pravilnik zu polaganje i/piin državnih o-stariev. I i i. p ii l>.,,|n v no\emh',ii in marcu vsako leto zn no\o nastavljene cestarje pri tehničnih oddelkih brniških uprav.
Belgrad, 14. avgusta. AA. Po cnomesečneir odmoru v Karlovih Varili sc je finančni minister dr. Švrljuga vrnil v Belgrad in danes prevzel po<lc. Minister za gradnje Trifunovič jc odpotoval iz Bclgrada na odmor.
Kdor gardli ta ga ceni
Vode naraščajo
Po silnem deževju po vsej Sloveniji
V St Ilj
Maribor, 14. avgusta.
V Št. Ilju v Slovenskih goricah, v tem znanem obmejnem kraju, kjer je naš rod boril dulga desetletja težak boj za svoj obstoj in svojo zemljo, se bo obhajala dne 8. septembra velika narodna slovesnost kot 20-letnica otvoritve tamošnjega »Slovenskega doma.;.
Ker se je »Slovenski dom« zgradil pred dobrimi 20 leti s skupnimi prispevki, ki so se pobirali po vsej naši ožji domovini, vabi pripravljalni odbor vse Slovence brez razlike in vsa narodna društva, da se udeležijo kolikor mogoče v velikem številu te skupne narodne slavnosti. Pripravljalni odbor je pooblastil mene kot rojaka iz Št, Ilja in organizatorja zgradbe »Slovenskega doma«, da povabim narodna društva na to slavje obmejnih Slovencev. Prosim prav prijazno vsa društva, da blagovolijo za ta dan organizirati skupni izlet članov v naš obmejni št. Ilj. Ko so nedavno Nemci slavili v Radgoni 10-letnico osvoboditve Radgone, se je zbralo na tisoče in tisoče udeležencev iz cele Štajerske in celo z Dunaja. Pokažimo tudi Slovenci, da znamo čislati one postojanke, ki so dolga desetletja pod Avstrijo vztrajale na vročih tleh hudih narodnih bojev. Z oficijelno slovesnostjo je združeno tudi veliko narodno slavje z raznimi veselič-nimi točkami, tako, da bo ustreženo ta dan v št. Ilju tudi takim, ki se hočejo prijetno razvedriti. Zveze z vlaki so v Št. Ilj zelo ugodne. Pol dveh popoldne vozi osebni vlak iz Maribora a zvečer ob 8 vozi isti iz Št. Ilja nazaj. Ob enem se bo naprosilo Mariborsko mestno autobusno podjetje da ta dan vpelje promet v Št. Ilj. Prijazno torej vabim v imenu pripravljalnega odbora posamezna društva da se blagovolijo udeležiti v koLikor mogoče velikem številu dne 8. septembra narodne slavnosti v Št. Ilju. — Franjo 2ebot.
Begunci iz Italije
Rakek, 12. avgusta.
Beguncev iz Italije je vedno več. Vedno bolj pogosto se javljajo na tukajšnjem komisarijatu. Vsi tožijo o nevzdržnih razmerah in težkem življenju naših ljudi tam onstran meje.
Predvčerajšnjim se je posrečilo prekoračiti inejo kar celi družini. Včeraj pa so prišli prav iz Trsta trije mladi fantje, ki se jim je kar na obrazu videlo, kako srečni in veseli so, da se jim je sploh posrečilo priti preko meje, ki je ravno sedaj, ko imajo Italijani velike manevre, zelo močno zastražena.
»Gospod, je dejal eden, »veliko smo tvegali, ko smo se podali na pot, na vsak korak smo bili v nevarnosti, da nas primejo; toda sila .kola lomi. Sedaj smo tu in mislim, da se nam ne more slabše
gošiti kot se nam je.«
Letalo je predvčerajšnjim priletelo preko meje. obkrožilo vas in se zopet vrnilo preko Javornika proti Postojni. Baje je bilo vojaško.
Huda stavbna nesreča v Škofji Loki
Ljubljana, 14. avgusta.
V Škof j i Loki se je včeraj, v sredo popoldne pripetila strašna stavbna nesreča, pri kateri sta se težko ponesrečila dva delavca.
Stavbni podjetnik Malenak iz Škofje Loke gradi novo stavbo. Popoldne, že proti večeru, pa se je naenkrat sesul ves zidarski oder s svežim zidom vred in zagrmel na tla. Pod ruševinami zi-dovja in lesa pa sta obležala dva delavca. Kolikor se je le dalo hitro so ju njuni tovariši odkopah izpod ruševin in jima nudili prvo pomoč. Pogled na oba ponesrečenca je bil grozen: bila sta vsa polomljena in se nista mogla niti ganili ler sta samo stokala. Prvi ponesrečenec je 57 letni Jožef Šta-jer, doma iz Puštala 57, občine Zminec pri Škofji Loki! Pri nesreči si je zlomil obe nogi in eno roko. Drugi ponesrečenec je 27 letni Franc Langer-hofc, doma iz vasi Pivna 2. Temu je zlomilo tri rebra. Oba iinala seveda težke notranje poškodbe in je njuno stanje prav zato zelo kritično.
Oba ponesrečenca so snoči ob pol 8 zvečer prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Kakor smo zvedeli, bo vzrok nesreče in krivdo zaradi nje dognala posebna uradna komisija.
Za povzdigo obriništva v Slovenski Krajini
ZAKLJUČEK PRIKROJEVALNIH TEČAJEV
M. Sobota, 13. avgusta.
Delo načelstva tukajšnje Skupne obrtne zadruge zasluži, da ve o njem tudi širša javnost; kajti mirno lahko trdimo, da ni kmalu zadruge, ki bi si toliko prizadevala za napredek obrtništva, kakor ravno ta. Vse njeno delo je usmerjeno v to, da bi doseglo obrtništvo po strokovni izobrazbi čim večji razmah. V ta namen je priredila v povojnih letih nešteto teoretičnih in praktičnih tečajev za vse panoge obrtništva in je tudi z zelo dobro uspelimi razstavami spodbujala obrtništvo k vztrajnemu delu za napredek. Letos je priredila kar tri tečaje: spomladi za čevljarje, sedaj pa za krojače in šivilje.
Preteklo soboto, dne 9. t. m. sta bila slovesno zaključena prikrojevalna tečaja za krojače in šivilje. Zaključni slavnosti je razen gg. strokovnega učitelja Alojza Knallja, ki je tečaj vodil, na-Selnika Skupne obrtne zadruge Št. Suhica, podna-čelnika Kološe itd., prisostvoval tudi g. zadružni nadzornik Ignacij Založnik. Gg. nadzornik, načelnik in vodja tečaja so imeli na udeležence pomembne govore, v katerih so naglašali pomen obrtništva in so jih vzpodbujali, da vedno z veseljem vršijo svoje delo.
Mirno lahko rečemo, da je tečaj zelo dobro uspel. Udeležencev in udeleženk je bilo 30. Tečaj so vsi dovršili s prav dobrim uspehom. V teku dveh mesecev — tako dolgo je tečaj trajal — so izgotovili 120 risb-krojev, najrazličnejših vzorcev. Pri lem so si pridobili ludi veliko praktično spretnost. _ Vn?plstvu zadrug« na dosedanjem delu in
na doseženih uspehih toplo čestitamo ter ga prosimo, da vztraja v svoji vnemi za povzdigo obrtništva, kajti na ta način vrši zelo važno življenjsko nalogo.
Ljubljana, 14. avgusta.
Dež, pomešan z močnimi nalivi, ni hotel pojenjati niti snoči, niti ponoči in še celo danes zjutraj je močno deževalo. Nad Ljubljansko polje so padle zadnje tri dni ogromne mase padavin (samo včeraj blizu 70 mm), kar je seveda povzročilo, da sta Sava in Ljubljanica ter vsi njuni bližnji dotoki znatno narastli.
Ljubljanica je narastla v sredo za 60 cm, danes pa je neprestano naraščala in je dosegla 1.40 m nad normalo. Pri Vevčah je sicer običajno ta tako krotka reka prestopila bregove in se razlila i>o poljih od papirnioe pa do izliva v Savo. Nevarnosti pa ni večje, ker zdi se, da je to le trenuten naval vodnih mas in da bo naraščanje Ljubljanice kmalu pojenjalo.
Tudi Sava je danes naglo in močno naraščala in je dosegla pri Ježici že 2.50 m nad normalo. Pred mostom pri Sv. Jakobu je Sava celo prestopila bregove in pričela siliti celo na cesto. Kar velja za Ljubljanico, velja tudi za Savo: upati je, da pričneta obe reki že ponoči upadati in se vračati v normalo.
Litija, 14. avgusta.
Vsled zadnjih nalivov in neprestanega dežja je struga Save nenadno narastla. Vodomer kaže trenutno 2.80 m. Ni še sicer dosegel one katastrofalne višine kot izza povodnji 1.1923., obstoja pa zelo velika envarnost, da pride zopet do katastrofe, če ne bo nehalo deževati. Litijski most, ki se trese kot trepetlika, če le vozi kak težji voz čezenj, bi skoro gotovo take povodnji kot 1.1923. ne prenesel več, ker je v temeljih, to je v pilotih, ki so bili lansko leto izmenjani, slabši kot prej. To so še stari piloti, ki so bili globoko v savski prod zabiti in nosijo vso težo mostu.
Sicer je pa skrajni čas. da se merodajni faktorji vsaj malo zganejo in začno misliti na gradnjo novega kamnitega mostu, če nočejo, da bo Litija kar naenkrat imela porušen most. V zadnjih 24 urah je padlo 55 mm dežja. To je v zadnjih letih rekord.
Interesantna športna zanimivost se je nudila danes ob 13, ko smo opazovali v 10 malih čolničkih, gumijastih kanujih, ko so veslali najbrž kaki nemški športniki proti Zidanemu mostu. Komaj in komaj so našli še dovolj prostora, da so preveslali.
Silno deževje na Štajerskem
Po vsem Dravskem polju od Ormoža do Pra-gerskega in ob južni železnici od Pragerskega do Celja je vso noč od srede (13.) na četrtek (14.) mečno deževalo. Drava je močno narastla, istotako Savinja. Verjetno je, da bo Savinja odtok Save ovirala in bo poplavljenje krajev ob Savi od Zaloga vzhodno naprej del j časa trpelo. Ob železnici Ormož —Ptuj je stala danes zjutraj voda na več krajih tik železnice.
|
Jesenice, 14. avgusta, i Slovenec: je že poročal, da grozi M uro v i nad Jesenicami katastrofa, da se prevali v dolino velikanska skala. Preje kot je kdo mislil, se je to izvršilo. Danes nekoliko po pol 12 dopoldne so očividci, ki so stali na državni cesti videli, da se smrečje in drevje nagiblje proti dnu. Kmalu nalo pa se je že odtrgalo. Drvelo je v vznožje kot velikanski plaz kamenja, prsti, drevja, med vsem pa velikanska skala, ki je zdrknila navzdol, ter priletela ravno na hišo Petra Klemenca, po domače Rekli ja. Očividci pripovedujejo, da je zahreščalo, nato pa vso hišo zagreblo v oblak prahu.
Ko se je dim polegel, ni bilo hiše več. Vse je ležalo na tleh. Tam kjer je prej stala hiša, je bila sedaj velikanska skala. To j>a še ni bilo zadosti. Tudi sosedne hiše so dobile razpoke. Že v zadnjih popoldanskih urah se je pokazalo, da bo tudi Novakovo hišo, po domače Gloria, zadela ista usoda kot Reklijevo.
Okoli treh se je ves spodnji del Novakove hiše
Poslodavcem
Na posebno odredbo ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje smejo izdajati izjave v zadevi zaposlovanja inozemskih delavcev v smislu § 4. tozadevnega pravilnika le Javne borze dela (centrale), nikakor pa ne podružnice, ekspoziture ali poverjeništva borze dela. Poslodavci na področju Javne borze dela v Ljubljani se vsled tega opozarjajo, da ie vse tozadevne prošnje vlagati pri Javni borzi dela v Ljubljani, ne pa pri podružnici v Mariboru in pri ekspoziturah v Kranju, Celju in v Murski .Soboti. Vsaka vloga je v smislu določb zakona o taksah kolkovali po 5 Din ter priložili za rešitev kolek za 20 Din.
Cez 6 tel
Mesto 300 jurjev« — zavoj papirja
Dne 5. avgusta leta 1924. se je v Novem Sadu zgodila velika sleparija na škodo lahkovernega moža, ki je svojo lahkovernost plačal s 300.000 Din. Plavšič je bogat mlinar v Novem Sadu in se je 5. avgusta seznanil v gostilni z nekim možem, ki mu je pripovedoval, da je velik žilni trgovec in cia hoče pravkar napraviti imenitno kupčijo. Povabil je tudi mlinarja Plavšiča, ki se dotlej sploh nista jioznala, naj se udeleži te kupčije. Plavšič je bil navdušen, ker se mu je obetal ogromen dobiček. Obljubil je položiti v kupčijo 300.000 Din. Skupaj s tretjim kompanjonom, ki je bil Plavšiču tudi neznan. so se domenili, da vsak svoj delež vlože pri banki. Plavšič je vzel svojih 300.000 Din, jih zavil v rdeč robec in t »družabnikoma« odšel proti banki. Med potjo so se domenili, da bo najbolje, če vsi skupaj svoje deleže zaklenejo v skupno ročno bla-
Ker je ravno na mnogih ondotnih krajih košnja otave, je škoda znatna. Vidijo se nekje kopice moloče iz vode, drugje plava sveže pokošena trava kar po vodi.
Povodenj tudi silno škoduje poljskim kulturam vzhodno od Ptuja, ki so še od nenavadno velike toče, ki je jih zadela v četrtek 8. I. m. ob 0 zvečer, vse razbite. Trpi pa tudi močuo grozdje v vinogradih, ki jih je zadela ista toča v Ljutomerju in na Pohorju. — (f)
Maribor, 14. avgusta.
Radi velikih nalivov v poslednjih dneh naraščajo potoki v vsej okolici; Pesnica je na nekaterih mestih prestopila bregove, ravnotako tudi Dra-vinja, ki je odplavila velike množine sena s travnikov. Tudi je v sredo zvečer v nekaterih krajih povzročila toča precejšnjo škodo.
Radi deževja so se jele raz Meljskega hriba krušiti velike mase kamenja, ki so zgrmele preko ceste, tako da se je moral včeraj na šentpeterski progi avtobusni promet ustaviti. Kaznjenci so bili včeraj ves dan zaposleni pri odstanjevanju kamenja. Upati je, da bo danes možno vzpostaviti redni avtobusni in tudi siceršnji promet na šentpeterski cesti.
Celje, 14. avgusta.
Zgodaj je prošlo sredo nastopila noč. Temni oblaki so prepregli ves nebesni svod in ljudje so se bali najhujšega. Vsa Savinjska dolina živi itak že v mrzličnem razpoloženju, ki ga ustvarja obiranje in spravljanje hmelja. Vremenska nezgoda bi mogla naravnost katastrofalno vplivali na celo dolino. Pa je začelo proti noči deževati. Že podnevi se je nekajkrati vsulo iz nebesnih zatvornic, da joj. V noči pa je lilo, kakor ljudje tega že dolgo ne pomnijo. Ponovno so bile mestne ulice vse v vodi. Dežnik ti ni pomagal nič. Po par korakih si bil moker kot miš. Vmes je parkrat krepko zablis-nilo, vendar o udarih strele ni bilo čuti. Strašen naliv je trajal nekaj ur. Koliko ogromno vode je preko noči padlo, se je videlo še le zjutraj na Savinji in pritokih. Vse vodovje je deloma izstopilo in preplavilo polja in travnike.
Od 1.1927. dalje vsaj spodnji del doline ne pomni takega vodnega navala. Mnogo je trpela otava. Kjer je bila že pokošena, je je mnogo odneslo, drugje jo je zablatilo do neporabnosti. Silno škodo je voda povzročila hmeljarjem. Ne le da more prevelika vlaga zadnje dni še občutno škodovati kvaliteti pridelka, je močno ovirano tudi obiranje. Saj so nekatera hmeljišča vsled poplave naravnost nedostopna. Močno so trpele razne vodne naprave in prehodi.
Poročajo nam, da je narasla Hudinja odnesla most pri papirni tovarni v Višnji vasi pri Vojniku in pri žagi g. Canka v Škofji vasi. Hudinja je dalje pretrgala brv v trgu Vojniku, močno omajala pa tudi brv pri Vojniškem pokopališču. Ljudje se boje nadaljnih nalivov, s katerimi preti še vedno temno prepreženo obnebje.
razdejane
zrušil v prah. Golovo je, da se bo tudi drugi konec porušil, ker je itak že ves v razpokah.
Na drugi strani Rekljeve hiše je Zimovčeva. Tudi ta ima grozne razpoke in zapičila se je vanjo velika skala, tako da so tudi tej hiši ure štete.
Sreča v vsej velik nesreči je, da so ljudje pravočasno opazili nevarnost ler v nedeljo in ponedeljek izpraznili vse hiše, da jih plazovje ne zasuje. Neprestano se vali iz hribov kamenje in prst, ki je razmočena posebno od deževja v sredo, ko je ves dan lilo. Hiša g. Kliuarja, brata stolnega župnika v Ljubljani, sicer ni še v neposredni nevarnosti, vendar pa lahko vsak plaz tudi tu povzroči nesrečo. Ogrožen je tudi daljnovod deželne elektrarne, ki vodi samo par metrov proč od kraja nesreče.
Vse popoldne se vijejo procesije Jeseničanov, lci si hodijo na lice mesta ogledovat strašno razdejanje. Občinski svel je pozval g. dr. Hinterlechner-ja, da si ogleda prizadeto ozemlje. Baš danes v četrtek je prišel ter videl ogroženi kraj pred katastrofo ler bil ravuo priča, ko se je hrib posul.
gajno, od katere bo dobil vsak po en ključ ler to blagajno deponirajo v banki. Šli so zato v gostilno, kjer so začeli vlagati svoje kuverte« v blagajno. Ko je Plavšič položil svoj denar, omotan z rdečim robcem, v blagajno, je neznanec zaklical gledajoč skozi okno: »Glej no, tam pa prihaja tvoj oče!« Ubogi Plavšič je brž pogledal skozi okno, kjer pa ni zagledal očeta. Medtem je neznanec hitro vtaknil v žep Plavšičev robec iu njegovih 300.000 Din, ter v blagajno vložil drug zavojček, istotako omotan z rdečim robcem. Ko se je Plavšič obrnil od okna, so slovesno zaklenili blagajno.
Ker je eden neznanih družabnikov že nekoliko poprej odšel iz sobe, se je kmalu nato odstranil tudi drugi. Plavšič ga vpraša: »Kam pa greš?« Družabnik mu odgovori »Malo počakaj, grem pogledat, kje je oni drugi, da pojdemo brž na banko.« Plavšič je čakal in čakal, pa nič pričakal. Končno se mu je stvar zdela neumna in je odprl ročno blagajno s svojim ključem, ter vzel iz nje svoj zavojček s 300.000 Din, omotan v rdeč robec. Lahko si mislimo, kako je mož debelo gledal, ko je videl, da v rdečem robcu ni 300 njegovih »jurčkov«, pač pa sveženj narezanega ničvrednega papirja. Razume se, da je tak narezan papir bil tudi v kuvertah obeh družabnikov, ki sta brez sledu izginila.
Med tem je preteklo šest let in Plavšič je še vedno jokal za svojimi 300 jurji«. Sedaj so slučajno prijeli glavnega »družabnika« ogoljufanega Plavšiča, ki se piše Mihael šajatovič, njegov drugi »družabnik« Milorad Gašparovič pa je med tem umrl. Šajatovič odločno taji vsako krivdo, Plavšič pa trdi, da dobro pozna moža. ki ga je olajšal za vse premoženje na lak enostaven način. Dne 19. avgusta bo Šajatovič dobil pred sodiščem svoje plačilo.
Smrtna nesreča
v transformatorju
Monter Viljem Rebvruak mrtev.
Maribor, 14. avg.
V sredo proli večeru je preko Maribora divjalo neurje, radi česar so na Fali morali odklopiti lok dn je Maribor ostal za pol minut brez toka. V Mariboru se je posrečilo kmalu vzpostaviti tok iz-vzemši gotovega mestnega dela v magdalenskem predmestju. Okoli 19 je sporočila stražnica na Frankopanski ulici mestnemu električnemu podjetju, da so se v transformatorski postaji št. 35 na Betnavski cesti opazili plamen. Monter Rebernak se je takoj po tem sporočilu odpeljal na kolesu k omenjeni transformatorski postaji, da vidi, kaj se je bilo zgodilo. Pri vstopu mu je bil položaj takoj jasen: vžgale so se bile takozvane dušilke v zgornjem delu transformatorja, ki so montirane proti atmosferični prenapetosti. Takoj je odklopil tok, nato pa vzel metlo in skušal tako odstraniti tleči izolacijski papir pri dušilkali. Ker pa ni segel z metlo dovolj visoko, je vzel lestvo ter jo prislonil ob transformatorski zid, nato pa stopil na vrh lestve in hoteč odstraniti tleči papir zgrabil za dušilke, ki so pod napetostjo 10.000 voltov. V trenutku se je zrušil uboga Rebernak z lestve ter obležal v mlaki krvi na tleh; strahoten je bil pogled na 28-letnega mladega moža: iz prebite iu preklane lobanje so pljusknili možgani; na obeh rokah in levi nogi ves ožgan od električne struje. Na mesto nesreče je takoj prispelo moštvo tukajšnjega reševalnega oddelka, ki je nezavestnega ponesrečenca prepeljalo v splošno bolnišnico, kjer je Rebernak ob pol 24 podlegel snirtnonevarnim poškodbam. O težki nesreči so Sil takoj obveščeni pokojnikovi sorodniki in pa meslno električno podjetje, ki je takoj odredilo odklop toka v celem mestu. Nesreča se je pripetila po mnenju strokovnjakov bržčas radi tega, ker se Rebernak v trenutku težke situacije ni zavedal, da z odklopom sicer v spodnjem delu ui bilo loka, pač pa še vedno v zgornjem delu. Pokojni Viljem Rebernak je bil zelo resen, marljiv in vesten ter absolutno zanesljiv pri svojem poslu; vodstvo mestnega električnega podjetja mu je vedno zaupalo najvažnejša dela, ki zahtevajo posebne spretnosti in duhaprisotnosti. Zapušča žalujočo ženo in enega otroku. Vest o smrtni nesreči se je takoj razširila po mestu ter je v vseh krogih prebivalstva zbudila najgloblje sočutje z usodo tragično ponesrečenega Rebernaka in njegovih. — Blag mu spomin!
Belokrajinski kotiček
Trifarško žegnanje. Kaj takega pa še niste videli! Niti na Brezjah in ne na Kumu in tudi ne na Žalostni gori; kaj takega ni videti drugje kot pri Treh farah, kjer so tri cerkve pa en zvonik, tri fare, pa nobenega župnika in ne kaplana — zakaj Tri fare so le metliška podružnica. Ena ob drugi vam stoje tri cerkve, vsaka večja kot marsikatera farna cerkev, vse tri častitljivi spomeniki sive preteklosti, pri Treh farah še prav posebno zamotanega srednjega veka.
In tam častimo Belokranjci trifarško Marijo, ki si jo prav ta kraj izbrala za svoje najljubše svetišče v Beli Krajini.
Pa zanimive niso samo cerkve, znamenita ni samo »božja pot- pri Treh farah, nekaj prav posebnega je tudi trifarško žegnanje, ki se začne vsako leto na jernejevsko in konča naslednjo nedeljo. Letos se bo torej vršilo to žegnanje 24. avgusta in 31. avgusta.
To vam je pisana množica. Trije narodi hite k Trem farain: Slovenci iz cele Bele krajine — prav doli od Starega trga, iz ientjernejeke doline, od Novega mesta in celo od Ljubljane. — Kako ne, saj je to praznik cele Bele krajine, zatorej je treba pohiteti sem doli. Nič manj ne pride Hrvatov. Tam od Gorskega Kolarja in sem čez Dragauičko šumo, iz Kar lovca in Bog ve odkod hite romarji v procesijah in gručah na šentjerncijsko soboto romat k trifarški Mariji.
Pa tudi Žumberčani visoko cenijo to Marijino svetišče in bite v dolgih vrstah ua ta dan k Trem faram.
Vse vrvi in goinazi, vse narodne noše, ki sc 100 km naokrog so zastopane pri Treh farah in res ni kmalu kje najti kaj tako pestrega kot v tem kotičku Bele krajine na dan trifarškega žegnanja.
Vse, kar si ;je človeška iznajdljivost izmislila za zabavo in kratek čas, kar zna kuharska umetnost dobrega napraviti, vse je tam na ponudbo. Najbolj na ponudbo pa so pečeni janci, ki so prav posebna specijaliteta trifarškega žegnanja.
Kdor ni te slovesnosti še nikdar doživel, si je niti misliti prav ne more, zato le prihitite la dan k nam na obisk. Kesati se ne bo treba nikomur.
Otroke proč od slamoreznic!
Ljubljana, 14. avgusta.
Sedaj pojejo po deželi mlatilnice in že so se pripelili slučaji, da so se pri mlačvi ponesrečili otroci, ki so preveč vtikali ročice in noske v stroje. Še večja nevarnost pa je, da se otroci ponesrečijo pri slamoreznicah, ki jili sedaj imajo že v prav vsaki vasi. Zato je treba ljudem enkrat dopovedati: o I roke proč, kolikor mogoče daleč od mlatilnic in slamoreznic.
Grozna nesreča se je včeraj, v sredo popoldne pripetila v vasi Suhadole pri Komendi. Dveletni (Kisestnikov sinček France P i b e r n i k se je igral okoli slamoreznice, s katero so rezali slamo. Otrok je hotel dognati, kako lo, da gredo ua eni strani snopi slaiue v stroj, na drugi strani pa leti ven rezanica. Segel je torej z desno ročico v stroj in že krčevito zaplakal — stroj mu je popolnoma zmečkal desno roko.
Nesrečnega otroka so danes dopoldne pripeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer bodo poskušali zdravniki dečku vsaj nekoliko rešiti roko, dasi je gotovo, da bo fantek vse življenje, pohabljen.
Skalovje ruši hiše
Nad Jesenicami se udri hrib — Tri hiše popolnoma Več hiš na Murovi še v nevarnosti
R a t|« n s k o v :o d p p i t i, -pomeni zdrav in mlad ostati.
{Kaj pravite ?
Vem, da zelo ljubile naše ljudstvo; mislim pa, da ga ljubim tudi jaz, čeprav ga zadosti nikoli ne moremo ljubiti. Ravno ta ljubezen je vzrok, da nas njegove napake tem huje bole; najlepši zgled lake ljubezni je bil Ivan Cankar, ki smo mu preteklo nedeljo spomenik odkrili. Jaz se hočem danes omejiti na stvari, ki se zde bolj malenkostne, pa so vseeno tipičnega značaja.
So na primer pojavi med našimi ljudmi, ki jih pri najboljši volji, pa če še tako napenjam svoje možgane, razumeti ne morem. Sedimo n. pr. v veliki sopari v avtobusu, v katerem so vse šipe spuščene doli, in ker so druga pri drugi, razdeljene samo po ozki deščici, je, kakor da se pelješ v na vse struni odkritem vozu. 0 kakšnem ,prepihu' ni govora; kljub temu strašno trepetanje, da bi se kdo ne prehladiI, čeprav nobeden ni razgret niti jc kakšna velika razlika med zunanjo temperaturo in telesom
Kljub kavi mirno spanje?
Da, če pijete neškodljivo kavo Hag!
Kavo Hag točijo na željo v dobrih hotelih in kavarnah.
veter malo obpiha. Toda ne, vsa okna se morajo trdo zapreti in ljudje trpe rajši soparo 'kakor ubogi ,čuvaj' v svoji pasji kolibi. Ne bo se pa bala naša punica po tri- ali več-urnem plesu, vsa do najvišje temperature razgreta, stopiti z razgaljenim vratom in v pajčevini, ki se danes obleka imenuje, v hladno noč ali pa sama ali s svojim kavalir-jem sesti na mrzel predmeI ali pa celo na rosno travico Ud. Sploh so higienski pojmi naših ljudi čudovito nazadnjaški; če pa gre za modo, je vsaka punica že laka, kakor naj-zadnejši model iz Pariza. Kako si razlagate to silno nasprotjei'
Kar tiče higieno, predvsem naravnost babjeversko mističnega strahu pred svežim zrakom, bi pač še razumel, da so močne tradicije ljudi, ki tudi še danes po veliki večini žive v naši kmetski hišici z njenimi majhnimi okenci in zadohlo izbo. Dobro; loda, ali ni slišalo in sliši naše ljudstvo nedeljo za nede-
Novi grobovi
* Radovljica. Umrl je g. Franc Grilc, posestnik v Radovljici, star 70 let. Pogreb bo danes ob 9 dopoldne.
N. v m. p.! Mala kroniha
•k Obisk v našem uredništvu. Včeraj je naše uredništvo obiskala švicarska delegacija, ki potuje na evharistični kongres. Gospodje so se zelo zanimali za katoliški pokret v Sloveniji.
k Umetnostnozgodovinsko društvo v Ljubljani priredi izlet v Monakovo v dneh 2. do 7. sept., le zdravo je. če le , je se priglasi zadosti izletnikov. Udeleženci bi si
pod strokovnim vodstvom ogledali vse monakovske umetnostne zbirke (staro in novo pinnkoteko, drž. galerijo, gliptoteko, nemški muzej in zasebne zbirke), dalje zanimivosti Miinchna in okolice (Nyni-phenburg, Chiemsee), po dogovoru obiskali tudi NUrnberg. Vlak (brzoviak) stane tja 337.50 Din, dnevno se potroši za hrano in stanovanje, obisk galerij ca. 200 Din. Denarno se izhaja pri leni izletu z vsoto 2500—3000 Din. Kdor se misli izleta udeležiti, naj se javi najkasneje do ponedeljka dne 25. t. m. društvenemu tajniku dr. S. Vurniku (muzej, Ljubljana) ustno ali pismenno, da bo mogoče za izlet vse potrebno pripraviti.
k Na vnanji uršulinski meščanski šoli v Ljubljani bodo ponavljalni izpiti dne 1. septembra.
k Vpisavanjc * strokovno obrtno šolo v Osjcku se bo vršilo, kakor nam javlja upravitelj-stvo, do konca avgusta, ker se šolsko leto prične
k Ivana Cankarja Zbrane spise Idoslej deset zvezkov) izdaja Novo Založba v Ljubljani (Kongresni trg 191. Spisi sc dobivajo broširani, vezani v polplatno, celotno platno in pol-usnjc ter so ludi po opremi prvovrstne knjige. Da se razširi krog odjemalcev teh spisov, dovoljuje Nova založba ugodnosti za mesečno odplačevanje.
k Ant. Hud. Legatov enoletni trgoiski tečaj v Mariboru. (Odobren od ministrstva trgovine in industrije v Belgradu.) Novi tečaji se začno 2. septembra 1980. Prospekti brezplačno pri ravnateljstvu zavoda, Maribor, Vrazova ulica 4 ali v trgovini s pisarniškimi stroji Ant. Rud. Legat & Co.. Maribor, Slovenska ul. 7. Zavod poseduje tudi lasten penzio- i nat za dečke, na kar se posebno opozarja.
k Zaprtje spremljajo razne posledice. Po-zorni moramo biti tudi na najmanjše zaprtje. Po-lajšanje in urejeno stolico zasigura znana Darmol odvajalna čokolada, ki milo in zanesljivo učinkuje in ludi pri trajni uporabi- ne postane navada.
k Cenik drogerije Gregorič. Prejeli smo na vpogled cenik drogerije Gregorič v Ljubljani. Cenik je zelo obširen in lepo opremljen s številnimi slikami in vsebuje vse predmete, ki jih danes sploh moremo dobitiv drogerijah. Ta cenik bo zelo dobrodošel našim fotografom, amaterjem in poklicnim, zakaj cenik navaja kvaliteto in kupne pogoje izredno velike serije vseh f<5to- in kinematografskih potrebščin. Pa tudi vse druge drogerij-ske potrebščine so v tem ceniku zastopane v bogati in najraznovrstnejši izbiri.
k Ljudska samopomoč v Mariboru naznanja opetovano vsemu cenj. občinstvu Slovenije, da ni-
Smrtna nesreča delavca v Vevčah
Ljubljana, 14. avgusta.
Danes dopoldne se je pripetila v tovarni v Vevčah smrtna nesreča pri delu 22-letni delavec pri stavbni družbi »Obnovi- Anton Lazar iz Hakovcev v Slovenski Krajini, se je smrtno ponesrečil. »Obnova sedaj izvršuje razna adaptacijska dela v otvarni v Vevčah in ima v Vevčah nastanjenih več delavcev, med katerimi je bil tudi Lazar.
Mladi Lazar je okrog 10 marljivo kopal skozi že skoro razpadel zid. V vnemi pri delu ni opazil, da so tla na drugi strnili nižja, kakor na oni, kjer je sam stal. Krepko je zamahnil v zid, in napravila se je velika odprtina, skozi katero ije potegnil Lazarja lastni zamah Strmoglavil je približno 4 metre navzdol in obležal nepremičen, s krvavečo rano na glavi. Vsi poskusi, da bi ga spravili k zavesti, so bili brezuspešni, zakaj Lazar je bil že mrtev. Poklican je bil tudi reševalni avto iz Ljubljane, ki se je vrnil prazen, zakaj reševalci so spoznali, da e ponesrečeni delavec res mrtev. Lazarjevo truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico.
k Pri lenivosti frev, boleznih na jetrih in žolču, edebelelosti, protinu, kataru v želodcu in črevih, oteklini notranjosti debelega črevesa, obolenju zadnjega črevesa odstranja naravna »Franz-Jo«e!«-gren5ica naglo vsako zastajanje v organih spodnjega telesa in to brez bolečin. Dolgoletne izkušnje v bolnicah dokazujejo, da raba »Franz-.Iosek-vode izborilo urejuje delovanje erev. »Franz-Josofc-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
že 1. septembra in ne šele 1. oktobra, kakor je bilo j majo naši poverjeniki nobene pravice do kakš-
poprej naznanjeno.
k Razpisana služba. Na Drž. dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani se razpisuje z nastopom s začetkom šolskega Mtn 1930/31 učno mesto za nemščino in srbohrvaščino. Vpoštev pridejo le kandi-
Ijo predavanja in rudio-prednašanja pa bere j ,iati z diplomskim izpitom filozofske fakultete. časopise,' ki so vendar polni higienske Ivarine | Prošnje, opremljene po členu 12. uradniškega za-bodisi naravnost bodisi posredno; lci vobče kona, naj se naslovijo na min. trgovine in jndustri-
posredno
vsebujejo cel kup samih dobrih naukov in navodil ler so vseskozi moderni. Pa ludi šolo lako po živi besedi kakor po berilih neprestano vliva našim otrokom na dtželi koristne nauke; cerkev enako, saj je katoliška, kar tiče praktičnih navodil tudi za vsakdanje življenje v duhu zdravja in napredka odnekdaj prva. ln vendar tak primeroma boren rezultat. Odkod lo? Kdor količkaj pozna naše ljudstvo, mi bo pritrdil, kako zelo se držijo še v njem vprav nerazumljivo nazadnjaški nazori v lem in onem pogledu; ludi v načinu gospo-
je v Belgradu, vložijo pa se do 20. avg. 1930 pri ravnateljstvu Drž. dvor. trgovske šole v Ljubljani, Kongresni trg 2.
k Razstava strokovnih risb. Na Tehniški j srednji šoli v Ljubljani se od 1. junija dalje vrši trimesečni strokovni tečaj (II. del) za učitelje risanja na obrtnih nadaljevalnih šolah. Tečaj redno obiskuje 40 učiteljev. Doslej izvršene strokovne risbe za stavbne, meliansko-tehniške, umetne in oblačilne obrti so v šolski dvorani razstavljene, da
nega inkasa; v znak prijave prejme stranka od poverjenika začasno potrdilo pristopa s podpisom poverjenika in poštno položnico. Priznavamo le plačila po naših poštnih položnicah ozir. nakaznicah in direktna plačila v naši pisarni. Vsak poverjenik se ima izkazati z našim društvenim pooblastilom.
Zobni zdravnik - špecijalist
dr. Ivan Oblak
zopet redno ordinira.
Ljubljana
d rov
Dohod v Tivott
Ljubljana, 14. avgusta.
Ko so tlakovali in preuredili Aleksan-eesto. ki je tako postala ena najlepših
si jih lahko ogledajo tudi drugi učitelji vseh vrst	j'^- Je ' ^ l™»alo aktualno jc pr*. šol Zanje bo razstava odprta do 20. t. m. vsako hoda * Aleksandrove ceste preko ze ezn.skc
dopoldne razven nedelje.	! !>><>gc v glavni tivolski drevored S p. mi deli
★ Shod na Kumu. Veliki shod se vrši letos	J'' pričela mestna občina letos, ko jo dala pre-
«« n. ---------l. /s—i:i„i „.. \t-h- „..	nest i kiosk tralike
darstva, v gotovih ' etičnih področjih in celo v	dne 29., 80. in 31. avgusta. Častilci sv. Neže in sv.	i	nesti kiosk trafike z desne na levo stran dre-
religiji, kjer se mora človek temu še najbolj	Jošta od daleč in blizu prijazno vabljeni Stari	|	voreda. precej vstran podkostiunje. oočai.
čuditi, ko vendar Cerkev vsako krivo gledanji	znanci pridite in pripeljite še novih I Poskrbljeno	|	P« smo svoj ,c s da ™m u a c
„.,„,„,„,1 rnronnnin	e za vaše dušne in telesne potrebe. Nudi se vam	: oOstuiniti / l ruiMi ji vi ga _pai ku \st oosnuuiji.
teh stvari naravnost preganja.
Zadnjič sem bil v nekem kraju blizu Ljubljane in že oddaleč videl vso vas zbrano s koli, vilami in palicami. Mislil sem, bogve kakšna nevarnost je; stekel pes ali kakšna druga divja zverina ali pa morebiti celo kakšen nevaren zločinec, ki so ga zalotili. In listi kup ljudi je kričal, lelal iz enega kola vasi v drugi in se naposled zbral okoli lipe. No in kaj'je bilo? Uboga veverica! Če bi že bil zajček, ki res dosti škode naredi, bi nič ne rekel, toda veverica! Seveda se je lova na nevarno žival udeležilo vse, staro in mlado; za šolarčlce pa, ki so jim oči žarele in roke drhtele od nasladnega pričakovanja, kdaj bi mogli živa
je za vaše dušne m telesne potrebe, obenem najkrasnejši razgled po prelepi naši slo-! venski zemlji. Le pogum, pa na Kuni!
k Vreme v naši državi. V Slovniji in na
lico potolči in pomendrati, sem se najbolj ču- i Hrvatskem je močno deževalo. V Ljubljani je padlo
... i	.._	_	.... .	• .	.	i • -1 n 4 ______l.	______ .... .1 ....I *-t i. M,, ,<i Kr, 1*11
dil, ko jih vendar čitanka no vsaki strani navaja k usmiljenju k božjim stvaricam.
Nekje mora v naši ljudski vzgoji tičali napaka; kje, pa še do clanes nisem odgonelal.
Vaš prijatelj.
v zadnjih 24 urah 08.1 mm padavin, v Mariboru
i 40 mm v Zagrebu pa 51 mm. V Ljubljani je vče-	| «rovo cesto. ut» /oh-ziiism progi ,,,
| raj kazal barometer 757.8 mm, termometer 10.0« C	| bcn«. /.-dan, o-Maja Prehod an, b tvor lo pc
I do 18° C, mirno. V Mariboru je kazal barometer	1 vodoravnih, dvokrakih \ ictcii, ki bi se \ nor
Kolibe, kakor čuvajnico, javno stranišče, druge barake in celo transformatorsko postajo. Mesto tega nuj bi sr zgradilo nu drugi strani proge v kotu med Litttennunnovim drevoredom in progo večje poslopje, nekak paviljon, ki bi obsegu I trafiko, čuvajnico, javno stranišče, sploh \ se. kar jc doseda j v kioskih in barakah v frubur jove.ni parku.
Rešitev vsega vprašanja prehoda preko železniške proge je bila poverjena mlademu arhitektu g. C irilu Tavčarju, Plečnikovemu učencu. Ta si je ta prehod zamislil idealno estetično. Krog iu krog prehodu nuj bi se raztezal velik, zaključen rondon, kii bi ga sekali ccsta in železnica. Tu rondon naj bi tvorila drevesa, pravilno oddaljena drugo 'xl drugega in tako. dn bi bila omogočena vsa perspektiva iz tivolskega drevoreda na Aloksan-cesto. Ob železniški progi bi sc raz. tega la
Prijeta vlomilska tolpa
M. Sobota, 13. avg. j
Splošno pozornost sta vzbudila včeraj dva člo- , v«ha, ki sta iju dva stražnika zvezana gnala po I Aleksandrovi cesti. Na merodajnem mestu smo do- | znali, da sta bila to dva člana ciganske tolpe, ki je , osumljena vseh vlomov v skladišče na beltinski | železniški postaji.
Zasledovanje, ki so ga vodili beltinski orožniki po zadnjem vlomu v železniško skladišče, je privedlo do slutnje, da so izvršili vlom cigani. Takoj je bilo aretiranih in odvedenih v zapor v Dolnji Lendavi nekaj ciganov in cigank. Na podlagi izpovedi teh se je zasledovanje nadaljevalo in orožniki so v Fekovcih ujeli še enega cigana in nekega gostilničarja iz Prosenjakovec. Gostilničar pri vlomu ni sodeloval aktivno, marveč je kriv v toliko, da je od ciganov prevzemal ukradeno blago. Vse kaže, da nadaljna zaslišanja privedejo do zanimivih razkritij in bo morda pojasnjenih več vlomov, ki so bili zadnji čas izvršeni.
Osebne vesti
— Spremembe v naši mornarici. Po službeni potrebi so odrejeni za poveljnika kr. dragerja »D 2« poročnik bojnega broda 1. razr. Karel Levič-pik- za poveljnika kr. rečnega remorkerja »Cerc
757 mm, termometer 12° do 21° C veter južnozaho-den. V Zagrebu je kazal barometer 758.4 mm, termometer 12" C do 27° C, veter severnozahoden. V Belgradu je bilo jasno, barometer jc kazal 754.7 mm, termometer 19° C do 33° C, severnozahoden veter. V Sarajevu je bilo poloblačno. barometer je kazal 754.5 mm, termometer 19° C do 31° C, veter južnojužnovzhoden. V Skoplju je bilo jasno, barometer je kazal 757.9 mm, termometer 19° do 34" C, mirno. V Splitu je bilo oblačno vreme brez dežja, barometer je kazal 753.3 min- termometer 22° C do 27" C, veter južnovzhoden.
k V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 18 od 14. avgusta J. 1. je objavljen »Pravilnik o pomožnem osebju državnih prometnih ustanov v resoru ministrstva za promet« in »Dohodek k pravilniku za denaturiranje in prodajanje denaturiranega petroleja«.
k Pevci in pevke! Pojte in gojile narodne zdravice, ki so izšle v zalogi Jugoslovanske knjigarne in jih je priredil Anton Grum; izvod velja 30 Din. Harmonizirane so prav v lahkem slogu in v priprostem narodnem duhu. Dostopne so najšibkejšim zborom in bodo nudile veliko prisrčne zabave.
_ PiSOb -
odstrani tako! in brez sledu »Creme Oriaol' Dobiva se v lekarnah, drogorijali In parfumeriJali. Zulo na- »Cosniochemia.'/.aereb. Smlčiklasovi, 23. Telefon IM'
k Nagrobne spomenike najceneje v najnovejših oblikah dobite pri kamnoseško-kiparskem podjetju Franjo Kunovar, pokopališče Sv. Križ, Ljubljana.
k Za Jcgličev sklad je prejela naša uprava v zadnjih dneh še naslednje darove: 100 Din g.
službo v III. pomorsko obalno poveljstvo poročnik I družba v Žireh, 20 Din Anton Jemec, župnik v p., korvete Božidar Magdič; na službo v poveljstvo i skupaj 600 Din.
parka rečnega obalnega poveljstva poročnik kor-vete Franjo Keser, Vladimir Cukar, Rafel Arneri in Emil Rajer; na službo v pomorsko vojno akademijo poročnika korvete Franc Valentinčič in Ivan Marinovlč; na službo v strojno šolo mornarice poročniki korvete Branko Hribar, Vladimir Kruz, St. Jamšek, Bruno Šegovič in Milan Šonc; na službo v poveljstvo strokovnega orožja poročnik korvete Oskar Bizjak; na službo v pomorsko zrakoplovno šolo poročnika korvete Franc Dolinšek in Ernesl Kopriva In na službo v brodarsko podčastniško šolo poročniki korvete Žarko Županski, Ivo Rebul, Franc Misjak, Alojzij Mohorič, Milan Malnarič ln Matei Lenoh
malnem položaju skoro stikala, med njimi pa lii bil pešcem omogočen prehod, ne pa vozovom. kolesarjem in živin,
Kadar bi se bližal vlak, bi mogel čuvaj , iz čuvajnice avtomatično zapreti ta vretena, tako, da tudi pošci ne bi mogli več črez progo.
Izven rondona pa bi stal omenjeni paviljon. lično zgrajen in tak, du ne bi motil ne perspektive obeh drevoredov in nc bi kn-zil vsega estetičnega pogleda nn to okolico. Včeraj, v sredo, sc je vršil pri tem pre-! hodu komisionclni ogled. Ta ogled je pokazal, > du bo taka krasna rešitev vsega problema, kakor si jo zamišlja arhitekt Tavčar, naletela na precejšnje ovire. Zastopniki železnice so namreč izjavili, da železnica nc bi mogla prispevati k zgradbi novega paviljona, ker zaenkrat še ni računskega kritja. Torej bi morala nositi vse stroške mestna občina, kar bi pomenilo, du bi se ta paviljon in sploh vsa dela izvršila v mnogo manjšem obsegu, kakor jc načrt projektanta.
Upati pa jo. dn se bo le našel način, kako bi se dala ta rešitev izvesti v celoti, tako, da bi iz tega dela tivolskega parka končno le izginile vse nelepe barake, ta točka pa da postane ena najlepših v vsem parku.
0 Redni mesečni shod ima danes zvečer ob (> v križanskii cerkvi ondotna moška in mla-deniška Marijina družba. - Pred shodom ob pol 5 seja predstojništva.
O Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Suš-nik. Marijin trg 5 in Mr. Kuralt. Gosposvetska c. 10. — V soboto: Mr. Trnkoczv ded.. Mestni trg 4 in Mr. Ramor, Miklošičeva ccsta 20.
© Higijenično svetlo likanje ovratnikov in perila, kemično snaženje vsakovrstnih oblek. — Šimenc, Kolodvorska ulica 8.
© Bukova drva (kubični meter 150 Din) in trboveljski premog pri tvrdki »K u r i v o«. Dunajska cesta 33. telefon 3434.
Razstava cerkvenih paramenlov
Bratovščine sv. Rešnjegn Telesa.
Kakor druga leta bo tudi letos bratovščina sv. Rešnjega Telesa priredila razstavo masnih oblačil in drugih cerkvenih potrebščin, ki jih je s prispevki svojih članov oskrbela za ubožne cerkve. Že na lanski razstavi je bilo pri novih cerkvenih oblačilih porabljenih veliko lepih čipk in deloma tudi umetnih vezenin, ki so jih članice bratovščine, zlasti kongreganistinje, same izdelale v čast evharistič-nemu Zveličarju; letos bo ta oddelek razstave še bolj mnogovrsten.
Razstava bo letos v A 1 o j 7. i j e v i š č u , Poljanska cesta 4. 1. nadstropje. Otvorjena bo od sobote 0. septembra do torka 9. septembra, vsak dan od 8—12 dopoldne in od 2—0 popoldne. Vse častilce sv Rešnjega Telesa vabimo, da si ogledajo razstavljene cerkvene paramente in se prepričajo o tem, kako se porabijo prispevki, darovani za bratovščino sv. Rešnjega Telesa.
Vodstvo bratovščine sv. Rešnjega Telesa.
ii(i, ||. in iifill
spec. za žen. bolezni in porodništvo
ne ordinira od 15.—28. avg.
Rojaki v Ameriki!
Naznanjam Vam, da je prevzela veletvrdka „Sanitol Chemical Products Co." New York City, 286 Fifth Avenue
gen. depot od nas proizvajanega zdravilnega čaja „PLANINKA", ki kakor znano čisti in obnavlja kri
ter izborno učinkuje proti siabi prebavi. Interesenti "e se po brezplačne informacije na gori : novano veledrogerijo, ali pa direktno
proizvajalca: Apoteka Mr. L. Bahovec, llubljana.
© Spored angleškega koncerta, ki sc vrši v sredo, dne 20. t. m. \ Filluirinonični dvorani nas bo seznanil s celo vrsto skladb iz najstarejše pa tudi novejše glasbene literature mogočnega angleškega naroda. Na programu bodo skladbe iz XIII. stoletja pa do današnjih časov. Poleg tega tudi več narodnih pesmi, predvsem inornurske pesmi, ki tvorijo ogromen zaklad angleške literature. Mešani zbor angleških pevcev šteje 40 oseb, na čelu zbora jc slavni dirigent Artur Kag, ki jc obenem dirigent največjega pevskega zbora v Londonu. Začetek koncerta bo točno ob pol 9 zvečer. Predproduja vstopnic v Matični knjigarni.
© Nemški skavti v Ljubljani. Včeraj so vzbujali pozornost Ljubljančanov prijazni dečki, stari od 10 do 15 let, oblečeni vsi v skavt-ske modre srajce. Dečki so govorili med seboj nemško iu bili so res Nemci iz Mnnnheima. 18 jih je po številu in so na šesttedenski skavtski turi' [Ki naših krajiih. Vodi jili njihov profesor dr. Sticblcr. Mali dečki so tc dni napravili prav junaško turo — v snegu in ob neugodnem vremenu os se povzpeli nu Triglav, česar bi sc najbrže tudi kak naš starejši ljubitelj planim nc' upal. Dečki so si Ljubljano z veliko radovednostjo ogledovali, posebno pa fih je zanimala — Ljubljanica, o kateri jim jc njihov profesor gotovo pravil, Kakšno čudno pot ima ta reka. Ljubljanica je bila včeraj zelo kalna in motna. Ko se bodo vrnili v domovino, pa bodo v svoje šolske naloge pisali utisc s počitnic: sSkozi Ljubljano teče, velika reka, ki ima temno rjavo barvo, ker pribit ji. - Krasa.«
Q Tlakovanje Gosposvelske ceste. Kakor vse kože. letos najbrže nc bo šc nič s tlakovanjem Gosposvetske ceste. .Ta cesta jo določena, da se bo tlakovala iz knUIriiiinskega fonda. Vendar |«i je odprtje kredita za lo cesto iz tega fondu naletelo na neke težave, tako, da bo možno pričeti s tlakovanjem najbrže šele prihodnjo pomlad.
0 Mrzel asfalt v Ljubljani. Novost Z4i Ljubljano bo gotovo tlak iz mrzlega asfalta, s katerim bo tc- dni izvršen poskus na škofji ulici. Tam bodo tlakovali žc napravljen makadamski in z betonom obrobljeni hodnik z mrzlim asfaltom. Tlakovanje z asfaltom je moderen način in ima to prednost, dn ni treba pri tem tlaku betonske podlage. Dosedaj takega tlaka v Ljubljani še nismo poznali. Čc se bo mrzel asfalt obncscl, kar naj pokaže poskus, ga bo mestna občina uporabila še drug-i-	—it —__,.-— ... » .t:r,, I (.»m
jc.	svtKij J J n iKiinnatd /. II11 /. i I li i	......
tlakovati nekaj prostora prod cerkvijo sv. Jožefa.
0 Dr. Sporn jutri v soboto 16. t. m. ne ordinira.
DR. IGOR TAVČAR
Ljubljanu, Brc* 8 sc je vrnil /. dopustu in otl l(>. avgusta zopet redno ORDIN1RA.
0 Olepševanje Pogučurjevega trgu. Kakor smo že poročali, t Luku je mestna občina Sc metliško ulico in prostor za stolnico. To tlakovanje je žc skoraj zaključeno, sedaj (m namerava mestna občina dosedanje stopnice s sadnega trga na ta prostor zamenjati ' lepim iu monu-mantalnim stopniščem. Tudi dosedanja ograja bo zamen ju na v. drugo, lepšo. Potrebno bi bilo, <lu m' prestavijo šc neke stojnice tam * bližini. nakar bo ta trg mnogo pridobil ua lepoti.
0 Letovišear jem! V pensijonu J c lovca« \ kanuii gorici ua Gorenjskem je \ drugi no-lovici avgusta in v septembru prostih šc nekaj mest. Kdor želi preživeti \ sa j nekaj dni v tem lidi ličnem in mirnem kraju naše Gorenjske, naj se -/.glasi |U'i načelniku Bolniške blagajne ljubljanskih mestnih nameščencev v poslopju mostnega načelstva. Celotna oskrba s prehrano in prenočiščem zuaaš dnevno 45 Din zu os«:1k).
(•) llmrli so v Ljubljani v času o<l 8. <k>
14. t. m.: Gašper Porenta. profesor in duhovnik, (jO let, Zaloška II (Zavod sv. Stanislava v št.
ViHu); v bolnišnici: Alojzij Zore, sin oglja ija, Mirna pri Novem mestu; Franc Urbane, 65 let,
delavec. Hrenova ul. 17; Katarina Grli, posestni ca, 70 let. Gornji Uigutcc 43: Milan Habjan, sin posestnika, s let, Trziu 63: Franc Pečar, 64 let, Jcžicit: Greti lilažič, uradnica, 26 let, Dovozna cesta; Ivun Weiss, poštni zvaničnik, 33 let, Vič, Drenikov vrh; Frane Vozelj, hotelir, Kranj.
0 Vlom v Koiuumuo društvo. V noči na včeraj jc ne/nun' vlonuilec vlomil v prodajalno I. delavskega knn/umnega društva na Celovški
cesti. Vlomilce jc prišel v prodajalno z dvorišča, kjer je pri zadnjih vratih odtrgal žabico, nakar jc imel prosto pot v prodajalno. Vlomilec je odnesel več raznega blaga, čevljev in srajc v vrednosti okoli 3000 Din. Za njim manjka vsaka sled.
0 Nesreča pri cirkulurki. V tovarni Dragoti-na Hribarja se je včeraj popoldne pripetila manjša nesreča. 39 letni mizar Ivan Kletnenčič, stanujoč na Poljanski cesti 54, je rezal na žagi cirkularki deske. Pri tom sc je odtrgala od deske trska in se bliskovito zadri a Klemončiču v desno roko, ki mu jo je predrla skoz in skoz pod komolcem. Kletnenčič se bo moral sicer nekaj časa zdraviti v bolnišnici, vendar pa ni nevarnosti, da mu bo roka ostala hroma.
Maribor
rj Vzajemnost zboruje. V torek 12 t. m. se je vršil v avli tuk. bogoslovja občni zbor Vza-emnosti, društva lavantinskih duhovnikov. Ude e-X se ga je okoli 60 duhovnikov ,z vse skotile. Uvodoma je imel bogoslovni ravnatelj dr. Cukala tooto spominsko besedo za dolgoletnim društvenim predsednikom, blagopokojnim proitom dr Matlon, Nato so sledila poročila funkcionarjev, ob katerih fe bilo povzeti prizadevno delovanje društvenega odbora za zboljšanje gmotnega polo/a a lavanUn ske duhovščine. Pri volitvah so se izvolili: dr. Cu-£la kot predsednik, dr. Somrek podpredsednik, Fv gen Lo iger tajnik, Vinko Munda blaga,mk, p tu -, 8 i. it -/ortar celiski opat Jurak, dekan Ozi-roič PTupntk Pšunder, ravnatelj Hrastah in prof. fivirtnTkot odborniki. V nadzorstvo pr.<Mo. pomožni škof dr. I. Tomažič, prelat dr. Kovače, de-kan Št g^ in prof. Kolarit. Za društvene delegata so « izvolili: dekan Medvešček, župnik Tratnik in
kUraln Mavrski odmevi k lekarnarski aieri. Vsa
Sloven ja se je zgrozila ob razkritjih »Slovenca« radi ne ednos i pri dobavi zdravil delavcem. Vee-
rai na sc e vrsPila tudi pri tukajšnjem okra,nem
sodišču razprava proti lekarnar,u L. Vladoviču, lastniku lekarne pri Zamorcu, in sicer rad. nerednosti pri ^Pediranju zdravil, ki so ,.h pr. orne-njeni 'lekarni' .prejele štiri stranke na recept OUZD. Razprava, ki jo je vodil sodnik okrožnega sodišča dr. Ažman, se je preložila, ker se ,e lekarnar Vladovič skliceval na to, da n. eksped.ral omenjenih zdravil on sam. ampak njegov magister, ^razpravo ie zlasti med manborsk.m delavstvom, katerega usoda je najtesneje zdruzena z OU IU,
opaziti veliko zanimanje.	.
P □ Nova šola. Včeraj popoldne se ,e »tvorila v tukajšnji deški meščanski šol. razstava izdelkov učiteljskega tečaja za deška ročna dela, k. seje nr čel dne 14. julija in ki se z omenjeno razstavo zlključuje Tečaja se je udeležilo 20 UČ tel.ev m 4 Učitelj ce iz cele dravske banovine; taca, ,e vod ravnatelj Humek, pomagali so mu Pn ^m učite -J. Korošec. J. Kos in J. Rudež. V posameznih skupinah so predelali lepenkarstvo pletarstvo, linorez, mizarstvo, strugarstvo, mode Uran)., kov.nar-Stvo in knjigoveštvo. Razstavo, k. je odprta še danes dopoldne, je poselilo že včeraj številno občinstvo ki je dajalo toplega .priZnanu.«orm1Z-vedbi posameznih razstavljenih predmetov Zlasti iivabno' zanimanje kaže za razstavo mariborsko učiteljstvo. Pomembna bilanca razstave pa je. ^ovih moči bo z vnemo sodelovalo pr, izgradn,, nove delovne šole in vcepljalo v mlada srca lju-
bežen do ročnega dela,	, , .
n Frančiškansko pokopališče se urejuje. Na
frančiškanskem pokopališču se bodo prihodn,, te-den začele zidati arkadne grobnice, :Zidavo )e prevzel znani mariborski arhitekt M, Czeike Tud, se je uredil pokopališčni studenec ki je 17.50 m globok- tozadevna dela je izvršil oblastno preizkušeni in koncesiionirani studenčni mojster franc Urnik iz Spodnjega Radvanja. Voda je zastonj na razpolago za zalivanje nagrobnega cvetja >n ze-
len"'n Bog daj srečo. Poročil se je dr. Pavel Gu-»tinčič; prolesor na tuk. državni realk,, r. Marijo Jevškovo, zasebnico v Mariboru.
n Cesa še nimamo? Maribor sledi z "P™ v vidno ambicijo ureditvam in pridobitvam velikih mest Moderno kopališče imamo, na vzpenjaco mislimo in na aerodrom, z najmodernejše urejenim, hoteli in kavarnami se lahko ponašamo. Nečesa pa nismo še imeli: si licet. . . Pa dobimo tudi tp: — avtomatični bufet, ki bo stal v spodnjem delu Gosposke ulice. Penez boš stilnil skoz, odprtino, roko boš nastavil pri posebnem nastavku m v rok« se bo znašla zaželjena dobrota. Mariborska podiet-
nost P.-|<LavanHncj y Za{jrcb. Jutri odpotuje v Zagreb na evharistični kongres preko 1200 Lavan-tincev; odhajajo s posebnim vlakom, ki odpel,e iz Maribora ob 7 zjutraj. Z istim vlakom se pelje v Zegreb tudi pomožni škof dr. I. lomazic.
□	Dan belega športa. Danes se zbero v Mariboru k teniškim tekmam za prvenstvo dravske banovine najboljši teniški igralci iz cele banovine, Prijavljenih je okoli 50 tekmovalcev iz Ljubljane, Crlja Ptuja, Cakovca in Murske Sobote, lekme sc vršijo dopoldne in popoldne nn Mariborovcm in Rnpidovem igrišču,	•
□	V temi... Okoli pol 8 je v sredo zvečer objela obdravsko prestoilco tema in je trajala pri bližno pol ure. V kavarnah in drugih javnih lo kalih so priSli zopet na dan rekviziti iz starih časov: sveče, petrolejke in ponekod celo — karbi-dovke. Vzrok ie v tem: dežurni uradnik mestnega električnega podjetja ie namreč takoj ob obvestilu Rebernakove smrtne nesreče odklopil lok, ker bi labko sicer prišlo ob prihodu moštva reševalne postaje Se do smrtne nesreče drugih v bližini transformatorske postaje 35.
□ Pogreb smrtno ponesrečenega Rebernaka bo jutri ob 16 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrežju.
Q Romarji se zbirajo. Vsako leto prispe v Maribor na praznik Velik« Gospojnice ogromno število romarjev, ki se udeležujejo pobo/.nosti v baziliki Matere milosti. Prihajajo iz. najoddaljenej-llh krajev mariborskega okrožja, le včeraj je prispelo na stotine romarjev iz Slov. krajine, ki so v blatu in deževju prehodili 60 km dolgo pot preko Slovenskih goric.
G Strupene ((obe na mariborskem trgu. Včeraj je dal tržni nadzornik nadsvetmk ltinterlechner
DIŠAVE X L d M
zapleniti 40 kg gob, ki sO deloma bile črvive, deloma pa strupene. Tudi so sc nekaterim branjev-kam zaplenile večje množine ponarejene smetane,
□	Sedaj pa zares. Dvakrat so se bili pripravili mariborski »drukarji« na tekmo Maribor : Ilirija, dvakrat ie radi primorjanskega potesta sledilo razočaranje, To pot pa je po odklonitvi omenjenega protesta sigurno, da pride Ilirija v nedeljo v Maribor. Tekma se vrši ob 17 na Mariborovem igrišču ob vsakem vremenu.
□	Otvoritvena predstava v tukajšnjem Narodnem gledališču bo začetkom oktobra. Z red-nimi vajami prično v ponedeljek 18. t. m.
□	Ksblnice. Za tiste pri starem »KSferjevem« kopališču gre; najpestrejše govorice krožijo po mestu radi živahnega življenja v ponočnih uricah. Ne bi bila napačna temeljita racija tam spodaj.
□	Dvanajst magistratnih uradnikov z ravnateljem mestnega vojaškega urada Ježem na čelu je odpotovalo z včerajšnjim popoldanskim brzovlakom v Sarajevo na kongres magistratnih uradnikov, ki se prične danes.
□	V osmrtnici za pokojno gospo Živko je včeraj vsled neljube telefonske motnje izostal zadnji stavek: vsi vnuki in vnukinje, kar bodi s tem popravljeno.
Peter pri Mariboru
Petindvajset let v službi Gospodovi. Pred 25 leti na današnji dan je pri sv, Filipu in Jakobu v Laporju v svoji rojstni župniji opravil prvo sv. daritev g. Anton Tka v c, župnik pri St. Petru pri Mariboru, kjer danes med svojimi udarnini župljani praznuje srebrnomašniški jubilej. Dolga doba Ž5 let pomeni za jubilanta nepretrgano delo v službi Gospodovi za bližnjega. Povsod, kjer je služboval, kot kaplan pri Št. Janžu na Dravskem polju, Ljutomeru in potem kol korni vikar in katehet, kot stolni kaplan in nad 10 let kot stolni vikar v Mariboru, slednjič kot župnik pri Št. Petru pri Mariboru, se je z apostolsko gorečnostjo poprijel dela, da lajša dušno in telesno bol v oskrbo izročenega mu ljudstva. Najlepše pa sc pokaže jubilantov značaj in njegovo visoko duhovniško poslanstvo v njegovi priprostosti, ljubeznivosti ter vedni pripravljenosti pomagati in svetovati, kjer je treba. Vsem je enak, vsi najdejo v njem dobrega prijatelja. In kaj mu za vezilo želimo? Dobrotljivi Bog naj njegovo plpdo-nosno delo v vinogradu Gospodovem bogato blagoslovi in ga še dolgo dobo let tja do zlate svete maše chrani zdravega in kiepkega med nami.
Bled
Vkljub skrajno slabemu vremenu julija in avgusta moramo lile je i zaznamovati lep napredek glede obiska tuijcev. Višino smo dosegli pred desetimi dnevi, to je 5. avgusta, ko jo izkazovala statistika rekorden obisk 11.850 tujcev, kar je do-sedaj najvišja številka v času avgusta. Na splošno omenjeno, je dosedaj obiskalo Ti!ed elrka 1.200 gostov več, kot prejšnja leta. Med odličnimi gosli omenjamo angleškega lorda g Edvar Slonor in njegovo spremslvo, ki se je nastanilo v reprezentativni zgradbi Belvedere, last hotela Toplice. Nj. Vel. kralj se je v nedeljo dopoldne z dvornim vlakom pripeljal do Lesc, odkoder t>e je z avtom peljal na Bled, kjer ostane delj časa na oddihu. Takoj v nedeljo dopoldne je obiskal Bohinj in Nj. V. princa Pavla in rodbino. V ponedeljek in torek pa so je podal s premstvom v dvorno lovišče v Krmi. V njegovem spremstvu se je nahajal tudi angleški poslanik nn tukajšnjem dvoru.
Lep zgled nam dajejo tudi gospodje, ki zavzemajo po svojem položaju odlična mesta. To so zastopniki tujih držav, ki se sedaj mudijo na Bledu. Tako opažamo, da g. poslanik in minister republike Poljske g. Vaclav Sabiiiski redno vsako nedeljo skupno z rodbino prihaja k službi božji. Istotako opažamo ekselenco in ministra Francije g. poslanika Dard* in rodbine drugih gg. poslanikov akreditiranih na našem dvoru.
To lepo sliko pa kazi spet drugo nečuveno dejanje, ki se je pripetilo pred par dnevi v nekem tukajšnjem hotelu. V gostilniški sobi je nekdo, ki pa ni bil z Bleda, brez vsakega posebnega vzroka razpelo vrgel po tleh in s palicami popolnoma raztolkel Lastnik hotela je vso zadevo izročil žandarmeriji, ki je dotičuega zaprla, pozneje pa menda spet izpustila. Vsekakor bi bilo na mestu, da bi policija dotičnega človeka z Bleda sploh izgnala tja, kamor spada. To bi že zahteval ugled Bleda in policije.
Gad je pičil v torek popoldne na njivi pri delu g. Jedo Trpin, vneto sodelavko na odru prosvetnega društva na Bledu. Hitri zdravniški pomoči se ima zahvaliti, da ni hujših posledic.
Druga velika nesreča se je pripetila isti dan popoldne na cesti proti Bohinjski Beli. Neki kolesar iz Domžal, po poklicu trg. potnik, se je po nesreči zaletel s kolesom v go. Rutar iz Bohinjske Bele, ki je v spremstvu svoje punčke .sla k svoji sestri ua Bled. Pridrvel je kolesar, punčka se je hotela umakniti na drugo stran ceste, pa je mati skočila za njo, se pripognila, da jo zagrabi za roko, v tem momentu pa se zaleti kolesar z vso silo naravnost ženi v glavo, da je na mestu padla, omedlela in tekom par ur na svojem domu umrla.
uporabljajte samo originalni
WZACHERLINW
najboljše sredstvo zoper mrčes
Trbovlje
Mladinska opereta, »Gozdna kraljica« v dejanjih se vprizori na praznik, 15. avgusta ob pol 4 popoldne v Družtvenom domu. Opereta je krasno delo, nalašč za mladinske zbore sestavljena. Ker so že navadni nastopi našega priljubljenega mladinskega zbora vedno napolnili dvorano, je gotovo, da se bo isto zgodilo tudi danes. Zatorej so vsi vabljeni.
Vztrajen naročnik. Tudi svojevrsten jubilej obhaja letos posetnik pri Sv, Marku g. Stravs Nace. Je ravno 50 let, kar si je kot 10-letni dečko-šo-lar naročil list »Slovenski gospodar« in ga nepretrgoma ima, List mu je naročil takratni učitelj g. Mol, ki jfi še tudi živ. Zanimivo pri tem je tudi lo, kako je pred 50 leli pošta obratovala. Za vsak lisi, ki mu ga je prinesel pisnionoša, je moral plačati še 2 krajcarja posebej! Da je g. Stravs tudi zvest naročnik »Slovenca« ir. še drugih listov in revij, pač ni Ireba posebej omenjati. Ker praznuje še (v()-letnico rojstva, mu k dvojnemu jubileju iskreno čestitamo.
Zagorje
0 Kuhajte s plinom! — V sredo ui četrtek dne 20. in 21, t, m. vsaki krat ob 8 zvečer se vršijo v kuhinji gospodinjske šole na meščanski šoli v Vodnikovi ulici predavanja o vporabi jilina v gospodinjstvu. zlasti pri kuhanju in pečenju. V Celju je na splršno jilin kol kurivo še premalo uveden in vlada j)ri gos|K)dinjah zoper njega še vse jireveč predsodkov. Predavanja združena s praktičnimi poskusi kuhanja, pečenja in pokušanja na plinu pripravljenih jedil naj bi le predsodke ubila in gospodinjam pokazala prednosti, ki jih ima plin pred običajnim kurivom z drvmi in premogom. Vhod k predavanjem je z dvorišča po stopnicah it stanovanju šolskega sluga. Vstopnine ni Ireba plačati.
0 Din illMKl,— j« izgubila. V ponedeljek 11. avgusta se je mudila v Celju gdč. Vikica Prah iz Podčetrtka, iiodeči po trgu ji je naenkrat izginila modra kuverta, v kateri je imela spravljenih Din 2000,-7- gotovine. Na kuverti se je nahajal njen naslov. Kuverto je otjvjiino izgubila. Kdor bi jy bil našel, so naproša, da jo po3lc»o izroči prizadeli ali pa policiji.
e Dražba sadja oh državni cesti. Letošnji pridelek sadja ob državni cesti šl, 50, v kolikor spada v območje leJjničtjega razdelka celjskega rezkega načelstva, se bo oddajal interesentom potom uslmehe licitacije. Licitacija na progi Celje— Vrhpolje se bo vršila v ponedeljek 18. t. in. s pri-četkom v km 77.420 (razpotje okrajne cesle proti Ljubečni), na progi Celje—Vransko pa v torek 19. t. m. s pofieikoo) v kin 73 t. j. pri mostu preko Ločnice PriČctek licitacije vsrikikral ob 8 zjutraj. Dražba se bo vršila za vsaki kilometer posebej. Sadje se bo oddalo na drevju najvišjemu ponudniku, )>i mora pomijano vsoto takoj plačali skupno z \% drž. lakso. Dražbeni pogoji so na vpogled pri tehničnem razdelku celjskega sre/.kega načelstva in pri celjskem mestnem upČeJsfvu.
-0- Uradni dan Srnskcga gremija trgovcev v Celju za člane iz rogaškega sodnega okraja bo v soboto 16, t. m., in sicer: od 9 do 12 predpoldne v Rogatcu v posebni sobi hotela Sporn in od 14 do 17 popoldne v Rog. Slatini v občinski posvetovalnici. — Načelstvo.
& Primarij dr. Fran Stclniclser ne ordinira do preklica,
Vrhnika
Odšel je ... Pred tednom smo dobili motorni vrtiljak, ki je ua plakatih napovedal, da bo pri nas en leden. Nismo niti skoro verjeli, da bo toliko čas vzdržal pri nas, pa je vseeno. Če prav ni imel med tednom skoro nič »opravka-;. Pred par <ln<'vi je pa piistil prazen prostor iu odšel.
Slike Cankarjeve proslave. V izložbi glavne trafike so razstavljene slike odkritja spomenika Cankarju. Vseh slik je do sedaj 24 ln tvorijo se-
j i,(vi, im niniii. itv i'ui ,it ti*	. >, ,»iv h i iiaii.ni.
Gasilski vaji. Danes se vrfii gasilska	vajn
bližnlih društev vrhniSke župe pri Hrenovi	žagi
n:, Verdu. Občinstvo opozarjamo, da se radi	tega ne razburja po nepotrebnem.
Nov® mesto
Za udeležence evharističnega kongresa v Za-giebu, ki je odpeljejo z avtobusom, ki bo peljal v Zagreb iz Trga Kraljeviča Petra v nedeljo 17. t m ob 5 zjutraj, se bo darovala v frančiškanski cerkvi sv. maša ob en četrt na pet. Udeležence prosimo, da se poslužijo ta sv. maše doma.
Posestniki iz vasi Ragovo se pritožujejo, da jim razni kopalci in šetalci po Ragovem logu delajo občutno škodo zlasti na drevju s tem, da lomijo mlado vejevje. Ako se bo to še nadalje ponavljalo, bodo posestniki gozda prisiljeni nastopiti drugo pot. Za enkrat pa resno opozarjajo in prosijo, naj jim nihče ne dela škode po gozdu.
Gasilska veselica. Kakor nam poročajo z Uršnih sel, se bo tam vršila dne 17. t. m. gasilska veselica na vrtu g. Jenkota. Tamošnje gasilno društvo vabi vsa sosednja društva kakor tudi občinstvo, da se udeleže v čimvečjem številu. Čisti dobiček je namenjen za kritje stroškov motorne bn-zgalne.
Ksrambol. Pred kratkim se je peljal posestnik Mauser Franc, doma iz Velikega Slatenka, skozi Žabjo vas proti domu. Na vozu so poleg njega še sedeli njegova žena in nekaj kmetov. Nasproti je privozil s precejšno brzino avtomobil. Mauserjev konj se je splašil in odskočil v stran, da je voz šel čez obcestni kamen in se prevrnil. Z voza so padli vsi in se več ali manj opraskali in potolkli, a Mauser je dobil precej težke poškodbe. Avtomobil pa je odbizel naprej, ne meneč se za poškodovance. Mauscrja so potem spravili v kandijsko bolnico, kjer so ga obvezali, vendar pa ni hotel ostati in je šel domov.
Sin župana v Gaberju, mali Gazvoda Jakob, je pasel pred kratkim koštruna neke tuje pasme, ki je bil zelo hud. Naenkrat se je bojeviti koštrun pognal proti fantku, ga podrl na tla in ga tako pobodel in obdelal po vsem telesu, da so ga morali prepeljati v kandijsko bolnišnico, kjer so mu nudili takojšno pomoč.
Sv. Planina nad Zagorjem. Služba božja bo prihodnji nedelji 17, t. m. in 24. t. m, izjemoma ob 6 zjutraj. Druge nedelje in praznike je ob 11. To izletnikom v vednost.
Konjšica nad Zagorjem. Prihodnjo nedeljo dne 17. t. m. bomo imeli slovesnost zlate poroke Franceta in France Dolinšek iz ugledne Medveškove hiše, — Dne 24. t. m. na god sv. Jerneja pa obhajamo cerkveno »žegnanje«,
Šmarje pod Ljubljano
Danes, 15. avgusta lepa marjanska slovesnost v Šmarju. Dekanijsko zborovanje Marijinih družb in proslava 100-letnlce čudodelne svetinje. Začetek prireditev ob pol 3 popoldne. Družbenice, udeležile se v obilnem številu in z zastavami!
Breznica
Letos nismo nič kaj zadovoljni z letoviščarji, prezgodaj so nas zapustili. Nismo pa temu krivi sami. Večen dež iim je onemogočil izlete in jih odpodil. Otroci iz Ljubljane, ki so nastanjeni v naši šoli, so imeli preteklo nedeljo prav ljubek nastop v dvorani Kat. izobr, društva. Vsa čast voditeljem za trud.
Z žalostjo smo prejeli vest, da nas kmalu zapusti nam vsem tako priljubljeni g. Vinko Gostiša. V šestih letih njegovega neutrudljivega delovanja med nami si je postavil spomenik, ki bo še dolgo vrsto let pričal o njegovi ljubezni do Brezničanov.
V nedeljo dne 17. avgusta napravi društvo izlet k Valvazorjevi koči. Odhod iz Žirovnice po prvi sveti maši.
Šoštanj
Obisk, Trgovsko in obrtno društvo iz Ormoža se je na svojem ekskurzijskem potovanju po Gorenjski ustavilo tudi v Kranju, kjer so si udeleženci ekskurzije v ponedeljek in torek z velikim zanimanjem ogledali mesto in vse večje kranjske tovarne.
Smrtna kronika. Včeraj popoldne dne 14. avg. so ob 16 na šmartin. pokopališču pokopali Franceta Vozlja, restavralerja in načelnika gostilničar-ske zadruge, ki je nenadoma umrl dne 12, avgusta ob šestih zjutraj v ljubljanski bolnišnici. N, p. v m.l Preostalim naše sožalje,
Uničujte lubadarja. Vsled izredne suše v maju in juniju so pričela hirati in se sušiti iglasta drevesa v prisojnih gozdovih. V hirajočih drevesih se je ponekod zaredil lubadar in začel ogrožati povsem zdrava drevesa, Radi nevarnosti, da bi se lubadar v večji meri ne zalegei, naroča okrajno načelstvo vsem gozdnim posestnikom, da očistijo do 15. sept. t. 1. svoje gozdne deleže suhega in hira-jpčega drevja. Od lubadarja napadeno drevje jc skrbno omajiii in lubje na ognjevarnih krajih sc-žgati, V slučaju opustitve tega postopka se bodo potrebna dela izvedla uradno in se bo uvedlo kazensko postopanje proti brezbrižnim posestnikom.
Vodnjak poleg iarne cerkve dogotovljen. Z včerajšnjim dnem so bila dokončana glavna dela na zanimivem starem vodnjaku poleg farne cerkve, ki ie seda,j pripravljen, da stopi takoi v slučaju potrebe v funkcijo. Ta teden so montirali električni motor, ki bo črpal vodo iz temnih globin in bo avtomatično polnil velik lOOOliterski kotel, iz katerega vodijo na treh straneh cevi, ki bodo v 12 pipah iztakale vodo, katera deloma izhaja iz Kokre, deloma je poseben izvirek. Voda je čista in okusna. Mala arhitektonsko zanimiva in posrečeno zamišljena stavba z rdečimi vrati in okenci, v kateri se nahaja vodnjak, je vsa iz betona in bo služila tako praktičnemu smotru v slučaju pomanjkanja vpde, kot bo pravtako v kras mestaj ker prav lepo izpolnjuje praznoto trga med farno cerkvijo in »Ljudskim domom« in predstavlja neke vrste posebnost z ozirom na velikopotezno ohranitev star« vodne naprav«,
Vodovod je začela gradili mestna občina šo-štanjska. Dela so že v polnem teku in razmahu. Od izvirka v Belih vodah kopljejo cevne jarke v smeri proti Goricam, kjer delajo tudi že rezervar. Kakor čujemc, bo podjetje »Union« iz Belgrada dogradilo vodovod še letos.
Iz dramatskega življenja. Prosvetno društvo pripravlja dve igri: Medvedovo »Stari in mladi«, s sodelovanjem dijaštva pa bo uprizorilo v začetku septembra Bevkovo dramo »Kajn«.
Športna nedelja. Preteklo nedeljo je gostoval SK Šoštanj v svoji običajni postavi v Žalcu in odigral proti tamošnjemu klubu nogometno tekmo, ki se je končala z zmago gostov. Rezultat 2:1 (1:1). S športnega vidika tekma ni bila na višku, kar gre predvsem na rovaš slabega sodnika.
Murska Sobota
Nova prednica v bolnici. Sestre v bolnici so dobile- novo prcdnico v osebi s. Adalburge. Nova prednica je že dolgo vrsto let vršila v bolnici delo ljubezni do bližnjega in je bila za veliko požrtvovalnost nagrajena tudi od svetne oblasti s tam, da je dobila red sv, Save.
Smrtna kosa. Naglo je umrla 67.letna Čačovič Julijana. Pripeljali so jo v bolnico in je čez pol ure že umrla, Kmalu potem ie umrl krojaški mojster Frumen Janez, oče osmih otrok,
Nesreča radi splašenih konj. V tukajšnjo bolnišnico se je zatekel kmet Skuhala iz Banovec pri Ljutomeru. Ko je šel s konji doma skoz vrata, so se nenadoma splašili. Potegnili so ga za seboj in pri tem je tako nesrečno padel, da si je v laktu zlomil levo roko.
Kuna v Dalmaciji
Dne 10. avgusta 1980 ob petih popoldne Je bil na Kuni v frančiškanski cerkvi slovesen koncert, na katerem je bila tudi glasba slovanskih umetnikov častno zastopana.
Na tem koncertu je nastopil znameniti solist (bas) milanske opere g. Krunoslav Vuškovič, ki je odpel več točk iz raznih oper. Med slovenskimi je pel tri solo-ločke Premrlovlh »Božične Skrivnostih.
Zastopani so bil ludi Mav: 4 ločke, Sattner: -Zdrava morska zvezda!«. Odpeli so pel kitic zelo ginljivo.
Železnik pa se je postavil s svojim najnovejšim, težkim, obsežnim delom; -Fantazija za orgle.:.
Ljudstvo od vseh strani. S tem je narod pokazal, kako ceni pravo umetnost In da želi duševne hrane v lej dobi materializma.
bolezen
ozdravite laliko in hitro z Radensko zdravilno vodo. Navodila za pitno zdravitev doma dobite na zahtevo od Zdravilišča Suuiua Radenci.
Voditelj čsl. katoličanov
Msgr. dr .Jan Sramek - 60 letnik
Dne 11. t. m. jc praznoval vodja češkoslovaške katoliške politike, papeški protono-tar in večkratni minister T h. dr, h o -noris c a u s a Jan Šramek šestdeset-letnico svojega rojstva.
Jubilant je taktični in formalni vodja češke katoliške politike in kot tak rešpektiran ne samo od svojih pristašev, ampak cenjen tudi od vseh nasprotnikov. Njegova zasluga je, da je danes češkoslovaška lidova stranka to kar je, to je nekakšni centrum katoliške in socijalne politike.
Jan Šramek je rojen 11. avgusla 1870 v Gryovju blizu Olomouca. Pokojni oče je bil kmet in mati — stara 85 let — še živi na posestvu Talentiranega študenta so duhovniki poslali v seminar v Kromcriž in potem v Olo-muc, kjer je bil 21. decembra 1892 posvečen za duhovnika.
Duhovniško karijero začenja pri nadškofijskem konzistoriju v Olomucu, nadaljuje kot kaplan, administrator, docent sociologije na bogoslovju v Brnu, konzistorijalni svetnik v Brnu in Olomucu itd.
Že za časa svojih kaplanskih let je pokazal velikanske organizatorične zmožnosti. Ustanovil je celo vrsto delavskih, političnih in gospodarskih društev. Organiziral je krščanske socijalne kurze ter leta 1899. formalno na Velehradu ustanovil moravsko-šlesko kršč. soc. stranko. Od tega leta dalje stoji na čelu kršč. soc. stranke, kateri je bil generalni tajnik do 1. 1903,. ko je bil izvoljen za predsednika, kar je ostal še do danes.
Spoznal je velikansko važnost nepolitičnih telovadnih organizacij in je takoj od 1910 ustanavljal, razširjal in organizoval ta pokret, ki je zavzel po njegovi zaslugi velikanske dimenzije. Še danes jc predsednik vsedržavne telovadne organizacije Orla.
Preveč bi bilo naštevati vse njegove funkcije, ki jih je zavzemal v svojem političnem življenju. Gotovo velike važnosti pa je, da je bil leta 1918. poslan v revolučno skupščino, kjer se je kot edini Moravan udeležil osvo-boditvenega dela s celo dušo. V poslaniškem klubu ljudske stranke si jc vsled svojega dela in politične dalekovidnosti brzo priboril ugled in je bil 1920 izvoljen za predsednika kluba, 1923 pa za predsednika osrednjega izvrševal -nega odbora čsl. ljudske stranke, kar je še danes.
Msgr, Sramek je rojen politik, vodja in državnik. Njegova autoriteta kot voditelja je bila ustvarjena po pravilnem ocenjenju možnosti in zmožnosti katoliškega ljudstva v historičnih časih po prevratu. Pravilno odmer-jenje političnih ciljev in posledica tega — zmage bo njegovo delo. V tem se zrcalijo njegove državniške zmožnosti.
Za največji državniški čin bi smatral, da se je takoj po prevratu postavil nekompro-mlsno in brezpogojno na temelj nove države
in s tem vklenil krščan. soc. stranko na Mo-ravi ln na Češkem ter katoliško stranko na Češkem v narodno državno politiko. Je treba vedeti, da so mu bile stavljene velikanske zapreke tako od političnih nasprotnikov kakor od lastnih pristašev.
Drugi državniški čin je bila sijajna rešitev situacije za časa konflikta Vatikana s češkoslovaško vlado po odhodu nuncija Marmaggija iz Prage. Z velikansko vehemenco so politični nasprotniki hoteli iztisniti lidovo stranko iz vlade, da bi tako omogočili sprejetje ločitve Cerkve od države. On je to preprečil s svojo taktiko, kot je preprečil tudi oficijelni kulturni boj. Razmere so bile lako napete, da je šlo ljudski stranki za eksistenco.
Tretji državniško zgodovinski jin pa je gotovo organizacija vsedržavne ljudske stranke tudi Še poteiUi ko so slovaki izšli iz stranke. S tem razširjenjem čsl. ljudske stranke na Slovaškem je Sramek neizmerno koristil katolicizmu, ker je delal kar je bilo v dani situaciji najboljše, da se je postavil na funda-ment državne in češkoslovaške politike.
S temi državniškimi čini je Šramek ustvaril tradicijo katoliške politike za bodočnost. V teh historijskih dejstvih se zrcali dalekovid-nost politika-duhovnika v najtežjih časih in njegovo delo za državo.
Pri šestdesetih letih e minister Msgr. Šramek mladeniško čil in zdrav, kar so za-mogli videti jugoslovanski gostje lansko leto v dneh Orlovstva v Pragi.
Naj h koncu omenim še eno karakteristiko jubilanta. Znano je, da ni nikdo od njega izvedel stvari o pogajanjih za event, bodočo vlado. Molčeč in tajinstven si nikdar ni dal izviti iz rok orožja z gostobespdnostjo malih politikov. Splošno znan je njegov izrek: »Sporazumeli smo se, da se sporazumemo,«
Resume jubilantovega dosedanjega 60 letnega življenja je vzor plodovitega dela v službi največjih verskih, narodnih in državniških interesov. Jubilantu, ki je vedno v najboljših odnošajih z jugoslovanskimi katoličani, želimo še novih jubilejev!
Poljska kat mladinska organizacija
Zjednoczenie miodzic^ polskiej hoče biti sestavni del Katoliške akcije. Zato Je tudi njegova organizacija čim najbolj prilagojena cerkveni. 4582 društev z nazivom 8towarzyszeuie (izgov. Stovažlženje) mlodziežy polskiej ima svoja središča v sedežih župnij. Društva na področju posameznih 20 poljskih škofij tvorijo Zveze, ki se imenujejo Z w I a z e lt (izg. Zvjonzek) mlodziežy polskiej. 12 takih zvez združuje moška in ženska društva. Kjer pa se je delo tako razrastlo, da ena Zveza ne more več zmagovati pcslov, tam pa so mesto mešanih Zvez posebne Zveze za moška in posebne za ženska društva. Takih moških Zvez je sedaj 8 in ravno toliko tudi ženskih. Centrala teh 28 škofijskih Z\vi-azkow ali Zvez pa je Z j od n o cz en i e mlodzi-ežy polskiej v Poznanju, prestolici poljskega pri-niasa in kardinala dr. A. Hlonda, ki je v Zjedno-czeniu zastopnik poljskega episkopata in njegov protektor,
V nučelstvu in nadzorstvu Zjednoczenia najsposobnejši ljudje iz vseh poljskih krajev. Na neomejen čas pa sta izvoljena v odbor ks. dr. Vale-rijan Adnmski in ks. Leopold Bilko, ki dejansko vodita Zjednoczenie. Dr. Adamski vodi predvsem finančne in upravne posle, direktor ks. Bilko pa je duša Zjednoczenia in redaktor njegovih publikacij. V nasprotju s tendenco političnih strank, da je sposoben za vse posle, kdor se je dokopal do vitega položaja, je Zjednoczenie dosledno uveljavilo načelo, da samo prirodni talent brez strokovne naobrazbe ne zadostuje v sedanji dobi specializacije in delitve dela. Zjednoczenie hoče zajeli
Bledičnost
(Bleichsucht — Chlorose.)
Blcdičnosti začetek je prav za prav v neurejeni krvi. Blcdičnosti so podvrženi otroci in odrasli, vendar je prizadet predvsem ženski spol in to v razvojni dobi med 12. in 16. letom.
I a neurejenost ni v preveliki ali premajhni množini krvi. ali ker je kroženje krvi neurejeno, t. j. nepravilno; kajti kroženje krvi je prav tako urejeno kot pri najbolj zdravem človeku; vzrok bledičnosti je marveč v tem, ker niso krvna telesa v onem razmerju, kot bi morala biti, in to zlasti šc rdeča krvna telesca, ki vsebujejo železo in so najvažnejša sestavina krvi,
Le kri, ki vsebuje dovolj železa, lahko hrani in vzdržuje naše telo.
Bledičnost se pojavi zlasti pri onih ljudeh, ki se premalo gibljejo na prostem, ki nimajo zadostne prehrane, ki duševno ali telesno preveč delajo, dalje pri vseh onih, ki so preboleli kakršnokoli
bolezen, kot vnetje pljuč influenco itd,
tifus — gripo —
Bledičnost pa se lahko poja\ i ludi zaradi bolezni krvi same, ali pa, če je človek že »o naravi nagnjen k bolezni krvi,
Blsdični ljudje so nagnjeni k vsem boleznim, če pa jih kaka bolezen napade, so manj odnoroi proti njej.
Znanost je našla proti temu pojavu zanesljivo zdravilo, ki je v tem, da je krvi treba dajati takih hranilnih preparatov, ki vsebujejo železo, in sicer v taki obliki, da ga želodcc lahko si>ra-jema in krvi dovaja.
En tak preparat so preizkusili tisoči zdravnikov in tisoči zasebnikov in se dobi v lekarnah pod imenom »ENERGIN« železno kina vino v pol-litrskih steklenicah po 40 Din.
vse življenje. Zato je pač umljivo, če ima v odboru strokovnjake iz vseh strok človeškega udejstvo-vanja od p r of e s orij a - vzg o j i t e I j a do finančnika, inže-nerja in literarnega kritika. Stalno deluje v Zje-dnoezeniu 12 oseb z akademsko naobrazbo. Vseh naslavljencev ima sedaj 119.
Po načelu, da naj vsako delo opravlja samo kvalificiran prvovrsten strokovnjak, se Zjednoczenie ni hotelo lotili tako težavnega posla kakor je financiranje lako mogočne centrale, četudi brez denarnih sredstev nI mogoče delovanje. Zato je Zjednoczenie osnovalo delniško družbo »Ostoja , kjer ima samo vseh 270 delnic po tisoč zlotih (1,620.000 Din). V Ostojo nalaga ves svoj denar, ki je bolje in varneje naložen kot kje drugje. Ker ima Osloja veliko moderno tiskarno, kjer se tiskajo razen društvenih publikacij tudi še druga naročila, prinaša tiskarna lep dobiček. Ostoja je prevzelo založništvo za vse knjige, brošure in časopise. Brez zamere pri društvenih članih more izven Zjednoczenia stoječa Ostoja lažje izterjali terjatve. Tako je ob .mojem posetu pri 105 tisočih izvodov publikacij .jih bilo na dolgu samo 1800, ali pravzaprav ludi to ni bil dolg, ampak samo zaostanek, ker se vse plačuje vnaprej. Ta Mlolgr- pa odtehta tistih 3100 oseb, ki so plačale že za celo leto 1931. Zjednoczenie ima pri svojih denarnih podjetjih v Ostoji uspeh vedno zasiguran, ker v Gstoji s svojim svetom brezplačno sodelujejo poznanjski in drugi katoliški bančni ravnatelji in najboljši finančniki.
Ker so društva družine, zalo se v njih kakor v družini delo tleli po sposobnostih in nagnenju. V 602 odsekih se je skušalo čim bolj poglobili v kulturne vrednote 8025 članov ozir. Članic. V 261 evharlst ionih krožkih jih 4048 gojilo globoko ev-haristično življenje. 323 gledališčnih odsekov z 2052 člani in članicami je prirejalo igre. Za lepo petje je skrbelo 18.239 pevcev v 3943 pevskih krožkih, poleg njih pa še obstoja 440 godbenih odsekov s 3320 godbeniki. Abstinenčno misel goji 163 krožkov, 131 društev pa ima za svoje člane bolniške blaghjne. Svojih lastnih domov ima 155 društev in pa seveda tudi Zjednoczenie.
Lastne knjižnice ima 2058 društev z 280.203 zvezki. Dobro urejevano glasilo moške mladine >Przyjaciel mlodziežyr, ki je izhajal lani v 16243 izvodih ima letos 25.125 plačujočih naročnikov, število plačujočih naročnic dekliškega glasila »Mla-da Polka« se je dvignilo od 27.767 v lanskem letu na 38.074 v letošnjem letu. Centrala in zvezo so razposlale lansko lelo 5921 okrožnic. Sestankov se je vršilo lansko leto 52.057, odborovih sej pa 44.048.
Mladine v starosti med 14 in 18 letom je včlanjeno 63.200, med 18 in 25 letom pa 71,397. Ker je zelo mnogo fantov v dobi tik pred vojaško službo, zato se je v 034 krožkih pripravljalo 20.113 fantov v verskovzgojnem in tehničnem oziru na vojaško službo.
Zjednoczenie ni moglo mirno preiti gospodarske krize. Ko je na podlagi resnega .študija strokovnjakov uvidelo, da se svinje lažje prodajo In boliie rentirajo, je začelo propagirali sejanje koruzo kol izvrstne piče za svinje. Strokovnjaki so namreč uvideli, da se ta doslej neznana vrsta živil v Poljski izredno obnese. Zjednoczenie je navdušilo za sejanje koruze kmetsko mladino, ki je bolj dostopno za novotarije ko mladi gospodarji, ker še je ne skrbi in dolgovi. Izdalo je posebne brošure o sejanju in pridelovanju koruze, razposlala seme mpd društva v 100 okrajev, ki so v 15.000 gospodarstvih zaveli koruzo. Posebni agronomski inženerji obiskujejo te kinetske fante in jim daje-
f Pro f. Gašperja Porente m...
Pod Šmarno goro je živel starček spokor-no kot puščavnik, o katerem so ljudje govorili, da je svetnik. Silno je bil priljubljen pri starih in mladih, prav posebno so ga pa ljubili majhni otroci. Svoje višnjeve halje, ki mu je dajaia videz proroka, ni nikoli odložil, še takrat ne, kadar je škropil z galico svojo ljubo trto. (Ob taki priliki jo je le obrnil.)
Velika pleša na glavi je pričala o globokih mislih, o veliki skrbnosti in neprestanem delu. Njegov glas je bil lep, kar mu je koristilo, ker je bil izboren govornik.
V izbi je imel pravcati paradiž. Vsa izba od vrha do tal je bila v slikah, ki jih je bil sam napravil. Med slikami ni manjkalo niti šmarne gore, niti mlinov ob Savi, niti cerkvic in znamenj v okolici, niti portretov staršev in prijateljev. Na sredi sobe je ležal velik kup knjig in risb. Iz kota so se bahale kričave oljnate barve. Skozi Iri — rož polna — okna je gledal na ta božji svet .in skozi la tri okna se je solnce zvečer poslavljalo. Okoli svojega bivališča je nasadil vinsko trto, ki se jc spe-njaia proti nebu in mu je»er» za plačilo obrodila izredno velike grozde. Kadar je utegnil, je ogledoval svojo trto in tem srečnejšega se je čutil, čim višje na lestvi je stal; višine si
je želelo njegovo srce. Solnce se je veselilo svetnika, a svetnik se je radoval trte ter zračne višine.
Skoro vsak dan so prihajali k njemu otroci. Posedli so krog njega, vzeli v roke lepe barvice ter slikali krvavordeče grozde, temnozelene liste, modra okna njegove izbe z mozaikom rož, celo njegovo vijoličasto haljo, njegov koščen obraz in njegovo plešo je ta ali oni vrgel na snežnobeli papir.
In skoro vse, kar so narisali, je bilo prepleteno z neko rdečo črto. Le pogled z napol zaprtimi očmi je vsakomur razodel, da predstavljajo te rdeče črte plamteče in goreče srce.
Po dokončanem delu je stopil mojster z lestve med svoje učence in modrina njegovih oči se je ustavila na prej snežnih, a sedaj mozaikastih papirjih. Pregledoval je po vrsti rislie, njegove ustnice niso prikrivale resnice, vsakomur je nepristransko sodil. In če rdeče črle na risbi niso predstavljale srca, je risarju povedal: >Ej, dragi prijatelj, narisal si krompir, ne srca. Svoj pogled upri v svoje srce, ne v škaf s krompirjem, ki ni tvoja lastnina. Le svoje srce skušaj prenesti na papir, ls v tem ie prava umetnost in Ie to je pot k resnici. •.«
Vsi so mu bili hvaležni za zlate besede, hiteli so rože trgat ter ga r njimi ovenčali.
Tako ovenčan jim je pravil o svoji mladosti, kakšno veselje je vedno gojil do resnične umetnosti, pa tudi o svoji otroški razposajenosti ni ničesar zamolčal. Učenci so ga poslušali, svetnikov klobuk pa je romal iz rok v roke, vsakdo ga je pomeril. A klobuk jim je zakril oči in potlačil ušesa, lo usta in nos so jim obsevali solnčni žarki; nekateri so delali piščalke in nanje na lahno pihali. Za.norčije učencev se mojster ni zmenil, ampak jo kar naprej govoril o veselih in resnih stvareh, najraje o ljubezni in resnici. Šele >Ave Marija«- štnarnogondrih zvonov jih je razdružila in ob petju slavca so hiteli domov.
Noč je prižigala zvezde, luna se je priplazila izza gora in radovedno pokukala v svet-nikovo stanovanje ter ga zagledala, kako je bil sklonjen v premišljevanju. Hitro se je skrila za oblak, da ga ne bi motila.
Mnogokrat so obrodilo trte, otroci so odrasli. Pa tudi kot možje so ga obiskovali, ker ga ni mogel nihče pozabiti. Njihova srca je znal svetnik tako navezati nase, da se mu ni niti eden izmaknil ali izneveril. Ko bo gn obiskovali, se jim je svetnik glasno smejal, njegov glas je bil j>osebno lep in živahen, da bi ga človek poslušal tisoč let kot rajsko pticr.. Gost je vedno mislil, da ima pred seboj vri-skajočega mladeniča osemnajstih let, ne pa starčka s šestimi križi. Tako siluo prožen iu
jo navodila. Da se je poskus obnesel, dokazuje dejstvo, da se je lansko leto priglasilo 505 društev, letos pa skoraj vsa, lako da je Zjednoczenie moglo zadovoljiti društvu samo v 100 okrajih, čeravno je dalo poljedelsko ministrstvo v ta namen preko 120.000 zlotih (okrog miljon Din) podpore.
Tudi v telesni vzgoji Zjednoczenie noče za-cslati. Ker pa je mnenja, da je telesna vzgoja v poljskem Sokolu premalo poduhovnjena, četudi je izrazito katoliška organizacija, zato v 972 krožkih vzgaja poti svojim okriljem 20.113 fantov in v 485 krožkih 9866 deklet, torej skupaj,29.978 telovadcev.
Ti uspehi so toliko večji, če se pomisli, da ije bilo pred desetimi leti še 43 odstotkov Poljakov nepismenih in da so razlike v življenju posameznih pokrajin mnogo večje ko med štajersko in Kranjsko. V dobi političnih bojev pljuskajo valovi političnega življenja vsaj tako burno kot v Jugoslaviji pred 6. januarjem. Ko me je direktor ks. Bilko dva dni uvajal v življenje Zjednoczenia, se mi je vsiljevalo vprašanje, ali ne bi bilo mogoče, da tudi Prosvetna zveza posnema Zjednoczenie v začetku vsaj v tem, da mesto mariborske in ljubljanske Prosvetne zveze dobimo enotno Prosvetno zvezo v Ljubljani.	J. Šedivy.
Sz katoliškega sveta
Kongres katoliškega tiska se bo vršil 1. in 2 septembra v Bruslju. Povabljeni so časnikarji vsega katoliškega sveta. Kongres se vrši pod pokroviteljstvom belgijskega priinasa kardinala Van Roeya, nad škofa malinskega. Istočasno se bo vršila v Bruslju (udi mednarodna razstava katoliškega tiska, ki jo organizira belgijska propagandna zveza za katoliško časopisje. Razstava bo trajala en teden (L do S. sept.) Udeleži se je tudi jugoslovanski katoliški tisk.
*
Duhovne vaje za pisatelje prirejajo že več let zaporedoma Francozi. Letos se bodo vršile v C 1 a • m a rt od 27. septembra do L oktobra. Podajal jih bo znani P. Bessieres. Vabljeni pa so tudi drugi duševni delavci, kakor profesorji, publicisti, in drugi. Po dosedanjih izkušnjah je obisk vedno prav dober, Prigiašajo se poleg Francozov ludi Belgijci, Kanadčani in Švicarji. P. Bessierc je sam odličen katoliški pisatelj,
Kaznovana brezbožnost. Sovjct v mestu Ca-ricin ob Volgi je sklenil podreti stolno cerkev in je to delo poveril kot posebno častno komunistični mladini. Podiranje katedrale naj bi dalo povod za velik krajevni komunistični praznik. Daleč naokrog katedrale so postavili odre, da bi občinstvo inoglo bolje videti porušenje cerkve. Toda mina, ki naj bi razstrelila cerkev, je bila slabo pripravljena. Ko se je razkadil dim, je bilo videti, kako je katedrala ostala docela nepoškodovana, pač pa je bilo med gledavci na desetine mrtvili.
Kuhlnisko posodo
aluminijasto, emajlirano, modro, sivo, rujavo, prvovrstnih znamk, ima v največji izberi vedno na zalogi tvrdkn z železnino
STANKO riORJANČlC
Ljubljana	Sv. Petra cesta 35
svež je bil njegov duh, da se je prilagodil vsakomur, pa četudi je bila med njima pol-stoletna starostna razlika. Ravno to svežost in prožnost duha ter prijateljstvo z vsemi js
občudoval ves svet, ki ga je poznal.
*
Nekega jutra so ljudje zagledali, da so rože na svetnikovein oknu uvele, Irta se ni več spenjala proti nebu, ampak je turobno povešala svoje mladike. Začuli so tudi jok šmarnogorskih zvonov.
Udrli so v izbo, kjer je s prekrlžanima rokama ležal na tleli. Njegov obraz je bil bel kot marmor, oči so mu Irile zaprte, le ustnice so bile tako odprte, kot bi hotele reči; Na svidenje.
Srca vseh je napolnila žalost, solzne so bile njih oči, ker človeku je slovo najtežje. Sicer so od vsepovsod nanosili cvetja in posipali truplo z rožami in prižgali leščerbo, a kljub temu, da je bila izba v cvetju od tal do stropa, ni solnce ni upalo poslali vanjo svoje
gorkole, ne slavček svoje pesmi...I •
Pa so začeli ljudje govoriti: Srečni gospod Gašpar! Nebeški umetnik mu je odprl zlata vrata in ga povabil, dn naj razstavi svoja dobra dela v veliki nebeški dvorani. Gotovo ga bo za te umetnine bogato nagradil ..
Votič Iidi.
Uridi na potu v Poktrmr.
Kadilci plačajo vsako ceno
Dohodki italijanske tobačne uprave so ! znašali od 1. julija 1929. do 30. junija 1930. 1. 3.566,000.000 lir, za 31 milijonov lir več nego prejšnje upravno leto. Uprava je bila zvišala cene, nakar je potrošek tobačnih izdelkov Toda uprava sp. je zn-nesla na to, da kadilci ne znajo premagati j svoje strasti in da bodo po kratkem odporu zopet toliko pušili kakor preje. Kakor je po-I kazal uspeh, se ni motila.
i< de Balzac, slavni francoski romanopisec. Trt ie umrl 18. avgusta 1850.
Ljeninova pisma sorodnikom
Sovjetska državna založna knjigarna je izdala Ljeninova »Pisma sorodnikom«, ki dopolnjujejo obsežno literaturo o Ljeninu v SSSR. Marsikaj je v teh pismih, kar meče novo luč na Ljeninu kot človeka in jasneje očrtava njegov značaj. Ljeninu so od vsega početka zanimala predvsem političnu in socialna vprašanju, za lepoto, umetnost, glasbo ni imel nobenega zmisla. V predgovoru »Pismom. pravi Ljeninova sestra M. Uljanova, da je glasba Ljeninu nuruvnost mučila in du je ni rad prenašal.
Kaj pa je tedaj Ljeninu ugajalo, v čem je našel pomirjenje in osvežilo za dušo? Njegova pisma odgovarjajo nu to vprašanje. Lje-nin je imel rad, kar je elementarno in otipljivo. Sam priznava, da je mnogo raje obiskoval ljudske zabave in podobne prireditve, nego muzeje, gledališča, galerije itd. Ljenina je tudi zelo zanimala — galeriju voščenih figur ... Neko mesto v Ljeninovih pismih se glasi nekam čudno. Pravi, da je videl »svojo krščen ko v. Dejansko je bil Ljenin krstni boter Asi, hčerki boljševika A. Šuhta, ki je dal svojo hčerko krstiti — seveda na skrivnem — ko je bil že član komunistične strunke, torej formalni brezverec. Za kuinico je bila nekoč tudi Ljeninova sestra, istotako stara komuni-stinja, Ana Uljanova. Kumovala je sinu dr. Vladimirskegu, propagatorja boljševizma.
Čudiio se glasi tudi mesto, kjer piše Ljenin materi in sestri koniunistinji: »Nu arhan-gelski dan pozdravljum Tebe in Munjašo.« — Dalje je razvidno iz pisem, da je hodil Ljenin večkrat na pokopališče Volkovo, kjer je pokopana njegova sestra Olga Iljinišna, ki je umrla za legarjein. O tem je pisal sorodnikom: »Takoj po prihodu sem odšel na pokopališče — tam je vse v redu, i križ i venec.« Morda je Ljenin pisal tako samo materi na ljubo; toda sestra pravi v predgovoru, da je »naša mati s polnim razumevanjem spremljala naše revolucijonarno delo«. Iz nekaterih mest je očito, da je bil Ljenin samo na zunaj brezverec, v srcu pa je veroval v Bogu. —
Oceanski hrti
Nujhitrejša ludju nu svetu je tnčas italijanska vojna ludju »Nicolosa — da Recco«, ki je dne 3. aprila letos dosegla 41 morskih milj na uro. Ker je morska milja dolga 1852 metrov, je 41.5 morskih milj enako 77 kilometrov. Brzinu italijanske ludje prekaša torej temeljno brzino mursikuterega brzovlaka. Seveda pa se brzina vojne ludje ne sme eno-stuvno primerjuti z brzino ostalih ladij. Vojne ladje imujo puč čisto drugačne numene nego trgovske in so tudi temu primerno zgrajene. Pri vojni ladji je veliko nu tem, du doseže v posumeznem slučaju najvišjo možno brzino, redno pa lahko vozi zmerno. Najvišja brzina se mora tako drago odkupiti, da si jo morejo dovoliti le vojne ladje. Zgled: Pri lokomotivi zadostuje 2000 konjskih sil, da prevaža približno 700 ton ure in ure z enakomerno brzino po tračnicah; italijanska torpedovka pa potrebuje za svojih 2010 ton 60.000 konjskih sil (merjenih na valu), da se žene s hitrostjo 77 km nu uro po vodovju. Sicer se pu sevedu kopna in vodna vozila ne dajo primerjati med seboj, ker imajo čisto različne pogoje in ovire.
Oklopna križarka, ki odriva 30.000 ton vode in vozi z brzino 36 morskih milj na uro, potrebuje 180.000 konjskih sil. Španske tor-pedovke razreda churruca imajo pri svojih 1650 tonah in 37.5 miljah na uro 42.000 PS. »Mauretunia«, s kutero je angleška družba Cunard pred par leti priborila »Sinji oceanski trak«, je potrebovala za brzino 25 morskih milj okroglo 70.000 PS. Cunurd Line grudi nov brzopurnik, ki bo zmagal pot čez Atlantik v štirih dneh. Parnik bo obsegal 75.000 ton ter bo vozil 31 morskih milj nu uro, u potrebovul bo v to 200.000 konjskih sil. Brzina ladij je torej silno draga stvar.
Književnost in reklama
Angleška reklama, ki je namenjena literarno izobraženim čitateljem, se poslužuje vseh mogočih imen in domislekov iz svetovne književnosti. N. pr.: Še lady Macbeth bi kra-
rfarijiuo vnebovzetje, prekrasni umotvor španskega mojstra Murilla.
Turški ministrski predsednik Izmet paša (desno), ki bo moral baje odstopiti. Kot njegov naslednik velja Felhi beg (levo), dosedaj poslanik v Parizu.
Nekod piše Ljenin, da bi se morala odpraviti vsuku postrežba in strežajska služba, a sam pa le ni mogel izhajati brez tuje postrežbe. Iz Švice ze pisal domov, da je tamkaj postrežba juko draga in da je treba dajati služabništvu juko dobro hrano. — Zanimivo je slednjič, da je Ljenin v Parizu tožil nekega kolesarja, ki gu je bil podrl nu tla, za odškodnino in potem z zadoščenjem pisni domov, du je pravdo dobil.
Tišina v polarnih predelih
Ameriški raziskovalec južnega tečaja, Byrd, je v pogovoru z nekim poročevalcem zavrnil splošno mnenje, da vlada v polarnih predelih taka tišina, da mora na nervoznega modernega človeka vplivati kakor mirno ozračje kakega sanatorija. Temu nasproti izjavlja Byrd, da je hrumenje na tečaju tako silno, da se s hrupom v civiliziranih pokrajinah niti primerjati ne da. S strašno silo se mešajo tamkaj med seboj najrazličnejši hrumi in glasovi, ki jih tudi noč ne prekine. Hropenje kitov, ko izbrizgavajo vodo, bevska-nje in grohotanje neštetih tjulnov in mrožov, lomljenje ledu v mrazu 70 stopinj, drgnenje in udarjanje ledenih plošč druge ob drugo, kar je slišati kakor drdranje najtežjih tovornih uvtomobilov po slubi cesti, ptičji kriki in glasovi in še mnogo drugega hrumi in buči, da mnogokrat ni bilo razumeti nobene besede. Zal da tega polarnega hrumenja ni bilo mogoče zajeti v gramofonsko ploščo, kajti v mrazu 70 stopinj odpovedo vsi aparati. Zato so tudi mnogo manj filmali, nego so bili nameravali.
sno zaspala v tej nočni srajci! — Mati Nio-beja, predno je jela jokati, je naročila 6 tuca-tov naših žepnih robcev. — Če bi zagledala Lotova žena naše blago, bi takoj obstala, ne da bi pomislila na posledice. — Če bi imela Dezdemona enega naših vezenih robcev, ga ne bi marala izgubiti, in bi imel »Otelo« drug zaključek. — Še Judith je nedvomno nosila naš steznik, ko je šla očarati Holoferna. — Richard III. ne bi nikoli zaklical: »Konja! Pol kraljestva dam za konja!« — če bi mu bilo na razpolago »Swift«-kolo. — Naši gumbi so trajnejši od piramid. — Lukulova kosila so bila beračija v primeri z našimi cenimi zajtrki in obedi. — Dobro, da ni srečal Odisej na poti naš hotel, sicer se ne bi nikoli povrnil na Itako. — Vsak mož je videti kakor kralj v naših novih barvnih svilenih spodnjih hlačah, pa če tudi kupi najcenejšo vrsto, štev. 4a. — Ne bomo se srečali ob Filipih, temveč dne 15. avgusta, ko pričnemo razprodajati našo zalogo perila — Še bogovi so zapustili Olimp in priredili olimpijsko rokoborbo, da dobi zmagovalec prostor v našem, z občinstvom prenapolnjenem znanem čajnem salonu.
Ce si predstavljamo — piše dr. John Q. Stevvart, profesor astronoinične fizike na Piin-cetonski univerzi — kako je v zadnjih sto letih naraščala brzina osebnih vlakov, moramo priti do prepričanju, da bo tehnika do 1. 2050. dosegla brzino 50.000 milj ua uro in s tem omogočila potovanje na luno.
SeSaj je najvišja brzinu, ki se du doseči s kakim gorivom, približno ena kilovatna ura na vsak funt goriva. S tem seveda se ne da potovati v vsemirje. Toda po laboratorijih so v malem dosegli že znatno uspešnejše zaloge energije. Ena od teh je jonizirani vodik, ki bi dal približno stokrat več sile nego enaka množina premega in kisika. Toda dosedaj še ni znan način, po katerem bi se dala ta snov na veliko proizvajati.
Riza kan in Kemal paša, poglavarja v turško-per-zijskem sporu prizadetih držav.
Oruga možnost bi bila, da bi se raketna ladja po brezžičnem potu oskrbovala z energijo.
Najverjetnejša je pa tretja možnost: da bi se snov docela izpremenila v silo. S tem vprašanjem si že dolgo belijo glave astrofiziki, ki proučujejo vire, iz katerih dobivajo svojo energijo solnce in zvezde. Po tem potu bi se dalo dobiti do 1,300.000 kilovvatnih let energije iz vsakega funta snovi. To je približno desetmilijardkrat več, nego dajeta premog in kisik. Tak razpust snovi in sprostitev lastne sile se utegne dogajati v globinah solnca in odtod orjaška energija, ki jo izžarja solnce morda že miljardo let.
Če bi se tehnikom res posrečilo oprostili lastno energijo snovi, bi prineslo to nedogled-ne praktične uspehe. Vedro morske vode bi zadostovalo za pogon vseh trgovskih ladij na svetu za dobo enega meseca in več. En dih zraka bi mogel goniti mogočno letalo neprenehoma leto in dan. Lastna energija peščice snega bi .mogla sto let ogrevati veliko hišo. Lastna energija lepenke v velikosti železniškega veznega listka bi mogla težek osebni vlak gnati večkrat zaporedoma okolu zemlje.
Kako pa si je predstavljati vozilo za vožnjo na luno? Prof. Stevvart pravi: Zračna | ladja bo imela obliko velike kovinaste krogle; premer bo znašal recimo 35 metrov in celotna začetna snov bo obsegala 70.000 metričnih ton. Iz vrhu krogle moli dvanajst ali več simetrično razporejenih topov. Če se sproži eden teh topov, požene odboj ludjo v nasprotni smeri.
Vsa snov se bo prožila v strelih z brzino po 800 km na sekundo. Za vožnjo na luno in nazaj bo potrebno 28.000 ton snovi (od celotne začetne snovi v obsegu 70.000 ton). Snov bi utegnila biti n. pr. svinec v obliki smodnika.
Ladja bo morala biti popolnoma nepro-dušna in opremljena z ogrevalnimi in hladilnimi napravami in vsemi življenjskimi potrebščinami, predvsem seveda z zrakom in vodo — vse za dva meseca. Posadka bi znašala približno 60 mož in potnikov-znanstveni-kov bi bilo morda kakih 12.
Ker bo strel silen, bi se moral vršiti start v kaki puščavi... Odboj bi napravil v zemljo veliko luknjo in užigal. Start bi se moral izvršiti morda pol tire pred poldnem in približno tri dni pred mlajem. Ladja bi letela v smeri proti solncu. V prvih šestih minutah bi se morda dvignila 20 km ter bi z brzino nad 300 km na uro zapustila zračno plust, ki ob-daja zemljo.
Ko bo ladja dospela ua luno, bo treba urediti telefonicno zvezo z zemljo, in to morda s pomočjo svetlobnega žarka, ker utegne plast Kennelly-heaviside-a onemogočati brezžično brzojavijanje. Povratek ladje bi se izvršil na taisti način, le da bi bil pogon lahko znatno manjši, ker je privlačna sila zemlje večja. Pristati bi bilo treba zelo previdno, kajti če bi ladja padala prehitro in bi bilo treba prožiti rakete, da bi se brzina zmanj-1 šala, bi bilo to za naseljene kraje pogubno.
Slovenski
Miran Jarc:
Gašperček na babilonskem stolpu
Če me zdajle vprašaš: v Koga si hočeš izbrati za spremljevalca po današnji Evropi?«, se ne bi niti za hip pomišljaj, odvrnil bi mu: »Za najprisrčnejšega sopotuika sem si že izvolil — Gašperčka z lutkovnega odra.«
Burkež Gašper je star ko človeštvo. Smejal se je že onim očakom, ki so zidali babilonski slolp in prav tako se smeje današnjim Babilonceni, ki jih pa Bog še ni ustavil pri delu, ker so jim jeziki že davno zmešani. Gašper je kakor Sancho Pansa veren spremljevalec Dona Kihota, tudi Fausta, če hočete, celo Dona Juana. Gašper se je rodil že kot praktični modrijan, Hamleti se morajo pripravljati trideset let, da se usposobijo za dejanje. In česa smo bolj potrebni kot krepkega dejanja. Gašper je razkriukovalec mask iu rušilee ma-likov, smeje se snema odlikovanja in se z njimi igra kot divjak z avstralskega otoka z zlatniki. Dokler si v tesni sobi ali pa v izbrani sprejemnici, ali pa v samoti iskalstva, kjer se zgrozevaš nad brezdni v samem sebi in v drugih, nad brezdni, ki so navidezno preodeti z gibkimi pokloni, z odišavljeuimi besedami, z odličnimi kretnjami, si zapisan smrti, usmerjen si v tragičnost ali pa v herojstvo, pognan si v nemir, ki ne neha nikoli, v anarhizem duha, ki razdira vsako obliko... Zapusti zatohlo kvadraturo samega sebe, lažnjive družbe, poišči si čudaškega šaljivca Gašperja, zapleši jia vrh babilonskega stolpa. Glej: pred teboj se krolioče tvoj skrivnostni dvojnik iz kraljestva zemskega zdravja in ti govori: »Vse je igra, vse privid. Otresi se mamil, posmej se vesoljnemu svetu!« In pred tabo se razvije vsa človeška zgodovina kot igra: ples velika-sev tega sveta, smešni ples Jutk. Nič več nimajo nad teboj zle oblasti sile strahu, neute-šenja, osvajalstva. Sproščen smehljaj ozarja
novo zbožausko misel...
*
Lutke se igrajo s prividom in resnico. Apolo iu Dioniz rajata v složnem objemu in vrstoma in sporazumno menjata svojo oblast. To redovito in ritmično menjavanje sna in bdenja deluje na človeško zaves\ tako nekako
Dovolite, gospod urednik, da morem napisati nekaj l>cse<l o naših prevodih. Potrebe kulturnc-ga dozorevanja našega naroda, stanje jn odnos naše kulture do evropske in težave izvirne; slovenske leposlovne knjige razodevajo vedno večjo jjotrebo po lastnem in kar moči popolnejšem prevodnem slovstvu, da sc moremo seznaniti v domačem jeziku z deli tujih književnosti. V raznih letih so se prevodi zelo namnožili; zraven mojstrskih kakor so n. pr. Župančičevi imamo veliko povprečnih In tudi manjvrednih ter absolutno slabih. Med mojstrovinami pa .je eden izmed najbolj priljubljenih, čitanili in znanih prevod Revmontovih Kmetov, ki jih iz poljščine sloveni dr. Jože G 1 o n a r.	.
Povesti, ki bi se lako prilegala naši vasi iu našemu kmetu, kakor Kmetje, ni najti zlepa. V slovenščini boš take realistične povesti o 'kmetu iskal zaman. Zemlja in gruda, vreme in letni časi. žid in graščina, bogastvo in Revščina, ljubezen iu sovraštvo, usmiljenje iu maščevanje, v^se to izoblikuje kmete in j Lit tare in zapleta v boje in prepire, jih dviga in ponižuje, tolaži in šiba. Iz. zemlje rastejo v grudo in z vso revščino na duši in na telesu koprne k Bogu. Zato nas veseli, da imamo Kmete v svojem jeziku. Prevod je. dober, lep in mojstrski ter je v čast založnici, v ponos prevajalcu in važen zaklad v slovenskem prevodnem slovstvu. Čitutelj uiti nc čuti, do bere prevod, marveč je prepričan, da je pisal povest naš človek, pri nas in za nus. Prepričan ser" da bi bil delu težko kdo drugi bolje kos.
Reyinont je pisal celotno ]>ovest v jeziku Tnazovvicr.kega narečja zahodno od Varšave. Zato je Glonar nn pravi poti, da hoče dati prevodu nekakšen pristen vonj slovenske vasi, in nmljivo je, da je šel t ja, kamor hodi vsak obli-kovatelj naše besede — v rodno vas. Prevod ' je v celoti postavljen v jezik Slovenskih goric. Tako rabi številne krajinske besede in u.raze, ki so se. lc redko rabili v slovenski knjigi, a mnogi so prvič našli in pokazali svoje življenje v tem prevodu: krmljenka, molja, ogon, podstenje, priklet, ruzgon, steri, tenja, vročiti, zamet, zatrep. Nič se ne skrbite. Psi ščekujo. Od juga bo... Du bi domače vaško občut je še bolje razodel, jc prekoračil cclo dovoljene meje in piše neka j glasoslov liih in oblikoslov-nih stvari v narečju: drevce, grušku, kašta, paječina, rokovat, tolige, skozi njih. Oziralnc zaimke piše brez »r«; Kakšno deblo, takšen kij, kakšna mati, takšna hči.
Včasih pa je v ljubezni do svoje vasi vendarle šel predaleč in porabil neznane krajevne posebnosti za splošno znane in žive oblike. Tako ima vse polno knjižnih besed, ki so večinoma izposojenke iz drugih slovanskih . jezikov. Ker jili kmet ne pozna in ne rabi. zato občutimo v kmetski povesti in vaškem okolju neskladnost, ko naletimo v tej domačnosti na zvon k i šumot. nedogled no noč, očividcu mraz. Zdaj kmetje judikujejo, zdaj neumorno pojejo ali pa jih kliče rili t ar na strog odgovor itd
Važno je v kmetski povesti vprašanje rabe ljudskih tujk. Realistično .izražanje in izvirnik zahtevata rabo nekih tujk. toda le tedaj, kadar nimamo zanje slovenskih izrazov ali pa kadar so v kakem posebnem oziru značilne. Neki izrazi so v narečju tako udomačeni, da je težiko biti brez njih v kmrtskem govoru. Glonar pa rabi mnogo več tujk. kot zahtevajo imenovana načela iu kot jih more sprejeti naš knjižni jezik. Ker ima izvirnik precej tujk iz naroda, sme tudi prevajalce rabiti enakovredne tujke. Tako piše: grunt, špendati, trola, pri božji martri. jc v kompnnijo hodil, rihtar je dal zapisati v protokol, peljali so ga v kelio in posaditi v rešt. knurt je ko mu udiral. Ti.nee s krivo šobo. V več slučujih i>a je Glonar rabil tujke brez |mtrc.be, ker ima izvirnik lepe domače izraze ali pa lina pismena poljščina tujke. za katere iuia slovenščina svoje izraze;
Gašperček
kot indukcijski tok ua telo: draži nas in vznemirja, sunkovito nas trga iz okorelosti in dremavosti, iz oklepu bolne duševnosti v smejočo i se zavest.
Piščalkar in citrar, apokaliptični jahač in [ premodri puščavnik — kakšna je med vami razlika? V Chesterlouovem Četrtku se lovijo detektivi in zločinci, pa se izkaže, da so vsi eno, da lovi vsakdo od njih samega sebe, da so vsi splašena deea Nedelje, velikega Pana.
Morda je samo burkasti Gašper tisti čaro-dejni kraljevič, ki bo prebrodil skozi trnje na grad Trnjulčice in jo prebudil. Današnja Tr-njulčica pa je — živo zdravje, ki ga izraža veder smeh. In koliko jih je, ki se znajo še iz srca smejati? Po tridesetletni vojni so se pojavljali skakači iu bičarji, njim na čelu je jezdil Gašperček.
Šele po svetovni vojni se je Gašperček pojavil tudi pri nas. Potem so ga spet umetno uspavali. Ali se bo spet zdaj predramil? Potrebni smo ga, zelo smo ga potrebni v teh časih, ko se je včasih treba močni besedi skriti v masko groteskne spačenosti. Burkež, ki mu bomo šele našli naše ime, nas bo sprostil iz ujetništva.
Miran Jarc:
Harlehiaova pesem
Plešem s solncem 111 oblaki, s potepuhi in veljaki, zdaj minister, /.daj berač čutita moj korobač.
A, če hočem, znam tnehkeje, da se kar srce zasmeje: kadar v svitu mesečine lef) obrazek me prešine.
Harlekinsko se poganjam — zraven rogam se in sanjam — ■/. brega tu na breg nasprotni... kdaj ustavim čar trenutni?!
Harlekinska mi narava je trpljenje in zabava... toda, zdaj ne smem več peti, treba bo uastop pričeti!
štamperl, gleštati, cajtcnge. goflja. rcina. šun-der, poba lin, Interna, štorija, štibelje, na kredo v zeti ...
Pi imeijanje z izvirnikom kaže, du ga je tu pa tu 111 zapeljala poljščina in oilu ji' tudi vzrok, da je v prevodu precej francoskih stav vejice in prostih prisloviiih določil.
Kakor ravna Glonar vkljub vsem imenovanim podrobnostim prav mojstrsko z jezikom, tako rabi tudi pravopis premišljeno; nekatere oblike vendar merijo na pretiravanje. No nevede, ampak namenoma je pisal oblike, ki jili občna raba ni sprejela: prodno, svetilka. Iju-beznjivost lužnjiv. popi r, čustvo, kakoršen. date, eo.klja. po kotov ili. poželjeuje i. dr. Poleg tedaj. tje. izginiti, hujše... beremo pravilne oblike: kdaj, tja, zginiti, huje... Dalje najdeš sla riše. prislov boljše itd. Sicer pa tako skrbnega — vkljub nekim tiskovnim napakam — premišljenega iu pravilnega pravopisa skoro nismo več vajeni: prim. /.mirom, življenjski, više, niže. rajši, prsi. zabavljati nad župana; raba predpon v ju 11 je vzorna.
Podrobnejšo analizo Glonarjcvega prevoda, jezika iu sloga ter končno sodbo l>o mogoče .izreči šele tedaj, ko Imiiiio mogli celo delo primerjali z izvirnikom in to /lasti na najtežjih mestih, kjer je potreba uporabili vse obilno bogastvo našega jezika in pokazati Slovencem to, kar jc povedal in ustvaril pisatelj Poljakom.	S. B.
Mojjsiersk roman
Franz Hervvig, Sveti Boštjan iz predmestja.
Poslovenil in uvod napisal dr. P. Roman Tomi-n e c 0. F. M. Izdala in založila Delavska založba kot drugi zvezek Krekove knjižnice.
Nekaj posebnega je ta legenda. Vzeta je iz prvih časov krščanstva, ko šo se pagani sami čudili kristjanom, rekoč: Glejte jih, kako se ljubijo med seboj! Vzeta pa je tudi iz današnje dobe, ki jo slika tako pretresljivo točno, da more vsak čitalclj čutiti, da to ni izmišljeno, ampak v resnici doživljeno. Z eno besedo: legenda nam slika, kako bi živeli prvi kristjani v današnji enako paganski in od Boga odtujeni dobi. In prav zato vpliva tako pretresujoče na ene in vzbuja tiho domotožie pri drugih. Človek čuti, da je enako moralo vplivati krščanstvo v svoji prvi zlati dobi. Ko je prišel časnikar, tako pripoveduje legenda, k Boštjanu, naj mu razloži svoje mnenje o socialnem vprašanju, o šolski in agrarni reformi, katera vladna oblika je najboljša itd. Tedaj mu Boštjan odgovori: Na vsa ta vprašanja je že nekdo drug odgovoril, ko je rekel: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.« Časnikar je nato odvrnil: »Toda z eno samo tako besedo vendar ni mogoče rešiti toliko kopico vprašani!« »Pač,« jc odgovoril Boštjan, »zakaj vsa ta kopa vprašanj se je mogla razviti le radi tega, ker se ni ravnalo po oni besedi.« To je kratka idejna vsebina knjižice, ki jo vsakemu toplo priporočamo.
Prevod odlikuje lepa slovenščina, kar je zlasti z ozirom na težki slog, v katerem je nemški romanopisec legendo spisal, potrebno posebej poudariti. Prevajalec je spisu dodal ludi literaren uvod, ki čitatelja seznani z novodobnim pisateljem, njegovim življenjem in delom. V ta namen je legendi pridejan tudi odlomek Hervvigovega romana: Die Stunde kommt. Miha Maleš je po fotografiji podal v peruiisbi ludi sliko pisatelja. Ne smemo pozabiti tudi okusne opreme knjižice, ki dela vso čast Delavski založbi.
Bela kuga
Pariš je poplavljen s plakati: »Fuites des cnfants!« (Rodite otroke!) Pred kratkim objavljeni podatki lanskega štetju kažejo, da jo število rojstev prvič po vojni namesto neznatnega napredovanja postalo za spoznanje nižje od števila smrti. Primanjkljaj znaša samo 12.564 ali 0.5 nu en tisoč prebivalcev, je pa napravil porazen vtis. •Izumiranje Francozov« zdaj ni več strašilo, temveč dejstvo. Tvori naravno posledico uarustka števila smrtnih slučajev (od 16.5 do 18 na eu tisoč prebivalcev), ki i»vira odtod, da znaša število starcev (oseb nad 50 let) skoro Vi francoskega prebivalstvu - 9.8 milijonov ljudi; torej presega število otrok (8,8 milijonov oseb v starosti do 14 let), število rojstev, ki je znašalo pred vojno 20 na en tisoč prebivalcev in 19 po vojni, je zdaj padlo na 17.7 radi strahovitih vojnih izgub. Nazadovanje številu mladih moških in umiranje preštevil-nili starcev sta torej dva vzroka številčnega padanju francoskega prebivalstva.
Na Nemškem, v Angliji, nu švedskem in v Švici prebivalstvo še vedno narašča, »lasi je število rojstev nižje kakor nu Francoskem. — Torej trpi zdaj Francija radi predvojne bele kuge, medtem ko število rojstev v drugih državah (razen Italije) znižuje draginja in brezposelnost šele zdaj in sicer z, viharno naglico, ki prehiteva francoski razvoj. V nasprotju z nemško in angleško brezposelnostjo zaposli Francija vedno več tujih delavcev. V bodoče bo povzročilo nazadovanje rojstev tudi po drugih deželah 0110 naraščanje odstotka starcev, ki ga vidimo v Franc-iji. Pričakovati pa je znižanja števila smrti otrok in odraslih rudi boljše higijene.
Pod temi razmerami sc ni treba Franciji bati za svoj prostor v Evropi. Laihko smo zadovoljni, da sc štejemo med zaostale dežele«, ki ne pridejo vpoštev pri žalostni statistiki. Seveda ima 11. pr. Rusija (kjer znaša letno število rojstev 45 na en tisoč prebivalstva in letni prirastek 27) pereče prehranjevalne skrbi. A ona pot, ki so jo ubrale dežele 7, nizkim številom rojstev, jim pač ne obljubuje nobenega izgledu nu boljšo bodočnost... Oni pristaši bele kuge, ki zdaj po Parizu v odgovor na vladne plakate lepijo svoje z vprašanjem: lit c'est Tlita! ijui les nourriru? — (Ali nam bo država prehranila otroke, ki jih naj rodimo?) pač nočejo razumeti, da leži bodočnost narodov v krščanskem etičnem preporodu, ne pa v ozkem inaterijalizmu, ki istoveti »misel življenja z lastno sebično minljivo udobnostjo.
Dve zanimivi knjigi o Rusiji
Anatollj Ba jka lov, vodilni ruski socialni demokrat, je po dolgem notranjem boju izstopil i/ bol j še viške stranke, ker *e je prepričal, da vodi ruski p roleta ri jat v propast. Položaju ruskih delavcev je namenjena njegova zdaj v Ameriki objavljena knjiga I11 the Land of coinmunist dietutorship. Labour and social conditions in Soviet Russia of to dav«. Na 286 straneh je strnil avtor porazne podatke, ki so imeli velik vpliv na orijentacijo anglo-ainerikaiiskega delavstva.
Čeprav jc ruska .komunistična stranka po prevratu nurustla od 50 ua 514 tisoč članov, tvorijo strokovni industrijski iu transportni delavci šc vedno manjšo polovico (40%) tega števila in jo celo zapuščajo. Delavnik kljub vsem dekretom šteje 15 ur in teden 7 delavnikov. Mrzlična naglica, ki jo zahteva petletni načrt, jc zelo znižala življenjski standard in kakovost produkcije. Plača znaša samo H6% predvojnega zaslužka in jc dejanski še manjša radi številnih odtegljajev nu obvezna posojila. Zdravstvene razmere so grozne. Število nesreč znaša 2li na 1000 delavcev v Rusiji iu do 339 11 a Ukrajini (jx> podatkih i/ I. 1928) t. j. 17 krat več nego v Nemčiji j 11 14 krat več nego v Ameriki. Število brez|K)selnili je znašalo lani ~i milijone O razmerah, pod katerimi živijo delavci, govori pregled 16.000 luladeničev v starosti do 18 let, ki so ga priredili lani v Moskvi. Izmed njih je bilo Uilnili (>1.5%. Na prvem mestu je slabokrvnost 18.5%, jelika 15.5%. srčne bolezni 9.5%, živčne 8.5% itd.
Tako malo stori diktatura proletnrijuta« za delavce. Te gmotne neprilike l>i sc lahko vsaj deloma odtehtale po izrednih socialnih pravicah, loda v resnici nimajo delavci' nobenega vipliva na zakonodajo in tudi ne nu poslovanje lastne tovarne. Vse vodijo komunistične celice iu od stranke odvisni uradniki. Delavci nimajo besede, so zasužnjeni. Med njimi vlada obirp in pričakovanje katastrofe, laiko se počuti razred, kateremu na ljubo so žrtvovali lioljšcviki življenjske koristi vsega ostalega prebivalstvu.
Samuel Northrup llorper. ugledni profesor ruske zgodovine nu čikaški univerzi, ki zna rusko in je tekom zadnjih let ponovno obiskal Rusijo, je objavil izredno in nepristransko in zanesljivo knjigo o sovjetski državljanski vizgbji (Civic Training ,in Soviet Russia). Z izjemo poglavij o cerkvi in visoki šoli ter gospodarskih vprašanj nudi menda najboljšo sliko sedanjega ruskega življenja. Avtor m tati, da 1k> vtcgnilu vplivati po 12 letni diktaturi oblikovana nova miselnost šole po/ne jc. kadar 1hi |wvseg!o v življenje mlado revolncijsko po-kolenje. Sedanji kmetje in delavci so se naveličali propagande in ni mogoče govoriti o kakšni razredni zavednosti. Sovjetski filmi, ki jih tako občuduje Evropa, ne vplivajo nič na mo-
skovsko občinstvo, ki veliko rajši gleda junaštva ameriških pustolovcev, še komunistični delavci ne marajo »politične abecede«, komunistični kmetje pa odkrito zahtevajo od strankinih šol, naj jili učijo namesto marksizma umnega poljedelstva in zadružnega gibanja«. Pod temi pogoji sreča sovjetski klub nevarnega tekmeca ne samo v cerkvi, temveč celo v pivnici, kjer je tudi manj dolgočasno. Vladni krogi se dobro zavedajo tega usodnega nedostaika in bi radi ločili prosveto od politične propagande, a komunizem ui v stanu utrujeni množici nuditi kaj več kot obledela gesla. Avtor je priložil knjigi lep seznam ruskih .in angleških virov ter ponovno navaja osebne izjave vodilnih komunističnih in emigrantskih osebnosti. Ruski avtor menda ne bi bil niti v sta mi spisati toliko objektivno, povsem nepristransko delo.
Spori
Športne prireditve
\ Zagrebu. Belgradu in Splitu sc tamošnji klubi resno pripravljajo za jesensko nogometno prvenstvo. Prirejajo mednarodne tekme za tekmo. Tako je pred kratkim gostoval v Belgradu in Splitu dunajski Šport klub, v Zagrebu pa W. A. C. Za soboto in nedeljo je pa napovedano: v Zagrebu proti llašku in Gradjan-skeinu VVacker iz Miinchena, v Belgradu proti rezervi 13. S. K. in Jugoslaviji Viena i/ Dunaja. v Splitu pu zopet VV. A. C. iz Dunaja. Najzanimivejša bo gotovo igra v Splitu. Hajduk bo razdelil svoje moštvo tako, da bo igral napad VV. A. C. s llajdiikovo obrambo, napad Hajduku pu z obrambo VV. A. C. Ta igra bo gtovo -zelo koristen trening.
Vse te mednarodne tekme v Zagrebu. Belgradu iu Splitu imajo pa še drug pomen, ki naj bo za naše klube resen opomin. V teh mednarodnih tekmah bodo igralci dobili |k>-trebno znanje in rutino. So po te tekme /1 nekatere klube predpriprava za letošnje državno prvenstvo, za druge pa celo za prihodnje. Cradjunski in llašk letos ne sodelujeta v državnem prvenstvu. Mednarodne tekme bodo dvignili1 nogometaše na tako višino, da bodo uspehi proti njim za naše igralce skoro nemogoči.
Pa pri nas? Kaj pri nas niso mogoče medna rodne tekme. Gotovo, da so mogoče! Samo prirediti jih jc potreba in to tako kot jih priredijo drugod. Skupno! Mesto, da se bi-jejo razni funkcijonarji med seboj in si mečejo polenu, naj se znajdejo za skupne koristi, za koristi slovenskega nogometa v enotni fronti. Klubska rivalitetu gotovo ni manjša v Zagrebu iu Belgradu kot v Ljubljani, pa vendar prirejajo tekme skupno. Koristi, ki nastanejo iz teli skupnih prireditev, so velike. Zatorej je skrajni čas. da se pri nas gotovi športniki spametujejo. kajti to je nu jno |>oiiebno za prestiž našega nogometa. Prepozno je kolistatirati |>o-tem. ko smo doživeli poraz, dn je izvor tega poraza v indispouirauosti 'posameznih igralcev. Priredite igralcem poleg rednega dobrega treninga tudi težke tekme. V m veliki mednarodni programi naših klubov, ki so jili najHisvednli spomladi so skoro izostali. Dobre tekme bodo privabile na igrišče tudi občinstvo, ki si želi lepih tekem. Upajmo, da te vrstice niso zaman. kajti nov način tekmovanja za državno prvenstvo bo nudil reprezentantu Slovenije vse drugačne ugodnosti kot pa sedanji. Radi tega se je pa treba že sedaj pripraviti.
JUNIORSKI POKALNI TURNIR.
Danes ob 9 dopoldne odigrala SK Ilirija in SK Svoboda predfinale letošnjega juniorskega tekmovanja za prehodni pokal SK Ilirije. Juniorji Ilirije in Svobode so se pokazali kot daleko najmočnejši tekmeci med ljubljanskimi udeleženci turnirja. Prvi so v izločilnih tekmah zmagali nad Jadranom z 12:1 in nad Hermesom s 5:0, drugi so zmagali nad Reko s 4:1 in nad Grafiko s 6:1. Obe moštvi igrata prav dober nogomet n sta lako enako močni, da je popolnoma negotovo, katero se bo danes kvalificiralo za finale z mariborskim SK Železničar, ki se odigra v nedeljo 17. 1. m. na igrišču Ilirija. Za ulešno darilo igrala danes ob 10.15, po tekmi Ilirija : Svoboda, Mladika in Hermec I. Zmagovalec te tekme igra v nedeljo 17. t. m. z Reko *
Sekcija ZNS. (Službeno.) Delegirata sc k jun. pokalni mtekmam dne 15. t. 111. na igr. Ilirije: ob 9 Ilirija I : Sv oboda — g. Dolinar; ob 10.15 Mladika : Hermes — g. Czerny. Prvenstveno tekmo Elan ; Javornik v Novem mestu dne 17. t. m. sodi g. Cim-perman. SK Ilirija in !SSK Maribor sc naprošala, da javita sekciji ZNS danes do 18, če sta se sporazumela glede sodnika za pok. tekmo. Za slučaj, da sekcija ne prejme nobenega obvestil;-, bo delegiran sav. sodnik g. Oclis (rez. g. Franki.) V ponedeljek 18. t. m. ob 20.30 r.e vrši v kavarni Evropa plenarni sestanek sav. sodnikov. Udeležba obvezna.
SK Svoboda Vič. V soboto 16. 1. m. ob 8
zvečer ustanovni občni zbor v Zadružnem domu na Glincah. Udeležite se polnoštevilno in točno.
Športniki, udeležite sc mednarodnih kolesarskih dirk, katere se vršijo danes na športnem prostoru SK Ilirije, bodo jako zanimive. Prijavilo se je že več dirkačev iz raznih krajev naše države in iz inozemstva. Ob pol 14 popoldne zbirališče na Sv. Jakob atrgu. Nato skupni pohod vseh udeležencev z godbo »Sloga« na prireditveni prostor
RAZNO.
Britanske Igre. Pred kratkim jc odpotovalo 46 angleških lahkoatletov v Ameriko, in sicer gredo najprej v Hamilton (Kanada). Tu se bodo 23. avgusta pričele britanske lahkoatletske tekme, ki se jih bodo udeležile Avstralija, Južna Afrika, Indija, Velika Britanija in Kanada. To bo vsekakor prvovrslna prireditev. Dne 30. avgusta pa bo še internacionalno važnejše lahkoatletsko srečanje v Chicago, kjer bosta merila svoje moči team Združenih držav proti teamu Anglije z njenimi dominioni. lu bo padlo gotovo nekaj svetovnih rekordov.
Pralke slavnosti. Glavno mesto Češkoslovaške bo od 6. do 9. septembra zopet pozorišče velike internacionalne lahkoatletske prireditve dam. ki bodo prišle iz skoraj vseh evropskih večjih držav. Prijavile so svojo udeležbo do sedaj sledeče držav«; Nemčija, Francija, Poljska, Anglija, madžarska, Švica, Švedska. Holandska, Italija in Češkoslovaška. Udeležila se bo te mednarodne lahkoatletske slavnosti tudi naša država.
■ ♦ -
Reymontovi kmetje v slovenščini
Škodljivci našega sadnega drevja
1. Kaparji.
Glavni predpogoj uspeha v sadjarstvu jc, da se zasajeno drevje ne zanemarja (kar je na žalost največ opažati), ampak se neguje, skrbno in potrebno gnoji ter varuje pred sovražniki (raznimi škodljivci in boleznimi). Žalostno je stanje naših sadnih vrtov na deželi, posebno kjer so slivini iu češpljevi nasadi, kar jih je še ostalo. Malokdo pa uvideva, da to drevje izumira vsled ogromne množine kaparjev, ki so napadli največ ravno to vrsto drevja, da kar se jih še ni letos posušilo, so itak zapisana poginu, če se pravočasno ne prične z obrambnimi sredstvi zoper to vrsto uši. Posebno lansko leto so te uši nastopile v ogromni množini, listje dreves in trava jx>d drevjem, kakor tudi grmičevje, ki jfc po nekaterih vrtovih rastlo pod češplje-vim drevjem, napadenim po kaparjih. se je kar svetlikalo od rose, ali tudi lako zvane mane, kar je le izloček, ki ga izločajo uši. Ker pa jc ta izloček, ki je nekako smolual in prozoren prav sladek sok. ki ga ljudstvo imenuje tudi mano, je hrana za mravlje in muhe, od tod cele procesije mravelj na drevju, ki jc napadeno po ušeli tc ali one vrste. Ta sok oblije celc liste, sad in vejevje, na kar se naseli še drug zelo nevaren škodljivec oz. glivica, ki io po njeni sajasto-črni barvi imenujemo tudi sajavitosl. Sajavitost napade le ono rastlino in le vse tiste tlele, ki so obliti ali tako rekoč zamazani s tem sladkim sokom uši. Zato tudi drevesa, ki so bila napadena po kaparjih, postanejo črna. ne samo listje, ampak tudi mladice, pa tudi cele veje — še starejši les. tedaj povsod tam, kjer se je nahajal izloček uši. Ce natančno opazujemo, bomo | videli, da prezinuijejo no največ prav mlade uši I pod majhno svetlorujavkasto kapico in ko prične drevje zeleneti, začne tudi uš srkati sok iz drevesa, postane sočna in kapica postaja vedno večja. Ako to kapico stisnemo, se pocedi iz nje gost sok. nekako zamazano rujavkaste barve. Proti koncu maja, oz. prvo polovico, kakor tudi drugo polovico junija najdemo, da so te znatno naraslle kapice suhe, pod njimi pa najdemo belkasto mokico. ki ie le zalega uši, to so jajčeca, katere s prostim očesom ne moremo razločiti. Cela stvar izgleda prav nedolžna in marsikdo mi je že pokazal in rekel, da je izključeno, da bi laka stvar mogla drevju škodovali. Res je sicer, da so jajčeca popolnoma nedolžna, ali kmalu v mesecu juliju zleze iz teh jajčec, oz. jz pod teh kapic ogromno število komaj vidnih, belkasto-rumenkastih usic, ki postajajo polagoma vedno bolj in boli rumenkaste, rumenkasto-ru.inv-kaste in polagoma se pokaže preko le maihne komaj vidne živalice, ki je zlezla seveda na nov enoletni poganik (mladico), prvotno majhna bolj svetlo-rujavkasta kapica, ki se razvija tako, kakor sem že zgoraj omenil, meseca anrila in maia. Začetkom oktobra pa bomo zopet lahko onazovali razvoj nove generacije, novih mladih ušic, ki se bodo razvijale na prej opisani način in prezimile pod kapico ali ščitom ali pa tudi še kot jajčeca pod starimi kapicami. Ta vrsta uši pa se nahaia vedno le na spodnji strani vej oz. mladic. Nc škoduje na samo s tem, da spiie drevesu mnogo soka (krvi), ki ga drevo potrebuje za svoj razvoj in razvoj sadu. ampak tudi zelo veliko s tem, da njen izloček ravno povzroča naselitev sajavilosti. glivične bolezni, ki živi takorekoč na račun drevesa, obenem pa drevesu zapira kožne nore in drevo rapidno propada. Močno, po kapariih napadeno drevo, se posuši že ''t-v dveh letih, če ni še poleg gnojenja kako drugače oskrbovano.
Izloček uši pa ludi po večini oblije sad, ki ni samo na pogled neokusen za vžitek, ampak je tudi kvalitetno slabejši in ne vzdrži dolgo. Tako sadje pač ne vzbuja nikomur posebnega teka, za namizno ali kuhinjsko porabo, pa tudi za žganje ni najboljše. Brezbrižnost za sadno drevje, posebno za
Movi zadružni zakon
Zagrebški Jugoslovanski Llovd« piše o j novem zadružnem zakonu, da bo v kratkem j podpisan in razglašen. Kakor posnemamo na- j dalje iz Lloyda, lx> zakon imel 9 poglavij. Prvo poglavje jo splošnega značaja in definira zadrugo. Važno jo nadalje, du novi zakonski osnutek določa maksimalno število glasov, ki jih more imeti zadružnik ua 10. Kakor vidimo, so prizadevanja slovenskih zadružnikov kljub svojim popolnoma utemeljenim proti logom niso imela uspeha. Zakon nadalje izednačuje zadruge, tudi one, ki so bile osnovane po zakonu iz leta 1925. Zanimiva določba jc. da se nameščencem zadrug, ki prestopijo v državno službo, štejejo leta provedena v zadružni službi kakor leta provedena v državni službi.
Kakor nadalje čujemo. se nahaja v novem zadružnem zakonu tudi določba, ki ureja dolžnosti zadružnikov v slučaju izgube zadruge z ozirom na obseg njih poslovanja z zadrugo. Največ, bi po tej določbi morali plačati v slučaju izgube oni zadružniki, ki bi največ poslovali z zadrugo, torej najboljši člani. Ta princip vsekakor ni pravilen, ker jamčijo zadružniki le neomejeno ali pu njih jamstvo omejeno na deleže oz. njih mnogokratnike. Zato tudi ne sme biti razlik med zadružniki.
Gospodarske vesti iz Betgrada
Vlada republike Kube je sklenila ukiniti konzulat republike Kube v Belgradu. Razlog ukinilvi je varčevanje. (AA.)
Grško ministrstvo notranjih zadev je izdalo vsem pristojnim oblastvom okrožnico, glasoni katere smejo v svrho lažjega prometa med našimi in grškimi trgovci, naši Irgovci vidirati svoja viza na meji pri obmejnih oblastvih. (AA.)
27. avgusta 1930 bo v računsko-ekonomskem oddelku ministrstva za javne gradbe, Masarykova ulica št. 2-1., olertna licitacija za končna dela na novem poslopju lehnične fakultete v Belgradu. Predračunska vsota znaša Din 7.830.338.68.
?.ot'sfea razstava
V Jugoslaviji, ki je skoraj nad polovico pokrita z gozdovi, je se mnogo divjadi, ki je v drugih državah /e izginila. Bogastvo na divjadi je povzročilo, da je lovstvo visoko razvito. V pokrajinah, ki so pripadale pred svetovno vojno Stari Srbiji, je bil lov sicer prost, divjad pa se je obdržala zaradi red kih naselbin in raztrganega terena.
Da se seznani domačine kakor tudi tujce z gospodarskim pomenom lovstva ter da prikaže razne redkosti divjadi ter vzpodbuja k novi gojitvi, so sklenili lovci iz Slovenije prirediti do sedaj največjo lovsko razstavo, h kaieii bodo pritegnili tudi luvske prijatelje iz vse države. Zanimiva bo ta razstava zaradi tega, ker bo poleg lovskega gospodarstva prikazana ludi zgodovina lovstva, gojenje, krmljenje kakor ludi lovske trofeje in vsa industrija, ki jc t ikaki zvezi z lovstvom. Na tej razstavi bo prika-
češplje, se nad vsakim sadjarjem-kmetovalcem bridko maščuje.
Za zatiranje tega škodljivca imamo pač zelo uspešno sredstvo, ki je sicer navidezno drago, je pa sigurno učinkujoče, če je le način uporabe pravilno izveden. Res je, da danes vlada vsepovsod denarna kriza, vendar pa poraba sicer dragega Arborina vsekakor poplača trud in stroške vsakomur, ki ga pravilno uporablja. Z zatiranjem pričnemo najboljše takoj, ko je odpadlo vse listje, jeseni meseca oktobra, s tem, da drevo oz. drevje poškropimo, kakor trte, z raztopino 5% Arborina. Na 95 litrov vode, ki naj ie mehka (kapnica ali stoječa voda, studenčnica ni dobra), vzamemo 3—5 kg Arborina. Arborin se vlije v vodo. ki postane bela, se pomeša in takoj prične s škropljenjem. Škropiti pa je tako, da je vsak |x>samezen del drevesa iu vejic fino oblit s to raztopino, tako da je vsaka uš oz. njena kapica zadeta, ne pa tako, kakor so nekateri napravili to letos, da so škropili, imeli pa le delni uspeh. Ti so namreč škropili, niso pa gledali na to, da bi s kolikor mogoče večjo točnostjo zadeli vsak posamezen del drevesa, oz. vejic in s tem vsako kapico, ampak kakor navadno naglo, v debelih kaj> ljicah, površno. Navidezno je videli tako drevo sicer poškropljeno, če pa bližje pogledamo, bomo pa videli, da je najmanj polovica vejic nezadetih. popolnoma suhih, tedaj seveda uspeli ne more biti popoln. Za škropljenje ic porabljati line razpršii-ii i ko ter je Topljen je izvesti točno iu natančno. Kolikokrat se pri nas škropi v vinogradih takorekoč brez haska. Škropi,iene trte so sicer, ali kako? Uporablja se škropilnike, ki prše kolikor mogoče na široko in hitro, ali debelo ali drobno, na lo sc pačile gleda, samo da ie delo kolikor mogoče naglo izvršeno in sicer po največ s tako zvanimi škarjami. Da pri takem delu ni nikakor mogoče, da bi bil vsak list ali grozd zadet in dobro poškropljen niti na gorenji, še manj na dolenji strani, še mani pa, da bi bila tako škropljena (rta zavarovana niti za dan pred napadom peronospore, ker je bilo delo ie jjolovičarsko izvršeno; ravno tako ne moremo pričakovati pri na tak način izvedenem škropljenju drevja popoln uspeli. Uspeh zatiranja in varstva pred boleznijo (ako škropi j ene trte, kakor sem prej omenil, kakor ludi (ako skropljenega drevesa, ie le polovičarski, kakor ic delo polovičarsko. Iz lastnih skušenj vem in smelo trdim, da je uspeh povsod odvisen največ od lega. kako ie bilo to ali ono delo škropljenje izvršeno
Zelo priporočljivo je izvesti škropljenje češ-|jelj se ponovno spomladi, če je le mogoče, ker je tako uspeh še bolj popoln. Spomladi se pa mora izvesti tako škropljenje z Arborinom predno počne drevje brsteti. Škropiti je. kakor jeseni. Za škropljenje uporabljamo navadne trine škropilnice, ki pa jih je vselej takoj po uporabi dobro umiti, ker Arborin baker razjeda, /a škropljenje drevja si nabavimo J ni dolgo gumijasto cev, ki io navežemo s kosom cevi z razpršilnikoni na kol,' da lahko dosežemo rh drevesa, ali pa bambusovo cev, ki se dobi pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Še boljše pa so prevozne škropilnice, posebno »Unikuin«. s katerim je delo lažje iu hitrejše ler nalančneiše. Zato pa ie potrebno, da se v vsakem večjem okolišu ustanovi podružnica Sadjar, in vrtnar, društva, katere člani bi si (ako škropilnico omislili skuouo (zadružno) in bi se oroti malim amortizacijskim prispevkom posojala članom podružnice.
7. uspehom bi se zalirala ta vrsta uši tudi v času. ko se zleže iz jajčec, to je v juliju ali oktobru, dokler ni na njej ščit. torei v njeni najnežnejši dobi, s tem, tla se poškropi drevje z 3% raztopino tobačnega izvlečka in I in pol kg mazavega mila. Razume se, da mora biti škropljenje vedno kar najvestneje izvršeno. Vem pa, da ima naš kmet v tem času ravno največ drugega nujnega dela in je /anj to težko izvedljivo; lahko izvedljivo pa je zanj škropljenje z Arborinom jeseni ali spomladi.
zano kratkomalo vse, ki bo vzbujalo pozornost ne samo lovcev nego tudi ostalih obiskovalcev. Važen j del naše razstave bodo tvorili lovski predmeti in j trofeje, ki so bile razstavljene na mednarodni lovski i razstavi v Leipzigu. Kdor hoče videti bogato launo I Srednje Evrope in Balkana, naj ne zamudi posetiti naše razstave.
Svetovni kartel dušika. Pred nedavnim je bil v Berlinu sklenjen kartel industrije dušika najvažnejših producentskih držav. V kartelu se nahajajo producenti, ki obvladujejo 98% vse evropske industrije dušika. Domači trg je prepuščen popolnoma domači inditltriji v vsaki državi. Kartelu pripada tudi naša industrija dušika, ki je tudi zastopana v upravi kartela po svojih zastopnikih.
Ustanovni občni zbor d. d. F. Heinrihar, lesna industrija v Škofji Loki se vrši 23. avg. ob 4 pop. v družbinih prostorih:
Nazadovanje obtoka založnic in zadolžnic Prašiedione. Iz pravkar objavljenega izkaza Prve hrvatske štedionice v »Narodnih novinah« v Zagrebu za 30. junij t. 1. jc |x>sneti, da je bilo v prometu 4. 4'/., 6 in 8% založnic za 30.4 milj. (konec 1929 32.8 milj.). Nad tretjino teh založnic se na-naja v portlelju banke same. Nadalje je bilo istega dne v prometu za 1.03 milj. 4'A in 6% komunalnih zadolžnic (konec 1929 1.21 milj. Din.)
Dobave: Gradbeni oddelek ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejema do 19. t. m. jronudbe za dobavo raznih desk, furnirjev in ročajev ter za dobavo vreč iz jute za cement. Pri ravn. drž. žel. v Subotici se vrši dne 2. sept. ofert. licitacija glede dobave materiiala za gornji ustroj. Ravn. drž. rudnika v Kaknju sprejema do 3. sept. ponudbe za dobavo dvigala za premog. — Pri ravn. drž. žel. v Zagrebu se bo vršila dne 3. sept. ofert. lici-lacija glede dobave signalnega materijala.
Prodaja odpadkov od železa, gumija itd. se bo vršila j-iotom ustmenc licitacije dne 2. sept. pri Avto-komandi IV. arm. obl. v Zagrebu.
Oddaia popravi! pri poslopjih Stalne vojne bolnice v Ljubljani. Dne 25. t. m. se bo vršila v pisarni referenta inženerije Drav. div. obl. v Ljubljani ofertalna licitacija za oddaio popravil na poslopjih Stalne vojne bolnice v Ljubljani.
Borza
Dne 14. avgusta 1930.
DENAR
Današnji devizni proinel je bil zelo znaten, zlasti v devizah Amsterdam, Praga in Dunaj. Tečaji so izkazovali popuščajočo tendenco. Privatno blago je bilo zaključeno v devizi Trst, v ostalih zaključenih devizah pn je intervenirala Narodna banka.
Iladi praznika se vrši prihodnji liurzni sestanek v Ljubljani v soboto.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2270.50 blago, Berlin 1844.25-1847.25 (1345.75), Bruselj 788.07 bi., Budimpešta 988.40 bl„ Curih 1095.90 bh, Dunaj 794.78—797.78 (79(5.28).
London 271.04—274.84 (274.44), Ne\vyork 56.28 bL, Pariz 221.59 bi., Praga 166.67—167.47 (167.07), Trst 294—290 (295).
Zagreb. Amsterdam 2270.50 bi., Budimpešta 988.40 —991.-10, Berlin 1344.25—1347.26, Bruselj 788.07 b!., Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 794.78— 797.78, London • 274.04 —274.84, Ne\vyork 56.13— 50.33, Pariz 220.59—222.59, Pragu 16(5.67-167.47,. Trst 294.035—296.035. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 10.76 mi li j. Din.
Belgrad. Berlin 1844.25—1347.25, Budimpeštu i 986.90—989.90, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 794.78-797.78, London 274.04—274.84, Ne\vyork 56.13—56.33, Pariz 220.59—222.51), Praga 166.67— 167.47.
Curih. Belgrad 9.12875, Amsterdam 207.75, Atene 6.68, Berlin 122.80, Bruselj 71.8875, Budimpešta 90.19, Bukarešt 3.065, Carigrad 2.4425, Dunaj 72.65, London 25.04375, Madrid 56.10, Ne\vyork 514.075, Pariz 20.22, Praga 15.25, Sofija 3.7275. Trst 26.43, Varšava 57.70, Kopenhagen 137.875, Stock-holm 138.20, Oslo 187.85, Helsingfors 12.95.
Dinar utotira: na Dunaju (deviza) 12.5675. (valuta) 12.56.
VREDNOSTNI PAPIRJI
V	Ljubljani so bile zaključene Strojne po 67. Danes v državnih papirjih Zagreb ni imel prometa. Vojna škoda je bila čvrstejša, oslabeli pa so dolarski papirji. V bančnih delnicah je zabeležiti veliko nazadovanje tečajev Narodne banke. V Belgradu je bila zaključevaua po 7700 v primeri z 8000 včeraj. Nadalje se je dvignila Praštediona. Znatnejši promet je bil v industrijskih delnicah. Uutlmann je bil zaključevali po višjem tečaju kakor včeraj, dočim so drugi industrijski papirji ostali nespremenjeni.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 97.50 bi., 7% Bler. pos. N7 bL, Celjska 160 den., Ljublj. kred. 122 den., Praštediona 905 den.. Kred. zavod 170 den., Strojne zaklj 67, Vevče 124 deli., Stavbna 40 den., Še-šir 105 den., Ruše 280—800.
Zagreli. Drž. pap.: 7% inv. pos. 88.25—89, agrari 55—56. vojna škoda ar. 438.50—439, kasa ■138.50—439, 8., P., 10. iu 12 isto, 8% Bler. posojilo 97.25 - 97.625. 7% Bler. pos. 86.625—86.75,-7^ pos. Drž. hip. banke 85.50- 86.25, 6% begi. obv. 77 den. Bančne delnice: Hrvatska 50 den., Katolička 35— 38, Poljo 56—57 (56), Kreditna 96 den., Union 191 -193. ,1 ugo 77.50 -78.50 (77.50), Ljublj. kred. 122 den.. Medjunaroiina 60 den., Narodna 7700—7900, Obrtna 36 den., Praštediona 910—915, Etno 150 d., Srbska 186 den., Zemuljska 134—185.50 (135— 184.50). Industrijske delnice: Nar. šum. 25—32, Guttinaun 145—147.50 (147.50). Slavex 60—63 (61), Slavonija 200-203, Našice 1200—1280, Danica 104 —109. i'i vara Sar. 170—210, Drava 230—368, Seče-rana Osjek 310—310.50 (311, 310.50), Šečerana Beč-kerek 950—1050, Nar. ml. 20 den., Osj. ljev. 180— 200, Brod. vag. 110—115, Union 120—150, Vevče 124-130, Isis 39-42, Ragusea 365—372.50 (365), Oceania 210—225, Jadr. plov. 500—525, Trboveljska 400—403 (-100). Cement Split 45)0 bi.
Belgrad. Narodna banka 7700 (5), 7% invest. pos. 98, vojna škoda 153 (350 kom.), 8. 453—454.50, 12.462—463, 7% Bler. pos. 89 (5000).
Notacije naših drž. papirjev v inozemstvu.: London: 7% Bler. pos. 86—86.50, Newyork: 8% Bler. pos. 96.50—97.50, 7% Bler. |>os. 86—86.50, 7% pos. Drž. hip. banke 84.75—85.375.
Dunaj. Podou.-savska-jadran. 90.97. Wiener Bankverein 18. Creditanstal 47.50, Esconipteges. 160, Živilo 91.70, Mundus 158. Alpine 24.80. Trboveljska 49.85, Kranj, ind 40, Rima Murany 82.70.
Slabša tendenca na žitnem trgu
Ta teden je zavladala na svetovnih žitnih tržiščih slabejša tendenca in tako Chicago kakor Bu-dimjješta sta beležila vsak dan nižje notacije. Ta preokret na svetovnem žitnem trgu pripisujejo ugodnejšim vremenskim prilikam v Ameriki, kjer je ponehala znana velika vročina. V splošnem je pa inuogo k tej oslabitvi pripomogla špekulacija. Kljub vsem ugodnim vestem pa je računati na znatno manjšo letino koruze v Ameriki. Nasprotno pa kaže koruza dobro v Romuniji, pa tudi pri nas računajo na možnost izvoza 5 do 6 milijonov me-terskih stolov. Pri nas je preokret nastopil v večji meri šele danes, ko so cene pšenice padle za 2 in pol |)are pri kg. Danes notira: gorniebačko blago 180, banatsko blago 170, sremsko 167.50. V splošnem pa je položaj glede pšenice presojati bolj optimistično. Danes takorekoč producenti ne oddajajo blaga, ki vse prihaja iz druge roke. Druga roka pa ima za nižje cene ugodnejši tržnotehnični položaj. Koruza je nespremenjena in stane po postajah 132.50 do 135, nakladalna nostaja. Moka ie v sla-bejših znamkah jropustila, dočim srednjedobre bač-ke znamke notirajo nespremenjeno 330, nakladalna postaia.
V	Ljubljani so notacije neizjnemenjene.
Novi Sad. Pšenica: 79/80 kg bč. 170—175,
gomjebč. 172,5—177,5, ban. Tisa šlep 172,5—175, ban. Bega šlep 170—172,5, gornieban. 167,5—170, iužnoban. 162,5—165. sr., slav. 78 ke 160-162,5. Ječmen: bč., sr. 63/64 kg 115—120. Koruza: bč., sr. 130—132,5, bč., sr. ladia Dunav 135—137,5, ban. 112.5—115, ban. ladia Dunav, Bega 135—137,5. Moka: bč. Og, Ogg 307,5—315, 2. 275—285, ostala neizpremeniena. Otrobi: bč., sr., ban. 97.5—102,5. Promet: pšenica 00, koruza 39. moka 16, otrobi 11 in Dol vagona. Tendenca mlačna.
Budimpešta. Tendenca mlačna Promet srednji. Pšenica okt. 17.85—18. zaklj. 17.85—17.86. marec 19.55—19.75. zakli. 19.56—19.57. mai 19.31 — 20.20. zakli. 20.20—20.21, rž okt. 11.86-12.02. zaključek • 11.87—11.89, marec 13.10—13.23, zaklj. 13.10—13.13, koruza avg. 16.95-17.10 sept. 16.92 1705. maj 16.75—17.20, zaklj. 16.73—16.75, transit maj 15.10.
Les
Na ljubljanski borzi je bilo eksekutivno prodano 31 vagonov (po 10 ton) bukovih cepanic fko vag. Rakek 2150 Din.
Živina
Mariborski svinjski sejem. 14. avgusta. Prignanih je bilo 44 svinj. Cene: mladi prašički 7 do 9 tednov 180—250, 3—4 mesece 300—350, 5—7 mesecev 450—500, 8—10 mesecev 650 - 850, .1 leto 900; 1 kg žive teže 12—13, mrtve teže 15—17 Din. Prodanih jc bilo 33 komadov.
Radio
Programi Radio-Ljubllanat
Petek, 15. avgusta: 8.00 Pontifikalna sv. maš* v slolni cerkvi v Zagrebu (prenos). — 10.00 Prenos zborovanja zagrebškega zbora (prenos). — 11.00 Koncert Radio-kvarteta (gg. Jeraj, Bravničar, Fer-šnik, Eržen). — 15.00 Plošče. — 15.30 Kocjan Leo: Nalezljive bolezni domačih živali. — 16.00 Jalen: Srenja >:, drama (predvajajo člani Ljudskega odra. 17.00 Koncert Kuharjevega šramel kvarteta. — 20.00 Prenos iz zagrebške katedrale cerkvenega koncerta pevskega društva -Branimir — 22.00 časovna napoved iu poročila.
Sobota, !(>. avgusta: 12.30 Plošče. 13.00 Časovna napoved, borza, plošče. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. IS.30 Danilo Bučar poje ku-pletc. 19.(M) IJuet: Citre in kitara (gg. Aliačič). 19.30 Dr. Franc Veber: Die lirkenntiiistheorie des lil. Augustinus. Versucli eines Ausgleiches zwisclun Augustinus umi lTiomns von Ai|uino. 20.00 Cerkveni koncert zagrebškega oratorij-ske-ga društvu Sv. Marka (prenos). 22.00 Časovna napoved iu poročila. 22.(5 Prenos z Bleda (Ivricli llerse).
Dragi programi t
Sobota, 10. avgusta:
Belgrad: 12.43 Koncert radiokvarteta. 19.30 Koncert na harmoniko in klarinet. 20.15 Jugo-slov. večer: Beograd: Narodne pesmi nu kitaro; 21.05 Zagreb: 21.55 Ljubljana. 23.00 Večer, koncert radio-ork. Budapest: 9.15 Dopoldanski koncert ork. 18.00 Popokl. koncert orkestra. 19.20 koncert dunnjsk. pesmi. 20.00 Trije prizori, nato koncert ciganskega orkestru. — Dunaj: 11.00 Dopoldanski orkester. 15.50 Popoldanski orkester. 18.45 Zabavni koncert pevskega kvarteta. 20.05 loreador«, buffo-opera, nato zabavni koncert. — Milan: 19.30 Večerni koncert orkestra. 20.55 Komedija. 22.25 Pester koncert, nato zabavni koncert. — Praga: 20.00 Zabavni koncert. 22.25 koncert vojaške godbe. 23.20 koncert zabavne glasbe. — Rim: 17.30 Popoldanski koncert orkestra. 21.02 Veliki zabavni koncert, nato jnzz-orkester. — Toulouse: 19.00 Koncert orkestra. 20.15 španski; narodni; pesmi. 21.00 Večerni koncert zabavne glasbe. — M. Ostrava: 17.00 Popold. koncert jazz-ork. 22.23 Koncert vojaške godbe. 23.20 Koncert zabavne glasbe. — Leipzig: 16.50 Popoldanski koncert zabavne glasbe. 19.30 Zabavna glasba.
Iz društvenega življenja
Kamnik. Odbor »Društva Kamnik«: v Kamniku javlja svojim članom, da se bo vršil letošnji občni zbor dne 20. avgusta ob pol 8 -zvečer v društveni dvorani. Nh sporedu jc volitev novega odbora ter prezidava društvenega doma. Kot jc znano, je glavarstvo prepovedalo vsako kino-predstavo v dvorani, ciokler se ne izvršijo gotove prezidave. Sedaj so izgotovlje-ni načrti za drugo stopnišče / ozirom nn visoke investicije, 1», o tem sklepal občni zbor. Vabimo člane, da pridejo polnoštevilno nn zbor.
Prosvetno društvo na Vidmu ob Savi priredi dne 24. avgusta 1930 ob pol treh popoldne pevski koncert ob priliki blagoslovitve in otvoritve nove dvorane. Obrede blagoslovitve bo izvršil preč. g. dr. Fran Cukala, stolni kanonik iz Maribora. Po koncertu bo prosta zabava v dvorani in na prostoru pred cerkvijo. Natančen spored prireditve še objavimo.
Pevska zveza
• Pevec« št. 7-8 je izšel in smo ga razpo-slali vsem naročnikom, ki so ga plačali. Onim, ki se našim opozorilom niso odzval', ga nismo |)ivslali. Čc nuni je ušla kakšna pomota, prosimo, oprostite in sporočite. Kdor poravna naročnino. bo takoj dobil zaostali številki.
Še vedno je nekaj zborov, ki niso naročniki »Pevca«.
Pevski tečaj bo, kakor kažejo številni pri-glusi, izredno dobro obiskan. Tudi z bivše Štajerske sc pridno priglašajo. Opozarjamo in prosimo vse, ki se bodo priglasili, naj pridejo k tečaju točno, ker je čas zelo natančno odmerjen. Zamudniki pu bi nas motili.
Začetek tečaju dne 25. avgusta točno ob 3 v Marijunišču, Poljanska cesta 28.
t
Tužnega srca naznanjamo žalostno vest, da je naša edinka
Dragica Koreni
po kratki bolezni dne 14. avgusta ob 'A5 umrla. — Pogreb rajnice bo dne 16. avgusta ob 16 iz1* bolniške mrtvašnice na Magdalensko pokopališče v Pobrežju.
Maribor, dne 14. avgusta 1930.
ANTON, oče. ANGELA, mati — in bralec.
Prva celotna izdaja 1 Doktorja Franceta Prešerna
zbrano delo
Cena Din 40*—, eleg. vezana Din 55'— Jugoslovanska knjigarna v Ljubljeni.
Seriozne zastopnike
za posečanje privatnih odjemalcev z odličnim predmetom za domačo uporabo — iščemo. -Marljivi zastopniki naj sc javijo: Direktorju Davi-doviču, Ljubljana, Hotel »Union«.
Opozorilo
Josip Ravnikar, trgovec z manufak-turo v Ljubljani, opozarja in izjavlja, da nima nobena oseba pravico zanj kasi-rati denarja in da ni plačnik za dolgove, ki bi jih utegnil napraviti njegov sin Josip.
Josij) Ravnikar.
©Original
MUZ Piti
zazidane s Samoto In s kremenčevim kamenjem v nepregorljivi masi postavlja in ima stalno v veliki izberi v zalogi po najnižjih cenah samo
INfc. GUZKLJ, LJUBLJANA - ŠIŠK \ Beljnškn ul. 4 vhod Celovška c. 58 Telefon 3252 0rjgina, LUTZ pEC1 Telefon 3252
©
*Vsaka beseda 50parali prostor drobne vrstice 1"50 Din. Najmanjši znesek 5Din.0glasi nad 9 vrstic se računajo višje.Zaoqlese ,5troqo litovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 2 Di«.
Najmanjši zr»e$ck100in.Pristojbina z.a Šifro 2Din.V>ako<3la> treba plačati pri naročilu.Na pi»mena vprašanja odgovarjamo le1če]Qpri!ozena2:namka.č:ek.računliubijana-10.3ti9.Tel.št23-2S
Upokojeni častnik.
išče službo. - Ponudbe pod »Agilen« upravi lista.
Deček
boljših staršev, kateri ima veselje do trgovine, bi se rad izučil v trgovini mešanega blaga. — Stanko Pakiž, Nova vas št. 21, pri Rakeku.
Kuharica
poštena, snažna, samostojna, vajena tudi otrokom, želi službo v Ljub-lani s 1. oktobrom 1930. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru.
Pošteno dekle
revnih staršev se želi izučiti kuhati. Gre tudi leto dni brezplačno po dogovoru. - Cenj. dopise pod »Poštena« na oglasni oddelek »Slovenca«.
Absolventinja
trgov, šole, zmožna slovenščine, srbohrvaščine in nemščine, strojepisja, slovenske in nemške stenografije, išče službe, v začetku tudi brezplačno. -PonudSe na oglasni odd. »Slovenca« pod: »Prakti-kantinja« št. 9233.
Voditeljica trikotaže
s prvovrstnimi dunajskimi spričevali, perfektna v osnovanju vseh pletilnih vzorcev, išče namešče-nja v Ljubljani. Cenjene ponudbe na upravo pod šifro »Die Rectrice«.
Kontoristinja
začetnica, absolvent, meščanske in trgovske šole, izučena trgovine z mešanim blagom, perfektna v slovenščini in nemščini, išče nameščenja najraje v mestu. Nastop poljuben. Cenj. ponudbe naj se blagovoli nasloviti na upravo »Slovenca« pod št. 9163.
Vrtnarskega vajenca
sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Ivan Bi-zovičar, vrtnarstvo, Ljubljana, Kolezijska ulica 16.
Zobotehnika
prvovrstnega, z večletno prakso, sprejmem. Dr. Iv. Oblak, zobozdravnik v Ljubljani, Miklošičeva c.
Prikrojevalka moškega perila
samo res prvovrstna moč se takoj sprejme proti dobri plači. - Naslov pove uprava »Slov.« št. 9208.
Učenko
s predpisano šolsko izobrazbo sprejme šivilja. - Ponudbe pod »Učenka« na upravo »Slov.«
Deklica
za vse se sprejme takoj. Starost 14 do 18 let. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 9234.
Služkinjo
starejšo, ki bi bila zmožna pozneje tudi voditi samostojno gospodinjstvo -sprejmem za daljšo dobo na kmetijo. - Ponudbe na uprava »Slov.« št. 9230.
Ponovno prostovoljna dražba
Dne 19. avg. t. 1. ob 10 dop. se bo vršila v Ljubljani, Kolodvorska ul. 31, prostovoljna javna dražba 1 tovarn, nove 2K> tonske šasije International
Harvester (Niederrahmen), sposobne za tov. avto ali avtobus. - Dražb, pogoji so na vpogled v odvet. pisarni dr. žužka, odvet,, Ljubljana, Miklošičeva 28.
Hlapca
k težkim konjem za prevažanje moke sprejme F, Juvan, valjčni mlin, Sred. Gameljne, p. Št. Vid nad Ljubljano.
Šivilja
samostojna, dobi mesto pri dobro vpeljani krojaški delavnici. Ponudbe pod »Redka prilika«.
Učenca
za sedlarsko in tapetniško obrt takoj sprejmem. Oskrba v hiši. Fr. Korošec, Bled.
Trgovska pomočnica
z dežele, z 9 letno prakso, zmožna samostojnega vodstva trgovine, kakor tudi knjigovodstva in blagajniških poslov — želi službe kjerkoli takoj ali pozneje. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Poštena« št. 9137.
Učenke
za mehanično umetno vezenje in predtisk sprejme Hatek & Mikeš, Ljubljana, Dalmatinova ul. 13.
Čevljar, vajenca
sprejmem. - A. M u 1 e j, modna čevlarna, Jesenice št. 134, Gorenjsko.
Vajenca
za tapetniško obrt takoj sprejmem. - Slavič Franc, tapetništvo, Rimska c. 5.
Mizarsk. pomočnika
»prejmem za splošno mizarstvo. Štefan Marcijan, Dob pri Domžalah.
Deklico za vse
sprejmem. - Ponudbe na naslov: Peter Golobic, učitelj, Jesenice na Gor.
Hotelsko sobarico
perfektno, veščo nemščine ter zmožno kavcije, sprejme takoj Hotel »Štrukelj«, Ljubljana,
Modni salon »Chic«
Ljubljana, Wolfova ul, 3, »prejme spretno samostojno pomočnico - modistinfo In učenko.
Mesarski vajenec
poštenih staršev se takoj sprejme. Anton Belhar, mesar in prekajevalec, Tržič, Gorenjsko.
Kovašk. pomočnika
poštenega in treznega — sprejmem po dogovoru k parni lokomobili 40 HP v izučitev kot kurjača za dobo" predpisanih 6 mesecev. — Ponudbe pod: »Dobra služba« št. 9107 na upravo »Slov,«
Trgov, učenec
se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Ozira se le na urnega, zgovornega, nadarjenega in pa močnega fanta, ki ima veselje do trgovine, — Ponudbe s sliko ali oseb. obisk pri Makso Žargi, Kamnik.
Pisarniško moč
gospodično marljivo, z znanjem slovenščine, srbohrvaščine in nemščine v govoru in pisavi, z dobrimi šolskimi spričevali, sprejme obrtno podjetje v Celju. Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošljejo na podružnico »Slovenca« v Celju pod šifro: »Kontoristinja za vsa pisarniška dela«.
Dve dijakinji
se sprejmeta na stanovanje do 15. septembra 1.1. Kovačič - Maribor, Vo-jašniška 10.
Izurjeno sobarico
ki zna dobro nemški — iščem za takojšnji nastop. Nemško pisane ponudbe s prepisi spričeval in sliko gospej soprogi ravnatelja Jahna, papirnica Vevče pri Ljuljljani.
Mizarsk. pomočnika
starejšega, za vsako delo zmožnega — sprejmem z nekaj kapitala kot družabnika, v stalno zaposlitev na deželi. Stanovanje za zakonca na razpolago. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Družabnik«.
Dijaki
nižjih razredov, se sprejmejo na stanovanje. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 9232.
Dijak
se sprejme na stanovanje z zajtrkom in večerjo. — Nad tremi ribniki št. 184, Maribor.
Stanovanje
se odda v Kamniku. Po-izve se: Florijanska ulica št. 28, Ljubljana.
Posestvo 150 oralov
polovica gozda, proda za 520.000 Din Posredovalnica Maribor, Sodna ul. 30
Kravo s teletom
dobro mlekarico, prodam. Josip Babnik, Dravlje 44,
Prodam
dve dobro ohranjeni moški obleki in površnik. -
Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9235.
Stanovanje
dvosobno in enosobno, v skoraj novi hiši v bližini Št. Vida, oddam. September - oktober.
Kmetijo 47 oralov
s pridelki, proda za 170 tisoč Din Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30.
Dvodružinsko hišo
2 orala zemlje, pri Mariboru proda Posredovalnica Maribor, Sodna ul. 30.
Šoferska šola
1. oblast, konc., Čamernik, Ljubljana, Dunaiska c. 36 (Jugoavto). — TeL 2236. Pouk in praktične vožnje.
Krojači, šivilje, nešivilje, pletilje!
Velike novosti, brez katerih Vam bo nemogoče jeseni izdelovati garderobo, je prinesel lastnik zavoda iz inozemstva. Za krojače specialen »Adam« sistem krojenja, ki se uporablja v vseh velemestih. Uniforme, važno za vojne obveznike, - Za šivilje najmodernejše krojenje in modeliranje, kroj. perila, otroških oblek. -Za nešivilje lahek kroj, da se tekom tečaja priučite za samouporabo. Za pletilje zadnje novosti. Revnejšim znižano, ugod. plačilni pogoji. Brezplačna rekomandacija služb. Modni salon, v katerem imajo učenci priliko, vaditi se v šivanju. - Pričetek jesenskega tečaja 28. avgusta 1.1. • Krojno učilišče, Ljubljana, Stari trg 19. - Izdelava krojev. Prodaja modnih žurnalov.
Dve lesni industriji
rentabilni, prodam v večjem mestu Hrvatske. — Vprašati: Sušak, poštni predal št. 133.
Hiša
nova, dvostanovanjska, z nekaj vrta, v bližini Ljubljane, ugodno naprodaj. -Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 9223.
Volna, bombaž,
nogavice in pletenine v veliki izberi pri Kari Pre-log, Ljubljana, Žiuovska ul. 4 in Stari trg 12.
Drva, odpadki
od žag se dobijo v vsaki količini pri tvrdki Ivan Šiška, tovarna parket v Metelkovi ul. 4. Tel. 2244.
Lanene tropine
io druiea krmilu nudi naicenci Veletrgovina žita io moke.
A. VOLK, LJUBLJANA
Rubljera cesta 24.
Fotografični aparat
6J4X9, takoj prodam. -Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 8884.
Tesan les
popolnoma suh, za takojšnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zalogi »lli-ija«, družba z o. z., Dunajska cesta 46, telefon 28—20.
Otavo
stoječo, bom prodajal oa prostovoljni dražbi v nedeljo 17. avgusta ob treh popoldne na licu mesta pri moji šupi na Ižanski cesti, pri hišni štev. 39 a. Janko Predovič - Ljubi j.
Majhno hišico
z zemljiščem za trgovino ali gostilno, v prometnem brez konkurenčnem kraju, kupim ali vzamem v najem. - Ponudbe na ogl. oddelek »Slov... pod šifro »Cena in opis«.
Gostilno z mesarijo
nekaj zemlje, v trgu —. proda za 190.000 Din Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30.
Dijaka
dobre hiše sprejme i pod strogo nadzorstvo boljša družina v bližini srednjih šol v Mariboru. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru.
Trgov, vajenka
ali vajenec, s predpisano šolsko izobrazbo, se takoj sprejme v trgovino z elektrotehnič. predmeti. -Pismene ponudbe upravi Slov. pod »Ljubljana 47«.
Vajenca
s predpisano šolsko izobrazbo in vso oskrbo pri starših v Ljubljani, sprejme špecerijska trgovina L Krivic, Ljubljana, Frančiškanska 10.
Dijakinja
za trgov, šolo, z dežele, se sprejme na udobno stanovanje z vso oskrbo. Nemška konverzacija; kopalnica na razpolago. Do šole pet minut hoda. Ponudbe pod šifro: »Centrum« na upravo -Slov.«
Sohično sobo
z električno razsvetljavo, meblovano z eno ali dvema posteljama, oddam mirnemu gospodu za prvi
Dobri in samostojni	- Vprašati je:
' I rnovo, Kolezijska ul. 18.
se sprejmejo. - »Slograd« d. d., Ljubljana.
Več dobrih
Čevljarski pomočnik
ta flnejša dela se sprejme za stalno. Hrana in itanovanje v hiši. Travnik, Trebnje.
Boljšo kuharico
Iščem, ki bi prevzela na svoj račun restavracijsko kuhinjo v Mariboru, poleg tud! stanovanje. Pism. ponudbe na upravo lista T Mariboru pod: Kuharica.
potrebuje takoj
»Probuda«
gradb. podjetje, Ljubljana. Šofer
za luksuzni voz, neoporečen, trezen, zanesljiv vozač, vešč ludi mehanizma, se sprejme v Ljubljani. Stanovanje v hiši. Prednosl imajo poročeni. Poleg šoferske stroke bi moral opravljati tudi malenkostna hišna dela. — Ponudbe z navedbo dosedanje službe, starost,
Stanovanje
z dvema sobama in pritiklinami, za september ali oktober, išče mirna stranka. - Cenj. ponudbe na upravo »Slov.« pod > 500«,
Veliko sobo
oddam, v katero se lahko postavi štedilnik, najraje celi dan odsotni osebi ali zakoncema brez otrok. -Ponudbe na upravo pod šifro Sv, Petra cesta«.
Stanovanje
eno- ali dvosobno išče majhna družina za september ali 1. oktober. -Pismene ponudbe na naslov: Rudnik, Litija.
Stanovanje
lepo, oddam takoj na deželi, neodpovedijivo več . let, onemu, ki predplača event. druga obrt, ki jo 6000 Din. - Ponudbe na zna, na upravo »Slov.« J oglasni odd. "Slovenca« pod značko »Šofer 9201«. I pod »Predplačilo«.
Radio
prvovrsten, ugodno prodam. - Naslov pove upr. »Slovenca« pod št. 9197.
Piano harmoniko
tudi navadno-kromatično, kupim. Ponudbe z opisom na: Albert Koser, Vitanje, via Celje,
Gramofone
in plošče, tudi slovenske, prodaja in razpošilja najceneje Radoslav Doli-nar, Jesenice.
Kinopodjetja! Restavracije itd.! - Velik prvorsten gramofon, vreden 22.000 Din, ojačeval-na naprava za gramofon, ter sestavne dele za ton-film prodam skupaj ali posamezno. - Interesenti naj javijo svoj naslov pod šifro Likvidacija« šl. 9196 na upravo »Slovenca ••
Hišico
z vrtom pri mariborskem parku, proda za 140.000 Din Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30.
Večje zemljišče
ali arondirano posestvo kupim blizu Ljubljane v okolici Ježlce, Št. Vida ali Dravelj. Ponudbe, v katerih je navesti točno lego, velikost in ceno posestva, je nasloviti na: Upravo .Slov«, pod šifro »Zemljišče«.
Dobroidoča gostilna
mesarija in trgovina, avtobusna postaja blizu Celja in toplic Dobrna, z lepim posestvom ali brez njega, marof itd., ugodno naprodaj. Za gostilno osebne pravice ni treba. Ponudbe poslati v Žalec 45,
Posestvo
v dobrem stanju, njive, travniki, gozdovi, vrt zasajen z več kot tisoč mladim sadnim drevjem, pripravno za sadjarstvo, naprodaj. Oddaljeno 20 minut od železn. postaje. Redi se lahko od 14 do 18 glav gov. živine. Prodajalec si lahko tudi obdrži nekaj parcel. Anton Godec, Jevnica, Kresnice.
Krasen gramofon
machagoni, 110 cm visok, His master voice, skoraj nov, nabavna cena 16,000 Din, z napravo za pri-kliučitev k radiu, s ca. 100 izbrano lepimi ploščami, ki so shranjene v štirih lepih mapah, primeren za restavracije, kino, kakor tudi za dom, se ceno proda. - Ponudbe pod: »Sijajna godba- na upravo »Slovenca«.
Zenitev
Starejši upokojencc želi znanja v svrho ženitve s starejšo vdovo ali gospodično hišno posestnico. -Ponudbe pod: »JFranjomir« na upravo »Slovenca«.
Gostilno in trgovino
majhno, dobro idočo, na prometnem kraju in blizu železnicc vzamem v najem, event. kupim. Ponudbe s točno navedbo, lego, velikost in najemnine oziroma kupnine je nasloviti na upravo Slovenca« pod šifro Prometna točka« štev. 9225.
Slamoreznica
dobro ohranjena, se ugod. proda. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9194.
Steklenice
čiste, velike % litra, večjo množino naprodaj. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9222.
Tehtnica
za trgovino — sistema Schulz Universal — za 15 kg, ugodno naprodaj. Vprašati pri Gospodarski zvezi na Dunajski cesti.
Sejmarji!
Čedno okrašene ter razne gladke piškote dobite pri medičarju - B. Grah, Ljubljana, Kolodvorska ulica 11, na dvorišču.
Zeleznalo vino
lekarne Dr. G. PICCOLI-ja v LJUBLJANI krepča oslabele, malokrvne, odrasle in otroke.
Puhasto perje
kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju naj manj 5 kg. - Potem čisto belo gosje kg po 130 Din In čisti puh kg po 250 D. L. Brozovič, Zagreb, Ilica 82. Kemič. čistilnica perja.
10D kg
Potnico ali potnika
;:a prodajo šivalnih strojev sprejmem takoi. — L. Rebolj, Kranj.
Med
cvetlični in hojev (za bolne na pljučih), zajamčeno pristen, prodaja in razpošilja po pošti: Blagovni oddelek Čebelarsk. društva za Slovenijo v Ljubljani, Vošnjakova 4.
V Mariboru
je najugodnejši nakup galanterije, drobnarije, par-fumerije, papirja, šolskih potrebščin itd. — na debelo in na drobno — pri
DRAGO ROS1NA, Vetrinjska ulica štev. 26.
očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom CLA V EN je mast
za vse večje kraje sprejema Narodna štedionica i založni zavod d. d., fili-jala Beograd. Kralja Milana ulica 13/1. Siguren mesečni zaslužek naimanj -1500 Din. Zaželjen kapital od 1200 Din,
Rjav jazbečar
mlad se je zatekel. Lastnik ga dobi nazaj v Pod-liinbarskega ulica št. 41/1.
Dobite v lekarnah, dro-gerijah ali naravnost iz tvorniee in glavnega skladišča
HRNJAK
leftarnar SISAK
I-nosilke
prof. 26 ali 28, po 4.50 m dolge, kupim. - Pismene ponudbe ua Jakob Kovač, Ljubljana, Stara pot št. 4.
KUPUJEM STALNO
imo večje komplekse
bukovih gozdov koruze . . 185 D'?d,. katcr* les bi ,Tral
v .	i-^!"1'1 sposoben za izdelavo
reset. ovsa 210 D pragov. Istotako kupujem
prodaja proti gotovini
JOS. BAHOVEC
SV. JAKOBA NABREŽJE LJUBLJANA
bukove prage za francoske železnice za dobavo oktober do april 1930— 1931. - Ponudbe je poslati na ANTON PETR1Č, Novo mesto.
Izjava.
Preklicujem kot neresnično vse, kar sem govorila o gosp. Ant. in gospej Francki Dečman v Ljubljani, Topniška ul. 15, in jima s tem škodovala na dobrem imenu. Angela Prislov, Ljubljana, dne 14. avgusta 1930.
Le kadite
dokler nc boste zakadili vsega denarja in zdravja! Nikoprost stane franko 76 Din in Vas odvadi kajenja takoj. Razpošilja: Josip Lindič, Ljubljana, Ko-menskega 36.
Čevlje
vsakovrstne, izdeluje po meri, ima zalogo v lastni delavnici po najnižjih cenah Ivan Krois, Maribor, Koroška cesta št. 18.
Žimnice (modroce)
predelujem po 35 Din. Vsa druga tapetniška dela po najnižji ceni. Pridem delati ludi na dom. Slavič Franc, tapetništvo, Rimska cesta 5, Žabjak 14,
Narodna noša
in dve a v b i naprodaj pri Mariji Kurnik, Dunajska cesta št. 28, vhod iz Pražakove ulice 3, Ljublj.
Trije pletilni stroji
zaradi bolezni naprodaj. Angela Babnik, Zg. Šiška šl. 42, Ljubljana.
Otroški voziček
boljši, se proda za 1700 Din. Vpraša se na Domžalski cesti (Poljska cesta) šl. 19.
Enonadstropno hišo
novo, s trg. lokalom, eventuelno tudi z inventarjem, blizu postaje, v prometnem kraju na deželi, prodam. - Naslov se poizve v upravi »Slov.« št. 9199.
Želez. omar. štedilnik
dobro ohranjen, sc proda po nizki ceni. - Vaše šl. 25, pri Medvodah.
Filc klobuke
lepe jesenske, po zelo nizki ceni. Oglejte si izložbo v veži, Dunajska c. št. 9. - Se priporoča mo-dislka Stemberger - Reš.
Prodamo
dobro ohranjena železna vrata od pekovske peči in samotno opeko, žclez-je štedilnika. - Konsum, Kongresni trg 2.
»ALPEKO« trg. ind drulfta z o. z. LJUBLJANA
nudi po dnevnih cenah
la Portland cement
svelovnoznanih znamk »SALONA« (TOUR), »COLOSSUS«, TALJENI CEMENT
Salonit
azbestni škrilj, valovite plošče, cevi raznih dimenzij.
Proizvod: »SPLST« A. D. ZA CEHENT PORTLAND
Zahvala
Za obilno dobrega, iskrenega sočutja ob smrti naše nepozabne matere, sestre in tele, gospe
iarife Strnadtove
ce vsem najtoplejše zahvaljujemo. — Posebna hvala bodi izrečena g. dr. Edvardu Jemcu, gdč. Poldki Rovanovi, čč. usmiljenim sestram Lconišča in Vinceutinuma za požrtvovalno skrb v bolezni, darovalcem vencev in cvetja, končno vsem onim, ki so drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti. V Ljubljani, 15. avgusla 1930.
Žalujoči ostali.

Žalostnega srca naznanjamo, da ic naš iskreno ljubljeni oče, slari oče, praded, bral, slric, gospod
Franc Hafner
progovni mojster v p. in večletni občinski tajnik
v torek, dne 12. t. m. po kratki, mučni bolezni, previden s sv, zakramenti, v 86. letu sklenil svoje trudapolno življenje
Pogreb d ragega pokojnika bo v četrtek dne 14. t. m. ob pol 5 popoldne iz hiše žalosti na Suhi št. 37 na škofjeloško pokopališče.
Dragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Suha ori Škofii Loki 19 a vrine I a 1 Q1fl
u joči osfali.
Neprijeten duh ust
jc zoprn. Zobje slabo barve kvarijo najlepši obraz. Obe hibi odstranite pri enkratni vporabi krasno osvežujočo Chlorodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slonovino, posebno pri vporabi zobčaste ščetke, ker ista čisti zobe tudi na njih stranicah. Gnili ostanki jedi med zobmi, lei povzročajo neprijeten duh ust, se s tem temeljito odstranijo. Poskusite najprej z malo tubo. Ki stane Din. 8-—. Chlorodont ščetka za otroke, za dame (mehke ščetino), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodeto bezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zlatorog, Oddelek Chlorodont. Maribor. »
Kdor zida, nuj ne pozabi na
PLOŠČE
za zunanje stene, vmesne stene, strope, pode, podstrešja, oblogo zidovja, hladilne naprave itd.
HERAKE.ITNE PLOŠČE Vam nudijo kratko stavbeno dobo najboljšo izolacijo proti mrazu in vročini absolutno varnost pred ognjem zvočno izolacijo prožnost in trdnost takojšnjo izsušitev in vselitev majhno lastno težo itd.
Zahtevajte informacije pri zalogah
MATERIAL d. z o. z.
LJUBLJANA, DUNAJSKA C. 36 D.RakUSCh, Celje	i. KUhar, Maribor
PORTLAND CEMENTNA TOVARNA D ® DOVJE-MOJSTRANA
Telefon št. 1	Ustanovljeno 1892	Telefon št. 1
Priporoča svoi prvovrstni izdelek
Portland-ccinenta
Dobavlja sc prOinpllIO iz tovarne Zastopnik za LtUbl|<inO in okolico :
JOSIP GAGEL. LJUBLJANA. ŠOLSKI DREVORED j
Velik
frsnnski lokal
s prostornim dvoriščnim skladiščem na Aleksandrovi cesti
se odda za 1. september 5S3Q
i
pisarniški prostori
s centralno kurjavo in razvetljavo se oddajo v palači Ljubljanske kreditne banke
Pojasnila pri upraui Slanine palače o Liiibliani
Prostorni
Ud dobrega najboljše ie le
Gritzner-fidler-Kasfser
šivalni str j ln kolo
elegantna izvedba — najboljši materija!
pistalni stroj
v 3 velikostih Novost
Šivalni stroj
kot damska pisalna miza	(
Le pri
Uos. Peteline, Ljubljana
TELEFON INTERURB. 2913 Zmerne cene, tudi na obroke
Zdraviliški odsek občine Bled razpisuje
Pohištvo
priprosto in najmodernejše Vam uudi tvrdkn po izredno nizki ceni
krega!* in sinova
Št.Vid nad Ljubljano — uasprol > kolodvora
Poceni in vendar najboljša je
Sevcrteva otomana
Inserirajte v „Slovencu"
...
RUDOLF SEVER
Z 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju, velikost 185X78 g najboljši materijal, cena od li 579 do'850 D po izberi prevleke. Zahtevajte vzorce! - Ljubljana -- Marijin trg 2
LIPSKI JESENSKI VELESE1EP1 1930
začetek 31. avgusta
splošni vzorčni velesejem, tehnični in stavbeni velesejem od 31. avgusta
do 5. septembra tekstilni velesejom od 31. avgusta
do 3. septembra .elesejem športnih pred metov
od 31. avgusta do 4. septembra
Prostovoljna prodaja zemljišč
Berglcz Alojzij, posestnik v Blatni Brezovici štev. 6, proda iz proste roke pod ugodnimi pogoji svoje v kataslralni občini Karlovsko predmestje tik ob Dolenjski in Peručcvi cesti in poleg Dolenjskega kolodvora ležeče stavbne parcelc in travnike, ki so bile last rajnkega g. Antona Berglcz. Stavbne parcele so z ozirom na njih lego posebno pripravne za kako večje tovarniško podjetje. — Natančnejše pogoje se poizve pri Notarju Mate Hafnerju v Ljubljani in pri lastniku.
Obiščite obenem ludi.
1PA
" mednarodno krznarsko razstavo
M
Pojasnila dobite pri zastopstvu
STE6U, Ljubljana
Gledališka ulica 8/11 Telef. 2925
UNIČEVALEC MRČESA
lMes/jM/n/i/h mevje mci£\ fr'(/mrmMARj£. srE/t/ce.- in I
ooB/S£Poysoa | e orig/naM m o dr/J francoski oprem/ | Jdrt/jitespprecfpo/hsf?.
g.jen/mi/iMfomestfi.'
((JJMiiUUAJ "••»S** Zastopstvo za Slovenijo:
DR. A. KANSKT kemična tovarna, Liubijarta, Krekov <rg 7
<Wt2Mt fflesse
od 7. do 13. sept. 1939 (Rotunda do 14. sept.)
POSEBNE PRIREDITVE: Modni salon kožuhovine / Sejem za čevlje in usnje / Sejem pohištva / Reklamni sejem Razstava Christliche Kunst
MEDNARODNA RADIO-RAZSTAVA
Sejem železnega in patentiranega pohištva Moderna pisarniška oprema Razstava živil in nasladi! / Stavbni in sejem za zgradbe cest / Tehnične novosti in iznajdbe / Francoska, grška in indijska kolektivna razstava Poljedelska in gozdarska razstava s III. avstrijskim živalskim sejmom. Brez vizuma! S semsko izkaznico in potnim listom prestop avstrijske meje prost / Madžarski tranzitni vizum se izda proti predložitvi sejinske izkaznice nu meji / Znatne ugodnosti glede voznih cen na jugslovanskih, madžarskih in avstrijskih železnicah, po Donavi, na Jadranskem morju, kako tudi v zračnem prometu Pojasnila vseh vrst. kakor tudi sejinske izkaznice (po 50 Din) se dobe pri
wsener piessr; a. o.. wien tli
kakor tudi za časa jesenskega sejma v Leipzigu pri informacijskem uradu v Leipzigu, Avstrijski sejmski urad, ter pri častnih zastopstvih v
Ljubljani: Avstrijski konzulat, Dunajska r. 31 ■losip Zidar, Dunajska cesta 31 ., Zveza za tujski promet v Sloveniji Dunajska cesta 1
svojega
zdravilišk. doma
(restavracijski iu kavarniški obrat) za dobo 3 let, Nastop zakupa s 1. septembrom 1930, najkasneje s 1. majem 1931
Pogoji in natančnejši podatki so razvidni v obč. pisarni ozir. zdraviliški komisiji na Bledu.
Bele
iiiiuuiiiiiuiuiiuiiiiiiuiiiiimmiiiuiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiii
za oblaganje zidov in štedilnikov v veliki zalogi. — — Izvršujemo sami
tudi obSogo sten
s ploščicami. — Zahtevajte ponudbe!
trgov, družba z omej. zav.
LJUBLJANA-DUNAJSKA 36/a
Telefon 27-16 Brzojavke: Material
Lovske puške
kakor ludi vse drugo orožje in municijo za lov šport in obrambo, v največji izbiri in po najnižjih cenah dobite pri tvrdki
Fr. Sevčik, Ljubljana, Židovska ul. 8
Za veliki cenik 1930 poslnti Din b —v pošt. znamkah Zaloga »Dame« pušk s fiksnimi cevmi
O. & R. UHGONETI
rabljeni in novi vedno na zalogi, dajemo tudi
v najem
ORENSTEIN i KOPPEL S
Zagreb. Samostanska 2/11. - Telefon 50-64
Zastopstvo za Slovenijo: »TE1INA.« d. z n. z. Ljubljana, Mestni trg 25
V) - > P Stsl »c o _
<u>-1 tli •£. j
go «goo 3 "<b°-
s®
■i-gS Smo e ..a:
-j —

-J	- —
- .pa: SO »JO •• £ —
E SH-S S«
« w ~ 2ii
ii
."OS o
»	c
4 I | 15-
Rumeni gusarji
46
ti °	o 2
Je a ^ (u	is cC Oj v
► "r N	rr\ > _x
~ fc Z! H >	2 c S!
C 4» W •N » e - « c"	
»s i	O ,n -T- "I m
N	-T t rg < . _Z 1
	'§55 a
s	!<o
	
M	s.
?oa g K I
- ?
(Sodobna zgodba.)
Budžak jc pravkar jemal patrone iz jermena ter basal svojo samostrelno pištolo. Obenem pa je govoril s Kilajci in dasi Mihael njegovih besed ni slišal, je pa vendar spoznal, da mora naročati nekaj važnega, ker je tako silovito dopovedoval. Gotovo je razlagal, kako so begunci prišli preko močvirja iti je zato svoje ljudi priganjal, naj gredo za njimi.
Njegovi ljudje pa se naloge kar niso hoteli lotiti. Najprej so nezaupno ogledovali verigo; potem jo jo eden prijel in nategoval, kakor da se hoče prepričati, bo li zadosti močna za vse. Budžak je začel grmeti. Pokazal ,je preko močvare. Iz njegovih kreten.) si mogel sklepati, da hoče svojim ljudem dopovedati; koder so šli begunci, bodo prišli tudi preganjalci! Bolj in bolj se jc razburjal in svojim ljudem grozil celo z revolverjem; toda Kitajci so se še vedno hranili, spustiti sc v nevarno pustolovščino ter so z vreščečimi glasovi dokazovali svoje ali pa ugovarjali.
Končno pa je Budžak nenadoma vtaknil svoj revolver za pas, zaklical Kitajcem, naj mu sledijo ter sc zavihtel na verigo. Kitajci so malo oklevali, nato pa sc spustili za njim.
Mihael jc moral zdaj hitro kaj ukreniti. Budžaku vendar ni mogel dovoliti, da bi jih zasledoval notri do ianše, pa kaj, ko ga ni mogei zapoditi nazaj! Bil je oborožen z revolverjem, njegovim ljudem pa so preko ramen visele puške in morda so imeli pri sebi še nože ali pištole! Mihael in njegova mala družba
pa so bili popolnoma brez orožja; ako torej preganjalci pridejo preko močvare, jim bodo begunci izročeni na milost in nemilost!
Lo Fing pa je vedel, kaj mu je storili. Pokazal je na drevo, ki je bila veriga nanj privezana in prosil Eh Sanga, naj gre ž njim in oba sta se spravila nad verigo ter jo pričela odpenjati.
Preganjalci so bili že na sredi svojega pota, ko so naenkrat zapazil, da se veriga udaja. Budžak se jc začel še hitreje poganjati, Kitajci pa so obstali ter za nekaj hipov nepremično obviseli, ko pa so spoznali pretečo nevarnost, so si pa krčevito prizadevali, da bi sjict prišli nazaj na breg. Pa bilo je prepozno. Že jih je za noge pograbila zanka močvare; veriga, ki so se je obupno oklepali, se je spuščala niže in niže, dokier se ni dotaknila sluzaste površine.
Zdaj se je pa ustavil tudi Budžak. Ker jc bil bliže drevesa, njegov položaj ros še ni bil tako brezupen kakor njegovih Kitajcev, vendar pa se je veriga neizprosno pogrezala! Mihael je opazil v njegovih očeh grozo. Kitajci za njim, napol v blatu napol nad njim, so si divje prizadevali, da bi jim vsaj glave ostale nad gladino; a kaj, ko je sleherna kretnja še povečala nevarnost! Eden sc je na verigo ulegel, drugi jc zavihtel nanjo eno nogo, tretji eno roko. Še nekaj trenutkov, pa bodo izginili v blatu! Ko so zagledali pred seboj neizbežen pogin, se je začelo ozračje tresti vsled njihovega krika, ki je izražal strah in grozo!
Mihael se jc tako zelo vanje zagledal, da se še jasno zavedel ni, kakšne posledice bo imelo Lo Fin-govo ravnanje, dokler ni bilo že skoraj prepozno. Vroče sta se spoprijeli v njegovem duhu pravičnost
in usmiljenost. Ali naj te capine prepusti njihovi usodi? Tatar je res zaslužil, da pogine; kaj pa Kitajci? Ali niso bili samo njegovi sluge in sužnje, ki so bili prisiljeni ravnati po njegovih navodilih?
Še so mu ušesa odmevala od prestrašenih krikov Kitajcev, ko je planil pokonci, skočil k drevesu in potegnil lih Sanga proč. »Dosti, Lo Fing!« reče kmetu in mu zabrani, da bi verigo spustil šc niže.
/Toda blagorodje, saj še niso mrtvi! pravi Lo Fing presenečen. Eden naših starih modrijanov jc rekel: Kadar pade oreh z drevesa, tedaj ga stri! Samo nekaj minut še počakajmo, pa bodo ti zločinci izginili.«
Še nekaj boljšega lahko storimo,« odvrne Mihael. Napnitc verigo, a ne preveč! Bodite pripravljeni, da jo na mojo besedo ali popustite ali na-pnete!«
Mihael steče spet k robu močvare. Ko so Kitajci začutili, da se je veriga napela, so nehali vikati in tudi Budžak sc je začel iznova premikati.
Stojtelc veli Mihael. Gospod Budžak, vidite, da ste popolnoma v mojih rokah. Samo eno besedo naj zinem, pa bodo verigo odpeli in vi in vaši ljudje vsi boste jadno poginili. Upam, da to uvidite, ne?«
Tatar ni odgovoril, pač pa mrko pokimal.
Dobro torej,« jc nadaljeval Mihael. »Ker ste mi izročeni na milost in nemilost, storite natančno tako, kakor vam velim! Dovolim vam in vašim ljudem, da pridete na to stran in si tako rešite življenje, toda pod enim pogjem! Izročili mi boste svojo orožje ter šli z menoj, kamorkoli vam bom rekel, nu da bi se upirali. Ste zadovoljni?«
Budžak je iznova pokimal.
7.a Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč.
Izdajatelj: Ivan Rakovec.
Vednik: Franc Krcnižar.