42549



3  0

h







D

' žr :  O 8

o' ,



, 'M -


CVETJE

slovanskega naroda,.

Slovenske n.a.rod««'

yes me , pristc-v-jce i n  zastavice.

Ii^a-L

ANTON  JA-MEŽic

rifa KV J ixic& .

{ eJi'na j

Y CELOVCU I& 5 Z  .

JfaiCSnil Tiri. it. fdtinrrmy<~

^ 'Anr&ric* ■ deynjL

Ved fvfaoOtGAtC ^ 'drvC^A^U' '4rt'ay£t  .

/JxesiswaJ /f^K^CtuAdi yp &v-cš(^4j J'č&-t>- . _ '?uxy —

^OchA }f  ™ <r6 'Čuct*-' Scfcc*u9

'fi&fJvc-iA. /  ^0 cba.^Artti^''*^ $ewfr)  -

C* t^j 'm.eJ 'Z"i -Joa  —

1 ^W-f^WHJlfo&' f
j±£AJI — >y^ r  —

»u¥

JCvAeA-  /  ti, Jjay

/M Xc^'a.-L  a r&Cpiit, iu>JLA Sč-»i-orr?if'-ciW J

f■Čcvnot /'■ ^C\~fc.'i-tm X‘i^t/i'>? Av./'

)V

/^ oC&vn to4$C^<x K/l\^l/  *£^trv«Jx^<U .

%<ZAS-ir^ >h^eu£^i>0\ S^kirv&i ft 4A^t^H^£<ru
■/lA* J~i>ists7Kjr>r4u*v' ti>  / Cy^č<^ *t-4-

yJJ^ fcJ-Tvo^fzsh ^ / K'a/t£si' Mm* /&c£ r >i~*z  _

'frL&'>y&n -. J^Ahv p a- ~fc<s£p

>u$4- £&*+? fenjVcfet, o^ ^cosl -
ye*> -iVt ??*/ ^ kr/JruSld, llfrA bxtes4L'C4s

P*yfclsn&. &cS%!a^vs/ n^aJiči[*u4syLA)

cljiA^cp# ■&L^iJpi<u> ^ ' / )C/€A&  -t^-Je ' / &€'TCf i) nAs&o

jlsrCSfčiiJf  A/£y /h&LS&fea r p-0~/f~(rPfcCA

Cj/r^CM^O^k. ^CkJ-\^ % c ^  1 A 7 ^ £e£ pJ  —

pJ^LCOs*-*. chr&Ttv . /tS^fpa. -/£o fafiU 'JCvfCfrf'
-joe/iMos ,Av&rU/Hz -naAnhic- pe&nU fth-li &  —
Z^Z£ M. / ZJV\?£rtsi / ~y(v . ^fir-jvcA. &^n'%t'c*srvV4L

f :  . ,—

Z^Z£ M- ■ Jl/nV *t -

J&cCdli . /  CZ- foč rj^^ntrrt-

JU od/izce^i) , ^HrVOsnveJl^zi ‘Z^ovUCč -C O&lJ-
•f&in-i- i čej^fcimsi j u\ pi / tr^'y&-»vC

'1Ulti < r$7ičhvč JI&dsrTUCrni. /  t>M  ^ KUA^f jjb
M CT)jpc4-*^on-c "tuj^L- V b*prii\c-tn

Zti-aA^ . tč  ae £t> TUt/Slins

C&tA' ^tri^cr^t ‘f-AJh/ , d-A t& tL 4 s?rurre^v tr
^LoSKeaH CayUX 'HSstoZZoto tu%,' 4 c6f-u -

'K-onvi. / l&4~&AstLfr / l(AMUu •£<ry7LdaM / fc f  ^UOf

it v- Je$apu*n coma. ^

OtviZ  fca * ( J -l Jao iritp JaA.a*rt'ca.

tetšaJtc ime-,
v Q  ^

OKatJU^ ^acjaAi-Ca ■V-0-&D J/n 'c(^'dsru- na  -
JzOvi 1C Z. S~. /O. kt Z-tf. p>&6sMsicZj fccJe
jooooej stv&Zjc / K j-c  h' fe> jce/i. i&

Čouta. ZadjtfiAjda-

C?

VanuCaas lč te 0&r*trn  i

Ihm ‘i&v&rvtrfZe i^r^^u^e, <S -i&iZhvc JaA-tri -
on .jl  v i^cZa-v-osh^u,  /Ztfv. , H-ci/uc^y\Aiy^j

Jvl&earo-  /  Jl>iZ<yčcWc- yn (tubtnafi-c Jlo rrtoii
pO^pZA-tlZCi 'jah\ i/$£eo6avo pte-Z t-piJ&lZv-Fnv. n dJl'-

T*Xc l&i piOnZ f (X- JJL 1/asU l M /u-fr^j'4

*> ‘H-rtZcJ <jx*7xJy'cCL' t  ^ ^ ^6a/ti4^U s  ~

7Ui/ur$K* yu^v^L \tsvy iavi,
l/ /V-&&ILC. ‘psfatfldhC. SlXXsvu^O . y^TZy^H. -

‘tzjwu) JaC  iy ' JjlS>rxj4. JhufrlLcZ (  oh. J

tZ  /VA y i A fi * * . — . * ^ //^

K-dh4-<A,eaaZauAZ Af^a-nvt-

' (Vozimo f  ZCvr

^vu>

\) tej tCt>umAXA^Clt' f

%Z & j^l^JUn^uO  - ‘V&Ct/i-č jj£lA^KZy^

'V- ‘4-e'Le^cew, c mA;

•>€

'&’} o^rKA^c ?n/ Čo / J£ir  a ■ ^4 rum

L

■UAJtAlAACt

C^{jLn/

JQ jutyujjA' i

jfti  tA2£ icx/lLo KaA^Ct/^ej^fto (  rCasjta-f

)C% . (f t^a^A f

a^A.

7yM4 m ’

*l> Ce&> 1>  /f HtaJJL /ffZ-

<f

CeufoCiJL f> rv . -fr* '>T-4SL*cn*>fC‘nf.

. J.flfaud^odvc V ^t4.ilcu- ■ ^  . £fl*  .
MfcčjAjvi. v ttutln^U j ^. $r. jaovc (Marušk v
^ . 'j HMJL (fluvu*! KajrC.v 7taMX/ti- / ^-.
SČ. SLj&hUa. vtjj,,^ ^ v  tjj,.

U^Ki j O. . Geyn*n-  , «JT<MiuSl  v<CL£e.'aM<i  ;4  -

(&TLC- Stat^. klf£. V $. 'TLctu. I J, Moten. jhMUnn (

Ka^.

u £k''tT"UsY*-

‘Umi ( faspč* «s /tfrc . /UaU  } A. (ft*^ r&rvre, .

a. 8&J Co st. sLč^\  M^i 9 -

A •■ u^S^A y  t/ev-^ '£u ■g  . j^r.

■  v ^rtJcu^. i. <$■ Mtetietecic f  u ACjZd- S*ed-
jjLvjo.  u yaric^  /i 'mt. ^ ■ Mr&,vfa,

&J*~ ;  o 1>. f  UCv/e^' v Ytt^Jm£A^c  ;

čfcčUt Adtn <j-c«^ ', ^. A^rtuM/fc fCfis^č -

tiA. $!/uisVx. f <& . J&rv-tK; / Jcr$'.

V&K /O- ey.  ?■ t/eM. n^aJhM  v  Mttuou * ■

. ObajM Jkajiu.  , ** Ovtj-iveM . j . $. (tfo&vrv

'%Ujy£,  «// Xcrt<jL*M 3vtt~) ^ . fk‘VI~k t  'w{ty*J

(^tu^ti^irnl<- v- “feri&jrvč j ^ (firtoSiLvft. &nt. Artuhcsfc
V Jinsfcrjtu ■ ^ . ffljikio i&h*.. fC&jrč. v ^(zkklJti  • ^-,

$cla£  tflprC. OLa/)vČ.  ^ ifefiu'« \ a. ■\cu,'yukl‘Vf
nAaJnPt v Zdbfac. o.Jlt&M firtut. c. k. užifoC
<0  CtOt-vCu- ; q, kajtrvfC' %*,. (£&%*£. v d]*ikkja

?. fe.

leAAsiluA

■u-j a, ''a.ItTvfc,  /*•«•■ l>-o^-»l. v oouunjcvM  .
o&rre /  ^ 1 Zc£c'f ^. -f^DuJsnu.

• 'ihvfU-  -v ‘A^JraiJeJu - f  tj., ^CUf. J^rfei' f  u/enik
VH ■ So&

'J p j ' J f c i ” “fpJbr p

-J/uurAj^ f  v+fM * v ^fcuJTM^ j ^ j.
v '^rUtkk- ■ a. ^■ 'kfacja/i V •&' OmcOuv^-i^.

Jri- Va^ikjc ; ^.<£~ VtclcCa tč f  u<?v/d'

1 Jt. Jevšku. t  _ 9Aje,ciCo J)hvt. fcvjpt. v Vitn-

njji ■ pj . (fanX. /OprSf*! JfUjn .prt Sv. 'J&kru. (0
SsUAaa  fojj' fr LHmhnmt&Pa, .

Balade in romance.

——

x

Bredita*

(Kleče.)

/r

Bredka zgodaj ji j e vstajala,

K sebi klicala je mater: it

Le sem, le sem)mati moja,

Vam povedala bom nekaj.

Sanje so se mi sanjale,

Da tri solnck so vshajale;

Pervo bilo! je rumeno,

Drugo bilo jje zeleno,

Tretje bilo'je rudeče;

Kaj pomenijo tri solnca? (L
To pomenijo tri solnca,

Da boš suknje tri imela:

Perva suknja bo rumena,

Druga suknja, bo zelena,

Tretja suknja bo rudeča!

Kdo bo meni kupil suknje?

I

— 2

lo

JA-

u tr

>

Lt

ti

"a


v<?

Kupil bo jih oče tebi.

Bredka šla je'\v line gornje,.

Gledala je v polje ravno,

Kaj je vidla v polju ravnim?

Kaj na polju inergoleti?

Leseni, leseni mati moja,

Vam bom nekaj! pokazala:

Ali so všenični klaski,

Ali biseri so zlati,

Ali je pa silna vojska ?

Niso ne všeiiieni klasci,

\ ,

Niso biseri ne zlati,

Tudi ni to silna vojska,

Svatje so ?  po tebe gredo.

Kdaj sle mefpa jomožili?

Ko smo v zibki} te takali.

Svatje pod bel’grad prijezd’ jo,

Bredka tak je’ govorila:

Kaj vam praviirt starašina,

Kteri je pa moj naj ljubši?

Odgovori starašina:

Tisti je pa tvoj naj ljubši,

Ki sedi na belim konju.

Mu podala belo roko,

- 3  —

Vzela je slovo od mater:

Vidile se vec ne bove,

V pismih slišale se bove. l C
Zdaj premočno j mi zdercijo,

K Da ferci spod'nog jim ogenj;
Kamor daleč pridercijo
Tje do merzlfka studenca. V£
Bredka ravno j žejna bila,

Še je rekla, govorila:
n  Kaj ti pravim ti moj ženin,

Jaz sim ravno močno žejna,
Stojimo, da se napijem.

Bredka s konja se spustila,

V serce se ji mec je vsadil,
rr Se je rekla, govorila:

Odreži mi košček krila,

Da mi rano boš zavezal.

. Govori tako ji ženin:

Škoda ga odrezati je,

&t>  Vrezano je od zlat’ ga kosa.

Še je rekla, govorila:

Sej ga nisi ti mi kupil,

Kupil mi ga je moj oce.

Ženin rane ji zaveže,

1 *

4  —

&  <r Spet premočno mi zderčijo,

Da spod nog ferči jim ogenj.
Stara mati gre naproti,

Tako reče stara mati:

Kaj ti pravim ti nevesta,

'fO  Kaj si tako v lica bleda,
KarkolMeze ino grede,

Od lepote tvoje vede?

Se je rekla, govorila:

Tud vi bi lepi ne bili,
fr  Tudi vi bi bledi bili,

K’ vam bi tol’ ko kervi steklo,
Kol’kor je je steklo meni;
Karkol leze ino grede,

Od hudobe vaše vede.

U  Spet premočno so zderčali,

Da spod nog je fercal ogenj,
Kamor daleč priderčijo,

Tje do ženinov’ga grada
Tak ji ženin je govoril:
Bredka, to so tvoje hiše,

To je tvoj grad belo zidan,

V gradu tvoja svitla izba.

Se je rekla, govorila:

5

Kaj ini bodeš vse to kazal,
r fCi  Pelji me na belo postijo,

Da si malo bom počila,

Ti postoj mi pa pri durih,

Tak je rekel in govoril:

Kdaj pa jaz prišel bom k tebi?
■ j* Še je rekla, govorila:

Ko bo tretja ura v noči,

Takrat pridi ti le k meni;

Ženin stal je še pri durih
Je poslušal mlade Bredke.

• Vzela v roke persten zlati,

Ga po izbi potočila,

Še mu tak je govorila:

Pojdi, pojdi persten zlati
Tje do mojih starih mater,
Povej, kak godi se meni,

Da ne bodo hčer možili,

Pa ne sveta jih prašali.

Ženin komaj je pričakal,

Da je tretja ura v noči,

Odpre izbo, grede k postlji,
Bredka mertva je ležala,

Je ležala v kervi černi.

6

Ženin čez njo se naslonil,
Pri ti priči dušo pustil:
//f Ti si umerla zavolj mene,
Jaz umerjeni zavolj tebe.

X 2 -

Spoznanje.

(I * L i š a n v R o Ž j u.)

»Dečla moja! ;čej si doma.

Da te nihčirlnič ne pozna"

>)}) Tam čer sim’dečla jes doma,

Teče voda, da vse cingla.

»»Ko sim v tej vodi se vmivala,

Sim pubič na te žinjala. — ""

»Ali, ko si vmivala se,

Si mela mokre ličice?"

»»O ja, mam mokre ličice,

Zmočile so mi je solzice. —

»Mej lice mokre al suhe

Na mojo ohcet (svatbo) vadam te. —

— 7  —

■»»Na tvojo ohcet prit’ ne mo (morem),
Oj, tvoja ohcet čudna bo! —««■
»»Tebe h poroči popeljejo,

Mene že v perst zasipljejo — ««

»»Prideš na britof žegnani,

Poglej na moj grob zeleni.«"

»»Spomni na ljubezen najno,

Brez uržaha razšajdano. — ««

.»»Si raj tal, da druge štimam,

Pa le tebe per serci mam.««

»Tri babe so k men’stopile,

So gerdo te zatožile —■«

»»Kdor me tožuje, nima prov (prav)
Nikol on sreče ne bo mov (imel).««
»Bog daj vsim vernim sveti raj,

Tim pustim babam ga kne daj!«

»O! zdaj pa vem, čej si doma,

Moje serce te spet pozna.«

»Zdaj dam nazaj ti sirček moj,

In na vsblej ostanem tvoj! —«

— 8

3. X

Sirota Jerica.

(Srednja vas.)

Vstani vstani' Jerica
Vstani, ženi vole past
Tjekaj v reber zeleno..
Čakajte oj mati vi,

Da danove odzvoni,
Petelinčki odpojo.

Vstani, vstani 5 Jerica,
Vstani, ženi vole past
Tjekaj v reber' zeleno i
tv Jerica listala je,

Past voličke ?  gnala je
Tjekaj v reber; zeleno,
it Pasite volicki še,

Da grem k svoji materi
Tje na britof žegnani,

Kjer so grobje; velbani.
Černa zemlja 'odpri se,
Černa zemlja, materri grob*
Da vain potožila bom,

9  —

-?r Svoje serce odkrila bom. t?
Zemlja se odperla je,

Cerna zemlja, matern grob.
Jerica tožila je,

Tako govorila je:

Mati, mali, mamica,

Pač imam hudo mačeho;
Preden se dani zvoni,
Petelinčki odpojo,

Me pokliče, me zbudi;

Moram gnati vole past
Tjekaj v reber zeleno.

Pri vas pa ležala sim,

Da j’posjalo solnčice,

Mi na mehko posteljco.

; Mati-, mati, mamica,

Pač imam hudo mačeho,

Peče mi s pepela kruh
Z drobnim peskom ga soli.

In kadar mi reže ga,

'/ Vreže mi tak tankiga,

Da se vidi skoz njega.

Zraven vselej krega me.

Vi ste pekli beliga,

— 10  —

Rezali debelo ga,

V<r Z maslom sle ga mazali,
Zraven se mi smejali.

Mati, mati, mamica,

Pač’ mam hudo mačeho
Kadar ona češe me,
iv  Tak z grebeni sterže me,
Da mi teče černa kri.

Ko ste vi česali me
Gladko ste česali me
Milo božali ste me.

■  T Mati, mati, mamica,

Pač’mam hudo mačeho.
Postijo imam tak terdo,
Nikdar ne postelje je,
Nikdar ne zrahlja mi je,
Devlje v zglavje ternje mi,
Devlje v znožje pesek mi,
Vi ste mehko dali mi,

Vsak ste dan postlali mi,
Vsak sle dan zrahljali mi;
Mati, mati, mamica,

Biti mi ni več doma!

Mati govorila je:

/

Pojdi, Jerica, domu,
Zroc’ se milimu Bogu.

'9  Mati, inati, mamica,
Biti mi ni več doma,
Tu pri vas ostala bom
Tu pri vas ležala bom,
Leže Jerca k materi,
'/■;  Se tako mi govori:
Bolji mati so meriva,
Kakor živa mačeha,
Komaj to izgovori,
Svojo dušico pusti. —
JV Kako je pač to hudo,
Oj hudo za vsaciga,

K’ nima svoje matere,
K'ima hudo mačeho.

12

\ ^  4 ' <

Vertnai*.

(Lasiče.)

Stoji stoji prebeli grad,

Pod belini gradom vertec nov,
Po njem pa hodi vertnar mlad,
Lepo je žvižgal ino pel:

/“Ce sim prav kmečkega rodu,
Sim le vertnarskega stanu,

Pa imam lepo deklico,

Imam gosposko ljubico.

Grajski gospod v lini stoji,

/.-> Vse dobro slis’, kar govori.
Leseni, leseni moja gospa!
Vertnar pa najno hčer ima.

Oj tiho tiho moj gospod,

Nikar ne bodi nanjga hud,
/rSe  je od vinca dvojega
Vertnarju glavca zmešala.

Oj lesem lesem vertnar moj,
Le pri ti priči mi obstoj,

€e mojo hčerko ti poznaš,

13

io  Če mojo hčerko ti stimaš;
Jaz vaše hčerke ne poznam,
Jaz vaše hčerke ne šlimam.
Berž hlapci moji sem pojte,
Vertnarju roke zvežile,

/f Eni pojte po sodnika,

Eni pojte po rabeljna;
Sodnik ga bo obsojeval,
Glavico rabelj mu jemal. —
Kaj pa je tebi moja hči,

\o  Da brišeš zmirom si oči?

Oh kaj bi si ne brisala,

Mi sukenjca je ukradena!

Le nič ne maraj moja hči,
Sej ti bom kupil druge tri.
33- Kupite mi jih, al pa ne,
Nosila ne bom nobene.

Še hčerka pravi, govori:
Vstanite hlapci berž moji,
Konjiča mi opravljajte,

</o  Kočijo mi naprezajte,

Da me na travnik popelja,
Da vidila bom vertnarja,

Ki bo nedolžno kri prelil,

14  —

Ki bo nedolžno smert prebil,
v r Vertnar na travniku kleči,
Ima zavezane oči;

Odvezi rabelj mi oči,

Da vidi! bom čez vse ljudi.
Zaveži rabelj mi oči,

Že vidil sim čez vse ljudi,
Med njimi je tud ljubica,
Mojega serca zvestega.

Meč rabelj pervič zavihti,

Al meč med plečmi ostermi.
Je omedlela ljubica,

In padla je na černa tla.

Ko drugič se zabliska meč,
Vertnarju pade glav ca preč.
Je ljubca trikrat zdihnila,
v  Slovo od sveta jemala.

Se so se pogovarjali,

Kam niju bi pokopali,

Po tem pokopati vele
Vsaccga na en kraj cerkve;
^ Iz njega raste lilia,

Iz nje pa raste vertnica,
Dorastli ste verha cerkve,

15  —

Tam ste sklenile skupaj se,

Ste kviško rastle v sveti raj,
yo  Ki nam ga Bog vsim skupaj daj.

5 . •

Ranjen« serce.

(la Liša n v Raz j u. )

Vse je veselo, kar živi,

Moje serce nikoli ni; —

Moje serce je ranjeno,

Da ne bo več ozdravljeno.

i Tedaj bode ozdravljeno,

Ko v černo zemljo spravljeno.

Vse bom pobrala, kar imam,
In pojdem dalej, kam drugam;

Pojdem na goro visoko,

/ u  Noter v puščavo samotno;

Tam notre bom prebivala,
Svoje serce ogrivala.

16

Nosila bom bele roke,

Točila bom svitle solze,

j  Gledala bom ravno polje,
Ravno polje, černo morje, —

Po morji plava barkica,

Na barki pa banderica.

t

Tam se pa vozi pubič moj,

!,  Ki mi obljubil zakon svoj.

On se zlega! je kakor tat,

Ker mi obljubil zakon zlat.

Oh, žalost, žalost prevelka,
Se hujše živa, ko meriva, —

1  f Mertvo pokoplejo, več ni,

Se živa vlači pred očmi! —

— 17  —

O'

\

Po jispi Než’ca prarigala
Svitle solzice takala, —

Svitle solzice; takala,

Že blizo je poroda bla.

.r Mi tako pravi, govori:

Oj da b’ se našel pubic mlad,
En pubic mlad, en hiter stan,
Da bi mi nesel šribanje
Mojimi očii noj materi
/<? Daleč v deveto deželo,

Da mi na čase pridejo. —

To Než’ ca komej zgovori,
Pubic na durah že stoji,

Za pošte se ponudi ji
/r Daleč v deveto deželo,

Cer oče, mati prebivajo.

Po dne je tekel, po noči šel,
Da bi hitrej y svoj kraj prišel.
Lih v oknu stara mati stoji,

X

6  x

Ueilea.

{Ix Rožja.)

2

18

'Jm  Mi tako pravi, govori:

»Gorje, gorje, glavca moja,

Tam gre že spet posta nova,

Je gvišno vmerla Nežica,

Preljuba moja hcerica.«

: Pubic pred mater perhiti,

Poda jej hitro šribanje,

Oču pa rožeo pušpanovo.

Je mati list prebirala
Svitle solzice takala,

Napreči hlapcu vkazala,

Konjiča naj hitrejšega,

Da daleč preč pojezdiva.

Še komej grad zagledata
Ze s vsimi tremi vkup zvono.

3r »Gorje, gorje glavca moja,

Ze gvisno sajdingo zvoni!«

»»Nikar, nikar mati moja,

Per nas je taka le sega,

Ko eno dele se rodi,

V {j Da z vsimi tremi vkup zvoni.__ ««

Prot gradu ona jezdita
V vsih oknah sveče že goro. —

»Je gvisno vmerla Nežica?«

19

»»Nikar, nikar mati moja!
yf Per nas je le taka sega
Ko eno dete se rodi,

Da v vsih oknah sveče peržgo. —**
»Oj v gradu pa že truplejo,

Jej gvisno trugvo delajo
»»Nikar nikar, mati moja
Le mlad’ mu sinku zibiko. w<<

Persla sta v černo kuhinjo,

Tam dekle že vse večejo,

Solzice svitle takajo.

Tr Bers skoči v belo kamrico,

Na parah vidi Nežico;

Se prime za Černe lase
Se verze tje na Černe tle;

Se dolgo po tleh valjala,

£/) Je vekala, tarnjavala
Solzice svitle točila;

Se k pubiču obernila:

»Zahvalim ti pubič lepo
Da si me trostal tak lepo.

Oj Nežco že k pogrebu neso,

Jo v černo perst pokoplejo.

Je mati padla črez njen grob,

2 *

— 20

Se je po grobu valjala,

In vekaia, tarnjavala

!/>  Solzice sville točila,

Zemljico cerno močila,

Da se v grobu Nežca oglasi:

Nikar, nikar mati moja!

Le pojte v miru berš domov (domu)

/'' Saj bode peršla ura in čas,

Da Nežca bom peršla po vas. —

*  *

*

»Norčave tiste matere,

Ki daleč hčere vdajajo,

Ko sim jes vdala Nežico,
f ff  Preljubo mojo hčerkico
Daleč v deveto deželo!"

— 21

7 .

litij nar. Jf

(Gojzd.)

A*- *-■} vtt*. - tH MSŽ ng <-

Lajnar pa lajna sprelepo
Alenka pa v linah sloji,

Tako ji pravi, govori:

Alenka pojdi z mano pot.

C  Jaz pa bi že sla s tabo pot,
Pa imaš suknjo stergano.

Ce imam suknjo stergano,

Pa imam doma zidano,

Pa imam doma devet gradov,
/u  Y desetim boš ti bivala,

Vsim drugim streho delala.
Pocaki, caki lajnar mlad,

Da se bo storil očrni mrak;
Ko storil se bo cerni mrak,
/V Popeljem oča’n mater spat;
Potlej bom vzela ključe tri,
En’ga od svitle izbice,

En’ga od skrinje malane,

En’ga od štaPce zidane


22

io  Z izbe bom vzela rudeč plašč,

Z skrinjce bom vzela černi gvanl,
Z štalce bom vzela konjča dva
Sebi en’ga, tebi en’ga.

Že se je storil černi mrak,

IT  Oj černi mrak in černa noč.

Se vzdigneta se in gresta,

Kamor predaleč sta prišla,

Pod jelcico, pod smrečico,

Se vsedeta, počivata.

V? Tako ji lajnar govori:

Pogerni Lenka rudeč plašč,

Da dote naj preštejeva. —

Pogerne Lenka rudeč plašč,

Lajnar pa vije terte tri.

Tako Alenka govori:

Počakaj, čakaj lajnar ti,

Da še zapiskam v persten zlat.
Lenka zapiska v persten zlat,

Da po vsim gojzdu glas zleti.
y 0  Nje brat pa v gojzdu zver lovi,
Tako še pravi, govori:

Le tiho tiho lovci vi,

Oj kaki čuden glas leti?

23 —

Gotovo je Alenčice,
9 f  Alenčice sestričice.

Kamor predaleč je prišel,
Pod jelčico, pod smrečico.
Potegne izza pasa meč,
t .~~0  Lajnarju verze glavo preč:
To imaš lajnar ti za Ion,

Si že zapeljal devet žen,
Deseta je Alenčica,
Alenčica seslričica.

Smeri ljube Kraljeviča Marka,

Še se je vzdignil ino šel,

\

8 .

el okra j n s k a. )

2*4' d  W

F . h  «- «

Kraljevič se Marko na vojnieo spravlja,
Svojo ljubo na domu ostavlja.

24

Pred ko projde lako joj govori:
Boga tebi, verna ljuba moja!
Čuvaj dvora i poštenja,

v

Čuvaj deco i grada beloga,

Ja čo Marko na vojnico projti.
To izusti na konja se spusti.
Malo za tem postojalo vreme,
Dojde kucka Senjanin Ivane,
Dojde kucka, ljubico prevari.

Tri je nočke z ljubo prenočio.

I tri dane bele predani o.

Pervo nočko, kojo je noceval
Daroval joj tico popevačo.

Ali drugo, kojo je noceval,
Daroval joj kolardeje zlate,

Tretjo nocko, kojo je noceval,
Daroval joj perstan Ozormana.
Govorila tiča popevaca:

Ja co k Marku na vojnico projti.
Pa poleti u šator do Marka,

I mu stane pesmico prepevat:
Bogom brate Kraljeviče Marko!
Zla te sreča je zadela doma:
Dojde kucka Senjanin Ivane,

— 25

Pa prevari neverno ljubico.

Tri je nocke z ljubo prenočio
I tri dane bele predanio.

Kad bi Marko pesmo razumio,

Zove k sebi hitra Šarca svoga:
Hajde šarac, da idemo damo,

Da vidimo, što kod kuce biva.
Zdaleka ga zagledala ljuba,

Pa Ivanu tiho besedila:

Boga tebi Senjanin Ivane!

Zajahaj mi konja naj boljega
Pak mi zderkni čez to polje ravno,
Da te Marko uhvatio nebi.

Marko dojde na Šarcu hitrome,
Berzo skoči, v hišo poterci.

Ljuba mu se do zemlje priklanja.
Lepo ti ga pozdravljati stala:

Dobro došal, lepo moje zlato!

Ali Marko nerazvedri lica:

Gnjevom škripa, oko vatrom gori,
Pa govori neverni ljubici:

Boga tebi neverna ljubica!

Zašto so ti oči potamnele?

Zašlo so ti nedra razvezana?

26  —

Zašto so ti lasi pomerlani?

Draga nežna sto bi govorila,

Derhče jadria, pa mu odgovarja;
Vetar mi je kose poinerlao,

Na vetru sam pšenico vejala,
Prahom sam si oči natrohnila,

Sinu sam ti sisati davala,

Uz toga sam takova postala.
Govorila tiča popevača:

Nije tako, kako ljuba kaže,

Več je tako, kako ti ja kažem.

Kad ti h kuči, projde berdom Ivan.
Govorio Kraljeviče Marko:

Boga tebi neverna ljubica!

Alj voliš mi k večeri svetiti,

Alj na dvoru zvezdice b roj iti?
Govorila neverna ljubica:

Ja nevolim k večeri svetiti,

Ni na dvoru zvezdice brojiti.

Marko ljubo žeplom namazio
Pa jo vatrom zapalio ljutom.

Draga gori, suzami se bori,

Pa ovako Marku progovarja;

Prosti Marko, ne muči ljubice.

27

Gledaj usta, ka so te ljubila,
Gledaj roke, ke so te gerlile,
Gledaj persi, sinka so dojile.
To izusti, dušico izpusti.

9 .

Desetnica,

(Kleče.)

Gospod in gospa prosila,

I)a bi porod lep dobila,

Porod lep oj en’ga sina,

Da zastane desetina.

Prošnja nja se je spolnila,

Eno hčerko sta dobila,

Hčerko lepo že deseto.

Ko se steče sedmo leto
Angelček z neba spusti se,
Persten mu v rokah blišči se,

— 28

K materi s perstenom grede,
Reče materi besede:

»Ko pogačo boste, mati!

Pekli, mor’ te v njo ga djati

V njo ga djati, zamesiti

V sredo nje ga položiti,

Kteri v del pa persten pride
Tista v desetino ide. c<

Mati je tako pazila,

Da b’ga starji v del dobila.
Mati pa se je zmotila,

Mlajši ga je v del dobila.

Ga na perst je nataknila,

Tak je mati govorila:

O britkost pač mojih dost je!
Kdaj prišla boš kej u gostje'?
O britkost pač mojih dost je,
Kdaj prišla bom kej u gostje?

V gostje pa takrat prišla bom,
Kadar 3 krat svet obšla bom,
Bom prišla , vam napovedani,
Ko se sedem zaporedam
Praznikov bo posvečvalo,

Dve nedelj vkup praznovalo.

— 29  -

Mati pa je govorila
Govorila in solzila:

O britkost pač mojih dostje,
Prišla ne boš nikdar v gostje!
Sla je hčerka v desetino,
Zapustila domovino.

Stara mati se sčenila
Se scenila, smeri storila.

Še za hčerko so poslali,

So poslali, pismo dali,

Se so hčerki sporočili,

Da so mati smert storili.

Ko je hčerka list prebrala,

Tak je rekla ino djala:

Bod’zahvaljen oče večni
Mati moja zdaj ste srečni,
Nimate skerbi nobene,

Ker v nebesih ste, za mene,
Jaz pa tud za vas jih nimam,
Ker vas gor v nebesih imam.

30  —

10 .

SEveata deklica.

(Ir, Lišan v Rožj u. )

Stoji tam verlič zagrajen
Z rumen’ mi rožci zasajen.

U njem pa raste rožmarin
In druge rožice tud ž njim.

Je deklica tam prangala,

Ki je te rožce tergala.

Pa pride tosej lep Žolnir,

En lep žolnirski oficir. —

»Ti dobro jutro deklica!

Mi bos kej dala pušelca‘?“

»„Je že minulo sedem let,

Ko sim nar’ dila puselc lep. -

Enmal rudee, enmal pa bel,
Ko je moj pubič v vojsko šel,

— 31

Te puselc je že obletel,

Ker je moj pubič v vojsko šel.

Oj pubič je na vojsko šel,

Ne bode več nazaj prišel.""

»Tam zraven, dekle, sim jes stal,
Ko je tvoj pubič glavco dal.

Sem nja klobuček gor pobral,

In njemu ga pod glavco djal."

Ko je to dekle slišala,

Se močno je prestrašila.

So tekle jej svitle solze
Cez nje rudeče ličice:

»»Setn sedem let ga čakala,

Se sedem ga bom žalvala.""

»Lepo zahvalim deklica,

Da si tak dolgo zvesta bla!

32

11.

Ravno tista.

(G o j z  <1.)

Leži leži ravno polje,

Pa mem leže bele ceste,

» \

Na polju vertec ograjen,
Prelepo z rožcam’ obsajen

Po vertu se sprehajala,

Se z rožcam’ pogovarjala.

Mem pa leži belš cesta,

Bela cesta oglajena,

Po nji prijezdi pobič mlad,

Oj pobič mlad, sprelep soldat.

Oj dobro jutro Micika!

Al boš kej dala pušeljca?

Jaz sim že dala pušeljc lep,
Ko sim bla stara štirnajst let,

— 33  —

Preljub’mu svojmu ljubceku,

K’ pred sedmim let’je v vojsko sel.

Čakala sim ga sedem let,

Žalvala ga bom osem spet. —

Jaz pa sim že tam zraven stal,

Kjer je tvoj ljubi glavco dal,

Jaz sim njegov klobuk pobral,

Sim ga pa seb’ria glavo djal.

Al hoč ti mene ljubega,

Al hoc ti koga drugega?

Oj dobro jutro Micika,

Al bos kej dala puseljca?

Jaz nočem tebe ljubega
Tud nočem koga drugega,

Jaz sim že dala puseljc lep,

Ko sim b’ la stara štirnajst let,

Preljub’mu svojmu ljubceku,

K’pred sedmim let’je v vojsko šel;

S

34

Zalvala situ ga sedem let,
Zalvala ga bom osem spet.

Podaj mi ljubica roko,

In rinčico to sreberno,

Dozdaj si bila ljubica,

Zdaj boš pa žena zakonska.

12 .

Cigan*

(I 7. Krojn a.  j

Stoji, stoji Dolinavas,

Na sred vasi pa lipica.—

Se lam cigani zbirajo,

In vsak svoj piskerc imajo,
r Kam drevi na rop pojdejo?

Nar mlajši cigan tak govori:
»Pa drevi jes na rop ne grem*
K županovi Lenčici pojdem .* 4

Oče župan na pragu stoji,

/o  Fn firkel vina v roči derži:
»»Našit’te Bog', čemi cigan!"«
»Bog žegnaj vam oče župan."
Je segel v svoj pisan aržat,
Prinesel vun je rumen zlat,
ln ga po mizi zatoči,

Da v tretjo kamro glas zleti.

Te pervi glaž si nalije,

Mladi Lenčici napije:

»Našit'te Bog, Alenčica!

^ Ti boš zdaj moja ljubica."

Prav gerdo ga pogledala
Še gerši pa presedala.

Te drugi glaž si nalije,

Mladi Lenčici napije:
tf»Našit’te Bog, Alenčica!

Ti boš zdaj moja ljubica."
Enmal ga je pokusila
Drugo pa pod klop plusnila.

Te tretji glaž si nalije,

■ -s Mladi Lenčici napije:

3  *

— 36  —

Našit’te Bog, Alenčica!

Zdaj boš ti moja ljubica.«

Prav lepo ga pogledala,

Se malo mu nasmejala.

3 5' »Oj mati! ni gorših ljudi,

Ko so cigani vmazani,

Dajte mi plalna tri lakti,

Da bom sošila mavlie tri. —

V eno bom brala zaseko,
ho  V drugo pa moko belico,

V tretjo pšenico rumeno.«

Se beri na konjčaposadi;
Zupan mi pravi, govori:

Si v ispah zdaj šprancirala,

'■f  'T Boš zdaj po borštih bandrala;
Zdaj si ležala v posteljci,

Zdaj boš pa v temnem lesovji;
Boš bandrala celih sedem let,
Da boš imela sinkov pet.

37

13 .

KdlhotanJ«.

(L»—trilfa n v 3 o ž j u. )

Pubi k žolnirjam pojdejo,
Dekleta pa povecejo.

»Zajtre prav zgodaj vstala bom,
V Celovec se peljala bom.

Bom stopila pred hauplmana,
Prosila ga za pubica.

Al mi ne daste pubica,

Bom gviSno srota scagala.«

Hauptman pa djal je jej tako:
»Da pubič tvoj nikol ne bo.«"

»Ne bo pčršel mi pubič zad,

Se bom jokala noč in dan;

Minulo je že sedem let,

Kar sim nardila pušelc lep,

88

Iz nagelna te belega, —

Z moj’ ga serca poštenega,

Iz nagelna te plavega > -—

Z mojga serca le pravega^

Iz nagelna rudečega ,

Z mojga serca gorečega.

Te pušelc je že obletel,

Moj pubič je na vojsko sel.

Moj pubic je na vojsko šel
Ne bode več nazaj prišel.

v&'

/i 39  —

Lege 11 d e.

——

14 .

v*>(l Valenjiu.

(' K a unnrgoT i c rr) ■

Tam gora Limbarska stoji,

In travnik pod goro leži,

Na travnika je hišica,

U hiši mlada vdovica,

Udova hčerko ima lepo
In toči vinčice drago.

Po cesti gresta brata dva,

Prot hiši se oberneta,

Mladen ca dva, svet’Valentin,
In njega brat, svet’ Peregrin.
Na pragu vdova pa stoji,

In v rokah ključev šop derži.
Svet’Valentin ji govori:

Bi naji prenočili vi?

Naj se zgodi zavolj Bogž,

Da vam on večo srečo da.

40

Se žena jezna oglasi,

Z ošabnostjo odgovori r
Ze sreče dosti jaz imam,

Sej hiše boljše krog ne znam,
Ze v hlevu dost živinice,

U kleti sladko vinčice,

Denarjev v skrinji je lepo,

U hiši pivcev vse polno,

Kdor bo za sladko vince dal,
Ta bo pod mojo streho spal. -
Svet’Valentin odgovori:

In ženi s perstom zaproti:

»Jaz nisim dal in ne bom dal,
Ne bom pod tvojo streho spal,
Pa vedi ti prevzetnica
Nocoj me boš še klicala,

Še polnoči ne bode preč,

Vse tvoje sreče ne bo več.*
Zdaj zgineta popotnika,

Ni žena več ju vidila.

Stori se kmalo černa noč,

Se čudno skaže božja moč,

Še preden ura je devet,

Popada v hlevu vse goved,

4 !

In žena je prestrašena
Glasno prot gori klicala:
Pomagaj bog, svet’Valentin,

In njega brat svet'Peregrin!

Se preden ura je deset,

Začne iz sodov vino vret,

In žena bolj prestrašena
Je še glasneje klicala:

Pomagaj bog, svet’Valentin,

In njega brat, svet’ Peregrin!
Enajsta ura ne mini,

Ze hčerka meriva tam leži,

In žena vsa omamljena
Je rijoveče klicala:

Pomagaj bog, svet’Valentin,

In njega brat, svet’Peregrin!
Dvanajsta ura ne mini,

S plemenom hiša vsa gori,
Zdaj žena vsa ponižana
Je milo k nebu klicala:
Pomagaj bog, Svet’Valentin,

In njega brat, svet’Peregrin.
Tak polnoči je komaj preč,

Vse sreče vdove te ni več. —

— 42  —

K<>  X

Sveti Srh.

(G o j ■'  <1 )

Svet ['ih je zjutraj zgodaj vstal,
Poklical je družino vso,

Poklical staro mater tud:

Vstanite stara mati vi,

Molite sveti roženkrancj
Sanjalo se mi je nocoj,

Da se j’oženil papež v Rim!

Mu stara mati govori:

Ce ti to svatbo zamudiš,

Ne bo več branih svetih maš,

In tudi ne odpustikov.

Se reče hlapcu svojemu:

Sedla j sedla j konjiča dva,

Meni en' ga sebi en’ ga.

Se vzdigneta se in gresta,

Kamor predaleč sta prišla,

Daleč daleč v Rimsko polje,

Svilli papež v linah stoji,

Pa gleda na ravno polje ;

— 48

Ugleda svet’ga Urha dot’.

Tud je on hitro stopil’z lin:

Ali si ti v gostje k men’prišel?
Jaz nisim v gostje k teb’ prišel.
Jaz sim le v svate k teb’ prišel.
Ce si ti v svate k men’ prišel,
Al b’hotel starašina hit ?

Jaz nimam dost modre glave,
Tudi ne dost’razumnosti.

Le zbiraj starašina si,

Le bodi starašina ti.

Svet’Urh je starašina bil,

Osedlal je konjea berzega,

I)a po nevesto pojdejo.

Usedejo na konje se,

Svet’Urh pred njimi jezdil je.
Kamor predaleč pridejo,

Daleč daleč pod beli grad.
Nevesta pa v linah sloji,

In stara mali zraven nje,

Jo praša tak in govori.

Nevesta! al so ti svatje všeč?
Vsi drugi svatje so mi všeč
Samo naj prednji všeč mi ni,

44  —

Ta, ki na konju murču sedi.

Ne maraj nič nevesta ti,

Sej te pred ne popeljejo,

Da tri uganke uganejo.

Naj pcrva uganka je leta:

Kako je svet širok in dolg?

Vsi drugi svatje mi molče,

Samo svet’Urili govori:

Svet je pa tak širok in dolg
Da ga obsije solnce noč in dan.
Uganka druga pa je ta:

Kolk’ena duša pa velja?

Vsi drugi svatje mi molče,

Sam sveti Ureh govori:

Ena duša pa tkaj velja,

Da je cel’svet ne preplača.

Uganka tretja je pa ta:

Kol’ ko od. nebes je do pekla?

Vsi drugi svatje mi molče,

Sam sveti Ureh govori:

To pa nevesta sama veš,

Sej si premerila takrat,

K’te j’bog pahnil v peklo z nebes.
Svet’Urh jel evangeli brat,

45  —

Nevesti pa rožič ki rast.

Tak se je uderla iz gradu,
Da stresla se je zemlja vsa,
Se stresla zemlja in nebo,

Se stresel je vesoljen svet.


V

Maria in rtitirn.

(I 7. j u n s t e doline!)

Ticica je p|rletela,

Neka zamorska devica;
Včrh turna je obletela«
V zelenej lipici obsedi:
Je že tak lepo zapela
Jo od device Marije:
»Cešena si ti Marija
»Gnade božje polhena,
»Si nam na svet rodila,
»Našega zveličarja !*

Je Marija to začula

Je vu>ikaj iz oltarja šla:
»Al|>,si li to pesem cula,
»Alj-si sama jo složila?

Je nisjm sama složila,
Ampak sijtn jo le slišala.
Sim čez morje črez letela,
Je neka ribca spevlala:
»Cešena si ti Marija
»Gnade božje polhena;

|>Si nam na svet rodila
i»Na«ega zveličarja <c -
^»Pomaj, pomaj mi jiskati
»To rib’co, ti dobra tičica
Tičica je luft letela,

Marija je pa k nogam šla,
Je že Marija prej lam bila
Prej <ia drobna tičica»

Tam okol sive skalice
Se je ribica vozila,

Je še lak lepo spevlala:
»Ah češena si Marija
»Gnade božje polhena,

»Si nam na svet rodila
»Našega zveličarja!

47  —

»Kaj je pa tebe sem vpravilo,
,»0 ti drobna ribica?

>7 »Mene je pa sem vpravila
Moja huda macoha. <l
> O ribica h kraji, li kraji
Jaz bom ti vun pomagala,

In razgernula svete krilce
Je jo nesla v zveličanje.

O le ti dete majceno,
Uzvecera si rojeno,

O polnoči si kršeno,

.S svitom vred si’ s sveta šlo,
Pa še ne greš v sveto nebo!

je šlo pred nebeške vrata,
ua bi ga le gdo začul!

Začul ga je Jezus sam:

CM otroka.

48

O le ti dele majceno,

Uzvečera si rojeno,

O polnoči si keršeno,

S svitom vred si z sveta slo,

Pa še ne pojdeš zdaj v sveto nebo.
Pojdi mi po studenca,

Ki bo zviral spod hribra na gor
Spod hribra na gor, spod koslene gore,
No mi prinesi mrzle vode.

Duša se je okol obrnola
Ona je hitro dirjala,

Ino se milo jokala.

Vsej J° je srečal sivi svit
Hole, hole, o sivi svit!

Ali si kaj vidil studenca,

Ki bi zviral spod hribra na gor,

Spod hribra na gor, spod kostene gore,
Da bi jaz nesla Jezusu inerzlc vode?^>
.< (/.  Jaz ga nesem videl tam;

Zadi še beli den gre,

Če ga je kaj on videl tam.

Duša se je okol obrnola,

Ona je hitro dirjala
Ino se je milo jokala.

— 49  —

Srečal jo je beli dan.

Hole, bole, beli dan!

Ali si kaj videl studenca tam,

Ki bi zviral spod hribra na gor
Spod hribra na gor, spod kostenegore?
Jaz ga nesem nič videl tam,

Zadi še gre solnce rumeno,

Ce ga je kaj ono videlo.

Duša se je okol obrnola
Ino se je milo jokala.

Srečala jo je Maria:

O le ti dete majceno
Uzvečera si rojeno,

O polnoči si kršeno
S svitom vred si s sveta šlo,

Pa še ne pojdeš zdaj v sveto nebo?
Hole, bole, Marija!

Ali si kaj vidila studenca
Ko bi zviral spod hribra na gor
Spod hribra na gor spod kostene gore,
Da bi jaz nesla Jezusu mrzle vode?
Hole, hole, duša majcena
Pojdi v materno vzglavičje
Tam boš našla antfele,

4

50  —

Ki se je mali brisala,

K’je tebi k porodu javkala,
Taiste hiti ožemali,

In nesi Jezusu friške vode. v
Duša se je okol obrnola
Ino hitro dirjala
V materno vzglavjičje.

Tam je našla antfele;

Taiste je hitela ožemati,

Ino je nesla Jezusii friške vode,
Pred nebeške vrata pokljukalaj
Da bi jo le gdo začul!

Začul jo je Jezus sam:

Hole duša majcena
Zdaj si mi prinesla mrzle vode
Pa še ne pojdeš v sveto nebo;
Pojdi na polje široko,

Tam boš našla to drevjice
Le to drevo žegengrajn.

Duša se je okol obrnola,

Ino se je milo jokala;

Je šla na ravno polje
K temu drevu žegengrajn,

Tam gor sedela je

— 51

Da je minolo sedem let
Sedem let, osmega polt
Prišla sta dva razbojnika
Pod toto drevce podkurila,

Da se je hitro posušilo.

Prišla je Maria k njej:

Hole, hole, duša majcena •
Koga si kaj videla
Jaz nesem druga nič videla
Ko samo dva razbojnika,

Ki sla pod tem drevjem podkurila,

1  v. % #f

Da se je hitro posušilo«

, To nesla nijedna razbojnika,

To sla vlastna tvoja brateča;

To nesi trpela sama za se,

Ti si trpela za oco, za mater
Za oco za mater, za brate svoje,
Prijela jo je z belo rokoj
Peljala jo je gor v sveto nebo
V sveto nebo ino v sveti raj
Oca nebeški nam ga daj,

Bog nam ga daj dobivljati.

Vsem vernim dušam vživljati!

4  *

52  —

\

18 .

Jf'

Sveta Barbara.

Srednja vas. Sela

Leži, leži ravno polje
Cez polje pa bele cesten
Po cesti pa svetinja gre,
Svetinja^ sveta Barbara,

V rokah pa nese kelih zlat,.

V kelhu sveto režnje telo.
jSe jo je srečal pobič mlad,
Se ni priklonil ne odkril,

In ji prevzetno govoril:

« Kamo pa ti svetinja grel,
Svetinja sveta Barbara?

Jaz greni v Koroške dežele,
Tje, kjer ljudje bolni leže ,
Na me svetinjo kličejo,

Da bodem jih spovdavala,
Spovdavala, obhajala, 5V
Jim rešnje telo dajala,

« Pojd’le svetinja, kamor hoč,
Te ne bom klical na pomoč,

53  —

Bom stopil u žolnirski stan
ijfmert naglo bodem storil tam.

Se stopil je v žolnirski stan,

Nič več ni zdrav, kakor en dan,
Je ležal sedem let bolan,

Da loči meso se od kosti,

Kosti se ločjo od mesa,

Pa le se dalje smerti ni.

Se je dobil Žolnirje tri,

Pervi ga sekal prestrašno,

Drugi ga streljal preserčno,

Tretji mu vergel glavo proč.

Pa le se dalje smerti ni,

Glava se v kervi valjala,

Nazaj se h truplu spravljala.

Še je poklical na pomoč
Svetinjo sveto Barbaro.

Prišla je sveta Barbara,

Ino ga je spovdavala,

Spovdavala, obhajala,

Svefresnje telo dajala,

Dušo spremila v sveti raj *

Bog ti nam vsacimu ga daj.

54  —

19 .

Sveta Barbara.

(Znana v R o ž j u in v K. a z i %  a h pri Žili.)

Stoji, stoji beli grad
V gradi žlahtna gospa,

Žlahtna gospa, žlahten gospod.

Pa sta imela jedno samo hčer
Samo ljubo sveto Barbico.

Oča s Barbico govori:

Ti imaš sdej ženine tri.

Jeden kralj - čjer sonce gori gre,
Drugi čjer sonce na povni je,

Tretji čjer sonce k božjej gnadi gre.
Al vzemas kralja španskega?

Bel vzemas kralja deželskega?

Al vzemas kralja španskega
Vse bode tebe hvalilo,*

Al vzemas kralja deželskega,

Se ti bode vse perklanjalo. >>

Kaj pa Barbiča odgovori:

^ Jaz mam že zbrana ženina
Jezusa Nacarenskega.' —

55

Al hočeš španska kraljica bit
Al raj češ tri leta v turn£> sedet?
Jaz nočem španska kraljica bit,

Raj hočem tri leta v turne sedet.
Oča je poslal po zidarje:

Zidajte turen temen, turen globok.

| Barbara je okoli prangala
Lepo se jim je smejala.-
Ce delate turen globok, turen temen
Delajte mu tri linče ven:

Eno kjer sonce gore gre,

Drugo, kjer pol dan stoji,

Tretjo, kjer k božjej gnadi gre.
Barbico sdaj v turu veržejo,

V turn globok v tura temen.

Barbiča pa še govori:

(/ Jaz že mam zbrana ženina,

Jezusa Nacarenskega.

4

En angel k njej perleti,

Na niškim okenci obsedi,

Barbiči je oblat podal,

Jeden je pa v kelih djal. —

Oče pa k njej gledat gre,

— 56  —

Al kej Barbiča še živa je.
Pretekle so že leta tri,

Je poslal oče po šlosarje,
Odklenite mi turen temen,
Poberite Barbine kosti ven. b
Barbiča pa v turne sedi,

Lepa rudeča kakor kri,

Pred njo pa kelih zlat stoji.

Oče spet s Barbieo govori:

Ti imaš sdej ženine tri(

Jeden kralj, čjer sonce gori gre,
Drugi, čjer sonce na povni je
Tretji, čjer sonce k božjej gnadi
Al vzemaš kralja španskega,

Bel vzemaš kralja deželskega?
Al vzemaš kralja španskega,
Vse bode tebe hvalilo,

Al vzemaš kralja deželskega
Se ti bode vse priklanjalo, z)
Barbiča pa še govori:

>i  Jaz mam že zbrana ženina
Jezusa Nacarenskega.

Oče pa popade Barbieo
Za nje rumene lasičef

gre.

57  —

Potegnul je svoj ojster meč,
Odsekal Barbiči glavo preč.

& x

Tri roiice.

(krajnska iz Bohinja.)

Sloji garlelc ograjen,

S zlatim koljem obsajen,

S srebernim protjem zapleten
Povhen rožic nasajen*

Notri rasejo rožice tri,

Vse tri so rudeče kakor kri.
Ta perva rožica je leta,
Sprelepa rumena všeničica,
Per vsakej mesi jo nucajo
Le za presveto hostijo;
Nobena maša brana ni
Brez te presvete hostije.

Ta druga rožica je leta,
Spreljuba vinska Urtica.

— 58

Per vsakej maši jo nucajo,

Za presveto rešnjo kri.
Nobena maša se ne moli
Brez te presvete rešnje kri.
Te tretja rožica je leta
\  Spreljuba devica Maria:

Nam je rodila Jezusa,

Oj kralja nam nebeškega.
Vstvaril je zemljo in nebo,
Človeku dal dušo, telo.

Bog oea, sin in sveti duh,
Vse tri peršone en sam Bog.

21 .

Moriiar.

o r o š k a iz Dol zraven

K o ž e k a.)

Maria se vzigne s Ježušam,
In s starim možam Jožefam.
Maria je tak dolgo šla,

Da je blizo morja peršla,

59  —

Gor’je mornarja klicala,

Gor’je mornarja klicala:

Prepelji mene tamej črez
Za skozibog, za božji Ion.

Kaj jej se mornar govori,

Kaj jej se mornar govori:

Jes pa ne vozim za skozibog
Za skozibog, za božji Ion
Le vozim za svitle tolarje
Ino za zlate rumene.

Oj prepelji me tamej črez
Za skozibog, za božji Ion.

Kaj jej se mornar govori,

Kaj jej še mornar govori.

Jes ne vozim za skozibog
Za skozibog, za božji Ion.

Le vozim za svitle 'tolarje
Ino za zlate rumene.

Maria se vžig ne in mi gre
Oj noter u silno morje.

Pred njo se voda razklanjava
Za njo se voda spet sklepava.

— 60  —

Maria sred morja postoji
Mornarjeva hiša že gori,
Mornar pa vpije na pomoč
Mornar pa vpije na pomoč.
Maria pridi tavžentbart
Jes te prepelem vsakokrat.
Kaj še Maria govori:

Kaj še Maria govori
Pomagajo ti svetli tolarji
Ino pa zlati romeni.

Mornar spet vpije na pomoč
Mornar spet vpije na pomoč

Maria pridi tavžentbart
Jes te prepeljem vsakokrat,
Maria alj ne zašonaš mene,
Zašonaj saj mlado detice.

Nasred jispe zibca stoji,
Notre majhno dete leži.

Maria s krilcam mahnila,
Mornarjeva hiša vgasnila.

61

22 .

IHariin i»ogr«l».

Meni se je nocoj senjalo,

Da pa je Maria vmrla,

U zlatem plajši ogernjena,

Bodi stotavžentkrat češčena!

Kdo pa bo Marii Irugvo delao,
Delao jo bo sveti Lukež

V zlatem plajši i. t. d.

Kdo pa bo Mario k pogrebu neso,
Nesli jo bojo štirje vangelisti,

V zlatem i. t. d.

Vsej so jo nesli po širokem polji,
Tje po zelenem travniku,

V zlatem i. t. d.

Sej jih je sam Jezus srečal:

Koga pa vi k pogrebu nesete?

V zlatem i. t. d.

Vi mojo mater nesete,

Jih k pogrebu nesete,

V zlatem i. t. d.

— 62  —

Moja mati si niso zaslužili,

Da bi v črni zemlji gnili;

V zlatem i. t. d.

Nesite jih, nesite jih
Gor u svete nebesa,

V zlatem i. t. d.

Nesite jih v nebesa, v sveti raj,
Oca nebeški nam ga daj.

V zlatem i. t. d.

V sveto nebo, v sveti raj,

Oca nebeški nam ga daj!

23 .

Tri duše.

(Iz S l .o v e ti — Bistrice.)

Leži mi leži poljece
Prek polja mi leži cesta.

Za cestoj mi stojaj cerkvica,

V cerkvi mi stojijo votarji trije.

— 63  —

Ti pervi je križa božiga
Ti drugi je Florjana svetiga.

Ti tretji je ta sveta večna luč
Vžgi nam Marija nekeško luč.

Zviraj rni zviraj studenčina,

V studenčini mi plavajo duše tri.

Ta perva je duša le tota,

Ktera je na Bogi scagala.

Scagati nas vari sam večni Bog
In ta sveta večna luč.

Vžgi nam Marija nebeško luč.

Ta druga je duša le tota
Ker boter s botroj pregreši.
Grešili nas vari sam Večni Bog
In ta sveta večna luč,

Vžgi nam Marija nebeško luč.

Ta tretja je duša le tota
Ker druže družje vmori.

Vmoriti nas vari sam večni Bog

In ta sveta večna luč

Vžgi nam Marija nebeško luč.

— 64

Saj se zvoni in se glasi
Po celim keršanskim sveti.
Sveta je sveta večna luč
Vžgi nam Marija nebeško luč.

Jjilovska deklica.

(Iz Krajnske gore.)

Leži leži tam polje,

Oj polje širano,

Na polju stoji vertec,
Oj vertec ograjen.

Po vertu hodi dekla,

Oj dekla ajdovska,
Okoli se ozira,

Da b’vid’la Jezusa;
Jezus po vertu hodi,
Ko bi kak vertnar bil,
Na rami otko nosi,

Ko b’rožice sadil.

— 65

Tako ga jo prašala
Pa dekla ajdovska;
Jezus, al si ti vertnar?
Al rožice sadiš?

Jaz nisim noben vertnar,
Tud rožic ne sadim,

Pot dušam nakopavam,
Prot raju svetimu,

Kdor če po nji hoditi
Mora čisto serce imet’,
Kakor ga ima dete,

K’je včeraj kerščeno.
Tako mu rekla dekla
Je dekla ajdovska:
Nakoplji jo še moji
Prot raju svetimu.

Jezus ji pot nakoplje,
Prot raju svetimu,

Ker bila kakor dete
Je čistiga serca.

5

66

25 .

^ Hlagodar božji.

(Štajerska od mesta S l o v e n — Bistrice.)

Maria gre na boži pot,

Na boži pot, na oljsko goro.
Na glavci mi nese korbicko,
Na rokah tni nese sineka.
Srečala jo je sirotica.

Maria sirotico prosila:

Le nesi mi nesi Jezusa.

Maria je Jezusa prasala:

Kaj borna sirotici šenkala?
»Na totim sveti veliko otrok.
»Na onim sveti zveličanje."
Maria gre na boži pot,

Na boži pot, na oljsko goro.
Na glavci mi nese korbicko,
Na rokali mi nese sineka.
Srečala jo je Jerica,

Jerica županova čerica.

Maria Jerico prosila:

Le nesi mi nesi Jezusa.

— 67  —

Maria je Jezusa prašala:

Kaj borna Jerici šenkala?

»Na tolim sveti veliko blaga,
»Veliko blaga pa nič otrok.“

\  a i t: uuj..«; v ct a i , )

Sveta Kristina bolna ležala,

Bolna ležala, milo ječala:

Ko bi pač kdo mi vode prinesel!
Kaj je storila mačeha huda?

Ze ini je vzela kurjo čepinjo,

In je prinesla gnojnice pit ji.

Tako je rekla sveta Kristina:

Ce bom živela, vam bom vernila,
Ce bom umerla, bog vam poplačaj.
Sveta Kristina bolna ležala,

Bolna ležala, milo ječala,

Ko bi pač kdo mi postijo prestiljal
Kaj je storila mačeha huda?

26 .

5 *

— 68

V zglavje je djala ostriga ternja,

V znožje je djala terdiga peska.
Tako je rekla sveta Kristina:

Če bom živela, vam bom vernila,

Če bom umerla, bog vam poplačaj.
Sveta Kristina bolna ležala,

Bolna ležala, milo ječala:

Ko bi pač kdo bil, da b’me počesal!
Kaj je storila mačeha huda?

Ze mi je vzela ojstre grebene,

Z njimi jo je tak terdo česala,

Da je od lascev černa kri tekla.
Tako jc rekla sveta Kristina:

Ce bom živela, vam bom vernila,

Če bom umerla, bog vam poplačaj.
Se je storila bela meglica,

Polna nebeških b’la je angeljcev,

Ze so mi vzeli sveto Kristino,

Nesli so jo v presvete nebesa.

Se je storila černa meglica.

Polna peklenske b’la je hudobe,

Že so mi vzeli mačeho hudo,

Nesli so jo v peklensko žerjavco.

— 69  —

27 .

J^Clr^šuiK.

(Krajnska iv. gornjega B e r  n k a.)

Jezus se po rnurji vozi
S svojim jograrn jen učencam.
Grešnik pa za Jezusavn vpije:
Le stoj, le stoj o Jezus moj!

De bom jest grehe povedov,
Velike grehe jen neznane.
Jezus se še po rnurji vozi
Ravno kakor b’slišov ne biv.
Grešnik še drugikrat zavpije:
Le stoj, le sloj o Jezus moj!
De bom jest grehe povedov,
Velike grehe jen neznane.
Jezus se še po rnurji vozi
Ravno kakor b’ slišov ne biv.

Grešnik še tretjikrat zavpije:
Le stoj, le stoj o Jezus moj!

— 70  —

De bom jest grehe povedov,
Velike grehe jen neznane.
Jezus pa na murji obstoji,
Grešnika lepo ogovori:

Povej, povej o grešnik moj
Velike grehe jen neznane.

Jest sem oče jen mater vbu,
Brat mi je še kumej všu.

Jidi med planine visoke,

Med planine jen gore visoke.

Tam suho drevce še sloji,

Se že veliko let ne zeleni.

Al se suho drevce vzeleni,

Ti bodo grehi odpuščeni,
Veliki grehi jen neznani.

De bodo začele ptičice peti,
Bodo začele na drevci sedeti.

Preteklo je četerto leto,
Drevce še ni ozeleno.

Peršlo je šesto leto,

Drevce se že zeleni.

7 i

Ptičice so jele veselo pet,

Grešnika k veselji opominvat.
Jezus sam je k njemu peršu,

K njemu peršu jen ga objiskov.
Le vstan, le vstan o grešnik moj,
Tvoji grehi so ti odpuščeni,

Veliki grehi jen neznani.

Jest ne morem nič vstati
Kolene so se k tlain prirasle.

Jest ne morem nič vstati,

Brada je do tal zarasla.

Jezus se ga en inav pertekne,
Grešnik se že čisto spe.

En bev golobček ven zleti,

Na Jezusovej ramci obsedi.

■Irolinst (letela.

0 ti drobna detela,

Kam si ti men’zapeljala;

72

Med jagode, med lesnike,

Na te zelene travnike,

Jagode boin pozobala,

Lesnike bom pohrostola;

Ker so ti ledik fantiči
Tam je prevelko bahanje ;
Ker so te ledik deklice,

Tam je to velko veselje;

Ker so ti moži zakonski
Tam je to velko zgovarjanje;
Ker so te žene zakonske
Tam je veliko žalosti.

Za goroj mi pa zvezda gre
Za zvezdoj pa Maria gre,

Na roki nese Jezusa,

V drugi roki puselc lep,

Ker ga bo hlapčičom senkala,
Ki jo za gnade prosijo.

Za goroj pa na zvezda gre,
Za zvezdoj pa Maria gre,

V rokah nese Jezusa

Na glavi nese krancelj lep,
Ker ga bo dekličom senkala,
Ki jo za gnade prosijo.

- 73

Meni ni za le, meni ni za me
Meni je za mojega Jezusa
Ce ine moj Jezus zapusti
Zapušen sem od vseh ljudi.

Razne pesmice*

29 .

klanca.


(I z L i s a n v H o Ž j u.)

Je pa snoei slanca padia
Na zelene travnike,

Je vso Iravco pomorila
Noj vse zlahlne rožice.
Meni pa nič ni za rožce
Dalih slanca vzeine je,
Men je le za mojo declo,
Ki pustiti rajta me.

— 74

Lih na sredi mojga sfrca,
Edna rožica cveti,

Se mi gvišno posuši.

,,Kaj jej bodem jes pkrlila,
Nemam vinca alji vode?
Jes pa bodem le pilila
Svitle svoje solzice,

Ki vescas pretakam je.

V oštario zidano,

Le vozite, le vozite.

V oštario zidano!

Oštirka na pragu stala
Lepa mlada oštirka,

Nas k večerji klicala:

Le k večerji, le k večerji,

Al jej ti ne boš pirlila,

30 .

(Beta.)

Le vozniki le vozite

75

Ker je že pripravljena;

Jaz ne bodem nič večerjal,
Tud ne bom nič vinca pil,
Sim pa slišal pismo brati,
Da mi dečla umerla bo.

Ge pa ona umerla bo,

Tud jaz dolgo živ ne bom.
Mene bodo pokopali
Not pod zidan’ turniček,
Ljubco bodo pokopali
Noter pod cerkovni prag.

’Z moj’ga groba bo zrastla
Ena bela lilia,

Iz nje groba bo pa zrastla
Ena r'deča vertnica;

Potlej boste gori rastle,
Gori v zidan’turniček,

Gor’se botc vkup sternile,
Bote rastle gor naprej,
Rastle rastle gor v nebo,
Kjer je Jezusa telo.

— 76  —

31 .

liorlle«. V'

(1 %  R o 7. j a.)

Je barčica od kraja šla,

Deklica pa zajamrala:

»Le od kraja preč, od kraja preč,
Nazaj pa ne, nikoli več."

Saj veš, kaj sim ti snoči djal,

Ko sim zvečer per tebi stal:

Ne vdajaj se, ne vdajaj se,

Počaj le eno' leto še! —

Jes te pa čakati ne mo,

Imam prehudo mačoho,

Bom vdala se, pustila te,

Nikol'ne žinjaj več na me.

Ah čer sva lani rajala,

Ze raste letaš pumpava,

Tički pojo, rozce sveto
Za me veselja \eč ne bo.

32 .

Žalost.

(Povsod znana.)

0 sijaj sijaj sonce,

Oj sonce rumeno!

Kako bom pa sijalo,

Sim zmiram žalostno:
Ako zgodej ustanem,

Me dekle kolnejo,
Žalostne so one,

Ki zgodej vstati morajo.
Ako pa pozno zajdetn,
Se pastirci jočejo,
Žalostni so oni,

Ki dolgo pasti morajo.

Viže ali poaUooulee.

Kaj delajo lič’ce,

Ker več ne pojo?

Al se trostajo mraza
Al velcih snegov?

’ Iz groblje en kamen
Iz plota en kol,

Pa mlade fantiče
Bom ležat ugnal.

Bohinca, Dolinea
Vsak lahko pozna •

Ce ne žvižga, ne poje
Pa v coklali šlorkla.

Pred suh bo žleb Drave,
Prem jest teb’nezvest,
Tam ravne planjave,

Kjer gor stoji šest.

Je toča pobila
Vse ravno polje,

— 79

Lih lam je pustila.

Kjer je moje dekle.

Dekleta sluhajte^

Da pot vam u Rim
Je zmiram lih gladka,
Polet’ in poziuf.

Te rajši imam,

Ko celi \es svet;
Resnično dr« spoznam,
Dekličev si cvet.

Ni nevarniši od slame,
K ljubezen je res,

Če ona se vname,

Gori kakor kres.

Bom vodo prebredel,
Bom vit</re nabral,
Jerbašček boin spletel
Ga ljubci poslal.

5

Je gora visoka ,

Me grozno skerbi;
Je struga globoka.
Prebresti jo ni.

80  -

Po gorah je ivje,

Po ravnim pa mraz,
Doma pa dekleta
Pogrešajo nas.

Na morju meglica,

Na jugu oblak,

Me boš vidlo ti dekle,
Še tolkrat al nak.

Moj očka so ribic
Pa ribce love,

Tam doli pod mostom
Na skalci sede.

Ne jemlji slovesa,
Podaj mi roko
Pa zdrava ostani
Pa pojdi domo,

Na sredi vasi
Ena rožca cveti
(Je tista usahne,

Pa druge več ni.

Na koncu jezika
Ljubezen velika ,

— 81

Al v sercu je ni,,
Ker si d ruj ga želi.

Je rinka okrogla
Ko mlinsko kolo,

Pa najna ljubezen
Je ravno tako.

Skovati ukazal
Bom perstana dva,
Samiških že časov
Sva sita oba.

Vlan’ si še pušelc
Iz rožic dobil,

Pa letaš germušelc
Ti dam iz kopriv.

V planin’ je veselje,
Le gor si želim,
Gor moje so želje/
Ko v raju živim.

So žalostni časi,
Veselja nič ni;

Krog mojga serca ^
Leži černa megla.

— 82

Zdaj gredo težave
Čez moje serce,

Ko gredo meglice
Čez ravno polje.

Po gorah,po gorah
So ozke steze,

Pa saj niso za fante,
So le za koze.

Na pragu je stala ,

Je kitco vezala'^

Z zeleno travo j
Je jemala slovo.

Le škoda' bi b!o,

Za to žlahtno telo,

Ko bi grešno živelo,

V pogublenje šlo.

xu.'

Ko b’ človek ti vedel,
Kaj duša velja,

Saj bi delal pokoro,*
Ne žalil Boga.

Na vorlicu roža
Prav lepo cveti,

S3 —

Pa v kamrici roža.^
Prav žlahtno diši.

Pa pfcrsten mi dala
Je moje dekle,

Prijel se je persta,

Pa z njega ne gre.

Sim ljubico zbral
Strček sim za njo dal,
Kdor jo bo meni jemal
Bo glavico dal.

Mi imamo resnico^
Imamo norce;

Norčave deklefa
Verjamejo vse.

Pod sedlom je šimelj/
Na strani pa pram;
Poglej me ti moja,

Kak furati znam.

Povsot sim že hodil
Po Krajnju še ne,

Rad vidil, rad vidil
Bi Krajnsko dekle/

84

Micka li ti
Tvoje Černe oči,

Pa tvoj beli obraz
Bo le l^rpel en čas.

Po leti rožice cvetijo,

Da jih ni preduhtali,

Po zimi se pa osušijo j
Da jih ni več najditi,

Je ravno taka naj’ ljubezen .
Ker ni iz pravega serca?
Ona mi je nezvesta bila ,

In je ljubila vsacega.

85

K Prislovice in pregovori. ^

— £!©<s*S?8* —

/

N a C e 1 j.

i 'L  pregovorov tvojega deda boš
•/.vedel 7  kakšen mo/ da je bil
tvoj predeči. — Nar. preg.

Sku šnjaje pregovore rodila, poterdila in ohranila.
V pregovorili leži zaklad modrosti priprostega
moža.

Kamor pregovor zadene , ne zgreši ne za en vlas.
Kdor se na ptujo pomoč zanaša, v situ vodo
prenaša.

Ako že pri kraju ne vidiš dna, ne bredi čez vodo.
Zapeljivost je skritej jami podobna.

Pijanec- ima tri lastnosti: je moder, močen in
bogat.

Človeka spomlad pride le enkrat.

Kakor pride, spet preide.

Tirpim kakor kamen na polil.

Nov gospod, nova pravica.

Veselje in žalost si roko podajata.

— 86  —

Ko ima žena perilo v čebru in kruh v peči,
jej ni treba veliko reči,

Ako hočeš veliko let šteti, moraš od mladega
zmerno živeti.

Stare vrane ne poberajo eprvov blizo brane.

Za staro vero, stare ljudi in star denar, naj ti
bo vselej mar.

Z lastnimi žuli je malokdo obogatel.

Kdor je v živjenji skop, temu bodo psi škro¬
pili grob.

Več je vredna domača gruda, ko na plujem
zlata ruda.

Debelši bruno tesar teše, večkrat ogenj kreše.

V kupi se jih je več vtopilo, ko v morju po¬

tonilo.

Kakor tukaj tako tam.

Kdor v Bogu živi, v Bogu vmerje.

Bog je začetek in konec.

Nedolžnosti slabi izgled je ko na cvetju led.

V pekel je pot gladka in pripravna, v nebesa

ozka in tukavna.

Kdor dobroto skaže, k svojej sreči kola maže.
Sreča človeka le sreča, vjeti se ne da.

Spršeni, ose in bčele bodo vedno prepir imele.

— 87  —

Kjer mor (kuga) razsaja, tam smert raja.
Prisiljen stan bo zaničvan.

Terdovfatnemu takrat v uho poči, ko mu smeri
za tilnik skoči.

Po zimi se otrokom črešnje obetajo.

Domačega tata se je težko vbraniti.

Kjer bogastvo hira, prijatetetvo v mira.

Kdor prej premisli, kar stori, se mu konca bati ni.
Glava za glavo.

Glad je huj’ ko strad.

Kdor poslom da, kar jim gre, mu nikoli hudo
za nje ne gre.

Nedolžna sraga se ne posuši, v nebesa spuhti.
Kadar se na mizi kroji pogača in na ognjišu
pečenka obrača, je prijaznost l^rši ko ka¬
men in kost.

V coklah se ne gre zajcev lovit.

Enemu Bog v roko da veslo, drugemu teslo.
Ako Bog hoče, boš iz piev stolerni sad žel.
Kdor ima božji strah mu je bili lahko varh.
Zvest posel je malokdaj za službo prosil.

Noe ima svojo moč.

Rečeno je rečeno.

Kar je čorno ne bo belo.

- 88  —

Lesica dobro ve, cej kej dobi.

Boljši je žlica soka v mira, ko polna miza nar
boljših jedi v prepiru

Ob pustu so zrele neveste, v postu pa preste.
Višji je grad, več v njem prebiva tat.

Kdor ima strgano sleme, prosi vedno za lepo
vreme. „

Katera trem pirhe daruje, tl tri niti ljubezen snuje.
Ci/rni lasje iri višnjevo oko, se vkupej najde težko,
Bralji in sestre se daleč narazen naj bolj ljubijo.
Kdor krajo skriva in hrani, naj se obesi tatu na
desni strani.

Je pridna žena, je stava dobljena.

Lep konj se lahko vroči, lepa žena iz ojnic skoči.
Kdor se zlo okoli ženska plazi, se mu bere na
obrazi.

Kdor se s ženslvam tlači se kmalo popači.

Kdor skusi, te ve, po čem je okus.

Kratko veselje dolga žalost.

Beseda dolg dela.

Kdor se dela brani, kmaio strada.

Med pravico in krivico ni srede.

Kdor dolgo obela, ne stori rad al ue more.
Sreberni las je serosli kras.

— 89  —

'rMuv , 1

Ttjrši oreh, majerši jedro itna.

Kdor veliko ve, malo verjame.

Vsaka pesem ima en konec.

Ljubezen zadušena še ni pogašena.

Bog je hvale vreden , človek pohvale.

Ljubezen skrila je res sladkota, ali ko jo sila
očita, še veči sramota
Kar človek sam prisluži, nar bolje občrrie.

Kdor lahko prisluži, lahko razruši.

Kakor se oberuc lako zavorne-
Jezik ni iz jekla, ne s kosti, [ta je vendar v
slani v s</rce vbosti.

Beč je pozim’ potrebna reč-

I>1.: niiiSi ni nO\ .....ti L.

še za derva.

Je oče junak, bo sin gotovo vojšak.

Kdor se vedno priduša, temu vest shujša.
Beračeva -visaga nikdar ni polna.

Ce golob med orle zajde, gotovo smirl najde.
Lenuhu kruli rad glad po trebuhu.

— 90  —

Nag sim prišel, nag spet pojdem.

Kjer se velko krega in prepira, rada vera in
ljubezen vrnira.

Tumpast nos je mal kakej reci kos.

Kriv nos je inarsikterej reci kos.

v

(Jas vse dozori.

Cas vse zgrudi.

S časom se vse pozabi.

Kjer zmanka pleha, prijaznost neka.

Kar je enkrat je rado večkrat.
v  Tudi ravno ni vselej pripravno.

Sm^rt vse omaja , nje kosa kosi od kraja,
Pijancev konj dobro za k^rčmo ve.

Kdor ima pod palcem groš, ta je mož.

Revi je nadloga sestra.

Nadloge so povsod, kjerkoi je razširjen člove¬
ški rod.

Tudi kar je dobro se koj ne polmdi.

Voku meh dobro piše.

Kadarkoli je sm^rt ustrelila, ni nikdar zgrešila.
Sila moc premaga.

Kdor koce visoko priti, mora tprden v glavi biti.
Glad volka clo do hleva prižene.

Velik pijanec dober delavec.

91

Mojstrov sin dostikrat ni imena vreden.

Slab groš več ljudi pozna.

Skop šest dni v morje vidi.

V petek smeh, v soboto in nedeljo jok.
Pregnana čednost se v strast premeni.

Slaba paša da pastirju delo.

Skrit berač je ježu podoben.
j\a hudi g^rči se slab klin skprči.

Kjer se lohko pridela se malo dela.

Vsak si pomore, kakor more.

Sam nar bolje veš, čej se ti je treba praskati.
Ko bi bile sanje vse res, bi bil svet že davno
naopak.

Velik gospod velik strah naredi, pa tudi veliko
odpusti.

Dvema pastirjema volk ložej ovco vkrade, kot
enemu.

92

. ^

Narodne zastavice*

J" Cedilo, medilo,

Po svetu hodilo,

Ni pilo, ni jedlo,

Pa vendar živelo.

2. Bog nima, svet ima, hudič hi rad in ne

dobi. Kaj je to?

3. Ako se pusti, je prekratko, če se priseka,

pa predolgo.

4. Kima nič reber, pa vendar htjjrble, dve ro¬

ki, jezik iu pol čeljust’ in pravi dosti¬
krat hrust.

5. Je bilo že pred Kristusovim rojstvom vstvar-

jeno, in še sedaj ni pet tednov staro.

6. Kader bdela črez cerkev ftrči, pravi: vse

moje gori. Kaj je to V

7. Stirji moži grejo po poti, pa endrugega ne

dojdejo.

8. Višji ko smreka, pa tenjsi ko dreta. Kaj je lo?

9. Komu denar težo dela ?

10. Kdaj je živ človek u hiši brez glave V

11. Kaj je viši ko nebo?

— 93 —

12. Mati jc pokopana, oče visi, sin okoli hodi

in ljudi moti. Kaj je to ?

13. Kdo je najstarejši v cerkvi?

14. Mali je živa, sin je mertev, pa vendar vsa¬

kemu odgovorili zna. Kaj je to?

15. Kaj je boljši, ko dobra klobasa?

16. Ktere živali se sramujejo še po smerti?

17. Kdaj bolijo zeca zobje?

18. Ni notre, ne zunej, pa je vendar. Kaj je to?

19. Kleri den nima noči.

20. Kdo je rojen, je rodil, ni vmerl in vendar

več ne živi ?

21. Jes nimam nobene matere, in moj oče je

moj mož. Kdo sim ?

22. Zakaj zec zad pogleda, ko ga pes popade?

23. Kolko aposlelnov je bilo ?

24. Zakaj visi tat?

25. Klero .4rce nič ne bije?

26. Ktera Hiša ni kamnena ne lesena ?

27. Kaj gre po glavi v cerkev ?

28. Kaj gre brez nog po zidu ?

29. Sum šumi, grom gromi, bela baba skoz

leti. Kaj je to?

30. Šviga švaga čez dva praga.

94 —

31. Kdaj jejo psi kosti?

32. Kdo je na iastnej materi derva sekal ?

33. Kdo je prej sesal kot mati, in tudi prej

vmerl kot ona?

34. S kom se konca večnost ?

35. Kdaj so male ribe dobre?

36. Jes sim mater rodil, on pa mene. Kaj jelo?

1. Sonce; 2. Konec; 3. Jama; 4. Plug;
5. Mesec; 6. Vosek; 7. Štiri kolesa; 8. Dež;
9. Mošnji; 10. Kader skoz okno gleda. 11. Cer-
kovne vrata; 12. Vinska terta; 13. Kropilo; 14.
Pero; 15. Dve; 16. Raki; 17. Kader ga pes
sopade; 18. Okno; 19. Sodni den; 20. Lotova
žena; 21. Eva; 22. Ker zadi oči nima; 23. Eden-
Judas; drugi so apostelni ostali; 2^. Ker je v*/rv
prekratka; J&2. Merlvo; 26. Polževa; 27. Žreblji;
28. Sonce; 29. Mlin; 30. Zibelj; 31. Kader več
mesa na njih ni; 32. Adam; 33. Abel; 34. S
čerko-t, 35. Kader velikih ni; 36. Led in voda.

— 95

M a %  a I o.

t

Stran.

— Bredka. (Zapisal M. Valjavec) . • 1

—Spoznanje.6

-—Sirota Jerica (Zap. M. Valjavec) . 8

- Ver t n ar (Zap. M. Valjavec) . ■ J 2

- Kanjeuo serce  (Zap. Bal. Janežič) . 15

‘ -ftr r ži ca. 17

T, a j na C—('/.np. ftl. Valjavec) . . 21

Smeri ljube Kraljeviča Marka.

(Zap. J. Kobe) ....  23

Desetnica  (Zap. M. Valjavec) . 27

Zvestadeklica . . . • 30

.. Cigan  (Zap. J. Majciger) . . 34

d ih o vanje  (Zap. Bal. Janežič) • 37

-..Sveti Valentin  (Zap M. Valjavec) . 39

^»J&veti Urh (Zap. M. Valjavec) . 42

Maria in ribica  (Zap. A. Hobel) . 45

-.-Od otroka  (Zap. O. Cafov) . . 47

—-Sveta Barbara  (Zap. M. Valjavec) . 52

,»(Svela Barbara . . . • 54

„„ Tri rožice  (Zap. M. Majar) . . 57

.JMornar  (Zap. M. Majar) . . 58

-Mariin pogreb  (Zap. O. Cafov) . 61

—Tri duše . 62

96

— Ajdovska deklica (Zap. g. Rabič) 64

„„JBjagodar božji (Zap. g. J. Drobnič) 66

J v e t a Kr i s tin a . • . vfc . . 67

mfKJ r e s n i k (Zap. g. M. Majav) . . 69

"Drobna d e te la (Zap. O. Cafov) . 71

Slanca.73

— -Voznik (Zap. M. Valjavec) . . 74

Ločitev (Zap. Žurga) ... 76

Ž a 1 o s l.77

— Viže ......  .78

Pri sl o vice <Zap. večidel V. Kurnik) 85

Zastavice.92

COBISS X04ŽX00

NRRODNfl IN UNIUERZITETNR
KNJIŽNICA

0000043B0S1