Naj toč j i slovenski dnevnik v Združenih državah | VeUa za vse leto • • • $6.00 | S Za pol leta - - • • • $3.00 | 9 Za New York ceio leto - $7.00 1 ® Za inozemstvo celo leto $7.00 i mu...... ianaoBansP GLAS NARODA * f List slovenskih delavcev v Ameriki« i_ The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 I 2 NO. 108. — STEV. 108. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 J_ NEW YORK, THURSDAY, MAY 9, 1935. — ČETRTEK, 9. MAJA 1935 TELEFON: CHelsea 3—3878 VOLUME XT.TTT — LETNIK XT.TTT. POLEG RUSIJE SKUSA FRANCIJA PRIDOBITI POLJSKO ---— - ■ - < ^ _ Tudi v Sloveniji je tekla ob volitvah kri francija bo posodila rusiji 25 miljonov dolarjev za reorganizacijo zeleznic Kabinet je izdelal program za Lavalovo potovanje v Varšavo in Moskvo. — Poljsko glasovanje za L i gin o obsodbo Nemčije je dobro znamenje. — Obisk v Varšavi je važnejši kot v Moskvi. — Angleška vlada bo izpolnila vse določbe locarnske pogodbe. PARIZ, Francija, 8. maja. — Kabinetna seja je izdelala načrt za potovanje zunanjega ministra Pierre Lavala v Varšavo in Moskvo. Laval odpotuje v sredo zvečer in bo dospel v Var itvo v petek popoldne. Tam bo s poljskimi držav niki takoj pričel pogajanja, ki se bodo -vlekla čez c elo soboto. V nedeljo zjutraj se bo z vlakom odpeljal v Moskvo, kamor bo prišel v pondeljek. Ker je že bila podpisana francosko-ruska pogodba. je prvotni namen Lavalovega obiska postal nepotreben ter bo bolj prijateljskega značaja, kot kaj drugega. , t -''Mrt; Bilo je tudi govorjeno o tajnih finančnih določbah, ki so baje vključene v pogodbi; nekateri celo zatrjujejo, da se je Francija zavezala, da posodi Ru siji 400,000,000 frankov ($26,300,000) za železnice, toda Laval je to odločno zanikal in rekel, da o tem nri pogajanjih ni bilo niti govora. Resnica pa je, da se že več mesecev vrše m e ci Francijo in Rusijo pogajanja za trgovsko pogodbo in nikdo ne bo presenečen, ako b o ta pogodba ' kratkem sklenjena in bo Francija dovolila Rusiji > ečji trgovski kredit. Brezdvomno bo Laval tudi razpravljal o vprašanju vojaških informacij in c zamenjavi častnikov z Toda njegov obisk v Varšavi je mnogo važnejši kot pa v Moskvi, četudi se je Poljska zadniv leta nagibala k Nemčiji, vendar Francija ni nikda. zgubila upanja, da si jo bo nekega dne zopet pri dobila. Ko je Poljska tudi v Ženevi glasovala za Li-irino obsodbo Nemčije, je bilo to upanje še bolj potrjeno in je sedaj Lavalova naloga, da razžene vsa- I—-*------—-> mogoče Poljska zaradi t-rancosko-ruske pogodbe. RIM, Italija, 8. maja. — Francoski zračni minister general Victor Denain, bo v četrtek prišel v Rim, da postavi podlago za francosko-italijansko zračno pogodbo. Ta pogodba bo tudi prva pogodba te vrste in s^ bo razvila v splošno z^čno pogodbo med Angliio. Francijo,Nemčijo, Italijo in Belgijo. Na konferenci v Stresi je bilo sklenjeno, da sklenejo po dve in dve državi zračne pogodbe, da bo splošna pogodba ali "zračni Locarno" tem bolj podprta. LONDON, Anglija, 8. maja. — Neki poslane-je v parlamentu vprašal zunanjega ministra Sir John Simona, ako bo Anglija po locarnski pogodbi z vso svojo vojsko podpirala Francijo, ako bi Nemčija naredila kake vojaške izpremembe v de militariranem Porenju. Sir Simon je odgovodil, da so okolščine, pod katerimi stopijo angleške obveznosti v veljavo, natančno določene v pogodbi in je še dodal: "Vlada stoji pri vseh svojih obveznostih po lo earns ki pogodbi in jih bo, ako bo treba, zvesto izpolnila.* * PARIZ, Francija, 6. maja. — Pariz bo imel prihodnji torek prvo vežbanje v obrambi proti zračnemu napadu. Ob desetih dopoldne bodo vel: ke sirene naznanile bližanje sovražnika. To vežbanje bo trajalo 45 minut. O pol dveh ponoči bodo ugasnile vse luči za po i t.re. Avtomobili bodo morali zapeljati na rob ul* ce in ugasniti svoje luči. Nad mestom bodo letali aeroplani, da doženejo, kak uspeh je imelo to vež-_ banje. roosevelt bo izvedel vse svoje načrte Navzlic odločitvi vrhovnega sodišča o pokojni-n i železničarjev pred-s e d n i k ni spremenil svojega načrta. — Delavstvo ga v tem podpira. Washington, D. C., 8. maja. Prvotna bojazen, da bo odklonilna odločitev najvišjega zveznega sodišča glede pokojnino železničarjev ovrgla ves družabni program vlade, se je polegla in prevladuje bolj optimistično razumevanje položaja. Kapitol in Bela hiša sta odločna, da izvedeta družabni program, katerega je izdelala vlada. Tudi organizirano delavstvo, proti kateremu je v prvi vrsti obrnjena odločitev najvišjega sodišča, je marljivo na delu in skuša najti pot, po kateri bi bilo mogoče obiti ustavno zapreko in dovesti " malega moža" do večje gospodarske varnosti. Glavni odbor ameriške delavske federacije bo deloval na to, tla l>o zvezni ustavi dorian dodatek, po katerem bo mogoče sprejeti postavo, ki bo potrdila ustavnost pokojnine železničarjev in družabnega i zavarovanja. Ako pa ostane pri odločitvi najevišjega sodišča, tedaj je mogoče železničarjem pomagati z izplačili, ki jih določa postava glede brezposelnih in starih ljudi. KONEC NENAVADNE DRAME Moskvi, Rusija, 7. maja. — Končana je bila nenavadna drama, v kateri je politika in strast poslala mladega sovjetskega državljana v ječo. Evdoksija Sautina, mlada delavka v Sacco in Vanzetti tovarni je bila izvoljena, da zastopa svojo tovarno v sovje-tu v Moskvi. Dobila je glas vsakega delavca in delavke, razun glasu svojega moža, ki je stalno nasprotoval njeni izvolitvi. Ko sta po volitvah prišla domov, jo je mož napadel z nožem. Pripeljan je bil pred sodišče in je bil obdolžen, da je nameraval ženo umoriti. Tekom obravnave se je vedno zadiral na svojo ženo ter ji je med drugim očital, da prihaja iz kulaške družine. (Kulaki so samostojni in premožni kmetje, ki nočejo pristopiti h •kolketivnim1 kmetijam. Vsled tega je sedaj v Rusiji "kulak" žaljiva beseda). Na ženin rojstni dom so bili poslani preiskovalci, ki so poročali, da njeni stariši niso * * kulaki * \ temveč spoštovani kolektivni kmetje. Njen mož je bil obsojen na pet let ježe. Četrt miljona hotel izsiliti Bogati James M. Kemper je bil določen za žrtev. — Kemper je so-r o d n i k generalnega pravdnika Cummingsa. Kansas City, Kans., 8. faja. Sele sedaj se je izvedelo, da se že od 3. maja nahaja v zaporu mlad mož, ki je hotel od bogatega prijatelja general, pravdnika Cummingsa, James M. Kemperja izsiliti "samo" četrt milijona. Aretirani je 20 let stari Peter Warren. Kemper je predsednik Commerce Trust Company in sin K. TIT. Kemper-ja, ki je kot zastopnik države Missouri član demokratičnega narodnega odbora. Bledi, slabo oblečeni in plahi mladenič je bil, da je bilo zadoščeno vsem zahtevam postave, pripeljan pred zveznega komisarja, ki ga je postavil pod jamščino $25,000 ter ga je pri držal za veliko poroto. Detektiv Conrav, ki je pripeljal AVarrena, je rekel, da je Kemper prejel tri izsiljevalna pisma, ki so bila podpisana z "■deset istega mišljenja". Navidezno so izpolnili Warreno-ve zahteve in so mu postavili past. Kemperju je bilo v pismih naročeno, da naj izroči denar nekemu "Petru", ki se mu bo dal spoznati. Kemper je dobil navodila, da naj pride na določen kraj blizu Country kluba v Kansas City, kjer naj "Petru" izroči četrt milijona dolarjev v dveh kovčegih. Toda Kemper je takoj jx» sprejemu prvega pisma stopil v zvezo z Wasliingtonom. V dogovoru z zveznimi detektivi se je Kemper 3. maja odpeljal na o-značeno mesto, toda v njegovem avtomobilu sta bila pod odejami skrita dva detektiva, ki sta "Petra" prijela. Po aretaciji pa je "Peter" rekel, da ni v nikaki zvezi z izsiljevanjem, teda je bil samo najet kot sel, da sprejme dva kovčega. Pravi, da ni vedel, kaj je v kovčegih. 125.000 PENNIJEV Chicago, 111., 8. maja. — Danes imajo trije čikaški tatovi težko delo. Prešteti morajo namreč in pravilno razdeliti 125 tisoč penilijev. Vdrli so v Elevated Adversiting Company in odnesli vrečo denarja. Mislili so, da so uplenili srebrn denar, toda v žaklju so bili samo pen-niji. laška vojska v afriki bo ___povečana V Afriko hoče postaviti mogočno vojsko. — Po novi odredbi bo v Afriki 160,000 vojakov. Rim, Italija, 8. maja. — Medtem ko se mednarodno zanimanje že nekaj tednov ni več mnogo zmenilo za italijan-sko-abesinskkspor, je sedaj naenkrat zopet stopilo v ospredje. Mussolini je namreč poklical pod zastave veliko število častnikov in vojakodv, da zagotovi, kot se glasi v uradnem povelju, "mogočen vojaški stroj" za vsak slučaj v vzhodni Afriki. Ta korak je utemeljen s tremi dejstvi: 1. ker je sedaj dognalo, da so evropske tvrdke pošiljale v Abesinijo orožje in municijo; 2. ker je Abesinija mobilizirala svojo vojsko in 3. zaradi prestolnega govora cesarja Haili Selassie-ja. V poslanski zbornici je pod-tajnik kolonijalnega ministrstva Alessandro Lessona med glasnim odobravanjem zbornice povdarjal, da ima Italija pravico gledati na to, da se napadi, kakoršni so bili pri Ua-lualu in Afdubu, več ne ponavljajo in da se izpolnjujejo vse obveznosti obstoječe italijan-sko-abesinske prijateljske pogodbe. Poleg tega pa želi Italija svojim vzhodno-afriškim kolonijam zagotoviti mirno bodočnost in jih za vedno obvarovati pred nejasno politiko sosednje države, ki ne daje ni-kake jeuiščine za prijateljske odnošaje z dragimi narodi. Poleg tega pa je položaj v Abe-siniji velik in zelo važen problem, tako da mora Evropa v Afriki vpeljati svojo civilizacijo in ne samo zagotoviti italijanskemu ozemlju varnosti. Danes predstavlja Abesinija najžalostnejšo obliko suženj-stvar, vsled česar zahteva čast Italije, da reši vsa vprašanja svojih odnošvjev do Abesinije. Po tem govora je vstal Mussolini in poslanci, ki so zaklicali: "Živijo, Mussolini!" v črnomlju sta bili usmrčeni dve osebi, dvajset pa ranjenih GRADEC, Avstrija, 8. maja. — Iz Jugoslavija se vedno ni mogoče dobiti nobene točne vesti o izid j zadnjih volitev v narodno skupščino. Znani so le re zultati, ki jih je izdala vlada, kakšnega mnenja sj pa nasprotniki vlade, ni natančno znano, ker je še vedno uvedena nad pismi, brzojavkami in telefon-. kimi pogovori najstrožja cenzura. Marsikaj se pa izve od potnikov. ki prihajajo sem preko meje. Vsi pravijo, da vlada pri volitvah ni pravilno ravnala ter da se je poslužila vseh sredstev, da je prodrla s svojimi kandidati. Vladna poročila o izidu volitev so potvjrjena. Opozicija je dobila neizmerno več glasov kot se pa poroča z vladne strani. Beograd skuša dopovedati javnosti, posebno pa inozemstvu, da so se volitve mirno in redno vršile, ljudje pa prav dobro vedo, da ni bilo brez prelivanja krvi. Poročila o krvavih dogodkih, ki so se završili v bližini Kari ovca, so prodrla v javnost, le malo je pa znano o demonstracijah v raznih slovenskih krajih. Ko je bil v Črnomlju objavljen izid nedeljskih volitev, so začeli kmetje protestirati, češ, da izid ni točen. anglija kriva katastrofe lusitanije AMERIKAMI PRI PAPEŽU KAPITAN EDEN OKREVAL ! London, Anglija, 8. maja. — Kapitanu Edenu, ki je bil resno obolel po svojem obisku raz-' nih evropskih prestolnili mest, J se je obrnilo na bolje. Zdrav-« niki pravijo, da bo kmalu izven 1 nevarnosti. Vatikansko mesto, 8. maja. Papež Pij je sprejel danes v avdienci -več Amerikancev, katere je vodil Monsg. W. Quinn iz New Yorka, predsednik "propagande za razširjenje vere" v Združenih državah. Nemški podmorski častnik z vrača vso krivdo na Anglijo. — Lusita-nia je vozi!a municijo. Nemčija se je morala braniti. Berlin, Nemčija, 8. maja. — Bivši poročnik na nemškem submarinu "U-20", ki je pred dvajsetimi leti potopil angleški pamik "Lusitania", Kari Scherb, opravičuje v Hitlerjevem listu "Voelkischer Beo-baehter" potop "Lusitanije" ter pravi, da je bil to "postavni vojni čin", ker je bil izvršen v samoobrambi. Submarin "U-20" je izstrelil torpedo na pamik, ki se je v nekaj minutah potopil in s seboj v globočino potegnil 1198 ljudi. Scherb pravi, da "U-20" ni imel posebnega no velja potopiti "Lusitanijo". Poveljujoči častnik je samo imel povelje svoje admiralitete prežati na angleške ladje, ki so vozile municijo in je storil samo svojo dolžnost, ko je oddal na "Lusitanijo" strel, ko se je slučajno pokazala na obzorju. "Lustanija" je vozila municijo. ki je tudi, ko jo je torpe-| do zadel, z velikansko silo eks-' plodirala", pravi Scherb v svojem članku. *' Obžalujemo pa smrt mnogo nedolžnih, toda vseeno siuo bili veseli, da smo potopili angleško pomožno križarko. in uničili municijo, ki je bila namenjena za naše hrabro tovariše". Zato pravi Scherb, da pade krivda, da je utonilo skoro, 1200 oseb, med njimi 124 Ame-> rikancev, na Anglijo. V tem j slučaiu je morala Nemčiia ta 4 iko delati, ker je bilo za Nemčijo vprašanje življenja in smrti, da zlomi angL blokado Nemčije. POZOR, ROJAKI! Med kmeti in žandarji je prišlo do boja, v katerem sta bila 2 kmeta usmrčena, nad 20 pa ranjenih. DANSKI KRALJ - STARI OČE Kodanj, Dansko, 8. maja. — Danski kralj Kristijan je postal danes stari oče. Princesa Karolina Matilda, soproga najmlajšega kraljevega sina, je porodila hčerko. V današnjem listu boste o-pazili oglas Dr. A. Kerme-k-a, ki je rodom Bulgar in govori naš slovenski jezik. Brooklyn-ska slovenska društva so ga izbrala za svojega društvenega zdravnika, in rojaki, ki so se obrnili k njemu za pomoč se jako pohvalijo o njegovi pošteni ^postrežbi. stirist0tis0c tujcev v deželi nep0stavn0 Posebni gen. pravdnik preiskuje sleparije pri naseljevanju. — Zahteva, da so deportirani. Ako bi bilo po želji generalnega pravdnika države New-York, Samuela H. Kaufmana, ki preiskuje sleparijo pri naseljevanju in pri dobivanju državljanstva, tedaj bi morali biti deportirani vsi, ki so nepo-stavno prišli v edželo in so postali breme za javnost in davkoplačevalce. Tako je rekel Kaufman v Atlantic City ter dodal, da "posredovalci" za $1000 vtihotapijo v deželo kakega tujca. Poleg tega pa še zahtevajo od takih naseljencev $500 za ponarejene listine, na podlagi kate-Tih morejo postati ameriški državljani. Po cenitvi delavskega departments se nahaja v deželi okoli 400,00 .tujcev, ki so prišli nepostavno čez mejo. Toda Kaufman bi deportiral samo take nepostavne naseljence, ki so prišli v deželo po letu 1921, one pa, ki so bili vtiho-tapljeni pred tem letom, bi Kaufman pustil v deželi. t' /mL "GLAS HARD D A' NSW YORK, THURSDAY, MAY 9, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. it Glas Naroda" Frank Sakser, President Owaad ud PnUUMd by SLOVXNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) L. Benedik, Treaa. PlM» Of blUfal« »i W. 184b street. the corporation and add Borough of Manhattan. _ -OLA8 N AtlCD A" (Vain of tka Piiipln) of abore officers: New York City, N. V. l«w»td frery Day Except SnadijH aod Holiday la pot lata ....... * Iota .«••......... ......... Za New York aa ealo late......97.00 Zi pol i6ti a •••••• SS.S0 Za looaemacro aa celo lato ...... $7.00 Za pol leta............................$&B0 Subscription Yearly $6.00 Adrertlaegient oa Agreement "Glas Naroda" labaja vsaki dan lsrsein*! nedelj lu praznikov. bopiil bm podpisa In osebnosti se na prlobčujejo. Denar naj se blagovoli »oMljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da so nam tudi prvjinje UraliHa naznani, da Hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NAHODA", 21« W. 18tk Street, New York. N. I. Telephone: CHebaa S—X87J ŽENSKE — PRVOBORITELJICE ZA MIR Pred dvajsetimi leti — v dragem letu svetovne voj-lie — se je j>o( lalo šestinštiridese?r žensk na tvegano vožnjo preko Atlantika v namenu, t-nem načrtu ni bilo tako. Rev. Onidovec je, kot znano, nečak žužemberškega dekana in skopljanskega škofa istega imena. Prišel je v Ljubljano 31. marca, oglasil se je v Škof ji-loki. ter nato krenil v Poljansko dolino. (Samoumevno je pa, da je že prej obiskal svoje domače na Dolenjskem,, kjer je domu). Zglasil se je v žup-niščili v Poljanah in na Trati ter nato v družbi ondotnega g. kaplana Jegliča, ki mu je bil za kažipota, krenil na Hotav-lje. Sel je na to na Studor, Vo-lako, zglasil se ondi na domu slov. policaja v R S. Valentin Mrcina. Dalje se je zglasil pri Graparjevih na Hlavčili njivah in Rženovih na Brdili. Obiskal je Pucove na Dobravšeali, M rakove v Žirovskem vrhu, katerih stari oče je čvrst in zdrav pri hčerah in sinovih v R. S. V Sestranski vasi je obiskal Fortunove in Božnarjeve, t. j. starše znane Ivane Ferlič, ki zavzema odlično mesto v javnem življenju v R. S. Potem je obiskal v Gornji vasi Žakljeve, Jos. Bogataja, Jurija Oblaka ter druge. Obiskal je tudi našega Kanadčana Andreja Kavčiča, ko se je že poprej prepričal, da je resnica, kar sem pisal o njem. V Poljanah je obiskal sestri Reze Potočnikove, pri Subičevih in Kržišnikovih Franco in Micko, kakor tudi Perkove pri kovaču Janezu, obenem sestro Tomaža Cadeža, ki je uslužben na pošti v R. S. Zglasil je tudi pri drugih, katerih svojci so tam. Povsod je bil prisrčno sprejet in so bili veseli njegovega obiska. Toda le prehitro mu je potekal čas, ki ga je odločil nam za obisk. To se je prvič zgodilo, da je ameriški (slovenski) duhoven obiskal tudi domače svojih fa-ranov pri »bisku stare domovine. Omeniti moram, da je gospod obiskal s svojim spremljevalcem tudi mene. Tudi jaz imam tam V' R. S. brata Matijo, ki sa-motari tam doli na West Flat. Pa ne le to, on se je tudi zanimal za mene glede mojih dopisov v Glasu Naroda, katere on kot drugi rojaki posebnA naši Poljane i radi berejo ter, kot je rekel, vprašujejo,.da "kakšne novice so danes iz Poljan". Vesel sem bil obiska zgovornega in prijaznega gospoda. Pripovedoval mi je o novicah v R. S., slovenski naselbini, po- sebno pa, kako se imajo naši Poljanci, katerih je nad 70% njegovih faranov, poleg drugih Slovencev, katerim pastiruje tudi on. Pripovedoval mi je tudi o svojem potovanju na ladji, na kateri je bilo poleg njega še 17 drugih katoliških duhovnikov, ki so potovali z istim paraikom kot on v Sveto deželo in nazaj grede posetili Rim ter sv. očeta, ki jih je sprejel v avdijenci. V Sveti deželi je obiskal Jeruzalem, cerkev Božjega groba, bil je v Betleliemu, Xazare-tu, obiskal je cerkev Marijinega oznanenja, Damask, Baj-rut, Jafo in druge svetopisemske kraje. Videl Mrtvo morje, vozil se je po Galilejskem jezeru. Videl je tudi reko Jordan, nad katero, kot pravi, je bil zelo razočaran. Rekel je, da je ta reka tako umazana, da kaj takega iti mislil o njej. Na vprašanje, če se je tudi on moral posluževati kamel in dragomanov kot nekdanji jeruzalemski romarji, dejal je, da so danes tam že povsod železniške in avtomobilske zveze, kamor se pride v par urah, ali v enem dnevu, zakar je bilo nekdaj potrebno do 14 dni ali še dalj. Tudi je še ena ugodnost, da z znanjem angleškega jezika prideš kamor hočeš. Sveta dežela je pod angleško upravo in ta je uvedla marsikaj. na kar v nekdanjih časih misliti ni bilo. V večjih in manjših tamoš-njili mestih se danes dobi vse, kar človek potrebuje, seveda za denar, katerega znajo z isto ali še boljšo spretnostjo izvabljati od potnikov romarjev kot •nekdaj. Pripovedoval mi je še marsikaj o doživljajih s svojega potovanja po Sveti deželi in drugod, posebno pa o vtisih, ki jih je nanj napravila domovina za časa njegove odsotnosti. Kriza je pri nas, pa tudi drugod, posebno pa še v Ameriki. Upajmo, da se bo v tem ozira enkrat obrnilo na bolje. Žal, da je čas njegovega obiska tudi pri meni prehitro potekel. — Še par pozdravov za brata in druge domače znance in prijatelje in poslovila sva se. Iz Poljanske doline gredoč. ustavil se je v Škofjiloki ter se podal k svojem na Dolenjsko. Vrnil se bo z " Aquitanio" dne 8. maja med svoje in rane, kamor vsi želimo, da bi zdrav in srečno dospel. Zato: Srečno pot! In če bo še kdaj nanesla prilika, da bi obiskal domovino, upai^io, da bo gotovo obiskal turi i še nas. Želimo mu obilo sreče in blagoslova v pa-stirovanju med našimi Poljan-ci in drugimi rojaki! Pozdrav! J. B. S pota. Vesten dopisnik Glasa Nn-roda, rojak Frank Troiia iz Barberton, Ohio, me primerja zrakoplovca, češ, pisal mi je iz oranžne Calif orni je, par ur kasneje je pa že med snežniki države Colorado. Ta opazka mi je dala povod, da -nekoliko opišem precej skrajšano vožnjo preko colo- ali ste zavarovan; ZA SLI/ČAJ BOLEZNI, NEZGODE ALI SMRTI? AKO SB NISTE, TEDAJ VAM PRIPOROČAMO JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO JEDNOTO V AMERIKI, 1 kot najboljio jtwiimtiH« brmtako zavarovalnico, ki plačajo NAJBOLJ LIBERALNE PODPORE SVOJIM ČLANOM Ima svoje podružnice akoro v mki slovenski naaelbl-m t Ameriki. Postaje t 17. Mml Premoženje nsd $L500,000.00. — Zrn C* društva isdsstaja S Vprašajte za pojasnila natega lokalnega aH ptttto na:— GLAVNI URAD J. S. K. J„ ELY, MINNESOTA "GLAS NARbDA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. i radskih gora. Pot votli skozi najmanj ]>et deset predorov. Skozi enega smo se vozili nič manj nego sedemnajst minut, drugi so bili pa krajši. Ta nova proga je bila lani odprta. Dne 4. aprila j<» pokril cali-i'ornijske gozdov«« sneg. Bilo je kakor o božiču v Minnesoti. Potovali smo z busom. V bnsu nas je bilo precejšnje število obojega spola. Mlade in stare dam«« so se nekaj časa ozirale nazaj na kadilce v zadnjih se-dežih, slednjič so s«« pa razvneli* t««r pričele jemati iz svojih torbie sval«"iee. Kmalu je bilo vse zakajeno. V nočnih urah so si tudi podajale steklenieo žganja in si preganjale s tem spa-neč. Sled n j ie smo dospeli v Reno. Nevada. Ta kraj je znan najbolj tistim, ki n<« morejo pa odprte toplice, kjer se lahko več sto ljuili koplje v t«>pli zdravilni vodi, ki izvira izpod hribov. Se . posebno danes, ko jskoro vos list ž«'nam in materam posvečen. Tudi jaz simii se bil l«>til pisati slavosp«*v materi, pa ni šlo, kajti najglobljih, mij?i«'ž-nej.sih «*ustev ni mogorc z b«*-sedami izraziti. Dosti lažji« pa teiV beseda o oiVtili. O oeetih, ki imajo pole«? mater tuili nekaj zaslug za nastanek in razvoj r-Ioveštva, pa jih navzlic temu le malokdo ras ti in so vsplošnem vreilni, — ('«> ne vsega, — ži» vsaj velikega pomilovanja. Trditev, da j<« oee glava dni-žine, je šla že zdavnaj rakom žvižgat. V najvee slučajih je oče ta-korekoč peto kolo, ki bi ga )>i-lo mogi»*e (po mnenju ostalih članov družine) prav lahko pogrešati. 0«'e je za to, da gara in skrili za družino in -lastil, da bo njegove copate ž«*na obula, ko si bo hotela odpočili noge od preozkih čevljev in da bodo cigare pokadili ženini bratje. V ponedeljek zjutraj vstane, se umije in obleče, i »ogreje in popije skodelico posta nega ko-feta in hoče oditi, ko mu žena v sami srajci zastavi pot: — Kam pa, kani ? — I, delat, za božjo voljo. — Predno greš, mi moraš dati nekaj denarja — se glasi njeno o«lločno povelje. — Saj sem ti vendar v soboto dal vse, kar sem imel. — Oh, tisto je že šlo! — Kam, pri streli, je šlo? Takoj mu «la žena podroben račun. Ovratnica je bila pet«leset centov; copate en dolar; cigare dva dolarja, židana srajca pa tri. Potem pa večerja, vino in sploh vse, kar se za "očetov ilan*' spoilobi. Izroči ji vse, kar ima in jo milo poprosi: — Za carfare mi boš pa ja dala nazaj? — Oh. kar peš pojdi — ga potolaži — saj si se sinoči preveč najedel; takoalitako si dosti predebel, in malo pregibanja ti ne bo škodovalo. Počaščen oče sklone glavo in se peš odpravi na dolgo pot. Tako mu je pri srcu, da bi kar zatulil — menda od same "blaženosti. - '. . Sm- L ,1 . i. f.-i K OLA 8 NARODA" NEW YORE, THURSDAY, MAY 9,1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. 0, mati, zdaj vem. Petero nas je bilo. Sedeli srno za mizo in smo Čakali. Spočetka smo ise smejali in razgovarjali, nato smo igrali domino, naposled smo se naveličali ter smo umolknili. Najstarejši sestri je bilo trinajst let, najmlajšemu bratcu pet. V srcih .pa *mo bili stari; poznali smo skrb in strah. Kadar so se zunaj oglasili koraki, smo se ozrli proti duri m. Strmeli smo z velikimi očmi in odprtimi usti, sapa nam je zastajala. "Prihaja!" Koraki so utihnili, spogledali smo se molče; oči so bile solzne, ustna so se tresla. Zelo smo bili lačni. Mračilo se je že, matere ni bilo. Pred dobro uro se je bila napotila, Bog vedi kani. Vedeli smo: kadar pride, prinese kruha. Prav nič nismo dvomili. Kajti veče-rilo se je in zvečer je treba večerje. Trd in strašen je otrok v svojem zaupanju. Zvečer je treba večerje. Neusmiljen je otrok v svoji veri. Mati, zvečer je treba večerje: pojdi in prinesi jo, iz zemlje jo izkop-Iji, iz oblakov jo utrgaj! Ko je šla, je bila vsa majhna in sključena; globoka brazda je bila na njenem čelu. "Kmalu se vrnem!" je rekla. Mislili smo, da gre samo k peku, sto korakov daleč. Mi -uuto tja, minuto nazaj: reci -ino, da bi tam še malo pokram-Ijala, bi bilo pet ali kvečjemu deset mrnut. Gledali smo na uro, ki je visela na steni kraj peči. Počasi se je pomikal dolgi kazalec: ali kakor se mu ni mudilo, je bil preromal že ves črni kolobar. "Saj niso šli k peku!" jo rekla Francka. "Pa če jim ne dajo!" sem rekel jaz. Pogledali so me, kakor da sem bil izpregovoril čisto nerazumljivo, nadvse čudno besedo. "Da bi jim ne dali?" je ob-^trmela Hanca. "Zvečer je treba večerje!" je rekla Francka. Zunaj je še dremal večer, v izbi je bila noč. Naše oči so bi le mlade in bistre, vajene teme. Pogledali smo se iz lica v MATI "Mati! Mati!" Vzdih iz boja. Sin me kliče. Dvignila se bom čez griče, čez rumene. Pred menoj so mu v zibeli prvi žarki zablesteli — in brez mene zadnji dan mu ne zatone, dokler se nad njim ne sklone moja roka. Če ne najdem r hrepenenju ga iskrenem, mrtva sem, še preden sklenem dneve v tu*gi; /ukor v ledu tok utihne, preden zadnji vir usihne zimski strugi, i f ga najdem; kakor včasih. Kriz na čelo. V tihih glasih i.»U za po jem; S pava i, sinko! Angel tvoj nad tabo disc. Z h naj divja vihra piše črke grozne, črke črne — zvite veje, da bo vila še grozne je ure pozne. O, naj vije! O, naj brije! Sinko, spavaj!'K tebi tli je — teč ne bo je------ SILV IN SARDENKO lice — vsi smo bili starejši nego uro poprej. Nismo se bali belili žena, ne vedomca, ne torklje. Nekoč sva šla z najmlajšo sestro mimo kozelca, ki je stal na samem, da tam straši, so pravili. Pred kozelcem je stal trhel štor in se je čudno svetil — velik človek v goreči rjuhi. Držala sva se za roko, šla sva mimo in se nisva bala. Ali vendar je bil strah v naših zgodaj postaranih, zgodaj izkušenih srcih. Nekaj silnega se je dvigalo v daljavi do neba, bližalo se je, zmerom više in ogromneje, črno in strašno; skoraj že je zastiralo vse obzorje. Videli smo življenje iu smo se ga bali... Na jok nam je bilo, zailitel pa nihče ni. Kadar so nas tuji koraki zmotili in je bilo spet vse tiho v izbi in zunaj, se je oglasil v nas obup, kakor ga pozna šele človek, ki ga je bilo obnemoglega življenje treščilo ob tla. "Saj ne bo konca nikoli! Nikoli ne bo drugače! Mati ne pride, ne prinese kruha — u-mrimo!" Velik je bil obup; ali vzbudilo se je v nas še nekaj vse temnejšega, strašnejšega. Ne jaz sani, nas vseh petero, kakor smo sedeli krog mize v temi, je občutilo nenadoma grenko, zlobno sovraštvo do matere. "Saj bi lahko, če bi hotela! Sinoči je prinesla krulia, čemu bi ga nocoj ne, ko smo lačni kakor sinoči! Tam stoji, Bog vedi kje, pa opravlja iu se smeje ter se ne zmeni za uas! Takoj da se povrne, je rekla; zdaj je že ura minila, morda že poldruga ura... nalašč čaka, na cesti postaja, s sosedami kramlja; sama je že najbrže večerjala, pa se ji ne mudi s kruhom!" V molku smo spoznali; natanko smo vedeli drug za drugega : "Tudi ti tako misliš, sestra! Tudi ti tako sodiš, bratec!" In v tistem trenutku tudi med nami ni bilo več ljubezni. Noč je bila, ali še smo si vi-ueli v oči. Oči so govorile: "Poznam te, sestrica; natanko vem, zakaj molčiš! Tvoja misel je smrten greh, ki nikoli ne bo izbrisan!" "Poznam te, bratec, bistro vem, kaj si mi na tihem očital! Tudi tvoj greh nikoli ne bo izbrisan!" Zunaj, mislim, da pred sosedovo hišo, je zacvilil pes; žalosten, zategnjen glas je bil. "Lačen je, pa cvili!" je rekla sestra. Takrat je najmlajši brat nenadoma na glas zajokal; njegov jok je bil čisto podoben tistemu cviljenju. "Nehaj!" se je razljutila sestra; ali tudi v njeni besedi je bilo ihtenje: gledali smo n-t mizo, vsi smo trepetali. "Pogledam na cesto!" sem lekel. "Kaj bi gledal! Ne pride prej, če še kdaj pride!"... Počasi in tiho so se odprle duri. Na pragu je stala mati. Kakor ob belem dnevu smo razločili njen obraz. Ves bel i-i tenak je bil, oči pa -o bile objokane in so gledale plaho; tako gleda grešnik na svoje tr-dosrčne sodnike. Mati se nas je bala... "Ali ste dolgo čakali?" je rekla s tihim, prosečim glasom. "Nisem mogla prej... niso dali..." K životu je tiščala hleb kruha; že od daleč smo videli, da je skorja lepo rumena... O, mati, zdaj vem: tvoje telo smo uživali in tvojo kri smo pili I Zato si šla tako zgodaj oa nas! Zato ni veselja v naših srcih, ne sreče v našem neha-njn!... — IVAN CANKAR cTWateri Mirno narava jesenska počiva, koder le blodim, nikjer žive duše, megla le siva vse polje pokriva, blatua so pota in mokre so ruše. Tukaj hodila si, mamica mila, po teh potili, ozarah in njivah, tukaj trpela, kopala in plela rano, v noč pozno, svetnica, si živa. Ko šla domov si vsa trudna od dela, da bi ne bilo te strah na stezicah, pa tja v brezzvezdno temo si zapela in — onemela kot plaha si niča. Oče doma, pet otrok te še čaka; kravo pomolzeš, večerjo pripraviš, — bila odveč beseda bi vsaka — tiho prekrižaš nas, v posteljo spraviš. V sanjah polnočih se k mizi obrnem, luči svetloba v oči mi je pala: z roko drhtečo, vso zbodeno s trnjem, še si otrokom perilo šivala... Kje so že časi trpljenja in bede! misli moreče so vse odbežale; — mamica ljuba: pot zadnja iz srede te naše peljala je gori na Žale. Pod križem kamnitim z očetom počivaš ti dobra, ti sladka, ti draga, ti mila, ni te strah teme neskončne, ti sni vaš, v tihem naročju te čuva gomila. Mati Kastelka — Radi roj Peterlin-Pet ruška Vsako drugo rastne r j t* med ljudmi se lahko izpremeni: ah mati ostane mati. Naša duša se ji lahko odtuji, srce se lahko okrene od nje, toda vedno ostajamo del n je same, plod, ki ga je ona dala svetu. Lahko begamo po drugih potih, kot je hodila ona, naš duh lahko zasleduje druge cilje, ali njeno dete ostajamo tkljub vsemu. I' stoterih naših navadah, mislih, čustvih se očituje kri, ki smo jo prejeli od nje. In r onem, o čemer mislimo, da nas najbolj loči od nje, tudi ondi je ona. — Zofka Kvedrova. * Ženska moč v rodbini je brezmejna; materin um in vpliv delata čudeže; žena ozdravijo bolnike, prestvarja trde značaje v čuteče in premehke v junaške; žena oživlja lene, pretvarja malodušne r delavne in marljive. — Pavlina Pajkova. * Izmerile so se globočine morja, izmerile visočine tfora; kdo pa pride kdaj do dna skrivnostim materinega srca? — Josip Stritar. * Žena je kot sveča, ki gori za druge, dokler ne izgori. Njeno vrednost cenimo šele, ko izgori. — Dr. J. Krek. * Ljubezen enega edinega vdanega srca premaga vse in za-i vse rane, ker je močnejša nego ves svet. Najmočnejša pa celi je ljubezen materina. — K saver Meško. '*Dekla Gospodova, sužnja ljubezni, delavka — kdo se s poljubom bo sklonil do svetih ti rok." Tvoje življenje delavnik, poln truda opravka, tvoje plačilo pozaba; grob skromen, ,vbog. —" \ obraz se klanjajo gospe, za hrbtom hvalijo vražjo bab-nico, in Kastelka odzdravija košato na desno in na levo. Marsikdo gre vdovi rajši s poti nego naproti; nihče ne zine o njej zlega brez dobrega. To je dovolj pri naših kmetili, ali premalo za Kastelkin nadčlo-\ eški trud. Premalo? Ona ' ima druge stvari, ki jo vesele na svetu. Recimo poletno jutro. Gospodinja vstane prva v hiši: ali že leze solnce izza Sevške-ga hriba? In solnce, ki drema-vo kuka preko borovcev, ujame njen trdi pogled in se prilizne: "Dobro jutro, gospa, dobro jutro! Podvizam se, nič no kolnite, mati!Ves.dan bom sijalo brez preneha, le zanesite se name.*' Stara jo ureže z moškim korakom v dekelsko kamro: "Kvišku, pokore, zberite grešne kosti! Za brcanje vas nimam, če vasovalce poslušate, meni nič mar! Alo, Katra, J era, Micon! Da ne vidim sledov na vrtu, kamor so postavljali lestve in kopita; marš!.." Brez usmiljenja grabi in mo-če za spa nke z ležišč; dekle ne godejo, zakaj vdovini žganci plavajo v masti, plače so dobre in novoletni darovi obilni. Kastelka se umiva, prha k:j delaven konj in natiče grobo obleko, bevskaje zdaj na sušo, zdaj na kravo, kateri je že pred tednom potekel čas, zdaj na ljudi, ki jih je malo prida; ka-M-ine prevodno delo, ki lio zanima-lo slehernega čitatelja. To je roman ženske, ki je skoro Tie življenje živela in gosjiodl-njila v župnlšču. FILOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek. 182 strani. Cena ................................................ Kdor ne pozna dijaškegn življenja, naj prečita ta roman. Ob čitanju se mu bo odprl jkj-vsem nov svet, poln neslutenlh dogodkov. GLAD. Spisal Knut llnnsun. :>4<> strani. Cena Itoman znanega o.>rdljskega pisatelja je svojevrstno velezanlmiv in odkriva čisto nove sinili človeškega življenja. GO.mpači in KOMl~rsaki Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena ...... Pestre slike sanjavega življenja listo sanja-ve. bnjne dežele, ki smo jo do nedavna poznali komaj po imena. To jo |»eseiii ljuliezni in zvestolie. GOSPODAR I CA SVKTA. (Kari Figdon) ...... GOZDOVNIK. spisal Karl May. Dva zvezka. 208 in 136 strani. Cena ................................ Spisi Karla M;:ya so zna ni našim starejšim »Mtatel jem. Marsikdo »-. *-T»! ;:iii • "'i • ■ dovnlka" se vrši na n divjem ameriškem Za padu. GR1 ŠMK LENART. spi-ai ha„ Cankar. 111 st. Cena .75 .60 .60 .60 .90 .45 .r,o .75 GUSAR \ OBLAKIH Dor.alt! Kcjhoe. — l -il si rani. < ena ............................................ Ta ;— l-i.-il-.ki r«.ui.-in, J„ uevt rjoJnili doživljajev. ono - j i-.-f ji rii o/i mu sknr-i ii verjetne j>usf<.!. v zračnih višavah. .70 dejanja in najbolj Mb Ij doživlja za-•-lavnlm junakom •'-•.o. ki s,- vršo v IIAI1Ž1 MI KAT, spisal I„ N. Tolstoj. Roman. ?J strani. Cena .................................................]<> To znano .I« i., slavnega ruskega pisatelja je prevedel v slovenščino Vladimir Levstik. _ Sleherni rojak naj hi čltal roman tega ve-likega ruskega misleca. HEKTORJEV MEČ, spisal Rene I* Bruyere. Roman, 79 strani. Cena .................................... j^j Skr.-ijno zanimivo delo xnano<~i pisatelja. Polno zaplet I jajev in zanimivih dogodivščin. Citatelj se rudi pisatelju, kako je svojo zgodbo strukovnjasko zasnoval. HELENA, roman, spisala Marija Kmetova. 134 strani. Cena .................................................... ^40 V tem mnsanu prikazuje Kmetova pretresljivo življenje učiteljice na deželi—duševno o-sa m I jene žene v obliki, ki človeku seže globoko v dušo in mu ostane neizbrisno v spominu. HUDI ČASI. — BLAGE DUŠE, spisal Franc Betela. 96 strani. Ona .....................................75' Knjiga vsebuje zanimivo jiovest in veseloigro. Oboje je povzeto iz nagega domačega življenja. HUDO BREZNO in drufe povesti, spisal Franc Erjavec. 79 strani. Cena ................................ .35 XaS i zbore n priiKivednik in poznavatelj narave ninli čitatelju lepoto naših krajev In zanimivosti iz življenja naših ljudi. IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. Štiri knjig k. o na ..................3.*r. Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Roman vsebuje nad tisoč strani. IGRAČKE, spisal Frane MiltinskL 151 strani. Cena .80 Šopek črtic in podlistkov našega najbolj duhovitega humorista. IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 263 strani. Cena .75 Slavni rnski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, spletka rl. doživlja in pozablja, toda strast do Icrmnjfl ga nikdar ne mine. IZBRANI SPISI, dr. H Inka Dolenca, 145 strani. Cena .60 V tej knjigi so črtlee Izključno iz kraškega življenja. Menda ni še nihče tako zanimivo opisal kraške burje in Cerkniškega jezera kakor Dolenc. IZBRANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vez, 100 strani. Cena .......................................L50 Janes Monolger se |H» pravici imenuje začetnika nnšega modernega le|toslovja. On je ^ prvi krenil s poti. ki sta jo hodila Jurčič itr Kersnik ter ubral moderno smer. V !:njigl so tri zanimive črtice. IZLET GOSPODA KROCČKA V XV. STOLETJE. spisal Čech Svatopltik. 246 strani. Cena 1.20 V navedenemu delti sprem!jatno dobrodušnega 1'raHona gosiwxla liroufka v <1oIk> strašnega in slavnega husitskcgn voditelja Jana Žižke. Ta zgodovinski roman je zanimiv od kooca ezen dveh mladih src zavzema v romanu eno prvih mest. JAGNJE. II« strani. Cena broš. .40 Vez..... .45 V knjigi jHilog naslovne še iwivest 44 Star-v 1mm1<» večno živeli. JUTRI, spisal Andrej SI mg. 85 strani. Cena trdo vezane .75 Knjiga je |M.svočonn onim. ki so šli skozi bol in pričakovanje... Pos\-«>čena je ujiliovi^mu ti-homu junaštvu. KAJ SI .IE IZMISLIL DOKTOR ORS. spisal •luies \"eme. 65 strani. Cena .........................15 Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi imel t:iko živo domišljij«i kot jo jo imel Francoz Jules Verne. In kar je glavno, skoro vsi* njegove napo\odt so se vresničile. Pred dolgimi desetletji jo imiHi^cdHt letalo, snbmarin, i»o-lot v stratosforo itd. KAZAKI. spiva! I.. N. Tolstoj. 308 strani. Cena .75 Kili-.i.ile \• -111;I Tolstoj jo znal opisati živijo- i nje logu napoldivjcga plem«>na. ki je živelo in i]<-l«na ........ ,IHI vsak zvezek. Vsi trije........1.50 Pisat. !j i m m v loli t roh knjigiili opisuje usojs;ine živalim*. ./1» čitanju s«> |M> nioml čitji-telj večkrat od srca nasmejati. KMEČKI Pl NT, spisa! Avgust Šenoa, 464 strani. Cena .60 Zgodovina našega kmeta je zgodovina neprestanih lK»jev. Bojev s Turki in graščaki. "Stad'ijl kmeeki putlf* je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj šenoa. Krasen roman bo sleherni z užitkom prečital. KRIŽEV POT PETRA KUPLIENIKA. spisal Pa- stuškin. 83. strani. Cena .................................70 Zg strani. Cena........ .60». MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phil-'ips Oppenhcim. 92 strani. Cena ............... 75 1».«' »kr.-ijhosti niii»et rotnbn iz modertiepa življenja. Op|>enlieim Je znani angleški romanopisec poznan i»o celem svetu. MIMO ŽIVLJENJA, spisal Ivan Cankar. 230 str. Cena .80 : . . ^ i .. . J.. -J MLADA LETA, (Jan. E. Krek i, ISfi str....... .60 •MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str. Cena .75 Ivan Cankar je prvak nasili pisateljev Ljudje. čijili duševnost opisuje, so pristno slovenski iu opis njihovih značajev mora sleber- ^ nega globoko prevzeti. * 'Moje življenje" je najpomembnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih. MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 209 strani. CenalJ>f Žauimivo delo. ki bo ugajalo vsakemu člta-teljn. Prevod prav nič ne zadstaja za originalom. MORSKI RAZBOJNIK, spisal kapitan FreA Mar-ryat. 192 strani. Cena .....................................80 Povesti morskih gusarjih in piratih so splošno vse zanimive, to delo i>a presega iki svoji zanimivosti najboljše povesti te vrste. Naročite izvod še danes, če se vam do|iadejo j»0-vesti te vrste. NADEŽNA NIKOLA JAVNA .35 .50 .40 .70 "A Spisal V. M. CarSin. llL* strani. Cena ____ Junaki tega romana blodijo ia tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo s«- kviSkn. a sredi pola omagajo. NA KRVAVIH POLJANAH, Matifič. s slikami CVna 1JW NAŠA \*AS. spisal Anton Novačan. 224 stranL — - Cena L— \ zvezku je devet črtic iiovečini iz naSe le|»e Štajerska Pisatelj Novačan je nedosgtjiv mojster v opisovanju značajev. NASA LETA, spisal Milan PugelJ. 125 strani. — Cena vez..............70 Rroš............. Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja. ki je iN>znal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NANSI LIC IME, spisal Alois Remec. 94 strani. Cena Zanimiva povest iz časov, ko so bili Francozi na Vipavskem. NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMAN. Trdo vezana. 115 struni. Cena ................................ Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v človeku v prvih letih svetovne vojne". PASTI IN ZANKE, spisal I. S. Orel. 231 strani. Cena Kriminalni roman Iz polpretekle dobe. Neki slovenski kritik je nekoč pisal, da slovenski pisatelji nimajo daru v.n pi-anje kriminalnih romanov. No, pisatelj o«lan ter se je slclujič ]»o hudih tio-jib vrgel z..|H-t \ življenje. Spisi • •. PINGVINSKI OTOK, spisal Anatole France. 282 strani. Cena __________________________________________________ .60 To je satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi je slavui francoski pisatelj najbolj drzeu in brezobziren v svoji zabavljici. PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 113 str. .. .60 "Med Padarji in Zdravniki" ter 41 Pisane Zgodi »e" je spisal naš |»oljtidtii pisatelj Kač. ki se je jK»seluio proslavil s svojim znamenitim romanom •"tiruiit". Prva knjiga vsebuje 114, druga pa 18 kratkih in zanimivih povesti. PLAT Z\ ONA. spisal Leonid Andrejev. 131 str. Cena .40, ' ' Poleg naslovne povesti slavflcga ruskega* pisatelja vsebuje knjiga še dve, namreč <-,Ml-acl v megli'* iu "Brezilno". POPOTNIKL spisal Milan PugelJ. 95 strani. Cena .60 V tej knjigi je zbral znnnl slovenski pisatelj Pugelj deset črti«* iz našega domačega žic-. ljenja. POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meško. — 79 stnuiL Cena _______________________________________________ .60' Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Nje- 1 gov slog je izrazit, njegove misli so globoke in mehke. Posehuo ženske so vnete za njegova dela. , - ___ PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 strani. Cena __________________________________ .50 Povest iz vojne dobe. ko se je v srcih vseh naših razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik Je to klasično opisal. Z osvobojen jem domovine doseže tudi povest svoj višek. PRED NEVIHTO, spisal L Tnrgenjev. K str- Cena .35 -Mojstersko delo slavnesn ruskega ptsatella. PRIHAJA?, spisal Fr. Detel a. 157 strani. Cena M Kakor vse Detelove i»ovesti, je tudi ta vzeta Iz našega pristnega domačega življenja. PRI STRICU, spisal Gang!, 111 strani........ ^0 PRODANE DUŠE, spisaf Joža LikovM. 160 str. Cena jfO Kflor h»»če veiloti, kaj i»očiio fašisti z naSIm ubogim ljudstvom na Krasu, naj prečita to pretresljivo zgodbo. PTICE SELIVKE, Rabradranat Tagore. Trda vez. 84 strani. Cena ............................................. .75 Prgoovori. eseji in misli slavnega indijskega pisatelja. RANJENA GRUDA Spisal Ivan Albreht 103 strani. Cena____ J05 Posebno zanimanje vzbuja ta i»ovest po svoji aktualni vsebini, ki razmotrlva pereče fmoderne probleme in posega v drugem delu v vojno in povojno dobo. RDEČA MEGLA, spisal Kari Figor. 192 strani. Cena .70 V širokem Stilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fineso. da inora člta-telj nehote z nafietim pričakovanjem čitati do konca. RENE MAUPERIN Spisal Edmont de Concuort. 230 str. Cena .40 Roman o dekletu iz visoke pariške družbe. Delo je polno fines in zanimivosti zlasti v risanju značajev. ROMANTIČ NE DUŠE, spisal Ivan Cankar 87 strani. Cena .......................................................go 8ANIN. Spisal M. Arcibašev. 4SS str. Cena .... L_ Ta znameniti roman, ki je bil svoječasno na Ruskem in na Nemškem konfisciran, slika na realističen način ruskega inteligenta, nialomcščaiia. oficirja, študenta.. Žida, žensko v okviru družine in samostojno učiteljico. SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Karl May. 160 strani. Cena ................................................3fl lN\janje le lepe povesti so vrši na ameriškem Zajmdih Pestre slike iz indijanskega in pi-jonIrskega življenja. Mavu si«-er očitajo, da ni bil niki fantastični vsebini, j n i svoji globoki miselnosti in na-petosti. ki veže Imilea z nepremagljivo silo nase. SPISJE. Male povesti iz kmečkega življenja. — 67 strani. Cena ................................................ .35 SREDOZIMCI. spisal IVter Bohinjec. 81 strani. Cena .10; vezano cena .60 Zbirka kmečkih jmvesti iz našega življenja. Bohinjec je dober pisatelj, ki v svojih spisih do pičice pogodi duševnost našega človeka. Ol« čitanju njegovih del se zdi «" I o veku. da ima pro! očmi prizore iz domovine. SLIKE, spisil Ksaver Meško. 189 strani. Cena.....«0 «»>• m p.»vesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita. ŠTUDENT NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI KRI II. spi-al F. K. Finžgar. 80 strani. Cena .30 Naš niojster>ki pri|*o\'e«iiiik nam nn«Ii v teh dveh svojih delih obilo duševnega užitka. STRAHOTE VOJNE, spis-a'a Bertha pl. Sottncr. 228 strani. Cena ................................................ -50 To jo ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno iu natančno. Vsalfii mali bi morala čitati to knjigo, kajti to je Izpoved žene in matere, ki le izgubila na bojišču svoje najdražje. SVETLOBA IN SENCA, spisal dr. Fr. Betela. 176 strani. Trdo vezano. Cena ........................ 1.20 Naš znani pisatelj 1 letela je s tem svojim delotn xojn't posegel v naše preprosto življenje ter izborilo orisal značaje, ki nastopajo v njem. TARZAN IN SVET. 308 strani. Cena ........1.— TARZANOV SIN. Vezano .'Mil strani, broširana .9« TARZAN. SIN OPICE. 302 strani. broširana .90 Pisatelj Edgar Rice Burroughs je v Mojih delih o Tarzanu obdelal snov, kakršne nI obdelal pred njim še noben pisatelj. Njegova dela so prestavljene v vse kulutrne jezike ter ne zanimajo samo mladine, pač pa tudi odrasle. TATIČ, spisal France Bevk. Trda vez. 86 str. Cena .70 Haš Izboren primrtrski pisatelj ham daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je jKisvetil svoji materi. ■ • TUNEL, spisal Berahard Krllennann. 295 str. Cena 1.20 Glolioko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel miil Kvro|io in Ameriko. Cele armade delavcev se zarivajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoče In tisoče delavcev. Toda železna volja inžinirja Allana ne odneha, dokler ne steče- me«! Kvro-po in Ameriko globoko i tod oceanom prvf vlak. TRI LEGENDE O RAZPELU, spisal Julius Zeyer. Trda vez. 83 strani ................._____________ J3 Prevod treh zanimivih i>ovesti znanega če-škega pisatelja. UGRABLJENI MILIJONI, spisal Seliger Brat. 291 stranL Cena ............................................... 1.20 Knjižnica "Jutra** nam je s tem delom predstavila skrajno naiiet roman ameriškega Ju« goslovana. Kdor bo prečital to delo. bo nehote vzkliknil: "Da, Ivan Belič je bil pa res duhovitejši nego vsi detektivi sveta!" VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetora. Trda vez. 51 strani. Cena ............................... .73 Knjiga vsebuje lietnnjst pisem, ki jih preveva iskreno obČntje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o ljulieznl. o sorodnih dušah. VELIKI INKV1ZITOR. spisal Michel Zevacco. 124 stranL Trda vez. Cena. -1.20........Brofi. L— Kdor hdJe poznirtt strahoto španske inkvizicije, naj prečita to delo, ki je bilo spisano po resničnih podatkih in mora navdati čl-tatelja z grozo. VERA. spisala Olga Waldova. 154 stranL Cena .4« Roman je i>oln lepih prizorov, opisuje skrbno življenje nekdanjih najvišjih krogov'netit-ške in ruske aristokracije in kašSe. da so bili med njimi poleg manj vrednih tudi srčntv plemeniti ljudje. x VERNE DUŠE V VICAH Spisal Prosper Merimee. 80 strani. Cena.. .30 Eden najboljših spisov francoskega mojstra. G0 33 GO 1.23 V GORSKEM ZAKOTJI*, spisal Anton Koder. 130 strani. Cena ..............................................40 Zanimiva povest iz prejšnjega stoletja, povzeta iz našega kmetskega življenja. V KREMPLJI!! INKVIZICIJE, spisal Michel Zevaco. 461 strani. Cena ............................... 1.30 To je mojstersko v svetovnimi literaturi z neštetimi zapletljaji in nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čitatelja, ki ga vzame v roko. V METEŽC. Spisala M:irija Kmetova. 21!» str. Cena............L— Pisateljica je v tem romanu globoko pogledala v žensko dušo. t'sodo |>etero žensk raznega lipa iu značaja se križajo v metežu življenja. iz katerega Izidejo vsaka na svoj način. VRTNAR, spisal Raliindranat Tagore. 10."» str. Trdo vez..........75 Mehko vez......... V knjigi je vsebovana globoka mirna modrost in srčna plemenitost na j -lav noj -ega indijskega pisatelja. VOJNIM I R, spisal Jnsip Ogrincc. 7« str. Cena Zanimiva povest i/, časov prekrščevanja koroških SloveiM-ev. V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA. s|iisal Robert Kraft. DVA DELA. 482 strani. Cena ............ 1 Vseskoz n:i|N-t roman, ki ga «*-itatelj ne more odložiti, dokler ga ne prečita do konca. -Poln najnevcrjelnejših d<«rH|n M-in in /.«-pletl jajev. V ROBSTVU, spisal I\an Matifif. 255 strani. Trda vez. Cena ..........................-m................... Ivan Matičič je eden tistih r»-ga nar«.iln. To jo t-tio najboljših del najsla\nejšejra i»«tljske-_'.-i pisatelja. riTA-lTK TO KNJICM. ZLOČIN V ORCIVALl . spisal E. Cialioriau. 216 strani. Cena ................................................... L— "Zhičin v oivivnlu" je zelo zanimiv detek-ski roman, ki nam pred«*"uje. kam lahko za-tiroit • lahkomiseln človek, ki tiiirra skrlii /.a vsakdanji krnit. — Se/na j ti' so 7. francoskim detektivom I.e <*o<">v»-st. ki -»bravnava sj»or iuih] 1>ra-tema. je velike, pretresljivo sn.ni in ostre dosicdm »ti. •"'il::t ija vi.-že ni pr o do zadnje strani. ZLATA \ AS, spi-al Fr. Ma!o\ i^ii. 1T.G sfranV. Cena .00 Poučna in kralk< časna pov»'-t iz kmetskega življenja. ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojevski. L DEL. '-ti" '»t ni ni, II. DEL. strani. Cena ............................ Veliki 1 ».istojevski je ]>odal v tem svetovno-zuatiem romanu sliko življenja rn^kili jetnikov v tako/vatlih katorgah. utrjenih j.-tni-škili tal»orih v Si!>iriji. ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski. DVA ZVEZKA. Skupaj «05 strani. Cena.... . Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. Nihče ni tako opisal duševnost i zločinca kot ga je opisal v tem romanu Dostojevski. ZGODBE NAPOLEONOVEGA lil ZARJA, spisal Conan Doyle. SX2 strani. Trda vez. Cena.... Broširana............ f'ilatelj se mora do solz nasmejati, ko čila poglavja: Kako je izgubil Napoleonov huzar uho: Kako je zavzel Saragosso: Kako je u-bil -brata*": Kakr« ga je hudič skušal, itd. ZBRANI SPISI. 368 strani. (II. zvezek). Cena V tem zvezku so zbrani spi~i našega prvovrstnega pisatelja Maslja-Podlimbarskega. ki je ](ogledal v široki svet ter deloval za združenje ne samo Jugoslovanov, pač pa Slovanov v splošnem. ZGODBE ZDRAVNIKA Ml ZMKA. spisal Ivan Pregelj. 98 strani. Cena ...............................- Pregelj je eden najbolj-ili slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska |iovest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu čitatelju. ZLATI PANTER, spisal Sinclair Gluck. 51 str. Cena Roman iz modernega življenja in sveta. Napet od začetka do konea iu i>oIn dejanja. ZA KRUHOM, spisal H. Sienkiewiez. 122 strani. Cena Pretresljiva povest o revni družini, ki se je konci prejšnjega stoletja izselila v Ameriko, line slavnega i»oljskega pisatelja nain jamči. da bo delo vsakdo z užitkom čitaj. ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Vinko Šara bon 142 strani. Cena ........................ 1.25 J$0 .G0 2.50 .90 .50 ZMAJ IZ BOSNE, spisal Jos. Ev. Tomif. 229 strani. Cena .................................................... Roman iz krvave hosenskc zgodovine. Boji s Turki: *k<>ro neverjetne dogodivščine; temeljit opis najl>olj kravave dob«* Bosancev. ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE. — 202 strani. Cena ____________________________________________ V se k 07. zanimiva imvest iz našega slovenskega življenja. ZNAMENJE ŠTIRIH, spisal Conan Doyle. 141 strani. Cena ................................................. Najboljše delo ustvaritelja modernega detektivskega romana, v katerem igra Sherlock Holmes glavno vlogo. .30 .75 .50 .60 —---- '0LA8 NARODA' NEW YORK, THURSDAY, MAY 9, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A KSA VER MEŠKO: Dokaj let je že tega. Tili večer je bil, pravzaprav že noč, ko -eni se prebudil. V sobi j" bilo jasno — skoro kakor ob dnevu: bila je polna luna, in skozi visoka nezastrta okna je lila v sobo mesečina v mirni!., a velikih valovih. Zazdelo se mi j<» v prvem hipu, da grcj" izbo z mlačno toploto. Od okna pri mizi je padal lunin soj naravnost čez gornji del postelje. Ob vzglavjn se -odel nekdo in naslanjal glavo ob blazino malone tik moje glave. Tiho in oprezno sem se dvignil malee ter se zagledal \ obraz žene, ki jo je premagala utrujenost, da je sede za l ip zadremala. Moja mati j«' bila. A obraz s«- j ji je i/premeni I zelo od začetka moje bolezni: liea so bil« obledela in izmučena, brada se .ii je zaostrila, in v mesečini >< m videl jasno, da ji prerezu jejo eeh* gube. Poprej jih iii-sem opazil nikdar. Sloneč ua roki sem zrl dolgo v shujšani obraz mamicin. Niti dihati se nisem upal prav, boječ se, da jo predramim in prestrašim... V duši pa mi j'1 vstajala polagoma težka in bolestna misel: "Tvoja bolezen j< včrtala čelu materinemu te gube, v skrbi in strahu, da te izgubi, ji je ostarelo lice-."* Šele zdaj sem se zavedal do-<-iii se, tla se domislim vse te bolezni, da preračnnim, kako dolgo j«» trajala, koliko noči je j rebedela mamica ob moji postelji. A opominjal sem se le, kako sem legel nekega popoldne. V prihodnji noči mi je bilo zelo vroče in v glavi sem ci.til pekoče bolečine. Dozdeva se mi, tla sem prosil mamico, r.aj me nese odtod — kam sem hotel, ne pomnim več. Potem pa je legla na moje misli ne-j»rotiirna noč.. . tn ztlaj, ob tihem, jasnem mesečnem večeru sem se spet prebudil. — V glavi sem čuti i še nekaj težkega, v ušesih mi jt šumelo,oči so bile trudile, in vse telo me je bolelo, kakor bi bil padel iz v i koč i ne na trd-> zemljo. Spoznal sem jasno, tla sem bil na pragu med življenjem in večnostjo. A ta večer sem se zbudil k novemu življenju, nov dan mi je zasijal ob tihem večeru. In prvi obraz, ki ga gledam preti seboj po tem prebujenju, po li vrnitvi k življenju, je najdražji mi obraz. Iu glej, govori mi jasno od večerih i'i nočeh, ki jih je prečula rcvica v boli in v obupu oh moji postelji. Koliko vzdihov se ji je izvilo iz srca, vse te dolge uo-či, koliko molitev je pošiljala MATI V BOLESTI njena duša k Bogu v spravni dar in v dragoceno odkupnino zame! Koliko solza so potočile njene oči — od teh solz in od mnogih prečutih noči oslabele in izmučene so se sklenile ztlaj — ob tem tihem večeru, ko sem odprl jaz svoje. Tiho sem sklonil glavo -nad njeno roko, počivajočo na ode-ji. Poljubil sem jo žarko, iz o-česa mi je privrela solza ljubezni in hvaležnosti in je kani Im na koščeno roko. MATI KASTELKA Nadaljevanje s 3. strani. RAJSKI VRT SREDI PUŠČAVE Na jugu Alžira se sredi mrtve puščave dviga mogočno gorovje Hogar, ki je že od nekdaj podžigalo fantazijo domačinov. Trdno verujejo, da se sredi rajsko lopilt in svežih predelov v toni gorovju dvigajo čarobne palače, v katerih kraljujejo prelepe, plavolase ženske. T drugi naivecpi , »j 4 1-1. ' pobere." na svetu, prekašal ira bo samo j ,V . . rri. „ . V1 ... i.: C;- i i Lrsa in 1 inac sta sla, vsi lanamski prekop. Širok bo' ' MOSKVA - PRISTANISCE PETIH MORIJ skoraj 100 m, globok ve nego ."> m. Preko reke Moskve. Volge in drugih rek bo vezal sovjetsko prestolnico s Kaspi-škim, Vzhodnim in Belim morjem. Drugi načrt se nanaša na zvezo med Volgo in Donom, tako da bo imela Moskva zvezo tudi jem. drugi so t »sta I i. V temi je priburjal Pet-sebnig, ki so mu nesli na uho: "Mt»j denar! Das ist Betrug: Kje j«. (l»-nar! Prodajati ne tave na svetu." "Zapri čeljusti. Kje imaš Črnim in Azovskim mor- Raztrgala je papir in mu g« vrgla v obraz, hkrati z odštetim denarjem. "Z drugo se pri kažeš, kadar bo čas. Marš." na njem ostanke neke lončarne. Sedaj pa hoče ugotoviti vire legende francoski poročnik ('o-ehč, ki odpotuje tja z ekspedi-cijo francoskega Alpinističnega kluba. ('lani ekspedieije si obetajo, če že ne siren, vsaj bogatili etnografskih najdb, ki bodo pojasnile vprašanje o ne-kdanjili prebivalcih te visokogorske dežele. ZAROČENCA MILANSKA ZGODILI IZ 17. STOLETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI — Te tlon Rodrigove preobjeeti ni moglo vzgibati nič drugega nego živalska strast do Lucije. In Lucija * Da bi bila dala temu človeku najmanjšo priložnost, naj rahlejše upanj** — taka misel se ni mogla niti za hip ustaliti v Renzovi glavi. Toda ali je bila o tem poučena? Ali.se je v onem človeku mogla razviti t i-ka sramotna strast, ne da bi bila ona to opn-zila ? Ali je res tiral to -stvar tako daleč, ne la bi jo bil poprej na kak način izkušal? In Lv eija mu ni bila nikoli omenila niti beset lice, nje mu, svojemu zaročencu! Take misli so ga obvladovale, ko je šel mimo svoje hiše sredi va-i; šel je skozi vas ter se napotil k Lucijini hiši, ki je stala na koncu, t elo že malo zunaj vasi. Hišica je imela spredaj majhno dvori see, ki jo je ločilo od ceste in je bilo obdano z nizkim zidom. Renzo je stopil na dvorišč«« iti zaslišal neprestano mešano brnenje, ki je prihajalo iz neke zgornje sobe. Mi-lil si je, da so prijate- gledu na Kcuzov spremenjeni obraz in njegovo nemirno vedenje je rekla, ne brez strahotne slutnje: "Kaj pa je?" "Lucija." je odvrnil Renzo, "za danes je >Io vse po vodi; in Bog ve, kdaj bova lahko mož in žena." 44 Kaj?" je rekla Lucija vsa prepadena. — Renzo ji je na kratki* povedal zgodbo ti-tega jutra: ona je poslušala z bojaznijo in ko je zaslišala tlon Rodrigovo ime, je zardela in -tresla, nato je vzkliknila: **.\lt! Takti daleč >inii torej!" 44 Vi -te torej vedeli?" je rekel ftdlZO. "Zal, da," je odgovorila Lucija. 4kA da smo Ijiee in botre, ki so prišle, da bodo spremljale j ^ daleč'" Lucijo, in ni se hotel prikazati v taki glasni družbi s tisto svojo novico na duši in na »»brazil. Mala deklica, ki je bila na dvorišču, mu je pritekla- naproti in klicala: "Ženin, ženin!" 4 4 Tiho, Betina, tiho!" je rekel Renzo.'" Pridi sem; pojdi gor k Luciji, povleci jo stran in ji reci na uho... a tako, tla ne bo nihče -dišal ali kaj sumil; veš... povej ji. da moram voriti z njo, tla jo čakam v pritlični sobi, naj brž pride." Deklica je naglo odhitela po stopnicah, ve- dam, dokler so cesarske po- sel a in ponosna, da mora izvršiti tajno naro čilo. Lucija je prišla tisti hip najskrbneje napravljena iz rok svoje matere. Prijateljice s > se trgale za nevesto in jo silile, naj se pokaže; ona pa se je branila z tisto m o bojevit.) kmetiško ponižnostjo, ščitila si je obraz z ko-{ molcem, nagibala ga na prsi in mrščila dolg j (tU Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naie dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno ««• hitro. Zato se zaupno obrnite na naj za vsa pojasnil*. šli preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potne liste, vizeje i« sploh vse, kar je ea potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjie stroške. Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjegr. trenutka, ke* predno se dobi iz Waskingiona povratno dovoljenje, RE-EN-THY PERMIT, trpi najmanj en mesec. PiHte torej takoj za brezplačna navodila t« ennotavlja-mn Vam. da boste poceni in udobno potovaU SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. Toda pet ti-očakov.. . Drugi dan je prišla k sose ''Zmorem, Galjot; eno j.-plačano, za drugo mi daj pet tisoč." Galjot se je počeliljal za u-šesom in skremžil obraz. 44Xe izgubiš jih, s tem bo plačano vse; zapišeš se na prvo mesto. Jaz ne pijem, Galjot, in ne kvartam, kakor moj rajni." "Vem, teta. Samo presodi • težak križ si si naložila. Ako te zlomi, ne morem prizane-sti, ker imam sam svoj grunt in svoje" ljudi. Denar je denar, pomisli;" 44Vse je premišljeno, Ga-j 1 jot. Pet tisoč dobim na Ka- I šteli •evo, kjerkoli potrkam. In j zlomi me no, dokler imamo o j tioke, bodi brez skrbi. Ali če , b". me zdrobilo, da veš: ti in jaz ' sva tiste reje, ki zemlje ne da iz rok. Kadar Ikuii tako daleč, vzemi in drži. Ti veš, kako so hoteli in kdo je bil.. . Galjot je osuplo pogledal, kakor da sliši novo besedo. Oko se mu je skalilo, mežiknil je, .posmrkal, zakašljal in zdajci iztegnil desnico: "Udari Kastelka! Vidim, j črne obrvi, toda usta so se ji odpirala v uu-j -meh. (Vni mladostni lasje, ki jili je na čelu »le lila bela, tanka preča, so se zadaj zavijali \ številne kitne kroge, prebotlene z dolgimi igla mi, ki so se skoro kakor žarki svetniškega o!> sveta delile naokrog, kakor je še danes navada pri kmeticah v milanski okolici. Okrog vratu je imela nakit zrna-tih biserov, ki so se menjavali s filigranastimi zlatimi gumbi; nosila je krasno oprsje iz rožastega brokata z razpara ni mi rokavi, ki so bili za-pentljani z lepimi trakovi, kratko krilo iz do mače svile z gostimi, drobnimi gubami, < Ivo je tu« 1 i svilenih, uvezenih opankov. Razen tega posebnega okrasja za poročni daiu je imela Lucija še svoje vsakdanje okrasje ponižne lepote, ki so jo takrat dvigala in povečala različna občutja, rzražajočo se na njenem obrazu: od rahle zmedenosti ublažena radost, ona mirna otožno-t, ki se tupatam pojavlja na obrazu nevest in jim da, lic tla bi ka| oškodovala lepoto, prav poseben izraz. Mala Betina se je vrnila v gručo, se približala Luciji, ji tlala previdno razumeti, tla ji im.i nekaj sporočiti, in ji šepnila svoje naročilo v uho. "Naino za hipec grem in se vrnem," je rekla Lucija ženskam in odšla naglo dol. Ob po- NOVI SOVJETSKI POTNIŠKI BALON 44 Kaj ste veleli ?" "Ne silite me zdaj, da govorim; ijc -ilite me, da jokam. Stečem po mater in oilpustim že .--ke; biti moramo sami." Medtem ko je odhajala, je Renzo /animiral: "Nikoli mi ni-te ničesar povedali." "Ali, Renzo!*" je odvrnila Lucija ter se za trenutek obrnila nazaj, ne da bi se ustavila. Renzo je prav dobro razumel, da je pomenilo njegovo ime v Lncijinih ustih, izgovorjeno v tem hipu in s takim glasom: Ali morete in žalostna vest, >]Miročena tu-»li ostalim, j»> pre-ekala ugrbanja. (Dalje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" Po vzorcu nemškega "Zeppelina iiikov. Tekom poskusne vožnje lina" so tudi sovjeti zgradili ogromen vodljivi balon, ki ga%bo do uporabljali za prevoz pot-je je ostal v zraku trideset ur, Vodljivi balon bo vršil redno potniško službo meil Moskvo in Sverdlovskim. pekel te ne spravi na tla. l)a sem te prej poznal, prosenega zrna ne bi prodala; dokler je Galjot na svetu, ne boš več trkala drugod.*? Tako je vdova rešila grunt. Doma je vzela vse tri na krilo: ' - 44Ne boste se klatili brez doma, sirote moje male! Mati \ vam vrne, kar vam je oče vzel." « ( Dečki je niso razumeli; tod;, t vriskali so, videč sijanje na r.'jtnem obrazu. Grunt pravi: lokaj »mojo kri, da jaz tvoje ne izpijem! Kastelka je legla na zemljo svojih otrok in sesala, kakor bi ji hotela vzeti zadnjo kapljo. Tekla so trda leta: delo od zo-le do temne noči, prebrisano izrabl janje vsake slamice, sk«.-parjenje s slednjim beličem. Prišel je dan, ko je bil dolg po-plačau in vse nadomeščeno, kar je šlo tedaj od hiše. Takrat je tlala ža deset maš pri l'ari. Iu poslom je rekla počivati od jutra do mraka, toda sama ni prekrižala rok. Ni se mogla več umiriti, peklenski ogenj v njeni glavi j«* idil noč in dan; letos je zidala, k letu popravljala, vine- dokupila tu njivo, tam travnik, drugje kos gozdne rebri. Zdelo se je, da nekdo blagoslavlja vse, kar prične Kastelkiua reka. * Poslej so bile njene roke zarite v zemljo, srce, prisesano h grudi, ni moglo stran od nje; vso dušo je tlala gruntu, ljudem ni ostalo nič, še lastne ctroke se je odvadila božati in stiskati k sebi. Malo sreče je imela z ljubeznijo do živih ljudi: pol ure potem, ko je objela Jožka, je padel s skednja, Tonček je obolel za vročico, ko ga je vzela k sebi spat, iu Jan ko je skoraj utonil tisti dan, ko mu je rekla 44moj zlati". Zato je sklenila: 44 Rajša jih imam krepke in drzne, kakor tla bi se njuzala 7 njimi." Zemlja edina je evela v nje n: ljubezni, rodila čedalje več in rastla na vse štiri strani; vdova je razumela, da jo lun e imeti vso, in je pustila otrok«' poganjati kakor troje mladih hrastov v gozdu: "Dobro pleme se samo ravna!" In ko se vrača po brvi. udari gospa * -vojo palico ob hlo«l iu strese j>est proti dimu za h rastjem: "Toil čez ne pridete, kane-ljc! Satan vas zame prej ko mene — hi prej ko nas, ki smo tu doma... v — VLADIMIR LEVSTIK OLA8 NARODA' HEW YORK, THURSDAY, MAY 9, 1939 TIB LARGEST SLOVENE DAILY in U. & A. « SAMOSTANSKI f OVPP kJ (ROMAN IZ 14. STOLETJA). JJVf f Rj\j ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL L H. ZA OSVOBOJE NJE MOONEYA 9G Gospod Henrik je prav prerokoval. Po štirih tednih je novi lovski nadzornik obhajal svatbo. Pater Theophilus je zvezal njuni roki. Ko izgovarja blagoslov, se njegov glas v veseli giiijenodti trese. da mu pri vsaki besedi preti ugasniti. Uitline oči so žareče uprte vanj. < M prejšnje noči je vedela, da je njen oče, ki se mu ima zahvaliti za vso srečo. Cerkev je bila polna do zadnjega kotička. Prvi na gos,x>-skem stolu ]>oleg gos]x>da Henrika kleči oskrbnik, v čegar ne posebno svečanem obrazu leži neka čudna ginjenost. Vleče debelo brado in vedno postrani gleda gospoda Henrika. Haj mot ova poroka z Wolfratovo sestro mu je prižgala luč. Ko je bila poroka končana, so se okoli mladega para dre-njali ljudje z voščili in čestitkami. Manjkala sta-samo Z»da in Wolf rat. Zakaj nista prišla *. Med zadnjimi stopi pred pur gospod Šlutman. Prod zardelo nevesto s«> prikloni in prime llajmotovo roko. — Torej, gos] hm I lovski nadzornik, mnogo sreče v življenju! In dober svet vam dam: lagati, gospod lovski nadzornik, lie sinete nikdar! — Gospod oskrbnik vpraša Hajnio smeje. — Kako to mislite! — Že dobro, že dobro! Vem. vem! S ponosno dvignjeno glavo odkoraka gos]K»d Šlutman. Bil je j >ovab I je n tudi na ženitovanjsko ,>ojedino. Toda prej je hotel pogledati v pisarno. Ko stopi v samostan, done od cerkve rogovi lovcev, ki so mladi par sprejeli z grmečim lovskim pozdravom. Gospod Šlutman najde v čakalnici le malo ljudi, ki jih naglo odpravi. Že hoče oditi iz oskrbništva, tedaj pa še nekdo pribiti z ro|M>tnjočnni koraki. — (ros,m»d oskrbnik! (lospml oskrbnik! Pri zvoku tega glasu napne gospod Šlutman ušesa. — Kaj? Ta se ujm priti k meni! Xamrši obrvi in pctisne i»e2.25 K KOSE. oi|e. ne tako močne, samo J 30 >n 32 eol dolge, pa ......«1 50 A KOŠIŠČA iz javornega lesa. ro- J čno delo ....................$2— K KLEPALNO ORODJE, teiko itaj- # ersko Jeklo.............$2.— par S BRUSILNI Bergamo KAMNI ____EOc 5| večji in boljii ................75:5 RIBEŽNI za repo ribati, dv* noža $1.25 R Xankiv: V, STEPHEN STONICH Ž BOX 275. CNISHOLM. MINN. S ZAI*o.M.\!TK SI NASLOV, kc n« ^ ITI o do'£o i'Kl.išah m^AMMi^AX' prepir. V nekem takšnem prepiru jo je udaril s steklenico po glavi, da je obležala mrtva. Pravi, da ni imel poguma, da bi se sam javil, pač pa je truplo, da bi za nekaj časa zakril 'Jočin, razkosal, stlačil v krv-čeg in tega zaeementiral. tem dejanju ni mogel več vztrajati v stanovanju in jo odšel. Ker sosedi niso bili dosti vajeni, da bi videli oba zakonca skupaj, se jim ni porodil noben sum, tako da so šele sedaj »dkrili mulatovo dejanje. Ta čas je morilec v preiskovalnem za.|K>ru in skušajo iz njega izvleči še neke skrivnosti. ki jf vanje zavit zverinski zločin. .- NEMARNOST NESREČE IN ŠKODE Statistike govore, da se zgodi na leto okrog l.~> milijonov nesreč zaradi nemarnosti v go-spodinjstvu. Takšna številka govori za cele knjige. Iu ven-,dar so samo majhni vzroki, ki TRUPLO V KOVČEGU V Ainbcrvilliersu na Francoskem so odkrili šele sedaj strašen zločin, ki se je zgodil po vse priliki ž<* lanskega junija. Neko stanovanje v veliki uajemniški hiši je bilo osem meseeev prazno. Zadnji na- i - , . .... jemnik. neki Angel Sol.il, U™lkl- lat z otoka MHiti.il,mu ga je- S1. saino bil ostavil pred tem časom, ne suk"JO '"Z1 ,prl" da bi i>ohral niti nekaj revne- \mtHl T ga pohištva in perila. V hiši je ? A da m koneal ka- bilo še več drugih Stanovanj k°r tl*\* matl in,» ot™k; k' ]»raznih iu tako se lastniku ni J- "mrla »ii vol.,o j>ogoltnjene mudilo, da bi ga izpraznil. Te '! T™ ^ m dni y>a je dal hišniku nalog, naj A,h ™ s? l,stnic" Hišnik ie to sto-' P,:'!loina eele in da se ne u-tegnejo po rji in mazanosti na OBIŠČITE SLOVENIJO — IN — EVHARISTICNI KONGRES V UI BUAM h tem, da « pridružite TEUKFJIt IZLETI na Klavnem eksp resnem parniku (preko ^hrrbmirsa in 1'ariza) Izletnike bo spremljal ix-vežban potniški spremlje-valee. Karte je mogoče kupiti po ('unard White Star Odplačilnem načrt 11. iznouxr 1*10 »stoki. Kfl.IN.IA in ZA ISA V.\ Z.I iMMlrolnioNt 1 v|>niš:ijt<> j»ri: Frank Sakser. Jr. SLOVENK' 1*1 BL1SIIIN«; CO. 2.6 W. .Hth Slrrrt. Nnv York Cunard White Star Ltd. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU BI« WMI IStb 8TREET NEW lOIK, H. T. nftm NAM 7A CEN* VOZNIH LISTOV. REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TCVANJE \ t ii.i»,.i-m<>M v Ureinen I*;iris v llavre t*«»nn- ili Savi.ia v Ccco 1 Aiiultniiia v CliorUturs Kiiroj>a v liremeu Saitiruia v Trst ga pripravi, tiisuik je ril. Med drugimi ■stvarmi, ki iili je našel v stanovanju, je zbudil njegovo ])ozomost kov ' ecg, ki je bil ves ometan s cementom. Odstranil je cement in %a odprl. V tistem trenutku ! 11111 je udaril v nos strašen, -mrad. V kovčegu so bili raz- J kosali i deli že seimitega žen- • >kega tnipla. Hišnik je takoj obvestil policijo, ki je izvršila preiskavo. Xi bilo dvoma, da je bil storilec tega groznega zločina bivši stanovalec, žrtev >a njegova žena Severina, 11111 bitka kakor 011. igralka ter ple- i . . salka na dvomiiivili odrih. I)ve l>oprUiin v Havre Hex v < icii« ia -S. I treme n v Itremen lleren^jiria v <'lierlioiir; I JCNIJA: I 1. I ji fa yet te v Havre 5. Ai|ititan.a v Cln-rtM>nrg J Washington v lin vre : 7. Xormuiitlie v Havre Kurofra v II rem en C«»nl" ili Savoia v tiennr Majestii- v Cliert»ourg Hrenteii v Uremen ltex v Cenim <'hanil>laiii v Havre .Maiihatt.-iii v Havre iS-reiijiaria v CherlKiurE Norma ml ie v Havre A«|iiitania v <*lierl»oiirs I le ile Kranee v Havre Majestii- v (lierlxiur^ Knnip; v Itremen Črnite . H'-renmiria v riicrlmuri:: Washitigtnii v Havre Saturnia v Trst S. Itremen v Iln-iucn <1iaiu|*laiii v Havre Itex v Celina Norman«lie v Ilavrn Ai|ii:tania v CLerlMiurs Kuroici v Itremen ('••lile <>ran«le v Ceona Maje^tH- v ClierlH.nrg Maiiliattat: v Havre lie ile Krani-e v Havre 4 mile ili Savoia v Henna IterenKziria v Cherbourg Itri'iuen v Itremen Cliaraptaiii v Havre Washington v Havre Ai|iiitauia v <"lierl»our>t Nnrmauilie v Havre lo. M. 17. •JO. •ji. •JT. 31. igli okužili skozi nevidno ranico. tako da so potem posledica huda gnojenja in zastrupitve krvi! Število nesreč' pri snaženju oken znaša na leto stotisoče. A navzlic vsem svarilom vidiš vedno . znova gospodinje in služkinje, ki telovadijo neza-Ščičene na zunanji strani okna. Seveda nimajo vrtoglavice. toda napačen korak, nepričakovane sunek vetra, pok ali karkoli in že se je zgodila nesreča, ki je ne more nihče več 4 4 Da!" t4Xe modruj, prijatelj Ma taj! Rajši hi parkrat obrni kvarte. — Štirje smo — Mar-jaš. — Enoiiidvajset —** potegne ravbar Miklavž šop kvari iz žepa in .jih premeša. '*S teboj, bedak, sama partijo d 11 raka ali črnega Petra! V icrob so te spravile kvarte in ti vrag š»* zmeraj ne da miru —'* "Tebe je pijača — nI nadaljnega. varnosti)«' naprave. l»«»l.re kaUine. Hlevator v tretjim razredu. Hnina. ki j«, imate ra.li in lire/., plaetio vino j»ri oImmUIi {MN|rolina naviHlila in karte pic.it.■ na SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West I St h Street New York City 9ren>eh JQab bija milijone ljutli, tlela milijarde škode — a vendar je ni kot knjijrovolja, je še šlo ko1 je I „ . ... pa ostal brez posla, je začela m°*0<'e ,ztreb,tl! žena spet hoditi po svojih iv. J - . teli in se j » vračala k*»kor / „ 1 s \'4ffi/> 1 pravi, simo —t" d*» ie ./, .,.„,1 zarili njegove brezposelno ti Tekom prvomajskih demonstracij v St. Louis so nosili v spre-' vodu kletko, v kateri je bila so ha, predstavljajoča delavskega ' voditelja Toma Mooneya, ki je že osemnajst let ponedolžnem-{ ^aprt v St. Qunetin kaznilnici v Californiji. Slo-^.lco Delavsko Podporno Druitvo, ink 'Qtownian HSirHnc".««'! •*»n<>v»|<.nf Surirtf. Ine.) NEW VOUK. N. T. - O O 8 O * _ FRANK K^SaK Pmlpr^dnedhik: FRANK CERAR 6A-25 Oaialpa Ave. FTklyn. X. T. «»?•« V'o. di tne SL. B'klyn. N V. Blagajnik: ••.,„..» ..»u v V'|>K ,lr. LOVRPA'C moVWWJ.I 40S llir,ir,.d St.. R'kljrn. N V. 81.1 Wood.vaid Ave. R-klyn. N. T. V i.IL r KltWK PVIHR S« Rv^ttphi A v.. R'lclvn. N V V «* ,orn.t 1: I FRYK PIRC n. FRANK KOSHIER GJ»-27 - 44 Ave.. U'lnOHd. L> I. f.i>2 Undt-rd.mk Ave.. B'k'yn. N. T 111 JOl.N HAP.IAN 1TS7 (Ireene Ave. It klyn. N. Y. HRI'ftTlO OBSTOJI ŠE LE 16 LET IN IMA V BLAGAJNI OKROG DESET TlSOf DOLARJEV Društvene *eje se vrfie vsjik«» drn-o w»U>to v meseca t društvenih prostorih v American-Slovenian Auditorium. 253 Irriitf Ave„ Bntlt-bn. N. V. — Rojaki in rojakinje v New Vorira in akollel xavsrujl« m ta slučaj Meni ali afiwh. Is okolice od SS da 5$ milj n flint, ie Je v elcreiju 5 milj ie 6 ttanov. •brnite na katerega ignraj —enjeail jo v njej. — U(V dobiš srčno damo', mi govori, "bo vse to tvoje —" obeta in tleli! Ona dva, tolovaj Mataj in rokovnjač Jernač, sta si se^la v ro ke, objela se in se poljubila iunaŠko molzeta rejeno pleten-ko. Z zno.inimi prsti vzamem tr" '-arte, ki mi jih je razdelil Mi , klavž. — Razgrnem jih. -- Srč-' čnn dama. — Srčni tleček. — ? Kit rova dekliea. — Toda tu ni so karte. —To niso mrl m* , r <1o1m?.. — Srčna dama je mojr žena. — Srčni tleček je moj sin — K am v a tleklicft moja hčer ka. — Zlata me«jla mi zaigni pred (M"mi. — Tako toplo — tako ugodno mi je. — Tako mehko, z-da — Iz daleč čujem glas ro-kovnjača .Temača: 4>. ud«»t>niM>t in «.n«-n<.st. da s«- pndaste nar.ivnu>t v Trst. ki j,- .nMalj.-ii sam,, par ur ihI vase di>movln«. MIU) 11»l»NEBJrf Snl.Xi'XE JrŽ.VK reiM'.E 1m. prts|«-vnl.> k udol>n«>sti in uiitku tn.rfenii'i prostorov, prijazne |>oxtr«-žl»- in izborne kuhinj«-. 1'UEKO «;K.\t»VE — 1.-» rit DO jrtlOSLAVUE R E X (najhitrejša ladja sveta) ............ 25. maja. 15. Junija. 9 Ju'ij.i CONTE Di SAVOIA .......................... g. ju„jja. junija. 23. jul |i V|irjS;ijle katiTfgukiili poolilaiiienifa agenta ali: I STATE ST., N. Y. O. n .bi v spuščajo v doline — »'riskajo — Vro — Pojo — Me v vsej svoji surovosti iu nasilju skozi zamreženo okno z zamreženo 0110 z blagimi dihi boža.:o po razbeljenem čelu — Bukve v h ostali zelenijo — Breze so bele in svatr.vske ka-' ar Matajeva Kata — Vinska trta v vinogradih poganja srebrne listke — Po Kamniških planinah prepeva Jernač. rokovnjač, ki ga Jurčič in Kersnik nista poznala, svojo najlepšo pesem — Pesem o dekletu. o Polonioi, ki ni marala za njega, zadnjej^i meti zadnjimi — Nikoli izpeto pesem o po mladi in neizpolnjeni ljubi rini -- * "(iospt din, pomibij! Oosjxi-din, pomiluj!" Primaknem stolček ped lino in naslonim obraz v železu-j križe. Pred kaznilničiiimi vrati leži na nosilih sirova krsta. N.i sirovem križu se blišče črne številke: 1314. Preti rak v i jo i/.-vršuje svečenik zadnji obre«!. Zvonček v kapelici Sepasto pozvanja. Oin-eincin-cin — Dvoriščna vrata zazijajo. Kaznjenci — pogrebci' izneso mrliča na cesto — Xa solnee — V prostost — Vrata zajeee — Se za-pro — (Konec prihodnjič.) V ' t!-, V