
Savinjske novice št. 40, 5. oktober 2018
2
Oglasi
Tema tedna:    
Župani in županja zrejo v prihodnost 
z velikim upanjem tudi v sodelovanju 
z gospodarstvom  ........................................................... 4
Priznanja za naj inovacije: 
Inovatorji družbe BSH Hišni aparati Nazarje  
zopet v družbi najboljših  ........................................... 6
Združenje Manager: 
Naziv manager leta 2018 
podelili Boštjanu Gorjupu  ......................................... 7
Turistično društvo Nazarje: 
Z roko v roki že trideset let  ...................................... 9
Predavanje Melanije Verbe:
Brisanje nezavednih vzorcev  ................................ 12
Memorial Edija Mavriča - Savinjčana:
Rekordna udeležba veteranov  ............................ 22
Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3
Tretja stran
Iz vsebine:
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, 
Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šuka-
lo, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla-
gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred-
nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in 
oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto L, št. 40, 5. oktober 2018. Izhaja vsak petek. 
Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no-
vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od-
govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. 
Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na-
zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-
šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.
com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra-
fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 40, 5. oktober 2018 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
(PV)
(MF)
(ŠMS)
Občine in gospodarstvo na istem bregu, 
država pa …
Z nadaljevanjem pogajanj med vlado in sindi-
kati javnega sektorja glede povišanja plač se vra-
ča tudi polemika o vlogi in pomenu posameznih 
podsistemov v družbi, zlasti javnega sektorja na 
eni in gospodarstva na drugi strani. Direktorji in 
podjetniki so še vedno razburjeni zaradi koalicij-
ske usmeritve v dodatne obdavčitve, sindikalisti 
javnega sektorja pa pričakujejo, da bo nova vla-
da ugodila njihovim skoraj milijardo evrov težkim 
zahtevam.
Javni sektor bi moral biti naš partner, menijo go-
spodarstveniki, ki so pogosto razočarani nad ka-
kovostjo storitev v javnem sektorju. Drži, da sta 
zahtevnost in odgovornost dela na marsikaterem 
delovnem mestu (a ne na vseh) v javnem sektorju 
večji kot v zasebnem, kar terja višjo izobrazbo, to-
da zgolj višja izobrazba ne bi smela biti zagotovi-
lo za višjo plačo, kajti le-ta sama po sebi še ne po-
meni boljših storitev.
Poleg tega je treba upoštevati, da na številnih 
delovnih mestih v javnem sektorju višja izobraz-
ba ni potrebna oziroma je za motivacijo celo ško-
dljiva, za davkoplačevalce pa dražja. Na primer, na 
marsikaterem ministrstvu imajo tajnice magiste-
rij. V slovenski javni upravi ima po zadnjih podat-
kih terciarno izobrazbo 60 odstotkov vseh zaposle-
nih, v primerljivih državah je ta delež pri slabih 40 
odstotkih.
Podatki kažejo, da zaposleni z osnovnošolsko, 
višjo in visoko stopnjo izobrazbe v javnem sektor-
ju v Sloveniji zaslužijo manj kot v gospodarstvu (za 
zaposlene s srednješolsko izobrazbo to ne velja), 
vendar kaže ob tem dodati, da je razlika med jav-
nim uslužbencem in zaposlenim v gospodarstvu, 
ki imata enako stopnjo izobrazbe, v primerljivih dr-
žavah bistveno večja kot pri nas. Ta razkorak izha-
ja iz večje varnosti zaposlitve v javnem sektorju.
Del tega sektorja so tudi občine. V javnosti je 
pogosto zaslediti mnenje, da je 212 občin za Slo-
venijo preveč, da so neučinkovite in potratne, a 
resnici na ljubo je treba povedati, da je povpreč-
na slovenska občina po številu prebivalcev in po-
vršini dvakrat večja od povprečja v EU, po odstot-
ku BDP-ja, ki ga porabijo slovenske občine, pa smo 
na repu Evrope.
Če na nacionalnem nivoju vse kaže, da javni 
sektor ne razume gospodarskega in ga marsikdaj 
obravnava kot nasprotnika, velja pa tudi obratno, 
je na lokalnem nivoju, razen kakšne izjeme, bistve-
no drugače. Občine si prizadevajo ustvariti pri-
jaznejše poslovno okolje za podjetja in podjetni-
ke, a so pri tem velikokrat nemočne, kajti škarje in 
platno ima v rokah državna uprava. O tem smo se 
lahko znova prepričali na poslovnem zajtrku Invest 
SAŠA v Juvanju, o katerem pišemo v tokratni temi 
tedna. Ker se bližajo lokalne volitve, pri predstavi-
tvah županskih kandidatov ne bo odveč pozornost 
na njihovo videnje našega gospodarskega razvoja.
Savinjske novice št. 40, 5. oktober 2018
4
Aktualno, Tema tedna
Nova čistilna naprava 
Na Ljubnem ob Savinji so prejšnji četrtek slo-
vesno predali namenu prenovljeno občinsko 
malo komunalno čistilno napravo. Kot je pouda-
ril župan Franjo Naraločnik, je to v zadnjem ob-
dobju največja investicija v varovanje okolja v 
občini. Omenil je še potrebno izgradnjo sekun-
darnega kanalizacijskega omrežja, kar bo zago-
tovilo čisto Savinjo in nadaljnji obstoj neokrnje-
ne narave. Dogodka so se udeležili predstavni-
ki izvajalcev, bližnjih gospodarskih družb iz IPC 
Loke, učitelji in učenci tamkajšnje osnovne šole, 
ki so izvedli kulturni program, ter številni občani. 
Uporaba skakalnice bo poslej možna 
vse leto 
V minulih dneh so delavci izvajalskega pod-
jetja in mnogi prostovoljci na ljubenski skakal-
nici polagali plastiko in v izteku skakalnice trav-
no rušo. Ta nadgradnja ljubenske skakalnice bo 
prinesla možnost uporabe naprave skozi vse leto.
Prav o tem – torej tudi o poletnih tekmah – 
se je prejšnji teden v Zurichu z vodstvom Sve-
tovne smučarske zveze FIS pogovarjal general-
ni sekretar Smučarsko skakalnega kluba Ljub-
no ob Savinji BTC Rajko Pintar, ki je domov pri-
nesel več razveseljivih novic. 
Dnevi odprtih vrat
Na Šolskem centru Velenje so v tednu, ko 
je potekal Pikin festival, pripravili tradicional-
ne dneve odprtih vrat. Dogodki v tem sklopu so 
namenjeni učencem osmih in devetih razredov, 
ki so zanimivi tudi za učence zgornjesavinjskih 
osnovnih šol, ko se odločajo za nadaljevanje iz-
obraževalne poti, in za njihove starše. Na delav-
nicah in predstavitvah so se lahko seznanili s 
programi in dejavnostmi posameznih šol, ki de-
lujejo pod okriljem šolskega centra.
Pristop k zeleni politiki 
Občina Ljubno si na številnih področjih in na 
različne načine prizadeva za ohranjanje izjemne 
narave, zlasti za dobrobit svojih občanov in tudi 
številnih gostov, ki prav zato radi prihajajo tja na 
preživljanje prostega časa. Da bi to prizadevanje 
potrdili s formalno zavezo, so se odločili pristo-
piti k Zeleni politiki slovenskega turizma. Župan 
Franjo Naraločnik je tako prejšnji teden slove-
sno podpisal listino Slovenia Green z zavezo za 
izpolnjevanje načel trajnostnega delovanja. 
Več o omenjenih dogodkih v naslednjih 
številkah Savinjskih novic.
Marija Lebar 
POSLOVNI ZAJTRK V ŠPORT CENTRU PRODNIK
Župani in županja zrejo v prihodnost z 
velikim upanjem tudi v sodelovanju z 
gospodarstvom
Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica je 
v sredo, 19. septembra, v Šport centru Prodnik 
v Juvanju organizirala četrti poslovni zajtrk In-
vest SAŠA, ki se ga je udeležilo preko dvajset 
podjetnikov in predstavnikov nevladnih orga-
nizacij. O investicijskih načrtih so spregovorili 
županja in župani občin Solčava, Ljubno, Luče 
in Gornji Grad. Vsi so potrdili svojo kandidaturo 
na novembrskih lokalnih volitvah, zato so zlah-
ka spregovorili o načrtih za prihodnja leta in po-
skušali občine kar najboljše predstaviti. Druže-
nje je povezoval direktor zbornice mag. Franci 
Kotnik.
NA LJUBNEM TUDI Z ZELENO SMERJO
Župan občine Ljubno Franjo Naraločnik je 
naštel številne investicije, ki so jih v občini iz-
vedli, s tem izboljšali kvaliteto življenja obča-
nov ter obogatili turistično in športno ponud-
bo. Eden večjih projektov, ki se zaključuje, je 
polaganje plastične mase na skakalnico. Smu-
čarskim skakalkam in skakalcem bo novost 
omogočala celoletne treninge.
Občina sledi tudi zeleni smeri, pripravljajo se 
namreč na postavitev devetih polnilnic za elek-
trična vozila in izposojo električnih koles. Občin-
ska stavba bo deležna energetske obnove, želi-
jo obnoviti tudi kulturni dom. To je le nekaj načr-
tov. Naraločnik je še izrazil željo po skupnem na-
stopu na področju turizma in pohvalil sodelova-
nje z gospodarstveniki v občini.
LUČANI GREDO NAPREJ BREZ ZADOLŽEVANJA 
V Lučah jim je po besedah župana Cirila Ros-
ca uspelo asfaltirati skoraj vse ceste do odroč-
nih kmetij in tako preprečiti ugašanje le-teh. V 
16-ih letih, kar vodi občino, so postorili še marsi-
kaj. Po vasi so napeljali toplovodno omrežje, pli-
novod … V teku je ena največjih investicij v ob-
čini – gradnja športne dvorane. Lastna sredstva 
so zagotovili že pred investicijo, kar je redkost 
med občinami, a stalnica v Lučah, kjer se ne za-
dolžujejo. 
Veliko dajo na turizem, zato so postavili osem 
etno hišk, ki sestavljajo pot pozabljenih pok-
licev. V vsaki predstavljajo eno od dejavnosti 
iz preteklosti, ki gredo v pozabo. Velike načrte 
imajo z gradnjo vstopne točke v kraj na Hoče-
varjevi njivi, gradili bodo nova stanovanja, saj 
je povpraševanje prisotno, poskrbeli bodo za 
energetsko sanacijo šole in vrtca. Le obvozni-
ca je tista, okoli katere se stalno krešejo različna 
mnenja, a tudi njena gradnja se približuje.
V SOLČAVI TEMELJ VSEGA TURIZEM
Še bolj kot v Lučah na turizem stavijo v naj-
redkeje poseljeni občini v Sloveniji, v Solča-
vi. Kljub temu da zaradi preteklih zadolžitev 
in odplačevanja dolga nimajo veliko sredstev 
na razpolago, upajo na boljše čase, je pove-
dala županja Katarina Prelesnik. Občina 
mora, na primer, za delovanje pošte in banko-
mata iz proračuna financirati delovanje, am-
pak občani in turisti to dvoje morajo imeti na 
razpolago.
Županja in župani so predstavili občine in področja, kjer si želijo napredka.
3 šole 
imajo v občini Gornji Grad in vse tri so 
bile deležne obnove v zadnjih letih.
Savinjske novice št. 40, 5. oktober 2018 5
Tema tedna, Aktualno
Za delovanje Centra Rinka, ki je 
stičišče turistov in domačinov, gre 
15 odstotkov občinskega proraču-
na. Ni pa vse v prostorih, kulturni 
interpretatorji znajo občino odlič-
no predstavljati, zato število turi-
stov narašča. Želja Prelesnikove je, 
da občine med sabo ne bi tekmo-
vale, kaj katera stori, ampak da bi 
sodelovale v dobro vseh prebival-
cev doline.
ŠOLSTVO IN OBVOZNICA 
PRIORITETA V GORNJEM GRADU
Stanko Ogradi, župan občine 
Gornji Grad, je omenil, da zaradi pla-
čila dolga za kotlovnico kar nekaj let 
ni ostalo veliko sredstev za investi-
cije. Potrebe so se kopičile, sedaj je 
finančno stanje drugače in zato so 
na področju šolstva v zadnjih letih 
postorili veliko. Matična in podru-
žnični šoli, vse tri so bile deležne 
prenove. Zadnji večji projekt je bi-
la zamenjava kritine na matični šo-
li. Naredili so računalniško učilni-
co s kabinetom na podstrešju šole 
in učilnico za manjše skupine. Čaka 
jih še postavitev zunanjih stopnic.
Za občino je bil propad pod-
jetja Smreka, s priznano blagov-
no znamko, velika izguba, a manj-
ši podjetniki počasi oživljajo lesno 
industrijo. Pripravljeni so načrti za 
izgradnjo obvoznice, ki je na sa-
mem vrhu projektov Direkcije RS 
za ceste. Zaradi pogostih neurij je 
velika potreba po ureditvi več lo-
kalnih cest in plazov, sredstev za 
odpravo posledic naravnih nesreč 
pa občine ne dobijo dovolj. Ogradi-
jeva zaključna misel je bila, da sta-
vi na povezovanje med občinami.
GOSPODARSKA PODPORA 
OBČINAM
Povezovanje občin je potrebno 
na skupnih projektih, kot so grad-
nja prizidka k zdravstveni postaji 
v Nazarjah, vodovodni sistem Le-
tošč in podobni. Na skupni projekt 
v zdravstvu je opozoril tudi direk-
8 etno hišk, 
ki sestavljajo pot pozabljenih 
poklicev, so postavili v 
občini Luče.
tor ljubenskega podjetja KLS Mir-
ko Strašek, ki si želi, da bi bilo za 
prebivalce Zgornje Savinjske doli-
ne to področje urejeno. 
Omenil je prepotrebno infra-
strukturo za gospodarstvo, sem 
spadajo boljše cestne povezave 
in dostop do hitre ceste. Ker je bi-
la rdeča nit županov turizem, je 
želja Straška, da bi temu sledile 
tudi ceste ter želja po urejenih ko-
lesarskih poteh med občinami. Da 
lahko tudi gospodarstvo pozitivno 
vpliva na izboljšanja, se je poka-
zalo v primeru vkopanega kablo-
voda od Nazarij do Ljubnega ob 
Savinji, za katerega so si zelo pri-
zadevali v KLS-u. 
GOSPODARSTVENIKI VESELI 
SREČANJA
V razpravo se je vključila še Vida 
Skok s podjetja Vising, ki je opozo-
rila na razpise, na katerih bi se ob 
dobro pripravljeni dokumentaciji 
dalo pridobiti kar nekaj sredstev, a 
je odziv vedno majhen. 
O projektu kolesarskih poti je 
spregovorila direktorica Savinjsko-
-Šaleške območne razvojne agen-
cije mag. Biljana Škarja. Dejala je, 
da je odprtih več možnosti za izgra-
dnjo kolesarskih poti med Mozirjem 
in Solčavo ter da so nujen pogoj za 
razvoj turizma in varnost vse več 
kolesarjev na cestah.
Podjetniški zajtrk je kot neformal-
no srečanje med župani in gospodar-
stveniki dosegel svoj namen. Znani so 
cilji in projekti občin, gospodarstveni-
ki pa so lahko izvedeli, kaj jim le-ti pri-
našajo, kje lahko pričakujejo izboljša-
ve in kje se lahko aktivno vključijo.
Tekst in foto: ŠMS
9 polnilnic 
za električna vozila bodo 
postavili v ljubenski občini.
15 odstotkov 
občinskega proračuna gre 
za delovanje solčavskega 
Centra Rinka, ki je stičišče 
turistov in domačinov. 
Savinjske novice in volitve
V skladu z obstoječo zakono-
dajo objavljamo pravila, na pod-
lagi katerih bodo Savinjske novi-
ce spremljale letošnje lokalne vo-
litve, in s katerimi bo zagotovljena 
enakopravnost kandidatov in po-
litičnih strank ter drugih predla-
gateljev kandidatov v času volilne 
kampanje.
VESTI, POROČILA, ČLANKI IN 
OGLASI
To načelo bomo upoštevali pri 
spremljanju predvolilnih aktivnosti, 
o katerih bomo poročali z vestmi, 
poročili in članki. Savinjske novi-
ce v predvolilnem času ne bodo 
namenile posebnega prostora za 
predstavitev kandidatov in strank 
ter drugih predlagateljev kandida-
tov. Bo pa vsem naštetim dosegljiv 
oglasni prostor po veljavnem ceni-
ku oglaševanja.
DO VOLITEV ŠE ŠEST ŠTEVILK
V času do volitev bodo Savinjske 
novice redno izšle še šestkrat: 12., 
19. in 26. oktobra in 2., 9. ter 16. no-
vembra. Vsem organizatorjem volil-
ne kampanje, ki bodo za omenjene 
številke pravočasno dostavili gra-
divo za objavo, bodo zagotovljeni 
enaki pogoji. Volilno propagandna 
sporočila bomo objavili izključno z 
navedbo naročnika, njihov obseg v 
posamezni številki pa bo odvisen 
od števila in obsega naročil.
SELEKCIJA PRISPEVKOV ZA 
PISMA BRALCEV
Strankarskih razglasov, pozi-
vov, javnih izjav, stališč in dru-
gih uradnih dokumentov pravilo-
ma ne bomo objavljali, razen v ob-
liki plačanih oglasov. Pri morebi-
tni objavi si pridružujemo pravico 
krajšanja, povzemanja ter obdela-
ve. Prav tako bomo v tem času se-
lektivni pri objavljanju prispevkov 
pri rubriki Pisma bralcev, saj želi-
mo preprečiti izrabljanje te rubri-
ke za interese posameznih strank 
in kandidatov.
Glavni in odgovorni urednik 
Franci Kotnik
Srečanje županov z gospodarstveniki je potekalo v organizaciji 
Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, udeležence je nagovoril 
njen direktor mag. Franci Kotnik (desno), direktor podjetja KLS 
Ljubno Mirko Strašek pa je spregovoril o pomembnosti sodelovanja 
med občinami ter občinami in gospodarstvom.
Savinjske novice št. 40, 5. oktober 2018
6
Gospodarstvo
PREJEMNIKI PRIZNANJ ZA NAJ INOVACIJE
Inovatorji družbe BSH Hišni aparati Nazarje zopet v družbi 
najboljših
Inovatorji podjetja BSH Hišni aparati Nazarje so z inovacijo popolnoma avtomatskega 
kavnega aparata TE 300 osvojili srebrno priznanje Gospodarske zbornice Slovenije. 
(Foto: Mateja Klinc)
Na Brdu pri Kranju je v sredo, 26. septembra, 
v organizaciji Gospodarske zbornice Sloveni-
je (GZS) potekal tradicionalni dan inovativnosti. 
V okviru dogajanja so podelili nacionalna pri-
znanja najbolj inovativnim podjetjem in inova-
torjem v podjetjih in javno raziskovalnih zavo-
dih. Kot že vrsto let doslej, so se na visoko mes-
to uvrstili inovatorji družbe BSH Hišni aparati iz 
Nazarij.
POTREBNO JE INOVATIVNOSTI NAKLONJENO 
OKOLJE
Predsednik GZS Boštjan Gorjup je poudaril, 
da so inovatorji ljudje, ki skrbijo za našo skupno 
prihodnost. Politike je pozval, da naj kot ustvar-
jalci gospodarskega okolja poskrbijo, da bodo 
inovatorji lahko uspešno inovirali tudi vnaprej. 
»Poskrbimo zanje, da bodo oni skrbeli za nas,« 
je med drugim dejal Gorjup.
SREBRNI BSH-JEVI INOVATORJI 
Z inovacijo popolnoma avtomatskega kavne-
ga aparata TE 300 so BSH-jevi inovatorji osvoji-
li srebrno priznanje Gospodarske zbornice Slove-
nije. Novosti aparata so: coffeeDirect zaslon, ob-
čutljiv na dotik (izbira jakosti, izbira napitka), upo-
raba osvetljene senzorične tipke ter sistem za pe-
njenje mleka, upravljan s funkcijo OneTouch.
Dve priznanji je dobilo tudi Gorenje, in si-
cer zlato za novo generacijo pralnih in sušilnih 
strojev Asko in srebrno za novo generacijo sa-
mostojnih štedilnikov.
Marija Lebar
NAGRAJENE INOVACIJE SREČKA PISNIKA
Blazina za stol in podstavek za noge prejela zlati medalji
Srečko svoje inovacije redno uporablja, zato 
ve iz prve roke, kako pomagajo hrbtenici. 
(Foto: ŠMS)
Zasebni raziskovalec Srečko Pisnik iz Krope se 
je vrnil iz Makedonije s sejma Inovamak 2018 z 
neverjetnim izkupičkom. Za svoji razstavljeni ino-
vaciji, blazino za sedež in podstavek za noge, je 
prejel zlati medalji. S strani predstavnika najve-
čjega društva inovatorjev Arhimed iz Moskve je 
prejel še posebno odlikovanje za inovacije, poi-
menovano kreator prihodnosti. Pisniku so pode-
lili odlikovanje predvsem na osnovi predstavitve 
na njihovem sejmu lani v Moskvi, kjer so se tudi 
začeli resni pogovori za sodelovanje s predstav-
niki moskovske univerze za tehnologijo.
PODROBEN PRIKAZ INOVACIJ
Pisnik za predstavitev svojih izdelkov na sej-
mih inovacij pripravi plakate, ki so osnova za 
ocenjevanje komisij. Za lažjo ponazoritev delo-
vanja in funkcijo hrbtenice pa ima kar nekaj si-
mulatorjev, ki si jih je izdelal sam. Prepričan je, 
da je tudi to eden od ključev uspeha na sejmu 
v Makedoniji, saj so v komisijah ljudje različ-
nih profilov in izobrazbe. V šali pove, kako mu 
je po podelitvi ena od članic komisije dejala, da 
je svoj izdelek predstavil tako nazorno in suve-
reno, da tudi, če ne bi čutila funkcije, bi verjela, 
da je dober. Da je nekaj posebnega na sejmu, je 
bila potrditev, ko so k njemu prišli predstavni-
ki televizije in ga prosili za sodelovanje pri pre-
nosu v živo.
INOVACIJE SPREJETE V GOSPODARSTVU
Te dni je dobil informacijo iz velenjskega Go-
renja, da so uporabniki zelo dobro ocenili pas 
EASEBelt za razbremenitev hrbtenice. Na dnevu 
inovacij v Ljubljani je naključno izbrana skupi-
na, v kateri je sodeloval, izbrala njegovo zgodbo 
in izdelke kot primer za nastanek nove uspešne 
zgodbe iz Slovenije, tako da bi lahko sloganu »I 
feel Slovenia« dodali novega »I move Slovenia« 
(Čutim Slovenijo, Premikam Slovenijo).
RAZVIJA NOV IZDELEK
Srečko se aktivno pripravlja na naslednji se-
jem inovatorjev v Nürnbergu, kjer bo predstavil 
stol, ki ga razvija po svoji zamisli in za katerega 
so mu že v Makedoniji napovedali revolucijo v 
načinu sedenja. Ravno na tem sejmu se je pred 
dvema letoma začela njegova z zlatom nagraje-
na inovatorska pot.
ŠMS
Popravek informacije
V Savinjskih novicah številka 39 smo pisali 
o udeležbi zgornjesavinjskih razstavljavcev na 
51. Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. Med 
razstavljavci, o katerih smo poročali, je bila tudi 
družba Glin Tis. Žal se je med pisanjem v članek 
prikradla napaka in je bilo zapisano, da je raz-
stavljalo podjetje Glin Tris, kar ni točno. Za nelju-
bo napako se opravičujem.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 40, 5. oktober 2018 7
Gospodarstvo, Iz občin
ZDRUŽENJE MANAGER
Naziv manager leta 2018 podelili Boštjanu Gorjupu
Boštjan Gorjup je direktor družbe BSH Hišni aparati Nazarje in 
predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. 
(Fotodokumentacija BSH)
V Portorožu je 27. in 28. sep-
tembra potekal managerski kon-
gres, ki ga vsako leto priredi Zdru-
ženje Manager. Na kongresu, ki se 
ga udeleži okoli 350 managerk in 
managerjev, razglasijo tudi dobi-
tnika priznanja Manager leta. Le-
tos je to postal Boštjan Gorjup, di-
rektor družbe BSH Hišni aparati 
Nazarje in predsednik Gospodar-
ske zbornice Slovenije.
CILJ – PRVI V ODLIČNOSTI 
Kot je zapisal upravni odbor 
Združenja Manager, je Gorjup me-
nedžer, ki v ospredje postavlja cilj 
biti prvi po odličnosti in ne po veli-
kosti, ter že vrsto let prispeva k ra-
zvoju v Savinjski regiji in k pozici-
oniranju Slovenije kot odličnega 
okolja za raziskave in razvoj. 
Da je temu segmentu razvoja v 
BSH Hišni aparati namenjena po-
sebna pozornost in da inovacije 
uspešno vključujejo v redno pro-
izvodnjo, pričajo številna visoka 
odličja, ki so jih s svojim prispev-
kom k razvoju deležni nazarski ino-
vatorji.
MED DESETIMI NAJVEČJIMI 
IZVOZNIKI
V nazarski družbi BSH Hišni apa-
rati je Gorjup s kratko prekinitvijo, 
ko je odšel v matično podjetje v 
Nemčijo, kot direktor zaposlen že 
vrsto let. V tem času je družba pos-
tala največja evropska tovarna za 
proizvodnjo malih gospodinjskih 
aparatov za pripravo hrane in teh-
nološko zahtevnih termičnih apa-
ratov za pripravo napitkov. Je tudi 
eden izmed desetih največjih izvo-
znikov v Sloveniji.
ŽE DRUGI NAZIV ZDRUŽENJA 
MANAGER
Managerji niso prezrli rezulta-
tov, ki jih je podjetje dosegalo pod 
Gorjupovim vodstvom in so mu za 
te dosežke izrekli priznanje že pred 
časom. Leta 2011 je prejel nagrado 
Gospodarske zbornice Slovenije za 
izjemne gospodarske uspehe. Le-
to kasneje je bil imenovan za mla-
dega menedžerja leta 2012. V letu 
2017 so mu gospodarstveniki izka-
zali zaupanje in ga izvolili za pred-
sednika upravnega odbora Gospo-
darske zbornice Slovenije. 
Marija Lebar
V SOLČAVI SE VESELIJO NOVEGA PRIZIDKA K VRTCU
Pridobitve so se razveselili starši, otroci in zaposleni v vrtcu
Novi prizidek k vrtcu rešuje prostorsko stisko in omogoča 
svobodnejše gibanje ter boljše delovne pogoje. 
(Foto: Bernarda Prodnik)
V petek, 21. septembra, je v 
Solčavi potekala slovesnost ob 
otvoritvi novega prizidka tamkaj-
šnjemu vrtcu. Zbrane sta nagovo-
rili županja občine Solčava Katari-
na Prelesnik in Andreja Urh, rav-
nateljica Osnovne šole Blaža Arni-
ča Luče, v okrilje katere sodi tudi 
solčavski vrtec.
RAZVESELJIVO ŠTEVILO OTROK 
V VRTCU
Pridobitve so se razveseli-
li tako starši kot zaposleni v vrt-
cu, posebej še vrtčevski malčki. V 
solčavskem vrtcu so se s prostor-
sko stisko srečevali že vse od iz-
PRIZIDEK OMOGOČA LAŽJE 
BIVANJE IN DELO 
Prav zato so na občini prisluhnili 
željam staršev in zaposlenih. Tako 
je vrtec dobil prizidek, ki malčkom 
omogoča več gibanja in igranja, 
vzgojiteljicam pa zagotavlja bolj-
še delovne pogoje. Občina je za 
investicijo odštela dobrih 54 tisoč 
evrov. »To je investicija v našo bo-
dočnost,« je dejala županja Pre-
lesnikova. Za popestritev otvorit-
vene slovesnosti je občina naje-
la igrala – dva gradova, ki so se ju 
razveselili najmlajši. 
Marija Lebar
SAVINJSKO-ZASAVSKA GAZELA 2018
Tri zgornjesavinjska podjetja 
med sto najhitreje rastočimi
Družba Dnevnik je v četrtek, 27. 
septembra, razglasila letošnje pre-
jemnike naziva gazela 2018 v sa-
vinjsko-zasavski regiji. Med stotimi 
najhitreje rastočimi gospodarskimi 
družbami, ki so jih objavili, so tudi tri 
podjetja iz Zgornje Savinjske doline.
Na 43. mestu je najti Zadražnik 
transport iz Mozirja z indeksom 
rasti 227 ,8. Le dve mesti za njim, to-
rej na 45. mestu je družba Panatop 
iz Nazarij, ki je imela indeks rasti 
226,7 . Z indeksom rasti 184,4 v zad-
njih petih letih se je na 72. mesto 
uvrstilo podjetje Eltras iz Solčave. 
Pri Dnevniku so napravili analizo 
in na osnovi zbranih podatkov ob-
javili lestvico sto najhitreje rasto-
čih podjetij. Upoštevali so rast čis-
tih prihodkov od prodaje in čiste-
ga poslovnega izida v letu 2017 ter 
indeks rasti prodaje v zadnjih pe-
tih letih. Pogoj je bil tudi najmanj 
15 zaposlenih oseb. 
Letošnja savinjsko-zasavska ga-
zela je postalo podjetje za proizvo-
dnjo avtomobilskih transmisij in 
avtomobilskih delov GKN Driveline 
Slovenija iz Zreč.
Marija Lebar
gradnje nove solčavske šole in 
tamkajšnjega vrtca. V letošnji jese-
ni je v vrtcu kar 17 varovancev, če-
sar so v Solčavi zelo veseli, saj tako 
visokega števila malčkov niso be-
ležili že nekaj časa. 
Savinjske novice št. 40, 5. oktober 2018
8
Iz občin, Volitve
GRADBENA DELA NA VODOTOKU BOČNICA
Dela zahtevala gradnjo dveh novih mostov
Na Bočnici je zaključena sanacija potoka v dolžini 380 metrov. 
(Fotodokumentacija Občine Gornji Grad)
Direkcija RS za vode je po 
poplavi v lanskem aprilu pridobila 
sredstva v višini 145 tisoč evrov za 
sanacijo in izvedbo gradbenih del 
na vodotoku Bočnica. Avgusta so 
se zaključila sanacijska gradbena 
dela na delu vodotoka, ki so se iz-
vajala od junija.
SANACIJA NA DOLŽINI 380 
METROV
Dela so zajemala sanacijo in ure-
ditev brežin, ureditev korita, stabili-
zacijo nivelete s talnimi in stopenj-
skimi pragovi. Na kritičnih mestih 
se je izvedla razširitev same stru-
ge, saj je ta bila ponekod zelo oz-
ka. Sanacija se je izvajala na dol-
žini 380 metrov. Financer gradbe-
nih del vključno z izdelavo projek-
tne dokumentacije je bilo ministr-
stvo za okolje in prostor. Dela sta 
izvajala koncesionar javne službe 
na področju urejanja voda Hidro-
tehnik in podizvajalec Nivo EKO. 
DVA NOVA MOSTOVA, 
PROGRAM SANACIJE ŠE POTEKA
V okviru sanacije so zaradi pre-
majhnega pretoka skozi korito ozi-
roma odprto okno obstoječih mo-
stov, dva dotrajana mostova po-
rušili in nadomestili z novima. Pri 
enem mostu so ojačali oporni-
ke. Na omenjenih mostovih bodo 
postavili varnostne ograje. Celotna 
vrednost gradnje mostov s sanaci-
jo lokalnih cest na območju vodo-
toka znaša okroglih 35 tisoč evrov 
in bo pokrita iz sredstev občinske-
ga proračuna, je povedal gornje-
grajski župan Stanko Ogradi. 
V začetku leta na gornjegrajski 
občini še niso vedeli, kako bo po-
tekal program sanacije odprave 
posledic neurja v lanskem aprilu in 
koliko sredstev bo za ta namen s 
strani pristojnega ministrstva do-
deljenih. »Zato je včasih tudi teža-
va do podrobnosti planirati občin-
ske investicije, ampak se je treba 
prilagajati in sodelovati na področ-
jih, kjer so prisotna tudi sredstva 
ostalih resornih ministrstev,« je še 
dodal Ogradi.
ŠMS
35.000 evrov 
znaša celotna vrednost 
gradnje mostov s sanacijo 
lokalnih cest na območju 
vodotoka Bočnica.
LOKALNE VOLITVE 2018
Volišče bo tokrat spet v Nizki 
Rečiška občinska volilna komi-
sija je v začetku septembra izda-
la sklep o določitvi volišč in ob-
močij za volišča, kjer bodo vo-
livci 18. novembra odločali o se-
stavi občinskih svetov in o župa-
nih za prihodnji mandat. V obči-
ni Rečica ob Savinji je določenih 
šest volišč, med njimi tudi volišče 
št. 4 - Tehnični pregledi Center A. 
M. Miklavc, kamor sodita naselji 
Varpolje in Nizka.
Volivci omenjenih naselij na spo-
mladanskih volitvah v državni zbor 
na tem volišču niso mogli voliti. Tak-
rat je okrajna volilna komisija odlo-
čila, da volišče ni primerno in je za 
krajane Varpolj in Nizke določila vo-
lišče v gostilni Markelj v Spodnji Re-
čici. Krajani se s to odločitvijo niso 
strinjali in so skupinsko odšli izrazit 
svojo voljo na predčasno volišče na 
Upravni enoti Mozirje. 
Marija Lebar
SPODNJA REČICA
Delna zapora prometa na mostu preko Savinje
Zaradi nevarnih poškodb je hodnik za pešce do nadaljnjega zaprt. 
(Foto: Igor Solar) 
Zaradi dotrajanosti tako lese-
nega dela kot železne konstrukci-
je mostu preko Savinje v Spodnji 
Rečici je v zadnjem času prišlo do 
posedanja in poškodb na delu mo-
stu, ki je namenjen pešcem. JP Ko-
munala Mozirje, koncesionar rečiš-
ke občine, je za pločnik izvedel po-
polno zaporo prometa. Ta bo v ve-
ljavi do sanacije, ki je predvidena 
še v tem letu. 
SANIRANI MOST BO 
PRIPOMOGEL K POPLAVNI 
VARNOSTI
Občina je takoj začela potrebne 
postopke za ustrezno sanacijo na-
stalega stanja. Kot je povedal Rok Ja-
mnikar z rečiške občinske uprave, je 
trenutno v izdelavi projektna doku-
mentacija za celotno območje mo-
stu; tako za povozni del kot za hodnik 
za pešce. Sanirani most bo pripomo-
gel tudi k poplavni varnosti, zato na-
merava občina za ureditev razmer 
pridobiti državna sredstva za odpra-
vo posledic naravnih nesreč.
NADALJNJA SANACIJA V 
PRIHODNJIH LETIH
Del obnove, ki bo omogočil po-
novno uporabo mostu za pešce, 
bo izveden še letos. Nadaljnja 
sanacija se bo izvajala v prihod-
njih letih po dinamiki, ki jo bodo 
omogočala razpoložljiva finančna 
sredstva. 
Marija Lebar
Savinjske novice št. 40, 5. oktober 2018 9
Organizacije, Kultura
TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE
Z roko v roki že trideset let
Na prireditvi so najbolj zaslužni člani društva prejeli priznanja in zahvale, ki jih je podelil 
župan Matej Pečovnik (desno). (Foto: Primož Vajdl)
Nazarsko turistično društvo proslavlja tri de-
setletja, odkar so ga ustanovili. V ta namen je 
zadnji septembrski torek v Domu kulture Nazar-
je potekala svečana proslava. Obeležili so tudi 
svetovni dan turizma.
TRI DESETLETJA AKTIVNEGA DELA
Zgodovino društva, ki je bilo na pobudo To -
maža Križnika in Marjana Dobrovca ustanov-
ljeno leta 1988, je v svečanem govoru orisala 
predsednica društva Vanja Hofbauer. Čeprav 
je društvo med mlajšimi v Zgornji Savinjski do-
lini, je zelo uspešno in aktivno na številnih pod-
ročjih. Vsako leto v času pustovanja pripravijo 
otroško maškarado, v času miklavževanja pa 
Miklavžev živ žav. Že več let v Nazarjah poteka 
prireditev Iz roda v rod, ki je tudi izbirno tekmo-
vanje za Zlato harmoniko v Ljubečni.
V društvu pripravljajo še številne ustvarjalne 
delavnice za otroke, izlete in srečanja. Zelo ak-
tivni so na številnih društvenih akcijah, kamor 
spadajo različna športna tekmovanja, sejmi, pri-
reditve in še marsikaj drugega.
PODELITEV PRIZNANJ, ZAHVAL IN 
SPOMINSKIH DARIL
Na prireditvi so bila podeljena priznanja naj-
bolj aktivnim članom za tridesetletno nepreki-
njeno delo v društvu, ki so jih prejeli Vanja Hof-
bauer, Marjan Dobrovc in Pavel Bitenc. Po-
delili so zahvali Zdenki in Marjanu Gračnerju 
za dolgoletno pomoč pri izvedbi prireditev ter 
Martini Cigale za dolgoletno opravljanje bla-
gajniških del. Posebno spominsko darilo je pre-
jel najstarejši član društva Franc Grudnik.
BOGAT SPREMLJEVALNI PROGRAM
Na proslavi so zapele članice vokalne sku-
pine Sončnice, na harmoniko je zaigral graj-
ski godec leta 2017 Adam Brunet. Zaplesali so 
Plesna skupina OŠ Nazarje pod vodstvom Da-
nijele Lončar ter Manca in Anže iz plesne šo-
le Migaj, aerobika in ples pod vodstvom Mojce 
Štancar. Obiskovalce je pozdravil nazarski žu-
pan Matej Pečovnik, program pa je povezoval 
Bojan Štrukelj. 
Primož Vajdl
RAZSTAVA ILUSTRATORKE IN OTROŠKE PESNICE DANIJELE LONČAR
Srečnolonice in njihove pesmi sedle občinstvu v srca
Umetnica Danijela Lončar, umetnostna zgodovinarka Anamarija 
Stibilj Šajn in Vladimira Planovšek iz KD Nazarje (z leve) so 
predstavile avtorsko slikanico Lončarjeve Srečnolonice in njihove 
pesmi. (Foto: Tatiana Golob)
Kulturno društvo (KD) Nazarje 
je praznik občine Nazarje obeleži-
lo s postavitvijo razstave ilustracij 
in predstavitvijo avtorske slikani-
ce Danijele Lončar, profesorice 
razrednega pouka na Osnovni šoli 
Nazarje. V Jakijevi hiši – Galeriji Na-
zarje je gostjo predstavila umetno-
stna zgodovinarka Anamarija Sti-
bilj Šajn, razstavo je odprl župan 
Matej Pečovnik.
USTVARJALKA IZRAŽA 
OTROŠKOST, PRVINSKOST IN 
ISKRENOST
V čarobni svet pravljičnih bi-
tij Srečnolonic ilustratorke in pe-
snice Danijele Lončar je obisko-
valce prireditve povabila Vladi-
mira Planovšek, ki pri KD Nazarje 
skrbi za galerijsko dejavnost. Stro-
kovna sodelavka galerije Anamari-
ja Stibilj Šajn je dejala, da je Lon-
čarjeva ustvarjalka, ki izraža otro-
škost, prvinskost in iskrenost. Ima 
»svojstven, arhetipsko izoblikovan 
in prepoznaven figuralni lik Sreč-
nolonice.« Občudovalcu njenih del 
je hitro jasno, da je le-tega izpelja-
la iz pikapolonice in ga nato »do-
mišljijsko dopolnila in obogatila s 
sporočilnostjo vsakdanjih, a po-
menljivih življenjskih situacij«.
PREDSTAVLJENA TUDI NJENA 
AVTORSKA SLIKANICA PESMI
Dogodek je bil namenjen tudi 
prvi predstavitvi avtorske slikani-
ce Srečnolonice in njihove pesmi. 
O nastanku in pomenu simpatič-
ne otroške slikanice sta se z av-
torico pogovarjali Stibilj Šajnova 
in Planovškova. Župan Matej Pe-
čovnik je izrazil svojo podporo in 
naklonjenost kulturi ter tovrstnim 
dogodkom v občini. Nastopile so 
učenke Glasbene šole Nazarje: Vi-
ta Purnat na prečni flavti ob klavir-
ski spremljavi Milanke Črešnik in 
Stela Lončar, hčerka razstavljav-
ke, ki je zbranim zaigrala na klavir. 
Razstava bo na ogled postavljena 
vse do konca oktobra. 
Tatiana Golob
Pojasnilo
V 39. številki Savinjskih novic 
je v prispevku o Festivalu Bicka v 
zadnjem odstavku omenjena Od-
prta kuhna. Organizatorji so na-
ziv uporabili za ponudbo doma-
če hrane. Izraz Odprt kuhna je za-
ščitena blagovna znamka na Ura-
du RS za intelektualno lastnino, to-
rej je Odprta kuhna samo ena, dru-
gi dogodki, kot tudi ta v Solčavi, pa 
so kulinarične tržnice, ki bi morale 
imeti svoja imena.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 40, 5. oktober 2018
10
Kultura, Organizacije
MODNA REVIJA V SOLČAVI
Na ogled skupek oblačil, ki se sklada s filcanimi izdelki
Članice solčavskih filcark Bicka so 8. Festi-
val ovčje volne obogatile z modno revijo. Na njej 
so se s svojimi kreacijami predstavile gostje iz 
Ukrajine, Švice, Avstrije, Hrvaške in ustvarjalke 
iz naše doline. Tokrat so postavile na ogled svo-
je kreacije Jožica Germelj, Bernarda Prodnik, Vi-
da Matk, Ivanka Nadvežnik, Darja Goličnik, Nada 
Vukadinović – Beslić, Darja Knez in Justi Juvan. 
LETOS KOLEKCIJA, KI NI REZULTAT 
DOLOČENEGA KONCEPTA
Revijo je pomagal zasnovati mladi modni 
oblikovalec Timotej Rosc iz Luč. S svojo kolekci-
Brezrokavnik in torbica sta odlična modna 
dodatka.
V mimohodu manekenk so v kreacijah različnih filcark uživali številni obiskovalci.
STROJNI KROŽEK ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Izredno zanimanje za prikaz kmetijske mehanizacije 
Veliko zanimanja je med gledalci zbudil praktični prikaz delovanja strojev za rezanje in 
cepljenje debel in drv. (Fotodokumentacija strojnega krožka)
Vodstvo zgornjesavinjskega strojnega krož-
ka je v Mozirju pripravilo demonstracijo in pri-
kaz delovanja kmetijskih strojev različnih proi-
zvajalcev. Organizatorji so bili z obiskom dogod-
ka izredno zadovoljni, saj so našteli preko 150 
obiskovalcev, med njimi lepo število mladih in 
tudi najmlajših obiskovalcev.
REDNE PREDSTAVITVE DOBRO OBISKANE
Od leta 2014 dalje vsako leto pripravijo dogo-
dek, tako imenovani Demo, na katerem se za-
interesirani lahko seznanijo z novostmi in na-
predkom v proizvodnji kmetijske mehanizaci-
je. Tokrat je bil poudarek na predstavitvi gozdar-
skih prikolic, rezalno cepilnih naprav in traktor-
jev ter kosilnic. Vse stroje je bilo mogoče opazo-
vati med praktičnim delom in se prepričati o nji-
hovih prednostih in primernosti za posamezne 
težavne terene.
V ZADNJIH LETIH JE KROŽEK DODOBRA 
ZAŽIVEL
Zbrane na srečanju je uvodoma pozdravil 
predsednik Strojnega krožka Zgornje Savinj-
ske doline Zvonko Drame. Sledila je predsta-
vitev delovanja krožka, katerega začetki sega-
jo vse do leta 1994. Nekaj časa je njegovo de-
lovanje zamiralo, zadnja leta pa je ponovno ze-
lo aktiven. Pripravili so celo katalog strojnih sto-
ritev, ki jih nudijo njihovi člani, ter cenik. Sledi-
lo je še družabno srečanje s pogostitvijo za vse 
obiskovalce. 
Marija Lebar
150 obiskovalcev 
in več so našteli organizatorji prikaza 
kmetijske mehanizacije
jo je dopolnil oblačila kreatork polstenih oblačil. 
Tako je nastala kolekcija, ki ni rezultat določene-
ga koncepta, temveč je skupek oblačil, ki so se 
skladala s filcanimi izdelki. Predstavili so ženska 
oblačila, a nekateri kosi so vsestranski in jih lah-
ko nosijo tudi moški. 
Obiskovalci so lahko občudovali preprosta 
oblačila iz bombaža, volne in drugih materialov, 
ki so jih dopolnjevali modni dodatki iz filca, ja-
kne, tunike, čevlji, kape in plašči. Po modni pisti 
so se sprehodili mladi manekeni iz Solčave in 
drugih krajev naše doline. 
VOLNA JE ODLIČNA SUROVINA ZA ŠIRŠO 
UPORABO
Moderator Nejc Slapnik je povedal, da de-
lo filcark in oblikovanje volne vedno znova pre-
seneča. »Bicke« so namreč skupaj s strokovni-
mi službami in interesnimi združenji, ki se po-
klicno in ljubiteljsko ukvarjajo s predelavo vol-
ne, uspele spremeniti miselnost, da volna ni le 
ceneni stranski produkt. Postala je odlična su-
rovina za širšo uporabo tako za dom in družino 
kot za različne namene. 
Tekst in foto: Marija Šukalo
Savinjske novice št. 40, 5. oktober 2018 11
Organizacije, Ljudje in dogodki
SREČANJE ČLANOV DRUŠTVA UPOKOJENCEV MIREN-KOSTANJEVICA S ČLANI DRUŠTVA UPOKOJENCEV NAZARJE
Pobrateni občini nameravata sodelovanje še poglobiti
Člane DU Miren iz pobratene občine Miren-Kostanjevica, ki se jim je 
na izletu pridružil njihov župan Mauricij Humar (tretji z desne), so 
pred gradom Vrbovec sprejeli župan Matej Pečovnik (drugi z desne), 
predsednica DU Nazarje Vera Pečnik (peta z desne) in Bojan Štrukelj 
(desno) v vlogi plemiča Konrada I. Vrbovškega. (Foto: Tatiana Golob)
V septembru se je v občini Na-
zarje v okviru občinskega prazno-
vanja dogajalo marsikaj zanimi-
vega. Med drugim so kraj obiska-
li upokojenci iz pobratene obči-
ne Miren-Kostanjevica, ki so obisk 
nazarskim upokojencem obljubi-
li spomladi, ko so jih obiskali le-ti. 
Članom Društva upokojencev (DU) 
Miren se je pridružil tudi njihov žu-
pan Mauricij Humar.
ZA ŠE TESNEJŠE VEZI
Gostitelji, vodstvo DU Nazarje s 
predsednico Vero Pečnik na čelu, 
župan Matej Pečovnik in celo ple-
mič Konrad I. Vrbovški, so goste iz 
Mirna pričakali pred gradom Vrbo-
vec. Sledili so nagovori obeh župa-
nov, predsednika DU Miren Zdrav-
seči s poglobitvijo sodelovanja tu-
di drugih občinskih društev z obeh 
strani.
PREDSTAVITEV ZGODOVINE 
KRAJA
Zgodovino gradu s poudarkom 
na dogajanju med 1. svetovno voj-
no, ko so tukaj živeli mirenski be-
gunci s svojo čevljarsko zadrugo, 
je gostom predstavil sam grajski 
gospodar Vrbovški oziroma v nje-
govi vlogi Bojan Štrukelj. Gostje 
so si po pogostitvi ogledali grad in 
Muzej Vrbovec, Bohačev toplar ter 
odšli še v sosednjo občino, v Mo-
zirski gaj. Druženje z Nazarčani so 
nadaljevali kasneje ob skupnem 
kosilu.
Tatiana Golob
TRGATEV STEYERJEVIH TRT V MOZIRSKEM GAJU
Obrali za tri kilograme sladkega vinca
Vinski vitez Jože Tominšek (levo) je med trgatvijo ocenil grozdje 
kot zelo dobro dozorelo za ta prostor. Dani Grudnik pa je podatke 
zapisoval v kroniko. (Foto: Benjamin Kanjir)
Zadnji dnevi letošnjega pole-
tja so bili po obilju sonca primerni 
za trgatev grozdja. Tudi pri Steyer-
jevih v Apačah so letos prvič v zgo-
dovini njihove kleti grozdje obra-
li že poleti, zato je bilo primerno, 
da oberejo tudi trti, posajeni v Mo-
zirskem gaju.
TRGATVE SE JE UDELEŽIL TUDI 
VINSKI VITEZ
Ob trtah, sorte dišeči traminec 
in radgonska ranina, so se zbra-
li skrbniki in občinski viničar Mi-
ha Fajfar, ki skrbi za potomko naj-
starejše trte, ki je bila tu posajena 
pred enajstimi leti. Za Steyerjevi 
število se jih je zbralo tudi ob tej 
priložnosti. Trgatve pa se je udele-
žil tudi vinski vitez Jože Tominšek, 
ki je med trgatvijo ob okušanju 
grozdnih jagod spregovoril o letini. 
NABRALI TRI KILOGRAME 
GROZDJA
Pri trgatvi se mu je pridružil žu-
pan Ivan Suhoveršnik, Grudnik pa 
je prešteval grozde in podatke za-
pisoval v kroniko. Med trganjem so 
zapeli in nazdravili. Tehtnica je na 
koncu pokazala, da so nabrali tri 
kilograme žlahtnega in dišečega 
grozdja.
Benjamin Kanjir
trti skrbijo domačin Dani Grudnik, 
ki ima v trgu tudi klet tega vinar-
stva, in člani Sadjarskega društva 
Franca Praprotnika Mozirje. Lepo 
BOHAČEV TOPLAR NAZARJE
Pražen krompir je šel dobro v slast
Pražen krompir se je prilegel tudi kot zajtrk oziroma prvi dnevni 
obrok. (Foto: Marija Lebar)
Ponudniki kmečke tržnice v na-
zarskem Bohačevem toplarju so 
v sodelovanju s svetovalno služ-
bo mozirske izpostave Kmetijsko 
gozdarskega zavoda Celje tudi le-
tos pripravili dan krompirja. Nazar-
ski tržničarji, pri katerih so kupcem 
vsako soboto na voljo kmetijski 
pridelki in lokalne dobrote, se tudi 
letos niso izneverili tradiciji. Vsak 
obiskovalec je lahko dobil brez-
plačno skodelo praženega krom-
pirja in kozarec domačega mošta. 
Ker letošnja letina krompirja na 
tukajšnjem območju ni bila naj-
bolj bogata, niso pripravili običaj-
ne razstave različnih vrst krom-
pirja. So pa pripravili letak s pred-
stavljenimi hranilnimi lastnostmi 
krompirja in napotki, kako ga pra-
vilno skladiščiti. 
Marija Lebar
ka Stanića in Vere Pečnik. Druže-
nje županov je bila dobra prilož-
nost, da občini stketa še tesnej-
še vezi. Župana nameravata to do-
Savinjske novice št. 40, 5. oktober 2018
12
Organizacije, Ljudje in dogodki, Oglasi
NA REČICI SO POTOVALI NA JAPONSKO
Dežela vzhajajočega sonca malo drugače
Dr. Marta Svetina Veder je s 
hčerjo na Japonskem preživela 
skoraj dve leti. 
(foto: Maruša Fužir)
V Medgen borzi na Rečici ob Savi-
nji je pred časom potekala predstavi-
tev Japonske, ki jo je na zanimiv na-
čin približala dr. Marta Svetina Ve-
der. S hčerjo je tam preživela skoraj 
dve leti. Bivanje je namenila prouče-
vanju dežele in značilnosti. Osredoto-
čila se je tudi na ljudi, na način življe-
nja, druženja in mišljenja.
VLADATA PREPROSTOST IN 
MINIMALIZEM
Povedala je, da je na Japonskem 
na vsakem koraku čutiti umirje-
ži ob cesti, saj bo morda tisti, ki 
jo je izgubil, prišel ponjo. Tako je 
Marto tudi njena torba, ki jo je 
pozabila na vlaku, počakala ne-
dotaknjena na istem mestu. Dr-
žava velja za eno najvarnejših na 
svetu.
Maruša Fužir
nost, kljub temu da so natančni 
do milimetra in sekunde. Vladata 
preprostost in minimalizem. Vse, 
česar ne potrebujejo, odstranijo 
iz svojih domov. Čutiti je tudi veli-
ko povezanost z naravo. So glavni 
pridelovalci zelenega čaja, njihova 
glavna jed pa so ribe.
KRIMINALA PRAKTIČNO NI
Na Japonskem nihče nikomur 
ničesar ne vzame in se tudi ne 
dotika njegovih stvari. Zato lah-
ko kakšna stvar več mesecev le-
CENTER ZA SAMOSTOJNO UČENJE NAZARJE 
Nasveti glede upada vidne ostrine in možnosti korekcije vida 
Optometrist Marko Klinc je 
predstavil težave, ki lahko doletijo 
vid. (Foto: Primož Vajdl)
V okviru praznovanja občinske-
ga praznika so v Nazarjah v pro-
storih tamkajšnjega Centra za sa-
mostojno učenje za krajane prip-
ravili predavanje z naslovom Naš 
vid – upad vida kot posledica raz-
ličnih bolezenskih stanj. Občinstvu 
je predaval optometrist in mojster 
očesne optike Marko Klinc iz Op-
tometrije in optike Klinc, ki ima se-
dež v Mežici. 
Slušateljem je predstavil upad 
vida kot posledica obolenja za sivo 
mreno, glavkomom, diabetično re-
tinopatijo, starostno degeneracijo 
rumene pege, retinitis pigmentozo, 
odstopom mrežnice ali steklovine, 
drugih krvno žilnih bolezni, sindro-
ma suhega očesa in bolezenskih 
stanj naših oči, ki povzročijo upad 
vidne ostrine. 
BRISANJE NEZAVEDNIH VZORCEV
Ujeta čustva se shranjujejo v nas 
V Medgen borzi na Rečici ob Sa-
vinji je o ujetih čustvih in brisanju 
nezavednih vzorcev govorila Mela-
nija Verbe iz društva Spirit. Navzo-
čim, ki so jo z zanimanjem poslušali, 
je povedala, da je tudi čustveno telo 
del našega telesa. Na finih struktu-
rah ujeta čustva se shranjujejo. Če 
so preveč intenzivna, lahko zaradi 
njih pride tudi do bolezni.
IZ OBČUTKOV LAHKO V ČLOVEKU 
NASTANEJO SO-BITJA
Ko ljudje prevečkrat občutijo 
čustva, kot so strah, jeza, zapušče-
nost, krivda in podobno, se iz njih 
lahko razvijejo neke vrste bitja v 
vsakem posamezniku, ki za svo-
je preživetje potrebujejo podobne 
situacije, kot so bile tiste, v katerih 
so se razvila. Ta bitja so neke vrste 
programi, po katerih človek delu-
je. Če želi nekdo svoje dojemanje 
spremeniti, mora tem programom 
odvzeti moč, iz katere se napajajo, 
je povedala predavateljica. 
RAZLIČNE TEHNIKE ZA BRISANJE 
NEZAVEDNIH VZORCEV
Dobro počutje je pomembno za 
zdravje. Če so ljudje s starimi, uko-
reninjenimi čustvenimi progra-
mi preveč obremenjeni, lahko za-
se poskrbijo z različnimi tehnika-
mi za sprostitev teh negativnih vi-
bracij. Melanija Verbe je govorila o 
tem, da si nezavedne vzorce lah-
ko pomagajo brisati z meditacija-
mi, tehnikami dihanja in podobni-
mi sprostitvenimi procesi. Eno teh-
niko je pokazala tudi na udeležen-
ki, ki se je po samem procesu spro-
ščanja počutila bolje.
Maruša Fužir
OBSTAJAJO NAČINI KOREKCIJE 
STANJA
Predstavil je možne načini ko-
rekcije vida ter stanja, ko je pot-
rebno obiskati očesnega zdrav-
nika zaradi zdravljenja ali pred-
pisa ustreznih očal ali kontaktnih 
leč. Opozoril je na preventivo pri 
ohranjanju našega vida in da je 
pri vseh resnih težavah potreb-
no obiskati ambulanto očesnega 
zdravnika.
Primož Vajdl
Savinjske novice št. 40, 5. oktober 2018 13
Zgodovina in narodopisje
Iz zapisov 
Aleksandra Videčnika
Kaj je pomenil Sokol?
Polharji v Zadretju
Zgodovinar Franc Hribernik v 
svojih zapisih navaja polharjenje v 
Zadretju kot star običaj. V Sloveni-
ji prevladuje prepričanje, da razen 
na Gorjancih drugje lov na polhe ni 
bil kdove kako razširjen. Prav zato 
je zanimiva zadrečka polharija, več 
o njej pa je za Savinjske novice le-
ta 1982 povedal Alojz Vrtačnik iz 
Spodnjih Kraš.
DRUŽINSKA VEŠČINA RJAZOVIH
Že stari oče Franc je mladega 
Alojza vzgajal za polharja. Kaže, da 
je ta veščina v družini Rjazovih, kot 
se je reklo po domače, že od nek-
daj živela. Alojzov stari oče je bil 
poklicni lovec in je vse do svojega 
90. leta starosti lovil polhe. S tem je 
nadaljeval oče, nato Alojz in potem 
še Alojzov sin, ki je povedal, da ni 
vsak polhar, ki lovi te živali, pač pa 
priznava le tiste, ki to počnejo »s 
srcem«. Slednje je pojasnil s tem, 
da mnogi ne vedo dovolj o polha-
riji in lovijo brez odgovornosti, za-
to povzročajo naravi škodo. Moraš 
pač poznati življenje polhov, če ho-
češ postati lovec, kot se spodobi.
RAZLOGI ZA LOV NA POLHE
Zakaj so predniki sploh lovi-
li te na pogled zelo čedne živa-
li? Alojz je povedal, da so njihovo 
mast uporabljali za razne zdravil-
ne namene. Baje pomaga tudi do-
ločenim živalim, kot je govedo. Me-
so polhov je prava poslastica, da 
ne govorimo o kožuščku, ki so jih 
predniki radi šivali v pokrivala ime-
novana polhovke.
LOV OB PRAVEM ČASU
Polhe naj bi lovili le ob pravem 
času. Vsak polhar skrbno in lju-
bosumno prikriva svoje »polšine«. 
Ko govorimo o pravem času za lov 
polhov, velja omeniti, da je nekoč 
veljal kvatrni teden za pričetek pol-
harjenja. Rekli so, da takrat hudič 
žene polhe v Gorjance. To je neka-
ko v drugi polovici septembra. 
RAZMNOŽEVANJE ODVISNO OD 
LETINE
Zanimiva je trditev, da se pol-
hi razmnožujejo le, če imajo dovolj 
hrane. Že stari ljudje so spomladi 
opazovali polhe, kako so se obna-
šali, ko je zginil sneg in so bila dre-
vesa pred ozelenitvijo. Listavci, ki 
imajo plodove pozneje (bukev, ga-
ber itd.), imajo v popkih snov, ki v 
polhih pospešuje razmnoževal-
ni nagon, kar pa ni vsako leto. Ne-
koč so rekli, da je bukev »brnata«, 
torej ima obilo rodnih popkov, ali z 
drugimi besedami: to leto bo veliko 
plodov. Takrat je polšje leto.
UDOMAČENI POLHI
Rjazovi so iz roda v rod opazo-
vali življenje polhov in jih tako tu-
di dodobra spoznali. Nekoč je Alojz 
na Dobrovljah pobral iz gnezda se-
dem še slepih mladičev in jih do-
ma z veliko truda vzgojil. Tako je 
imel dobro priliko opazovati njih 
početje. Ni bilo lahko nadomestiti 
mleka samice, ki je izredno gosto, 
vendar sta z ženo uspela. Zrasli so 
kot domače živali in se od hiše ni-
so oddaljili. 
STARCI IN JARCI
»Starci« imenujejo polhe, starej-
še od treh let, ti gredo s prvo slano 
na zimsko spanje. »Jarci« so eno-
letne živali, ki ostanejo v naravi 
do prvega snega. Udomačeni pol-
hi so bili preko noči v gozdu in od 
sedmih sta dva dočakala deset let. 
Ko so imeli legla, so njihovi mladi-
Verjetno ne kaže ponavljati go-
spodarskih in političnih značilnos-
ti časov po marčni revoluciji leta 
1848. Znano je, da so se takrat na-
ši predniki narodnostno povezova-
li, da so izobraženci stopili na bra-
nik slovenstva, ne glede na to, kaj 
in kje so delali. Tabori širom naše 
domovine so zahtevali združitev 
vseh Slovencev.
USTANOVITEV SAVINJSKEGA 
SOKOLA
Kako velikega pomena je bila 
leta 1882 ustanovitev Savinjskega 
sokola v Mozirju, pove podatek, da 
so se vanj vključili napredni ljud-
je iz Celja, Šoštanja, Braslovč, Žal-
ca, Vranskega, Gomilskega, Pol-
zele, Motnika, Šmarja in seveda iz 
raznih krajev naše doline. Še celo 
slovenski uradnik dr. Franc Gross, 
rodom iz Nazarij, je z Dunaja vpla-
čal »pristopnino«.
ZVENEČA IMENA NAPREDNEGA 
SLOVENSKEGA TABORA
Tako ni presenetljivo, da zasledi-
mo v knjigi, ki je še ohranjena, zve-
neča imena takratnega napredne-
ga slovenskega tabora, kot dr. Jo-
že in inž. Miha Vošnjak, dr. Sernec, 
dr. Stanko Kočevar, dr. Juro Hraše-
vec, Janez Hausenbichler iz Žalca 
in še bi lahko naštevali. V te vrste so 
se vključili tudi napredni in narodno 
zavedni duhovniki kot Anton Žuža iz 
Laškega, Ignac Orožen, ki je prej žu-
pnikoval v Mozirju, in še mnogi drugi. 
MOZIRJE V SREDIŠČU 
NARODNOOBRAMBNE 
DEJAVNOSTI
Savinjski sokol je imel trdne 
vezi s koroškim slovenskim vo-
či odhajali od hiše, tisti domači pa 
so ostali.
ZADREČKA DOLINA IDEALNA ZA 
POLHARJENJE
V Zadretju je nekoč bila polha-
rija močno razvita, saj so za to da-
ni vsi naravni pogoji, kot apnen-
časti svet, naravne votline in raz-
poke, ki služijo polhom za prezi-
movanje, in mnogo listavcev. Naj-
več se je lovilo na Paglavcih, Šen-
tjoškem vrhu, Šentjanškem prede-
lu, Temanjcih itd. 
POLHARSKI IZRAZI
Zanimivo je izražanje polharjev, 
lepo je in naše brez primesi tujk. 
Polšine so votline, v katerih domu-
jejo polhi, starci prespijo dan tu-
di v »duplih« dreves. Naši polhar-
ji so uporabljali pasti, ki se sicer 
nikjer drugje ne najdejo, imenuje-
jo jih »spodre«, palici, ki se natak-
ne k zvoncu, so rekli »starla«. Sa-
mice, ki so še preživljale mladiče, 
so imenovali »durle«.
DRUŽENJE POMEBNEJŠE OD 
ULOVA
Kaj je pomenilo polharjenje za 
naše ljudi? Včasih so krenili na lov 
takoj po kosilu, kajti pasti so mora-
le biti na mestu še pred mrakom. 
Ko je to bilo opravljeno, so zaku-
rili, pekli krompir in se pomenko-
vali. Če je zazvonil zvonec, ki je bil 
nastavljen na pasti, je to pomeni-
lo, da se je polh ulovil. »Pa nam ni 
šlo za to, da bi se zvonec kar nap-
rej oglašal. Bili smo srečni v naravi 
in pri tem delu, zato nam sam ulov 
ni toliko pomenil,« je svoje spomi-
ne sklenil Alojz Vrtačnik.
diteljem J. Einspielerjem. Skrat-
ka, Mozirje je takrat bilo v središ-
ču narodnoobrambne dejavno-
sti prav po zaslugi Sokola. Ker je 
bil prvi na Štajerskem, je zajemal 
članstvo iz vseh krajev tega ob-
močja slovenskega ozemlja. Da 
je Savinjski sokol dejansko se-
gal daleč preko običajne krajev-
ne veljave, kaže tudi primer po-
delitve častne diplome velikemu 
slovanskemu borcu Josipu Juraju 
Strossmayerju, hrvaškemu nad-
škofu, v letu 1888.
Po zaključenem lovu na polhe …
Tematska priloga
Savinjske novice št. 40, 5. oktober 2018
14
Pnevmatike so najpomembnejši del ustrezne opreme 
avtomobila 
V teh dneh jutranje temperature blizu ledišča že opominjajo, da bo tre-
ba za varno vožnjo poskrbeti tudi z menjavo letnih pnevmatik z zimskimi. 
Zakon določa, da morajo vozniki letne pnevmatike zamenjati z zimskimi do 
15. novembra oziroma če vozijo z letnimi tudi po tem datumu, morajo ime-
ti v avtu snežne verige. 
USTREZNO PRILAGODITI OPREMO VOZILA
V Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS) svetujejo, da je treba imeti v mis-
lih ne le datum, temveč predvsem upoštevati vremenske razmere in temu 
ustrezno prilagoditi opremo vozi-
la. Primerna oprema avtomobila, ko 
temperature padejo pod 7 °C, so le 
kakovostne zimske pnevmatike. Te 
imajo poleg opazno globljega profi-
la in lamel za boljši oprijem na sne-
gu tudi drugačno gumeno zmes, na-
menjeno nizkim temperaturam. 
RAZLIKA MED LETNO IN ZIMSKO 
PNEVMATIKO
Gumena zmes letnih pnevmatik 
pri nizkih temperaturah otrdi, opri-
jem in vodljivost se zato poslabšata. Razliko med letno in zimsko pnev-
matiko je najbolj vidna z dolžino zavorne poti: pri hitrosti 50 km/h je 
zavorna pot v snegu z zimskimi pnevmatikami 31 metrov, z letnimi pa 
62 metrov; na poledeneli cesti je pri hitrosti 30 km/h zavorna pot z 
zimskimi pnevmatikami 57 metrov, z letnimi 68 metrov. Ti dodatni me-
tri lahko pomenijo razliko med življenjem in smrtjo!
PRIPRAVA VOZILA NA ZIMO NI LE MENJAVA PNEVMATIK
Pnevmatike so najpomembnejši del ustrezne opreme avtomobila, saj 
zagotavljajo edini stik avta s podlago, po kateri vozi. A vozniki nikakor ne 
smejo pozabiti, da priprava vozila na zimo nikakor ne pomeni le menjave 
pnevmatik. Ob prihodu nižjih temperatur je treba letno tekočino za čišče-
nje vetrobranskega stekla zamenjati z zimsko, preveriti delovanje akumu-
latorja, poškodbe in obrabo metlic brisalcev … 
DOBRA VIDLJIVOST EDEN 
KLJUČNIH POGOJEV ZA VARNO 
VOŽNJO
Vsako zaznano poslabšanje de-
lovanja naj bo opomnik za menja-
vo. Dobra vidljivost je namreč eden 
ključnih pogojev za varno vožnjo. 
Vidljivost je v deževnih in megle-
nih razmerah ter ob sneženju slab-
ša kot sicer. K temu doda svoje še 
krajši dan. Najbolje je avto odpeljati 
na preventivni servisni pregled in se 
posvetovati s strokovnjakom. S tehnično neustreznim vozilom še tako do-
ber voznik morda ne bo uspel rešiti kritične situacije, zima pa je tisti del le-
ta, ko svoje varnosti in varnosti drugih udeležencev v prometu ne smemo 
prepuščati naključju.
Vir: AMZS
Avtohiša Drev d.o.o., Drešinja vas 46a, 3301 Petrovče
Tematska priloga
Savinjske novice št. 40, 5. oktober 2018 15
Tematska priloga
Savinjske novice št. 40, 5. oktober 2018
16
Tematska priloga
Savinjske novice št. 40, 5. oktober 2018 17
Savinjske novice št. 40, 5. oktober 2018
18
Organizacije, Čestitke
ŽUPNIJSKI DAN V NAZARJAH
Nedelja, namenjena druženju in povezovanju župljanov
11. leto 
zapored so v Nazarjah priredili 
župnijski dan.
Na samostanskem hribu v Nazarjah so sproščeno popoldne popestrile tudi članice 
pevskega sestava Sončnice. (Foto: Barbara Rozoničnik)
Člani Župnijskega pastoralnega sveta in Kul-
turnega društva Sv. Martin Marija Nazaret so že 
enajsto leto zapored priredili župnijski dan. Ne-
delja, 16. septembra, je župnijo združila ob mo-
litvi, petju, pregledu minulih dogodkov in dru-
žabnih igrah. 
IZVIRNA PREDSTAVITEV ZASELKOV
Po maši je sledil pregled pestrega dogajanja 
v župniji v preteklem letu. Po kosilu so se zbra-
ni pomerili v kvizu in igrah, vsak na svoj na-
čin so se predstavili tudi zaselki. Župnijski dan 
je praznik nazarske župnije, hkrati pa je ume-
ščen v sklop praznovanja občinskega prazni-
ka. »Dan je priložnost, da se tesneje poveže-
mo in ob druženju preživimo sproščeno nede-
ljo,« je dejala predsednica KD Sv. Martin Mari-
ja Nazaret Irena Vačovnik. Ob aktivnostih ni 
manjkalo razigranosti in smeha, domači pevci 
pa so z vmesnimi točkami polepšali nedeljsko 
popoldne.
VABILO K ŠE TESNEJŠI POVEZANOSTI
P. Andrej Pollak je skupaj s p. Tomažem Pin-
terjem zbrane nagovoril k še tesnejšemu so-
bivanju župnijske skupnosti. Pravi, da, ko bo-
do vpeti tudi v življenje občine, bodo bolj zav-
zeto iskali rešitve in soustvarjali boljšo priho-
dnost za vse.
ŠOLSTVO V NAZARJAH SE JE PRIČELO NA 
SAMOSTANSKEM HRIBU
Praznovanja se je udeležil tudi župan Matej 
Pečovnik in spomnil na 18. september, dan, ko 
svoj praznik obeležuje Občina Nazarje. Kot je de-
jal, datum ni naključen, saj je bila na ta dan pred 
20-imi leti Osnovna šola Nazarje vpisana v regi-
ster vzgojno-izobraževalnih zavodov Republike 
Slovenije. Šolstvo v Nazarjah pa ima seveda ve-
liko daljšo tradicijo, ki se je pričela prav v nazar-
skem samostanu. 
Barbara Rozoničnik
DAN ODPRTIH VRAT DOMA PLANINCEV NA FARBANCI
Obeležili praznik, »čistili Slovenijo« in se seznanili z 
»invazivkami«
Marijan Denša je predstavil nekatere invazivne tujerodne rastlinske 
vrste, ki rastejo v okolici planinskih koč. (Foto: Tatiana Golob)
Tudi Planinsko društvo Nazarje 
je obeležilo praznik nazarske obči-
ne. Hkrati so se člani s svojo nara-
vovarstveno obarvano prireditvijo 
pridružili akciji Očistimo Slovenijo.
PREDSTAVITEV INVAZIVNIH 
TUJERODNIH RASTLINSKIH VRST
Članom in tistim, ki jim je mar za 
okolje, je društvo pripravilo pester 
program. Pohodniki so se z načel-
nikom odseka za varstvo gorske 
narave Marijanom Denšo peš po-
dali do društvene koče Farban-
ce, ki se nahaja na severnem delu 
Dobroveljske planote. Denša jim je 
predstavil nekatere invazivne tuje-
rodne rastlinske vrste, ki rastejo v 
okolici planinskih koč. Zbranim je 
povedal, kako ravnati s temi rastli-
nami in kakšne posledice prinaša 
njihov prevelik razmah v našem 
okolju. Na kočo so se organizirano 
podali tudi kolesarji, oboji pa so ob 
vzponu pobirali najdene smeti.
OTROŠKE DELAVNICE IN VODEN 
OGLED
Na Farbanci so potekale otro-
ške delavnice. Animatorke so mla-
dim planincem skozi igre predsta-
vile okoljsko problematiko one-
snaževanja in velik pomen dobre 
skrbi za naravo. Na vodenem ogle-
du je predsednik društva Marjan 
Ostruh zainteresiranim podrob-
neje spregovoril o ukrepih ekolo-
ške in funkcionalne sanacije nji-
hove koče. 
Tatiana Golob
Savinjske novice št. 40, 5. oktober 2018 19
Oglasi
Projekt podpirajo ugledne gospodarske 
družbe in mali podjetniki
Na zaključni prireditvi se predstavijo športniki in tudi sponzorji. (Foto: Jože Miklavc)
Po štirih nadaljevalnih člankih iz serije Špor-
tnik leta ZSD 2018 v Savinjskih novicah in akti-
viranju spletne strani www.sportnik-zgs.si je na 
strani organizatorja najpomembnejše delo kon-
stituiranje komisije za spremljanje projekta, evi-
dentiranje športnikov kandidatov za letošnje 
nominacije ter pridobivanje in sklepanje po-
godb s sponzorji in organizacijskimi podporniki 
zaključne prireditve. Kot nam je dejal Ivo Milo-
vanovič in kot smo delno že poročali, je projekt 
deležen nove podpore s strani gospodarstva in 
bank, organizacijska ekipa in komisija pa bos-
ta delovala v domala identični kadrovski zased-
bi kot v lanskem letu. Ob tem ne gre spregle-
dati, da je pomembna funkcija tudi sprotno in-
formiranje javnosti in spremljanje dosežkov na-
ših športnikov in športnih ekip, ki se v tem ča-
su še potegujejo za čim boljše uvrstitve in eki-
pne dosežke.
BREZ KREDIBILNIH SPONZORJEV PROJEKT NI 
MOGOČE USTVARITI
V pogovoru z Milovanovičem smo izvedeli, 
da so se temu pomembnemu projektu in s tem 
podpori športu ter športnikom pridružili dose-
danji pokrovitelji in nekateri novi. S svojimi do-
nacijami in različnimi organizacijsko-material-
nimi pristopi omogočajo, da se postopek nomi-
niranja, izbora in priprave na zaključno priredi-
tev sploh začnejo. 
Med prvimi so projekt podprli: vse občine iz 
Zgornje Savinjske doline, Input Nazarje, Savinj-
ske novice, Zavarovalnica Sava, Podkrižnik, Cin-
karna Celje z obratom Kemija Mozirje, Mizarstvo 
Potočnik Rečica, družba A2S Celje, banki SKB in 
NLB ter od 1. oktobra Vinarstvo Steyer in TK Faj-
far Slatina. Prireditelj vabi še nove sodelujoče 
in vse tiste, ki se zavedajo, da so športniki naši 
promotorji, krepostni ljudje in praviloma odlični 
sodelavci. Da je sodelovanje v tako elitnem do-
godku in hkrati medijska pozornost najcenejša 
promocija, pa je tudi znano.
VSTOPNICE LEPO DARILO PRIJATELJEM
Prireditelj želi tokrat poskrbeti, da bo špor-
tna dvorana v Mozirju napolnjena, saj si špor-
tniki in sodelujoči v projektu to zaslužijo. »Vsto-
pnice smo doslej prodajali že na dva različna 
načina, vsakič tudi neposredno pred prireditvi-
jo. A se to ni povsem obneslo, ker so mnogi os-
tali v predprodaji brez njih, nekateri podarjenih 
niso izkoristili, v športni dvorani v Mozirju pa je 
ostalo del prostora nezasedenega. Tokrat bomo 
vstopnice oddali tako kot doslej občinam, del jih 
potrebujemo za sponzorje in aktivno sodelujo-
če v projektu, prvič pa bodo karte na voljo tu-
di v javni spletni prodaji v sistemu Moje karte,« 
nam je pojasnil Ivo Milovanovič. Tako bodo kar-
te po 10 evrov v prosti prodaji že od 1. oktobra 
do 19. decembra, na dan prireditve pa v Športni 
dvorani Mozirje uro pred začetkom po 12 evrov 
za vstopnico. 
WWW.SPORTNIK-ZGS.SI AKTIVEN DO KONCA
Kot že lansko leto, smo tudi tokrat aktivirali 
spletno stran Športnik leta ZGS 2018 z imenom 
www.spornik-zgs.si, ki bo hkrati s Savinjskimi 
novicami poročala o dogajanju, novostih, odzi-
vih, nominacijah in zaključnem izboru športni-
kov Zgornje Savinjske doline. Bistveno pri tem 
je, da bo na spletu omogočeno glasovanje, ko 
bodo objavljeni nominirani predlogi. 
Tedenski članki bodo po prvih splošnih pri-
spevkih kratki, podprti s fotografijami ter aktu-
alnimi poudarki. Za zdaj o interaktivnosti nis-
mo razmišljali, a je tudi to v prihodnje mogoče. S 
tem dajemo možnost spremljanja projekta v te-
dniku Savinjske novice, na spletni strani www.
savinjske.com ter samostojnem portalu, kar po-
meni široke možnosti informiranja in vključitev 
domala vsakomur. 
Jože Miklavc
Savinjske novice št. 40, 5. oktober 2018
20
Organizacije, Ljudje in dogodki
MUZEJ VRBOVEC
Dan odprtih vrat in tombola za otroke
Na tomboli se za privlačne nagrade vsako leto poteguje vse več otrok. (Foto: Primož Vajdl)
V nedeljo, 16. septembra, je bilo v Muzeju goz-
darstva in lesarstva Vrbovec zelo pestro dogaja-
nje. Za obiskovalce je potekal dan odprtih vrat, 
v popoldanskem času pa so za otroke že četr-
tič pripravili tombolo, v kateri so se borili za pri-
vlačne nagrade.
MUZEJ SI JE OGLEDALO PREKO 30 
OBISKOVALCEV
Po besedah direktorice muzeja Barbare 
Šošter Rutar se je dneva odprtih vrat udeleži-
lo preko trideset obiskovalcev. V muzeju svoje 
ponudbe ne bodo spreminjali, tako bodo poleg 
stalne razstave med drugim še naprej priprav-
ljali programe za otroke in odrasle, rojstnodnev-
ne zabave in vodenje po učni poti.
TOMBOLA ZA OTROKE
V okviru dneva odprtih vrat je potekala otro-
ška tombola, ki se je je udeležilo več kot dvajset 
otrok. Potekala je po pravilih navadne tombole, 
glavna nagrada je bila rojstnodnevno praznova-
nje v muzeju. Otroci so lahko dobili tudi različne 
praktične nagrade.
Primož Vajdl
MONTESSORI PEDAGOGIKA TUDI NA LJUBNEM OB SAVINJI
Otroci v ustvarjalnih uricah uživajo
Otroci so na montesorri uricah deležni osebnega pristopa, saj je 
skupina majhna. (Foto: ŠMS)
Mojca Kumprej z Ljubnega ob 
Savinji od septembra dalje vsako 
soboto dopoldan v prostorih pod-
jetja Podkrižnik izvaja montesso-
ri urice za otroke. Montessori pe-
dagogika, katere korenine sega-
jo več kot 100 let v preteklost, je 
v Sloveniji ugledala luč precej po-
zno. Kljub temu je tovrstni alterna-
tivni pristop pri nas trenutno v iz-
jemnem porastu. Kot pravi Kum-
prejeva, profesorica slovenščine in 
montessori pedagoginja v izobra-
ževanju, jo pri pristopu navdušuje 
pogled na otroka, ki ne bi smel bi-
ti tuj nobenemu staršu, vzgojitelju, 
učitelju, spremljevalcu otroka … 
Maria Montessori je ustvarila in 
kasneje izjemno poudarjala okolje, 
ki na otroka deluje izredno spod-
budno. Poudarjala je tudi, da nis-
mo odrasli tisti, ki oblikujemo otro-
ka, ampak je otrok tisti, ki obliku-
je samega sebe, če mu to seveda 
dovolimo. Ti dve in še mnogo dru-
gih dejstev montessori pedagogi-
ke v praksi udejanja. Kumprejeva 
sodeluje tudi z montessori vrtcem 
v Celju.
ŠMS
Zanimivosti narave
Tanja Fistrič iz Mozirja je pri 
nogometnem igrišču našla 
lepega jurčka. Sliko nam je 
poslala Nuša Fistrič.
Blaž in Maja Juvan z Ljubnega ob Savinji sta pri nabiranju gob našla 
velika gobana. Skupaj tehtata 1,82 kilograma. Fotografijo nam je 
poslala Lidija Ugovšek.
Jože Breznik s Homca nam je 
poslal to zanimivo sliko korenja.
Savinjske novice št. 40, 5. oktober 2018 21
Šport, Organizacije, Oglasi
DRUŠTVO UPOKOJENCEV BOČNA
Bočanke najboljše v pikadu na državnem prvenstvu
Zlata ekipa iz Bočne z državno prvakinjo Majdo Žmavc (druga z desne) (fotodokumentacija MŽ)
V Litiji je bilo državno prvenstvo društev upo-
kojencev v pikadu. Na njem so sodelovale tudi 
članice društva iz Bočne, ki so močno premaga-
le vso konkurenco in osvojile zlato medaljo ter 
naslov državnih prvakinj, med posameznicami 
je bila zlata Majda Žmavc. 
Članice zmagovalne ekipe so bile državna pr-
vakinja Majda Žmavc, Marjana Zavolovšek, Fa-
nika Purnat, Jožica Veršnik in Milka Lebar. Dru-
gouvrščeno ekipo Kamnika so premagale za kar 
209 točk. Bočanke so dosegle 2.698 točk, Žmav-
čeva pa 762. Odličen rezultat jih tako v finale av-
tomatsko pelje tudi naslednje leto. Na tekmova-
nju se je pomerilo 15 najboljših moških in žen-
skih ekip s pokrajinskih tekmovanj.
ŠMS
MOZIRSKI GAJ Z NOVIM PROJEKTOM
Ogled parka kot zdravilno doživetje
Okoli dvajset domačinov se je 
14. septembra zbralo v Mozirskem 
gaju, kjer so se udeležili delavnic 
v okviru projekta Zdravo z nara-
vo. Pripravili so ga Ekološko horti-
kulturno društvo Mozirski gaj, Ter-
me Topolšica in Čebelarska zve-
za zgornjesavinjsko-šaleškega ob-
močja. Udeleženci so potelovadi-
li, se seznanili o pomenu čebel in 
zdravstvenih učinkih čebeljih pri-
delkov ter se okrepčali z napitki ze-
liščaric iz društva Šipek Mozirje.
SKOZI PARK CVETJA NA 
DRUGAČEN NAČIN
Predsednik društva, ki upravlja 
z Gajem, Darko Bele je predsta-
vil projekt, v okviru katerega so se 
zbrali, in želje, da bi zaživel in pri-
vabil čim več ljudi. Gre za vodenje 
skozi park, ki ne bi bilo namenje-
no le pasivnemu, ampak aktivnej-
šemu sprehodu. V času ogleda bi 
tako obiskovalci park spoznali tudi 
kot prostor za sprostitev, premago-
vanje različnih bolezni, stresa in z 
njim povezanih nevšečnosti.
MED POTJO DO ČEBELARJA 
TELOVADILI
Vaditeljica in športna terapevt-
ka Tina Zager je zbrane popelja-
la na pot proti čebelnjaku. Med ho-
jo so izvajali različne gibe in dru-
gačne načine hoje, ki niso bili tež-
ki, ampak prilagojeni udeležen-
cem. Predsednik Čebelarske zve-
ze SAŠA Ivan Čopar jih je uvedel v 
skrivnosti čebelarjenja in izdelkov, 
s katerimi si lahko na naravne na-
čine pomagajo pri lajšanju prene-
katerih zdravstvenih težav. Sledila 
je degustacija različnih vrst medu 
in likerjev, ki jih izdeluje.
Udeleženci so se nato postavili 
na travniku v krog in sledili vajam, 
ki jih je narekovala Tina Zager. Ob 
tem so uživali in se zabavali. Po te-
lovadbi so se sprehodili še do zeli-
ščark, ki so jih okrepčale z zdravil-
nimi napitki.
UPORABA NARAVNIH DANOSTI 
ZA VEČ ZDRAVJA
Namen projekta je izvajati pro-
grame rekreacije, sproščanja in 
zdravilnih terapij z uporabo narav-
nih učinkovin v naravnem okolju. 
Načrtovalci projekta želijo združiti 
različne izvajalce in ponudnike teh 
storitev v interesno mrežo, v kate-
ri bi lažje in učinkoviteje ponujali 
svoje storitve in danosti. Skupaj bi 
pripravljali in izvajali programe za 
boljše počutje. 
Benjamin Kanjir
Tina Zager je zbrane skozi park vodila aktivno, z miganjem med 
hojo. (Foto: Benjamin Kanjir)
Savinjske novice št. 40, 5. oktober 2018
22
Šport
STRELSKA TEKMA V TROJNEM POLOŽAJU
Zmagal Rihter, tudi v 
kombinaciji 2018
Strelci so streljali na 50 metrov v malokalibrsko tarčo po 10 nabojev 
leže, sede in stoje.
Strelsko društvo Gornji Grad je v 
nedeljo v Zagradišču organiziralo 
2. strelsko tekmo v trojnem položa-
ju. Strelci so streljali na 50 metrov 
v malokalibrsko tarčo po 10 nabo-
jev leže, sede in stoje. Za preizkus 
so imeli 10 nabojev.
To je bila druga tekma v trosta-
vu in ker šteje boljši rezultat od 
obeh tekem, je končni vrstni red 
v trojnem položaju sledeči: 1. Ivan 
Rihter (206 krogov), 2. Borut Ko-
lar (203) in 3. Boris Purnat (201). 
To pa so tudi rezultati na tej tek-
mi. Trostav šteje še za kombinaci-
jo 2018 in sedaj je znana končna 
uvrstitev: 1. Ivan Rihter (395 točk), 
2. Boris Purnat (390) in 3. Tomaž 
Trogar (385).
Janez Kolar
ALPSKA SMUČARKA TINA ROBNIK
Na začetku sezone še ne bo tekmovala
Tina Robnik se zaradi poškodbe 
ne bo udeležila prvih tekem v 
alpskem smučanju. (Foto: ŠMS)
Prihodnji mesec bodo najboljše 
alpske smučarke že zbrane v Söld-
nu, kjer se bo začela nova sezona 
svetovnega pokala. Na prvih tek-
mah pa zagotovo ne bo Tine Rob-
nik iz Nizke, katere rehabilitaci-
ja se bo zaradi dodatnih zapletov 
(zarastline, zaradi katerih koleno 
še vedno rahlo zateka) zavlekla za 
nekaj tednov. 
IZPUSTILA PRIPRAVE V JUŽNI 
AMERIKI
Tina na sneg po poškodbi še ni 
stopila, izpustila je tudi priprave v 
Južni Ameriki. Po poškodbi tik pred 
koncem zadnje sezone se bo po-
dala na smuči šele v drugi polovi-
ci oktobra.
TININE POŠKODBE
27-letna Robnikova si je v prej-
šnji sezoni strgala sprednjo križno 
MEMORIAL EDIJA MAVRIČA - SAVINJČANA
Rekordna udeležba veteranov na strelskem tekmovanju
V soboto, 22. septembra, so se na 
strelišču v Gornjem Gradu pomerili 
strelci na VI. Memorialu Edija Mavri-
ča – Savinjčana. Tekmovanje je or-
ganiziralo Območno združenje ve-
teranov vojne za Slovenijo (OZ VVS) 
Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline. 
DOMAČINI EKIPNO TRETJI
Med posamezniki OZ VVS Zgor-
njesavinjsko-Zadrečke doline in 
PVD Sever Mozirje so dominirali 
prvi. Osvojili so prva tri mesta, zma-
gal je Ivan Rihter (92 krogov), z 90 
krogi sta mu sledila Negro Kočar in 
Janez Kolar, s tem, da je imel Kočar 
en strel v desetico več od Kolarja. 
Med posamezniki absolutno je 
zmagal Mirko Hajšek (97), sledil 
mu je Pavel Serša (95), oba sta za-
stopala kamniške veterane, tretji je 
bil predstavnik Zgornje Gorenjske 
Boštjan Soklič (93).
Ekipno so Kamničani osvojili ta-
ko prvo kot drugo mesto (281 in 
271), tretji so bili domačini v sesta-
vi Ivan Rihter, Andrej Kolenc in To-
maž Trogar (265).
ŠTEVILNE EKIPE
Tekmovanja se je udeležilo re-
kordno število strelcev, kar 52, 
med njimi tudi predstavnica žensk 
Martina Šmitek (OZ VVS Zgornja 
Gorenjska).
Veterane sta pozdravila župan 
Stanko Ogradi in predsednik ob-
močnega združenja Maks Sla-
tinšek, slednji je po tekmovanju 
v družbi predsednika Strelske-
ga društva Gornji Grad Petra Be-
zovška podelil medalje, pokale in 
nagrade. Strelci so se pomerili na 
razdalji 100 metrov z malokalibr-
sko puško. Tekmovali so v posa-
mezni konkurenci in ekipno. So-
vez v levem kolenu na veleslalomu 
za svetovni pokal v nemškem Of-
terschwangu. Smola jo je doletela 
takoj na začetku tekme, ko ji je na 
prelomnici vzelo smučko in je iz-
gubila ravnotežje. Poleg tega si je 
strgala še meniskus in potrebna je 
bila rekonstrukcija vezi ter šivanje 
meniskusa. Tina se je soočila tudi 
že z veliko težjo poškodbo hrbteni-
ce in se uspešno vrnila na smučar-
ska tekmovanja.
ŠMS
delovali so posamezniki iz ob-
močnih združenj Zgornjesavinj-
sko-Zadrečke doline, Šoštanj, Ve-
lenje, Kamnik, Grosuplje in Poli-
cijskega veteranskega društva 
(PVD) Sever za celjsko območje – 
odbor Mozirje.
Tekst in foto: ŠMS
Ekipno je tretje mesto osvojila ekipa OZ VVS Zgornjesavinjsko-
Zadrečke doline: Andrej Kolenc, Ivan Rihter in Tomaž Trogar (z leve).
Savinjske novice št. 40, 5. oktober 2018 23
Šport, Kronika, Zahvale, Oglasi
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval.
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
Srce je omagalo,
tvoj dih je zastal,
a nate spomin 
bo večno ostal.
V SPOMIN
Jožefa FIRŠT
1921 – 2008
8. oktobra mineva deset let, odkar nas je zapustila 
naša draga Flosarjeva mama.
Vsi njeni
•	 DENAR	IZ	BANKOMATA	ČAKA	PRI	POLICISTIH
Mozirje: 27 . septembra je občanka na Policijsko postajo Mo-
zirje prinesla 200 evrov. Dan prej jih je našla v reži bankoma-
ta v Lučah. Lastnik lahko denar s potrdilom o lastništvu prev-
zame na postaji.
•	 NAJDEN	MOBILEC
Mozirje: 28. septembra dopoldan je občan na pločniku pred 
slaščičarno Miš maš našel mobilni telefon huawei honor. La-
stnik ga lahko s potrdilom o lastništvu prevzame na PP Mozirje.
•	 OBOLELO	OSEBO	PREPELJALI	S	HELIKOPTERJEM
Mozirje: 30. septembra ob 16.07 je iz Športnega parka Mo-
zirje helikopter letalske policijske enote prepeljal obolelo ose-
bo v UKC Ljubljana. Kraj pristanka helikopterja so zavarovali ga-
silci PGD Mozirje.
SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC
Žak Mogel bo prvič skakal med 
elito v svetovnem pokalu
S tekmama v Klingenthalu se 
je zaključila poletna sezona celin-
skega pokala v smučarskih sko-
kih. Mladi reprezentant Žak Mogel 
je zanesljivo potrdil dodatno kvo-
to Slovenije v prvi periodi svetov-
nega pokala. Odličen je bil na zad-
njih dveh tekmah, ko je še drugič 
letos osvojil drugo mesto za ru-
skim veteranom Dimitrijem Vasi-
ljevim. Na zadnji tekmi je po petem 
mestu v prvi seriji na koncu zase-
del 11.  mesto. Točke je osvojil še en 
član ljubenskega kluba, Jan Bom-
bek s 15. mestom.
ODLIČNA SEZONA 17-LETNIKA
Za Žakom Moglom je odlično 
poletje, ki ga je okronal s skupnim 
drugim mestom v seštevku celin-
skega pokala, štirimi uvrstitvami 
na zmagovalni oder in še s tremi 
med najboljšo peterico na skup-
no enajstih tekmah. V skupnem se-
števku je zmagal Avstrijec Philipp 
Aschenwald, na 11 tekmah je zbral 
814 točk. Mogel je na drugem mes-
tu zbral 513 točk. V drugi periodi te-
ga poletja je bil od njega boljši le 
Aschenwald s 516 točkami, Mogel 
jih je zbral 384, kar pomeni, da je 
Sloveniji priskakal dodatno, sedmo 
kvoto za uvodno periodo svetovne-
ga pokala.
ZAJC NAJBOLJŠI SLOVENSKI 
TEKMOVALEC
Na predzadnji letošnji tekmi po-
letne velike nagrade v smučarskih 
skokih v Hinzenbachu je Timi Zajc 
zasedel 16. mesto in ostal najbolj-
ši slovenski skakalec. V skupnem 
seštevku je zadržal 13. mesto, pred 
zadnjo tekmo ima 142 točk. Smučar-
ski skakalci so se selili v Klingenthal, 
kjer je bila sredi tedna finalna tek-
ma fantov. Slovenijo je poleg Zajca in 
ostalih skakalcev v svetovnem poka-
lu prvič zastopal tudi Žak Mogel. 
ŠMS
Žak Mogel (levo) je osvojil skupno drugo mesto v poletni sezoni 
celinskega pokala v smučarskih skokih. Na fotografiji z njim je 
Bor Pavlovčič.
Savinjske novice št. 40, 5. oktober 2018
24
Za razvedrilo
PA PRIT ŠE KEJ NA KAK ŠPIL, KO TI JIH BO ZMANJKALO
V času turneje Ansambla Saša Avsenika (Kanada, ZDA, Italija) je 
srčna izvoljenka Saša Avsenika Saša Greif povila njuno prvo hčer-
ko Vido. Odkar je Vida privekala na svet, ata Sašo z ansamblom še 
ni muziciral v Sloveniji. Ker je bil nastop ob 700-letnici trških pra-
vic v Mozirju njihov prvi po rojstvu male Vide, ga je voditelj priredi-
tve Franci Podbrežnik nagradil s tistim, kar mu zna v teh časih pri-
ti najbolj prav. Poleg obilice ljubezni so to tudi plenice, ki jih je Sašo 
z veseljem sprejel in odnesel.
EN HRIBČEK BOM KUPIL
Med trgatvijo radgonske ranine in dišečega traminca v Mo-
zirskem gaju je iz grl obiralcev odmevala ponarodela Slomškova 
pesem En hribček bom kupil. Ubrano je petju pritegnil tudi Danilo 
Steyer (desno), ki je dan prej zaključil s trgatvijo svojih vinogradov, 
razprostrtih po apaških gričih. Za trti v Gaju mu hribčka ni bilo pot-
rebno kupiti. Po svoje je zanj to reklama za odlična vina, ki jih pride-
luje, po drugi strani pa s prijateljem Danijem Grudnikom (drugi z 
desne), ki ima sredi mozirskega trga Steyerjevo klet, ogromno ste-
klenic žlahtne kapljice podarita in razdajata ob različnih priložno-
stih. Seveda so obiralci po trgatvi par steklenic tudi sami izpraznili 
z namenom, da pomagajo pripraviti čim več prostora za nov letnik.
NABAVA ZIMSKE OPREME
Nejc Slapnik, moderator programa na festivalu ovčje volne v 
Solčavi: »Vaši izdelki niso filcani, s kakšno tehniko so narejeni?«
Lidija Slatinšek iz Radmirja, sejmarka na festivalu: »Vse kvač-
kam, od spodnjega perila do okrasnih predmetov.«
Slapnik: »Se bom raje odločil za eno od vaših pokrival. Ali izde-
lujete tudi volnene zokne? Te so pri nas obvezna zimska oprema.«
(Foto: CMS)
(Foto: BK)
(Foto: MŠ)
Savinjske novice št. 40, 5. oktober 2018 25
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 41. številki SN
2018
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Križanka, Informacije
DRUŽINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Maria Montessori: 
Nagovori staršem 
Priznana pedagoginja Ma-
ria Montessori je avtorica števil-
nih strokovnih del o vzgoji otrok, 
po katerih starši in vzgojitelji radi 
posegajo. Vzgojni priročnik z nas-
lovom Nagovori staršem vsebuje 
enajst njenih doslej še neobjavlje-
nih člankov, ki nagovarjajo pred-
vsem starše. V njih Montessorijeva 
izpostavlja pomembno vlogo star-
ša pri vsestranskem razvoju njiho-
vih otrok. 
Poleg tega bralcu priročnik po-
nuja vpogled v avtoričin sistema-
tičen pristop k vzgoji, ki je aktua-
len v skoraj vsakršni vzgojni situ-
aciji tudi dandanes. S konkretnimi 
spodbudami priročnik daje star-
šem napotke, kako zagotoviti otro-
ku dober začetek življenja in pravo 
življenjsko popotnico.
Savinjske novice št. 40, 5. oktober 2018
26
Petek,
5. oktober
ob 8.00. Galerija Mozirje
Sadjarska razstava 
(traja do ponedeljka, 8. oktobra)
ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Odprtje razstave 2. Lenartova prepletanja – 
Kulturna dediščina kašč in kulinarika
ob 19.00. Dvorana samostana Nazarje 
Glasbeni večer in razstava klekljanih čipk
Sobota,
6. oktober
ob 10.00. Športni park Mozirje
Nogometna tekma ND Mozirje : NK Vojnik 
(st. cicibani)
Nedelja,
7 . oktober
ob 9.00. Pri OŠ Rečica ob Savinji
Otvoritev Lenartovega sejma
ob 10.00. Športni park Mozirje
Nogometna tekma ND Mozirje : NK Brežice 1919 
(ml. dečki)
ob 12.00. Športni park Mozirje
Nogometna tekma ND Mozirje : NK Vransko 
(ml. dečki)
ob 14.00. Pri OŠ Rečica ob Savinji
Ponovitev otvoritve Lenartovega sejma
 Ponedeljek,
8. oktober
ob 20.30. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Nazarje : Zagorje (člani)
Torek,
9. oktober
ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Dopoldanska čajanka 
ob 18.30. Medgen borza Rečica ob Savinji
Delavnica Empatija in informacijska družba
ob 20.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Vadba za telo in dušo
Sreda,
10. oktober
ob 10.00. Center starejših Gornji Grad
Dan odprtih vrat in predstavitev programa 
Aktiven dan
ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Ura pravljic: Lara Kosmulja, mala klepetulja
ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad
Ura pravljic: Saj to ni džungla
Četrtek,
11. oktober
ob 17 .00. Knjižnica Mozirje
Ura pravljic: Oliver in medved
ob 18.00. Knjižnica Nazarje
Ura pravljic: Lara Kosmulja, mala klepetulja
ob 18.00. Kulturni dom Mozirje
Lutkovni abonma: Muca copatarica
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov
◊	 KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi 
vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. 
Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.      
◊	 Naročila	in	montaža	vseh	TELEMACH		in	
TOTAL	TV	paketov!		gsm:	041/688-094.	
Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. 
◊	 HIDRAVLIČNE	GIBLJIVE	CEVI
Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za upora-
bo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... 
Gsm 041/354-505.
SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji.
◊	 AVTOVLEKA	BIDER
Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrablje-
nih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene me-
hanizacije; gsm 041/689-504.
Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji.
ŽIVALI – PRODAM
Prodamo prašiče, težke od 100 do 
160 kg; gsm 031/832-520.
Prašiče, najboljše mesne pasme, 
za dopitanje na večjo težo, Fišar, 
Tabor; gsm 041/619-372.
Prodam bikca in teličko, stara te-
den dni, čb-ls; tel. št. 58-35-239.
Prodam prašiče mesne pasme, te-
ža od 30 do 300 kg, Ljubno; gsm 
041/867-030.
Prodam dva bika, težka 150 in 250 
kg; gsm 031/855-186.
Kravo simentalko, pašno, s teletom, 
prodam; gsm 040/184-956.
Prodam prašiče domače vzre-
je, različnih tež, možna dostava, 
Andrejeva kmetija; gsm 031/509-
061.
Prodam meso, polovico telice lim., 
eko reje, paša, zakol v novembru; 
gsm 041/324-377 .
ŽIVALI – KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol, dopi-
tanje in teličke, bikce nad 100 kg; 
gsm 031/533-745.
DRUGO – KUPIM
Traktor in ostalo kmetijsko me-
hanizacijo kupim; gsm 041/259-
810.
Kupim vse tomos mopede za nor-
malno ceno razen avtomatikov; 
gsm 068/692-652.
DRUGO – PRODAM
Prodamo otroško kolo schwinn ti-
gress 12 col, modre barve. Cena 30 
eur; gsm 051/357-753.
Prodam lupinico cybex vijolične 
barve + isofix nastavek, zelo kva-
litetna in lepo ohranjena. Cena 90 
eur; gsm 051/357-753.
Prodamo jabolka za prešanje; gsm 
031/815-238.
Drva bukova suha, debelo ceplje-
na, 33 cm, kupim; gsm 040/712-
756.
Prodam bukova metrska drva, 
možnost razreza in dostava; gsm 
041/780-214.
Prodam lepo ohranjen otroški av-
tosedež, 9-36 kg; gsm 031/316-823.
Prodam traktorsko kiper prikolico 
tehnostroj, 3 t.; gsm 041/614-818.
Prodam stare sorte jabolk, nikoli 
škropljene; gsm 051/519-906.
VOZILA – PRODAM
VW polo, 1,4, let. 2009, cca 150.000 
km, reg. do 6/2019, 1. lastnica, po 
dogovoru; gsm 051/353-369.
NEPREMIČNINE
Kmetijsko zemljišče, 5.500 m2, 
ob občinski cesti prodam; gsm 
041/650-151.
Prodam opremljeno garsonjero na 
Ljubnem ob Savinji, Cesta v Rastke 
60; gsm 070/ 777-281.
Savinjske novice št. 40, 5. oktober 2018 27
Oglasi
Ljudje in dogodki, Oglasi