137. številka. Ljubljana, v sredo 18. jnnija. XXIII. leto, 1890. SLOViSKl 1. Izhaja vsak dan «e*er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld.,'.j za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko vec, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne pet Po naključji zukaHnjeno. Glaj žt. 127 dne 6. t. m. LISTEK. Uničeno življenje. Češki spisal Ladislav Stroupežnickv; preložil Vinko. (Konec.) X. Minilo je osem let. Blodeč po svetu mudil se je Krištof v Rimu. Vsa minola leta prebil je daleč od doma. Sredi meseca avgusta dobi nenadoma od matere pismo, v katerem ga prosi, naj se vrne brez odlašanja, ako jo hoče dobiti še živo, kajti zdravje jo naglo ostavlja. Še tisti dan poda se Krištof na pot in dasi-tudi je hitel, kar ae je dalo, matere vender že ni več dobil mej živimi. Ko je prišel v grad, povedali so mu žalostno novico, da že sedem dnij počiva gospa Poliksena de los Olivos na pokopališči na strani svojega moža. In stari sluga, ki je že služil pri ranjkem gospodu de los Olivos, pripovedoval je Krištofu: nKo se je milostivi gospo bolezen shujšala, še poostril. Da se takemu boju, kjer gre za načela, katera načela pa vender konečno zastopajo ie osebe, ne da izogniti osebnostim, to je pač razumljivo, saj gre tu vender le zato, da zmagajo osebe, ki zastopajo jedno načelo, proti osebam, katere so nosilci druzega načela. Da so pa volilni boji, manj ali več povsodi burni, da se o tacih prilikah rado prekorači meje z jedne ali druge strani, kdo bode to tajil? Nikakor bi ne mogli reči, da smo veseli tacega boja, da ga želimo, a z mirno vestjo prepuščamo trezno inislečim razsodbo, je li smo bili mi, toli napadani in z vsemi mogočimi in nemogočimi naslovi počasteni „1 i bo r a 1 c i ", kateri smo izzvali ta boj, je li smo mi oni, ki ga želimo nadaljevati ? V interesu našega splošnega napredka pa bi le želeli, da se tudi v krogih izven kranjske dežele ukorenini neko bolje spoznavanje domačih naših razmer, da se goji tudt ob periferiji nekako bolje kot dozdaj, nam toliko potrebni idealizem, da se ne slika Ljubljana s tako temnimi bojami, ter s tem v kali zadušuje razvoj ideje, katero smo označili kot jedino spasonosno Z alostuo je pač, da se „domači prepir" že ne more doigrati do konca, a nikakor pa ne pospešuje zaželjenega pomirjenja, ako se še od zvunaj vliva olje v ogenj, nikakor se ne moremo strinjati z mislijo, da se s tem koristi ttarođbt stvari. Za Slovenstvo, izrecno rečemo, za vse Slovenstvo, ne samo za Kranjsko, je že to neizmerne važnosti, da j e Ljubljana, daje slovenska, kolikor v obstoječih razmerah more biti, da je priznano slovensko mesto tudi od nasprotnikov naših. Če pa ni še vse tako, kakor si želimo v dnu srca vsi vneti domoljubi, treba nam je pomisliti, da je le primerno mala časa temu, da je tudi Ljubljana pred svetom veljala za nemško mesto, kakor še dandaneB veljajo in bodo žalibog morda veljale čo na dolgo ali celo na veke mnoga druga naša po-tujčena mesta ob periferiji za nemška ali italijanska. Če to pomislimo, reči moramo da se je nekaj vender le storilo, da bode od dne do dne bolje, ako to resno hočemo, in ako delamo na to, kakur so delali mnogi že v hladnem grobu počivajoči domoljubi, ki se niso strašili, videč se osamljene kakor ^pridigarje v puščavi". Obdajajoča jih puščava napisali smo gospodični Izabeli v samostan, naj pohodi mater. Toda neso jej dovolili. Samo pisala je ter od matere vzela slovo . . . Vsi smo se jokali, ko je duhovnik iz vasi na glas čital pismo goBpe .. . .Uboga deklica! Gotovo jej je pokalo srce, ko je pisala ta list . . . Milostiva gospa je mej svojo boleznijo neprestano in silno jadikovala, kako je zapuščena, a priznala je, da je vse to aama zakrivila. Večkrat je ponavljala: „Zakaj neBem dovolila Krištofu, da bi vzel za ženo dekle iz koče, katero sem nekega dne v zaslepi jenost^ svoji kruto raz-žalila . . . Zakaj sem dovolila, da je moje dete sedaj zaprto v samostanu . . . Zakaj sem poslušala svet Koniašev?. . . Bog mi odpusti, da sem se pregrešila nad svojima otrokoma, nad lastnim rodom! Hudo si me kaznil za to, vsemogočni Bog: umiram ter ne vidim niti jednega izmej njiju pri svoji postelji v poslednji uri! Tuji ljudje zatisnejo mi oči ter me spremijo do groba . . . Uničila tem življenje svojih otrok, nikdar mi tega ne odpustita/ — S takim govorjenjem končala je uboga gospa svoje življenje; grozno je bilo poslušati njeno tarnanje." To pripovedovanje starega moža pretrgale bo večkrat solze, ki ao mu lile iz očij. rodne nezavednosti in narodne apatije jela je zeleneti, budilna njih beseda našla je odmev in jelo se je svitati! A to je bilo v ouej lepi, še ne davni preteklosti, ko smo se vsi skupno navduševali za sveto narodno stvar, ko nam nestrpnost nekaterih domačih krogov še ni ogrenjevala navdušenja našega. Se li reB ti blaženi časi ne vrnejo več ? Mi nečemo trditi kaj jednacega, navdaja nas trdna vera, da tako ne more in ne sme ostati na dalje. Dotični krogi naši pa, ki so zanetili in vzdržavajo ta nesrečni prepir v stolici naši premislijo naj dobro, jeli ni njih delovanje uprav hero-stratično, jeli njih strastna in jodnostranska delavnost ne stavlja v resno nevarnost vseh pridobitev naših? Ne hoteč Bpuščati se globeje v podrobnosti, ali postajati osobnim, kar je proti namenu teh naših vrstic, končamo samo z iskreno željo: Naj si pridobiva ideja združenja vstrajnih, doslednih privržencev ne samo v sredini nego i ob periferiji Slovenstva. PuBtimo na vseh postojankah neplodno mejsebojno očitanje, delajmo za temeljno idejo našo, budimo narod povsodi, da nam že skoraj povsodi zašije milejše solnce, da tudi nam jedenkrat napoči dani Y. Politični razgled. Notranje tležele. V Ljubljani, 18. junija. Delegacije. DaneB ima avstrijska delegacija prvo plenarno sejo, ogerska pa jutri. V torek bode avstrijska delegacija končala svoje delo, ogerska pa danes teden. Posvetovanja o plennmu bodo torej kratka, kakor je že navadno. Posebno o vnanji politiki ni pričakovati kakega posebnega razgovora več. V nanje države. Avstvoogerska in Srhi/a. Ogersko kmetijsko ministerstvo proučava sedaj, koliko živine je v Srbiji. V Budimpešto pripelje se slednji teden do 600 goved. V Srbiji mora biti torej več živine, nego se je mislilo, ali se pa skozi Srbijo uvaža živina iz držav, iz katerih bi se po pogodbi zastran kužnih živinskih boleznij ne smela izvažati. Če se bode pokazalo, da se skozi Srbijo uvaža tudi nesrhska živina, bode se zabranilo vsako uvažanje živine iz Srbije. Drugi dan je Krištof znova ostavil grad ter odšel proti Pragi, da sestri svoji poroči o zadnjih trenotkih materinih. Po smrti gospe PolikBene Koniaš ni več prišel v grad. A ni prenehal propovedovati in strastno sežigati ostankov čeških knjig. Naposled se je potrt od starosti podal v Prago v zavod jezuitski, kjer je jeseni leta 1760. končal svoje življenje. A ime njegovo ni umrlo ž njim; ne vekov veke živelo borle v spominu naroda češkega in omenjalo se bode še v najpoznejših časih kot ime jednega največjih škodljivcev njegovi prosveti in jeziku njegovemu. Zopet je minolo nekaj let. Umrla je Marija Terezija in vlado je prevzel njen sin Jožef II., kojega mišljenje je bilo že prej, kav se tiče verskih zadev, polno svobodomiselnih nazorov, katere je takuj po nastopu vlade pričel dejanski izvajati. Konečno pa se je odločil, da razširjanju meništva napravi konec z odpravo veliko večine Bamostanov v svojem cesarstvu. V nekoliko dneh odpravil je Bedemsto samostanov ter s tem zuižal število menihov in nun s 63.000 na 27.000. Odpravljen je bil tudi samoatan Kralj Milan. Srbski poslanik Simić se je izrazil, kakor poroča neki Dunajski list, o kralji Milanu takole: „Kralj Milan bi najbolje storil, Če se povrne v Pariz. Prišel je pohodit sinu, a sedaj se pa kaže, da hoče ostati v Đelemgradu Rad bi igral še kako politično ulogo, pa je v Srbiji nikdar več ne bode. S tem, da se je odpovedal prestolu, je odvrnil veliko prekucijo. Narod srbski ljubi mladega kralja in dinastična čustva so se zopet okrepila, odkar je odstopil kralj Milan. Njegova nemirna nrav pa lahko maiBikaj spridi. Prijel se je ustavne določbe, da mu pristaje odločilen upliv na odgajanje sinu. Pri tem pa še dovoliti neče, da bi mladi kralj je-denkrat na teden pohodil svojo mater. Proti kraljici Nataliji se ne da ničesar reči. Njen razpor je bil čisto rodbinsk. Ona je in ostane mati našega kralja. Srbi ljubijo in spoštujejo kraljico. Nenaravno bi bilo, ko bi jo hoteli odtrgati sinu njenemu. Zadnji Čas hoče Milan organizovati svojo stranko. Očitno dela proti vladi. Liberalno stranko hoče združiti z na-prednjaki, pa ne gre. Vodja naprednjakov Garaša-nin se je že izrekel proti takemu spojenju. Regent-stvo kralju Milanu še prizanaša Tudi mi priznavamo zasluge njegove za veliko zgodovino naše dežele. „Mais qu'il par 11" Odpotoval naj bi!" Zboljšanje italijanskih financ. Poročilo generalne komisije italijanske zbornice naglasa, da so se finančne razmere italijanske znatno zboljšale. Drugo leto bode vsled znižanja stroškov in povišanja dohodkov že skoro popolnoma izginil primanjkljaj, dočim ga je za letos še 57 milijonov lir. Zboljšanje financ je največ temu pripisovati, da so se zmanjšale zahteve za vojne namene. Nemška vojaška predloga. Vodja nemške katoliške stranke Windhorst si je premislil in hoče glasovati za vojaško predlogo. V komisiji se je izrekel, če bi se ta predloga zavrgla, bilo bi pričakovati kaj hujšega nego razpust parlamenta. Ne vemo, kaj je Windhorst s tem mislil in odkod je dobil informacije. Nekateri mislijo, da se hoče premeniti potem državnozborski volilni red, drugi pa, da vlada hoče potem državnemu zboru sploh odtegniti pravico sklepanja o številu vojakov, ker se nemška ustava da tudi tako tolmačiti, da ima Število vojakov določevati samo cesar. Velik del katoliške stranke pa hoče vzlic vsem Windhor8tovim pregovarjanjem glasovati proti vojaški predlogi. Nemiri na Kreti. Ker je turški častnik umoril nekega kristi-jana, so naBtali na Kreti novi nemiri. Bili so že boji mej prebivalstvom in vojaki. Ustaja utegne se razširiti, ker kristjane hujskajo in na skrivnem podpirajo Grki, ki bi radi, da bi Kreta se združila z Grško. Reforma parlamentarnega reda v Angliji. Ko se je tudi klub konservativcev izrekel za premembo parlamentarnega reda, bode angleška vlada kmalu predložila dotično predlogo parlamentu. S spremembo volilnega reda se bode opoziciji izvilo močno orožje iz rok, hkratu pa tudi pospešila plo-dovitoBt parlamenta. Mnogo važnih zadev se bode rešilo, ki so dozdaj obležale nerešene. Dopisi. Iz I>©I»erl«> vcsl na Koroškem 17. junija. [Izv. dop.] Drugi volilni shod našega slovenskega političnega društva, ki se je vršil preteklo nedeljo v Podjuuskv1 dolini pri „Miklavci" poleg Žitare vesi, bil je mnogobrojno obiskan. Došlo je nad 300 kmetskih posestnikov; mnogo voz, na katerih so dohajali, bilo je okrašenih s smerekami in klarisinj v Pragi in tako je nenadno nesrečna Izabela bila osvobojena. Jedva je Krištof zvedel o odpravi samostana, hitel je v Prago. Z neizrekljivim veseljem vrgla se se mu je sestra v naročje, in čez malo časa sta se oba vrnila v grad. Okrog šestdeset let stara sta se zopet videla. Tiho sta Živela v gradu. In če sta se ozrla nazaj v niinola leta, ni se v njiju srcih oživel skoro niti jeden vesel spomin . . . pokazala se jima je vedno le podoba trpljenja, boja in žalosti. Še nekaj let preživela sta družno. Najprej pa se je ločil od tega sveta Krištof, še poslednje trenotke spominjajo se Jitke, jedine ljubezni svoje in Dobrana. Ne dolgo po tem osta vila je tudi Izabela ta svet, ljubezni niti nepoznajoč. Ž njima izmrl je rod de los Olivos. Stari grad prišel je v last drugemu tujcu, ki nikdar ni bival v njem . . . Jel se je rušiti. Njegovi zidovi so se počasi sesipali s skal doli v reko in danes samo razvalina še kaže mesto, kjer je nekdaj stal. venci. — Ob 4. uri popoludne pričelo se je zboro vanje, katero je otvoril predsednik društva č gosp. Gregor Einspieler, predstavil zbranim c. kr. vladnega zastopnika gosp. Seifritza ter po daljšem govoru nazdravil presvetlemu cesarju s trikratnim slava-klicem, kateremu so poslušalci krepko odgovarjali. Apaški pevci zapeli so avstrijsko himno in navdušenost za našega presvetlega vladarja pojavljala se je neprestano, O volitvah govorili so potem obširno in jako srečno gg. V. Legat, E in s p i e-ler, Roub in Ha deri a p, kakor tudi č. g. Lene iz Tinj, ki je poleg tega razpravljal še razne gospodarske zadeve, katere je treba v poštev jemati, da se naši kmetje navadijo previdnega in dobrega gospodarstva. Gosp. Rous priporočal je posebno ustanovitev raznih hranilnic in posojilnic, ki naj bi v prvi vrsti skrbele za to, da se ohrani naš slovenski kmet v dobrem položaji in ostane ob jed-nem kot dober gospodar tudi zvest svojemu slovenskemu narodu. Kmetje so vse govore s posebnim zanimanjem poslušali in ko sta se bila proglasila gg. Gr. Einspieler in Fr. Muri kandidatoma ter bila kot taka jednoglasno vsprejeta, zaorili so kakor grom slava- in živio-klici. Za tem je g. predsednik zborovanje, ki je trajalo blizu štiri ure zaključil in pričela bo je prosta zabava. Zdaj pa je bilo veselo videti, kako zadovoljno in domače je kretalo naše slovensko ljudstvo mej seboj in s kakim zanimanjem je poslušalo razne govornike, ki so sedaj kar zaporedoma in nepretrgoma nastopali ter vsi govorili na srce našim slovenskim kmetom s pravo nepopisno gorečnostjo in navdušenostjo. Navezali smo se tako zelo drug na druzega, da ni nihče hotel prvi popustiti prijaznih prostorov gostoljubne hiše „Miklavčeve". Še le pozno proti polunoči začeli so so se prostori polagoma prazniti in ko sem korakal ob Val- uri v noči proti domu v Doberlo ves, čul sem na vseh straneh možake, ki so se na vozeh in peš vračali na svoj dom, prepevati slovenske pesni, in klici: „Slava in živio Slovenci I" odmevali so na raznih krajih tako navdušeno, da bi si človek skoro mislil, da se morajo Slovenci na tej zemlji jako dobro počutiti in imajo zadovoljno življenje. Reči pa smemo, da, če tudi Be nam sedaj še vedno pokladajo pota s trnjem ter se napredku našemu stavijo razni jezovi, dospeli bodemo z vztrajnim delom gotovo tudi mi jedenkrat po postavni poti do zmage in boljše bodočnosti. K temu pa je treba jeklene volje in o tej prepričali smo se gotovo najbolje preteklo nedeljo pri „Mi-klavci". — Postati bi moral preobširen, ako bi Vam hotel ves ta zanimiv shod le deloma opisati; zatorej vsprejmite to za ljubo, kar sem Vam mogel v naglici poslati. Omenim naj še brzojavnega pozdrava, ki je došel od rodoljuba g. J. R. Hočevarja iz Kranja, in ki se glasi: „Podjunčauje! Bodite jedini in delavni ! „Bauernbund" je paša, ali zmaga bode naša. Ne udajmo se. Vsem zbranim prijateljski pozdrav ! Živeli Slovenci na Koroškem." Mimogrede bodi mi še dovoljeno omeniti, da je kraj prekrasen, gostilna pri „Miklavci" pa glede lepega vrta in velikih prostorov ter izvrstne postrežbe vsega priporočila vredna. Takih posestnikov je na deželi malo kje dobiti. Gosp. Miklavec ima v svoji hiši poleg svoje gostilne združeno tudi poŠto, brzojavno postajo, svojo lastno pivovarno, tovarno za plin (kolikor ga potrebuje v razsvetljavo svojih prostorov), tovarno za špirit in drože, velik mlin z žago, svojo pekarno, kovačnico, klavnico in neizmerno veliko živinorejo ter je sploh uzoren kmetovalec in velik ter imovit posestnik. — Ta dan se je v obče čula želja, da bi se letos vršil glavni shod družbe sv. Cirila in Metoda na Koroškem, in to ne v Celovci, kakor nameravajo baje nekateri rodoljubi priporočati družbi, marveč tu naj se vrši pri nas v Pod-junski dolini, za kar imamo pri „Miklavci" oskrbljeno vse potrebnosti. Prelepa in romantična dolina bode na tuje udeležence dobrodejno uplivala; vsak posamičnik našel bode pri tem velikem gospodarskem podvzetji kaj zanimivega in slovenski kmetovalci, ki se bodo udeležili shoda kot zastopniki raznih podružnic, prepričali se bodo o uzornem kmetijstvu in živinoreji, ki jo goji posestnik gosp. Seifritz. Državna cesta iz Sinče vesi (Kuhnsdorf— druga postaja od Celovca na Mariborski progi) do Miklavca, ki pelje Bkozi Doberlo ves, je brez bregov, prav lepa in ravna, ter je od postaje do „Miklavca" komaj jedno uro vožnje po lepej dolini proti Železni Kaplji. Kar je pa glavna Btvar, jemati je v poštev tudi to, da smo tukaj Slovenci na slovenskih tleh in mej seboj ter da nam našega zborovanja nihče motiti in našega veselja nihče kaliti ne more. Poleg tega pa je misliti tudi še na to, da nam mesto Celovec prekrstiti ni več lehko mogoče, v Podjunski dolini pa s takimi shodi našemu slovenskemu gibanju in našej slovenskej stvari lehko neizmerno mnogo koristimo, kajti tukaj imamo še narod za seboj in tega si ne smemo dati odtujiti. Zagotovljam Vas, ako ae ta moja želja, ki je ob jednem želja vseli zavednih PodjunBkih Slovencev, obistini, da se bode na dan zborovanja tukaj mej nami čutil vsak domačega in udeležba slovenske Koroške, posebno iz Podjunske doline, bode ogromna. Zatorej svoji k svojim ! Iz Beloltrnjlne 15 junija. [Izv. dop,] Ko je počil glas, da je tudi državni ibor privolil podpirati že toliko omenjeno dolenjsko Železnico, ni se bilo čuditi, da je vsak Dolenjec radostnim srcem vsprejel to vest, in da je bilo v časopisih brati o izrazih veselja in hvaležnosti v Novemmestu in Ko-čevji. Tudi Belokraujec, akopram od sedanjih prog nobene koristi ne bode imel, veselil se je z drugimi dolenjskimi okraji vred že radi tega, ker sme upati, da se bode vendar jedenkrat za Dolenjsko nekaj storilo, in da bode sčasoma tudi skozi Belo-krajino piskal hlapen. Seveda v dobrem upanji živeti je lepo, a bolje bi bilo, ako bi nameravani progi Kočevje in Rudolfovo-Straža že sedanjemu belokranjskemu narodu, ki gmotno vedno bolj in bolj peša, kaj koristili. Ako pomislimo, da imamo do Kočevja, ali pa do Straže 6 ur in s teškim vozom še veliko več, tedaj ni dvomiti, da bode Be-lokranjec, kakor sedaj tudi zanaprej rajše občeval s Karlovcem in Vrbovskim na Hrvatskem, kamor pride lahko v 4. urah in po svetovnoznani lepi di-žavni eeBti, kakor pa s Kočevjem in Stražo, kamor peljejo veliko slabše in težavnejše ceste. Belokra-jina, ki šteje vender okolu 30.000 duš, ostati ima še mnogo let tostran Gorjancev, takorekoč odbita od Kranjske, brez vsega življenja, brez vsega prometa! Vsi politični okraji Kranjski imeli bodo sedaj železnice, samo političen okraj Črnomelj-Metlika ne. Res, da železnica dosti stane in da denarja primanjkuje, ali vender bi se Belokranjskej saj toliko pomagati dalo, da bi se proga od Straže podaljšala čez Toplice vsaj do Verčic ali Kumpnaantla, kjer se prične Črnomeljski politični okraj, če že nikakor ni doseči, da se potegne železnica ob jednem do skrajne južne meje, kakor se je pred leti zgradila Rudolfova železnica do skrajne severne meje Kranjske. To bi ne stalo toliko, a donašalo bi veliko dohodkov, kajti potem zadobila bi ta proga ves pomet sodnijskib okrajev Črnomlja in Metlike in zveza z našim središčem, z belo Ljubljano bila bi gotova, sicer bodeta omenjena okraja gravitirala v Kar lovec, kot sedaj. Ako se nam torej nameravana železnica vsaj nekoliko približa, bode nam dosti koristila, pa tudi bode ravno zadnja postaja največ dobička donašala, ker bode absorbirala promet celega okrajnega glavarstva. Metličani in Crnomeljci imeli bi potem P/a do 2. uri do železnične postaje in s tem bi se zadovoljili za mnogo let, ker Slovenec je tudi z malim zadovoljen. Da bi to podaljšanje dodti več nosilo in bi dežela toliko lažje obresti garautovala, je očividno, ker ima Belokranjska dosti vina, sadja, kamna, apna, lesa itd. izvažati ; posebno veliko prometa pa bi dal izvrstni premog, katerega je blizu Črnomlja na milijone kvintalov. Ta premogokop je lastnina rudarskega društva „Alpine" na Dunaji, katero bi v tem slučaji gotovo tudi mnogo akcij kup'io. Pa tudi uvažanje se ne sme prezreti. Pomislimo samo, koliko tisoč stotov ogerske soli uvaža se sedaj vsako leto z Reke v okraj, kar bi potem, ne bilo, ker bi se lahko istrska sol po domači železnici dobivala. Ako bi se pri zgradbi dovoljenih prog dobro štedilo, bilo bi morebiti vendar le mogoče, progo od Straže naprej uekoliko podaljšati in tako naš revni okraj še večjega siromaštva rešiti. Tudi bi potem nesrečno izseljevanje v Ameriko nehalo, kajti ljudstvo bi rajše doma delalo, ker bi videlo, da more svoje pridelke v denar spraviti in da ima vsaj v bližini kak promet in zaslužek. Zaželjena proga je bila o svojem čsbu tudi trasirana in je gotovo tudi načrt narejen. O[)ozorujemo torej vse p. n gospode, ki so na merodajuem mestu, vzlaati pa gospode državne in deželne poslance, ki se res prav marljivo in hvalevredno trudijo za dolenjsko železnico, da biagovole to misel in željo pretresovati in ako mogoče, iz-poslovati, da se železnična proga od Straže do Be- lokrajine ob jednem zgradi in tako ta revni pa vender povsem marljivi in zvesti narod pretečega materijalnega propada obvaruje. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Lju bljani, 17. junija. Predseduje župan g. Grasselli. — Navzočnih je 28 mestnih odbornikov. — Poverjevateljema zapisnika današnje seje imenuje g. župan gg. Hribarja in Ravniharja. Novi meščani, Aleksander Gruber, hišni posestnik, Josip Vidić, posestnik, in Jakob Za-laznik, pekovski mojster, store obljubo. Po dopolnilni volitvi v odBek za imenovanjo ulic izvoli se mesto g. dr. Vošnjaka g. dr. Danilo Ma j aron. Podžupan g. Vaso Petričič poroča v imenu finančnega odseka o mestnega loterijskega posojila in mestne klavnice računskih zaključkih za 1. 1889. Poročevalec nasvetuje: l.)Računki zaključki mestne loterijske zaklade z aktivi 1,510.794 gld. 851,, kr. in pasivf 1,591.091 gld. 30*/a kr., torej z nedostatkom 80.296 gld. 45 kr. se odobre. 2.) Naj se ta račun v zmislu § 34. mestnega statuta po dosedanji navadi javno razglasi. 3.) Knjigovodstvu loterijskega posojila d& se absolutorij. — Mestna klavnica je imela 1. 1889. dohodkov 19.497 gld. 72 kr., izdatkov pa 11.598 gld. 45 kr., toraj prebitka 7.899 gld. 27 kr. V primeri s proračunom je več dohodkov 1132 gld. 92 kr. in več stroškov 876 gld. 13Va kr-. torej več prebitka za 256 gld. 79 kVa kr. — Računski sklepi se odobre brez razgovora. Podžupan gosp. Vaso Petričič poroča za finančni odsek o proračunih mestne klavnice in loterijskega posojila za 1. 1890. Proračun mestne klavnice iznaša v potrebščini 10.943 gld. 28 kr., v pokritji 19.310 gld. 80 kr., torej s prebitkom 8367 gld. 52 kr. — Proračun mestnega loterijskega posojila zaklade s potrebščinami 69.150 gld. 86 kr., in pokritjem 71.804 gld. 34 kr., torej s prebitkom 2.653 gld. 53 kr. se brez razgovora odobri. Dr. Stare poroča v imenu stavbinskega odseka, finančnega odseka in odseka za olepšavo mesta in stavi sledeče predloge o mestne občine prispevku za gradnjo deželne bolnice: 1) Ko bi se zemljišče sedanje deželne bolnice razdelilo na stavišča, odločita se z ozirora na njegovo lego in sosedna zemljišča ter v zvezi na tem kraji že obstoječih in projektiranih cest in ulic preko tega zemljišča dve cesti, ki bi podaljšani čez posestvo Češkovih dedičev vezali Dunajsko cesto s Kolodvorskimi ulicami in sicer jedna v širok osti 16 m ob severnem čelu, oziroma tik tega čela zdanjega bolničnega poslopja; druga pa proti severu v širokosti 12 m na-ravuost na ono ulico, katera se bode v kratkem odprla mej novo Terpotčevo hišo na Regljevi cesti in vrtom c. kr. pripravnice. Vrh tega se določi ob vzhodni meji tega zemljišča 12 m široka ulica, katera bi paralelno z Dunajsko cesto vezala Dolge ulice in Predilne ulice 2) Mestna občina Ljubljanska dovoli deželi Kranjski kot donesek k stavbenemu zakladu za zgradbo nove deželne bolnice 36 000 gld., katere v trbh jednakih zaporednih letnih obrokih po 12.000 gld. izplača vender le pod tem pogojem, da dežela Kranjska mestui občini brezplačno odstopi od bolnišnega zemljišča oni svet, kateri sy bo potreboval za napravo prej omenjenih treh cest. Prvi obrok dovoljene svote se bode deželi Kranjski izplačal, ko se bode dotični svet za napravo teh cest v last izročil oziroma zemljeknjižno odpisal in na mestao občino prepisal. Pri razgovoru o teh predlogih oglasi se dr. vitez Ble iwei s-Tr sten iš ki, in naglasa, da bode mestna občina za zgradbo nove deželne bolnice le veliko žrtvovala, kajti poh'g znatne denarne svote, treba bo občini skrbeti tudi za kanalazacijo, razsvetljavo novih cest itd. Vsega vkupe bode mesto žrtvovalo nad sto tisoč goldinarjev. Nova bolnica bode deželo Kranjsko stala do 316.000 gld.. a žalibog klic na interesente ostal je doslej brez-vspešen, Češkovi dediči mogli bi že kaj žrtovati, če hote, da bi njih posestvo vreduost, tudi graški zavarovalnici ponuja se lepa prilika, da se povzdigne vrednost njenega posestva, kajti razgled ne bode potem na žalostni bolnišnični vrt, nego na novi krasni del mesta. Korist, pa bode imela tudi občina Ljubljanska, kajti potem se bode vendar umogočila blaga misel mecena gospoda G oru pa, da se napravi višja dekliška šola. Ko bi pa po g. Gorupu podarjeno poslopje mestni občini Ljubljanski ne ugajalo za dekliško šolo, bode pa gotovo ugajalo za obrtno šolo, ki je zdaj po raznih poslopjih raztresena in za katero je treba plačevati visoko najemnino, katere bi potem ne bilo. Cesarski svetnik Mu mik naglasa, da dežela gotovo veliko žrtvuje za novo bolnico, kajti poslopje dosedanje bolnice je vredno, kakor je cenjeno, 120.000 gld., poleg tega prispevka 100.000 gld. iz deželnega zaklada, vkupe 220.000 gold. Dežela mestu veliko daruje, kajti po njenem prizadevanji pride bolnica iz sredine na periferijo, na bolnice starem prostoru nastal bode nov mestni del. Zatorej naj bi se ne delale ovire zaradi izplačila, in naj bi se prispevek izplačal vsaj v 4 ne pa v 7 letih, kakor to nameravo predlog združenih odsekov. Mest. odb. Hribar z veseljem pozdravlja predloge združenih odsekov, sosebno ker so v zvezi s perečim vprašanjem, da se premesti iz mesta tudi „Verprlegsmagazin" in vojaška bolnica. Storilo je mestno starejšiustvo o tej zadevi že pota, tudi tedaj, ko je presvetli cesar bival v Ljubljani. A doslej, bilo je vse brez uspeha. Govornik hotel je že staviti samostalni predlog o tej zadevi, a ker je vsa zadeva sedaj v obravnavi, nasvetuje, da naj se prično s c. kr. vojaškim erarjem zaradi premeščenja „Verpflegsmagazina" in vojaške bolnice iz mesta obravnave in naj g. župan vse obravnave, tikajoče se deželne bolnice premeščenja, izroči finančnemu odseku. Mest. odb. Župnik Ro zm an bi želel, da bi mesto skrbelo tudi za to, dz bi se iz deželne bolnice ne pošiljali neozdravljeni ljudje v občinske revne hiše nazaj, na kar župan Grasselli odvrne, da postava iz'l. 1869. določa, da morajo neozdravljive bolnike občine prevzemati. Kakor bi kot mestni župan rad pritrjeval temu predlogu je po postavnih določilih za zdaj neizvedljiv. Ko umakue župnik Rozman svoj predlog, bili so vsprejeti predlogi združenih odsekov. Mest. odb. HraBkv poroča o kolavdaciji slikarskega, kamnoseškega, kleparskega, pleskarskega iti mizarskega dela v novi mestni vojašnici. Računi se brez ugovora odobre. Mest. odb. Trček poroča v imenu odseka za olepšavo mesta, o preloženji Tržaške ceste. Ker 86 je mesto z g. Withalmom zaradi proBtora pogodilo, naj bi se sedaj cesta preložila poleg „Rudolfinurua" in dalje na Celovško cesto nad Kolizejem.| Mest. odb. Hribar misli, da je prej treba pogajati se z erarjem, ali prepustiti staro cesto mestu. Preložitev naj se principijalno sklene, a gledati je tudi na to, da treba stroške za preložitev staviti v proračun, kar bode še le prihodnje leto mogoče. Mest. odb. Valentinčič se protivi predlogu odsekovim, češ, da bode potem preveč prahu v Lattermanovem drevoredu in se bode pokvaril sploh ves drevored. Mest. odb. dr. Tavčar misli, da stvar, ker se bode eedaj v bližini gradilo deželno gledališče, ni za rešitev še dovolj godna, torej nasvetuje, da se vsa zadeva še jedenkrat izroči stavbinskemu odseku. — Ta predlog obvelja jednoglasno in potem se seja sklene. Domače stvari. — (Volitve za deželni zbor koroški) razpisalo je deželuo predsedništvo v Celovci z razglasom z dne 16. t. m. št. 808. Volitve poslancev kmetskih občin bodo 20. avgusta, za mesta, trge, obrtnijske kraje in za trgovsko in obrtniško zbornico dne 25. avgusta, za veleposestvo dne 30. avgusta t. 1. — (Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda) nam piše: Družbo sv. Cirila in Metoda je testamentarno določil 9. junija t 1. v Čelnici ob Muri umrli c. kr. polkovni zdravnik II. vrste dr. Lovro Čuček za svojega dediča. Lepo darilo je s tem namenil ta izvrstni mož naši družbi in še lepši izgled v posnemo vsem Slovencem. Kolikor se more površno presoditi njega zapuščina, utegne družbi ostati čistega vsaj kakih 3.000 gld., mogoče tudi več. V osmih dneh se mora družba okrajnemu sodišču v Mariboru na levem Dravskem bregu zgla-siti, je-li pri volji li-ni to dedščino prevzeti. — Mejsebojne borbe na Češkem bo zadnji čas zelo oslabile tudi tamošnjo „Osrednje šolsko matico" ; a v Slovencih jo bilo to uprav nasprotno, čutili smo tudi v nas Slovencih več podobnih naskokov od več strani; a niso bili v stanu do sedaj tudi le po ma- lem omajati „družbe bv. Cirila in Metoda*. Določno se sme trditi o naši družbi, da se je po vsakem napadu, kakeršoem že bodi, vselej dvignila le še krepkeje; vselej za nekaj stopinj navzgor. Da je ta vesela prikazen pripisovati jekleni volji in vsestransko taktnemu in edinostnemu postopanju vseh udov sedanjega družbinega vodstva — bodi si duhovnik, bodi si neduhovnik — to je jasneje od belega dne. In v tem smislu smo zadnji čas v skrom-nejih razmerah prekosili brate Čehe. — Naj bi Božji blagoslov ne zapustil naše družbe in njenega vodstva, ki ima in bode imelo kot zvezde-vodnice vBelej nad seboj: vero, česana in domovino. — (Občani) imenovani so bili v včerajšnji seji mestnega zbora gospodje: FrauKolman, hišni posestnik in trgovec; Julija Preysler, vdova blagajnika v Gradei; Karol Laiblin, agent; Janez Bened ikt, cerkovnik; Štefan K lun, hišni posestnik in gostilničar; Alojzij Zorman, mokar; Karol Merizzi, c. in kr. major v pokoji. — (Meščanom) je bil vaprejet v včerajšnji seji mestnega zbora g. Fran Grošelj, recte P i v k, hišni opravitelj. — (Velik koncert.) Slavno naše občinstvo že danes opozarjamo, da bode Ljubljanski čitalniški pevski i'.bor priredil začetkom prihodnjega meseca na društvenem vrtu velik koncert, pri kojem bode sodeloval naš slavnoznani baritonist g. Josip No Hi in c. kr. vojaška godba domačega pešpolka. — (Program za koncert pianistinje gospice Natalije Piti p y,) ki bode jutri v četrtek 19. junija v redutni dvorani, je sledeči: 1. a) Chopin: „Fantasie Impromptu", b) Wieniaw-8ky: „Valse de Concert", Natalija Pitipv. 2. Doni-zetti: „Recitativo e cavatina nell' Opera ,Luciattf, poje gospica Lujiza Daneševa. 3. a) Raff: „Polka de la Reine", b) Liszt: „Paraphrase sur V Opera .Rigoletto1", 4. Mendel8Sohn: „Variations serieuse.s", Natalija Pitipv. 5. Meyerbeer: „Pesem pažetova" iz opere „Hugenotten", poje gospica Lujiza Daneševa. 6. Liszt: „Grande Fantasie sur le Propheta: Les Patineurs**, Natalija Pitipy. — (Odbor slovenskega delavskega pevskega društva „Slavec") nazuanja svojim p. n. društvenikom, da je v nedeljo, 22 t. m. ob 2. uri popoludne izvanredni poluletni občni zbor v društveni sobi (Stari trg, pri „Tomteški".) Dnevni red: I. Nagovor predsednikov. II. Poročilo tajnikove. III. Poročilo blagajnikovo. IV. Poročilo revizorjev. V. Imenovanje častnega člana. VI. Volitev jednega odbornika. VII. Razni nasveti in interpelacije. Ker se posebna vabila ne bodo razpošiljala, prosi odbor čast. društvenike, da tem potom blagovolijo vzeti na znanje. — Dalje je sklenil odbor v svoji zadnji seji : Isto nedeljo po občnem zboru fotografiral se bode pevski zbor „Slavčev" z društveno zastavo pri fotografu g. Miillerji. Kdor želi imeti »liko, blagovoli naj se oglasiti pri društvenem podpredsedniku g. Dražilu. — V meseci juliji ali av gustu t. I. priredi društvo „Slavectt na Koslerjevem vrtu koncert na čast skladatelju g. Antonu Nedvedu. Pri tem koncertu, obse-zajočem jedino le pesmi sklad; olja Nedveda, sodelovala bode si. vojaška godba domačega pešpolka. — Odzivajoč se prijaznemu vabilu „Slovenskega pevskega društva" na Ptuji, sodeloval bode ves „Slavčev" zbor pri rednem velikem koncertu, kateri bode letos dne 10. avgusta v Mariboru. Do-poslanih pesmij pričel se je zbor takoj učiti. — (Koncert) družbe Molini-ja z godali na lok vršil se je sinoči v čitalnični restavraciji vsem navzočim na zadovoljnost, družba priredi danes zadnji koncert, kateri bode tudi v steklenem salonu čitalnice, na kar opozarjamo prijatelje glasbe Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj 18. junija, Kalnokv vsled pre-hlajenja precej zbolel. Zato je moral opustiti nameravano popotovanje v Budimpešto, ker mora nekaj dnij tukaj v sobi ostati. Beligrad 18. junija. „Narodni Dnevnik" priobčil pismo srbskega poslanika na Du-naji, ki izjavlja, da poročila v listih o njegovem pogovoru neso resnična. Mnogo tega, kar je bilo v listih, ni govoril, ali pa vsaj v drugi obliki. Berolin 18. junija. „Norddeutsche" pravi, da je objava v nReichsanzeiger-ji" mi-j rovna pogodba, v kateri je Nemčija storila I znatne žrtve, a dosegla tudr*'koncesije, ki se ne smejo prezirati. Odstop otoka Helgoland vzbudil bode gotoro po vsej Nemčiji vesel odmev. Angliji in Nemčiji je čestitati, da sta sklenili mir. Madrid 18. junija. Izvestje Havasovo: Zdravniki v Valenciji konstatovali so nekda v iztrebkih nekega bolnika Kochove bacile. Konzuli obvestili so o tem vlade. San Sebastijan 17. junija. Po poročilih iz Valencije se kolera zelo širi. Okuženih je še 30 vasij. Prebivalstvo graja vlado, da je tako pozno posegla vmes. Bazne vesti. * (Ar t6, m i si j a Krističeva,)o kateri smo že govorili v našem listu, pozvana je bila, kakor se poroča iz Nizze, da se prijavi konzistoriju v Belem-gradu, ter bode zaslišana o zadevi zakonske ločitve, katero zahteva njen soprog. A gospa Artemizija neče se odzvati temu pozivu, pač pa se hoče oglasiti kut priča njeu „prijatelj", razkralj Milan. *(Stanley — generalni guverner.) Slavni potovalec afriški se bode podal koncem oktobra meseca v Ameriko, kjer bode imel v Zjedinje-nih državah 50 predavauj o Afriki, Dobil bode 15.000 funtov šterlingov nagrade. Slobodno mu je prenehati s temi predavanji ter nastopiti svoje do stojuu8tvo generalnega guvernerja koogiške drŽave, katero mu je podelil kralj belgijski, pod kojega pokroviteljstvom je nova afriška država. Stanley nastopil bi v svoje dostojanstvo s početkom 1. 1891. * (Smrt vsled elektrike.) V Baltimoru se je neki mož dotaknil žice za električno razsvetljavo in se je na mestu mrtev zgrudil. Mimoidoč človek se je dotaknil mrtveca in nakrat pal nezavesten na tla. Cez nekaj časa se je pa zopet zavedel. * (Uni kum.) Izkazi novoseelaudske priselje-valne pisarne dokazujejo, da se je lani priselilo na ta otok 16.291 oseb, izselilo pa tudi 16.291 oseb. * (Čudne malinčne limonade) Policija v Miihlheimu je na cerkvenem blagoslovljenji strogo pregledala pijače, ki bo se točile. Preiskava je pokazala, da je malinčna limonada I vrste bila le s karminom pobarvana in z amonjakom pomešana voda, malinčna limonada II. vrste je bila voda pobarvana s fukrdnom v alkoholu raztopljenim, s pri-dejanim ovočnim etrom, malinčna limonada III. vrste je pa bila sladorna, s fuksinom pobarvana voda. V nobenej limonadi ni bilo niti kaplje pravega ma-linčnega sokii, prva je pa bila naravnost zdravju škodljiva. WR1------l3ttUM Meteorologično poročilo. »loj i za vse leto l.oO ; za pol leta j gld. 9.80; za vvivi leta gUl. 1.15. t rJTu JiOl : 17. junija. Pri Momi: EisenHchiUz, Geisel, Woinel, llonls*, Abeles t Dunaja. — Miiller, dr. Noumayer, Feruaentini iz Gradca. — Rosenberg. Mrak iz Železnikov. — Mlekuš iz Starega Trga. — Pavletič iz Gorice. — Trevon z Jesenic. — Schmidt ■ južnega Tirolskega. — Polič iz Trata. — Suškovič iz Zagreba. — Fischer iz Robivice. Pri : Singer, Preininger, VVeiss l Dunaja. — Alfarei iz Trsta. — Korler iz Linca. — Baron Lazza-rini, Liebl iz Gradca. — Fuclis iz Kokre. — Pollak iz Bo-nyhada. — Roblek iz Radovljice. Pri južnem kolodvoru: Sincich, Kade z Reke. — Scheider, GfOller z Dunaja. — Kure iz Hotiava. Pri ba\iirnkcm dvoru: Kallaceny z Dunaja. — Dovjak iz Kamnika — Jonke b soprogo iz Kočevja. Tržne cenr v SJci^ljasii dne 18. junija t. 1. Pšenica, hktl. Rež, Jećuien, „ O '68, Ajda, PiO»0, „ Koruza, , Krompir, „ Leća, „ Grah, „ Fižol, , MhsIo. Špeli trifieii legr. gl.|kr. :rl. kr. 682 Bpeh povojen, kgr. . Surovo imisio, „ i— ro S|36 — 70 5 04 Jajce, jedno : . , . S 341 f> 20 Goveje meso, kgr. — 5H 6 80 Telečjo „ „ — 54 04 487 Svinjsko „ ,. — 4 86 Koštrunovo „ „ — 40 11 — PiAanec...... — 40 Iti — — 18 1 9 — SeTio, 100 kilo . . . 1 7* —J90 Slama, „ „ . . . 1 8G •—17( Drva trda, 4 □metr. G 4U '—|ti' „ mehka, 4 , 4 |40. c Q Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v| mm. =« a 7. zjutraj 739 9 m ni. 14 6° C hI. 8vz. jas. 2. popol. 739-4 mm. 21'4«C si. azh. jas. 000 mm. 9.zvečer 737'ti mm. 14 4° C si. jz. jas. 1 i-l 1 1 Srednja temperatura UJ-8", za 2lu pod normalom. 3Z)-u.ria,jsl^SL borza dne 18. junija t. 1. (Ifcvirno telcgrafićno poročilo.) vCeraj — danes Papirna renta.....grld. 8890 — gld. 88 65 Srebrna renta....., 89 65 — „ 89 40 Zlata renta......„109 55 5°/o marčna renta .... , 101*80 Akcijo narodno banko , . „ 967-— Kreditne akcije.....„ 302*75 London........„ 11715 Srebro........„ —•— Napol........., :-»-32«/t C. kr, cekini .... . „ 5*55 Nemške marke.....„ r»7-60 4°/0 državne srečko iz I. 1854 25') gld. Državne srečke iz I. 1864 100 , Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska papirna renta 5°/0......99 Dunava reg. srečke 5°/„ . . . 100 gld. 121 Zenilj. obč. avatr. 4*/,70 zlati zast. listi . , Kreditno svečke......100 gld. Kudoltbve srečke..... 10 „ Akcijo anglo-avstr. banke . . 120 . Tramuiway-(lru5t. velj. 170 gld. a. v.. . , 133 gld 176 „ 103 „ 117 185 19 153 931 109 40 101 25 967 — 302-— 117-15 9-32 5*66 57*57»/, . — kr. 50 p, W . 55 „ 50 50 25 50 \i reif kar nem govoril o g. J. Za< laznik-ti, torej prek licem. (503) *T- TrampuK. Podpisani ima na prodaj na platnu alikano oljnato podobo, 231 cm visoko in WH cm Široko, predatavljajočo D«- ofično sfulbo, Iv ki je stala 160 gld., in jo za neverjetno ceno 1« goldinarjev oddati želi. Namenjena je bila za cerkveno rabo. Kdor to dobro ohranjeno podobo kupiti želi, prosen je, naj si jo ogleda pri Ta-ziez-va. 3taX3paJJĆ-Xb, gostilničarji v Idrlil, v Rožnih ulicah Stev. 118 in 119. (5Qi) Ker me gospod Jnkob IVtrin pri shodu lastnikov meščanske vojašnice —v po svoji poznejši izjavi — ni nameraval žaliti, in sva oba mejsobojne tožbe umaknila, zato preklicem svoji besedi „Liigner und Schuft", v naglici njemu rečeni. V Ljubljani, 18. junija 1890. (500) Jože Regali. Stanovanje za tujce kateri nameravajo v poletnem čaBU v kakem prijetnem in zdravem kraji ua deželi prebiti, ima podpisani na razpolaganje za primerno ceno, in sicer: 3 do I sobe, kuhinjo in Mliruiubo, s potrebno h i dno opravo za jedno ali dve družiui. — Dve sobi izraej teh nahajati se v novozidanein poslopji, od koder jo le a j lop razgled v okolico. Vse to nahaja se v prijetnem, poleg državne (Tržaške) veste ter blizu želesnične postaje ležečem kraji. V neposrednem obližji so senčnata gozdna sprehajališča, sadni vrtovi in dr. — Lastnik: fflibael Ciostida v Oorenjein Lokale i. (488—2) steklenem salonu, Danes v sredo dne 18. junija 1890 z godali na lok. Začetek ob 8. uri. ■ifG~ Ustop prost. St. 4508, (495—i!) VIZITNICE priporoča „NARODNA TISKARNA" v Ljubljani. Srbske narodne pni o boju na Kosovem. Iz zapuščine Ivana Mohorčiča. V Ljubljani. Založil Dragotin Hribar. — Tiskala „NarodnaTiskavna14 1889. Knjižica bode gotovo vsa-komu, ki se zanima za so-brate Srbe in njih pesem, dobro doSla. Dobiti je v rNarodni Tiskarni* v Ljubljani za ceno 30 kr., po posti 32 kr. 39 61 Naznanilo. Kranjski deželni odbor razpisuje občen natečaj za gradnjo Bogenšperske deželne ceste po deželnega stavbinskega urada načrtu v kosu: del A, profil 0 do 54, to je od Bogenšperskega gradu do prvega razpotja pod Kamenom, v dolžini 1620 m s stavbinskimi troški 12.000 gld. — kr. in sicer pripada : 1. ) na napravo cestnega temelja..... 7.970 „ — „ 2. ) na napravo voznega tiru...... 1.233 3. ) na napravo objektov in kamonenih postavkov 093 4. ) na napravo držajev........1.722 5. ) na režijo in gramoz........ 381 Ta gradnja se bode oddala proti plačilu po jednotnih cenah za zvršena dela le jednemu glavnemu podjetniku. Vse podatke, ki se dostajejo zgradbe, sosebno načrte, splošne in posebne gradbene pogoje in proračune, videti je lahko vsak dan ob navadnih uradnih urah pri deželnem stavbinskem uradu v Ljubljani, v Gosposkih ulicah št. 2 (deželni dvorec), v II. nadstropji. Ponudbe, ki morajo biti zapečatene, kolekovane s kolkom 50 kr. in imeti na zavitku napis: „Ponudba za gradnjo Bogenšperske deželne ceste, del A, profil 0 do 54" ter priloženo tudi 5°/0no varščino prej navedene zgradbene vsote in v katerih je s številkami in z besedami razločno zapisati, za koliko ponudnik prevzame delo, oziroma za koliko odstotkov manj ali več, uložiti je do 30. dne junija t« 1« opoludne ob 12ih pri uložnem zanisniku podpisanega deželnega odbora. Dovoljeno pa je varščino poprej uložiti pri deželni blagajnici proti pokladnemu listu, katerega pa je ponudbi priložiti. V ponudbah morajo biti poleg dneva svojeročni podpis krstnega imena in priimka pri stavljen, stan ali opravilo ter bivališče ponudnikovo in tudi izrecna izjava, da so mu znani vsi gori omenjeni podatki in določila za ponujena dela in da se pravnoobvezno podvrže s tem ustanovljenim pogojem. Deželni odbor si pridržuje pravico, izbrati izmej ponudnikov po svojem mnenji katerega koli, ne filede* na popust, in sme po okohio-stih razpisati nov natečaj. Oziral se pa bode le na pismene, v določenem roku uložene ponudbe. Glede varščine opozarjajo se ponudniki posebe na splošne pogoje. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 14. junija 1890. V dika Kmetijska in QaZStaV«l Od 14. maja do 15. oktobra. OdlO. ure zjutraj do 10. ure zvečer. gozdarska, umetniška in obrtna h t it ^oanLtSLin-e lumineuse. Park in rotunda. Kvef*«»r elelctrJino razsvetljen«'. D aji y rotundi. Tjf«toi>iiiii^ i<> Ui-. — OTb nedeUaJb pr&znilrili :*(> lir. - otroke SO kr^ ■MMMBMIM'lli||lll-lBMlllPWIII I■llllllil ■«• ■