« I v ' ih reci. Odgovorni vrednik M)r. %9 VVU , ill UI» IUUI OVlyl 1111/ 11 V/ 111 1U(/ J • vuu.w »«w.vju ... »w-.jv. --- ----- v dotiko 8 ptujo živino, od ktere se nevé, ali je zdra- se ne sme pri tem nikdar v nemar pustiti: ali je tudi va ali ne. 12) Posebno je na mesárje ojsiro pazm, ae uaijc »e uu mugiu na iu paaiu, uc dc u« tu, mesa okužene ali take živine ne prodajajo, od ktere se Be bo vsejalo ali vsadilo, sleherne škode varovalo oj str paziti de Krasova zemlja in podnebje za-nje? Dalje se bo moglo na to paziti, de se bo to je bati, de zamore okužena biti. Župani »morajo skerbeti ? kar de živine in m de se ogledovanje klavne tanjko zgodi, in de se vsim, ki imajo govejo 9 na drugo živino ? ne bojo mlade rastljine na nobeno pasene, porezane ali na kako in tako dolgo ne, de bojo vec škodovati ne more. vižo poškodvane; po vižo poškodovane tako velike, de jim koj taciga * Vec od tega bomo drugo pot govorili Vred Ko ee bo na to vižo drevje in germovje dobro uko renilo, de bo veselo rastlo, bo začelo listje, kí z drevja i. t y s starim sovražnikam keršanskiga ljudstva v in germovja pada in gnjije, rodovitno zemljo od léta do morivnih bitvah se borivši, kri svojih sinov na bojiših léta množiti in poboljsevati y drevje in ger- tistih vojsk potokoma prelivala. Po zemljopisni legi od movje pa, od léta do léta veči in močnejši, bo sčasama pasetov turskih mej, če je bil tudi mir storjen, vsako nasprotna in nar krepkejši stena viharjem borje. léto napadovana, je bila cela dežela skozi stolétja ve- in tako bo borja od dne do dne, od léta do léta, svoje liko taborise, od streljaštev in vojskinih naprav ster- moči zmeraj več zgubivala; in tudi zemlja se ne bo po meči grad; kar je ljudstva za orožje bilo, je vse, kot nji na vse plati trošila in v doline raznosila, kakor se množica velike sprednje straže , na vsaki hip za odhod zdej godí.j Tudi prihodnji zeleznici cez Kras bi se dala živa in boj pripravljeno stalo, oprezovaje: kdaj se bojo ger made na vsih gorah zazgale v znam nje y de se ima o drevesna stena nasprot borji narediti, ako bi se na malo urah cela dezela pod orožje spraviti. Tii je bila vsaka hiša prekop; gradovi in se cio cerkve so tabori v bram- vsaki strani v vec verstah razlicne drevesa nasadile. i (Dalje sledi.) postali, s stolpi, ozidjem in z rovi obdani bo neoborožjenim, v varstvo nanešenimu blagu." Slovenske narodske pesmi 55 v nemško prest avljene. Ta doba nar bolj terdih in serditih bojev je nar slavnisi v zgodovini te dežele. Odsihmal so vsi pesni-ški spominki; njene posebni lastnosti pa ste: vojaško življenje naroda, in ž njim samostojna narodska pesem. A. Grunove zbirke je bolj pod- Leta vzame junake, ktere poslaviti lioče, ali iz števila učen, kot marsiktera debela knižura. V njem je velika domaćih vojšakov in klatovitezov, večidel pa iz zgodo-pomenljivost narodskih pesem sploh, posebno pa njih vine in pripovedk sosednih narodov, kterih prigodbe se (Dalje.) Že predgovorček no trajna véz s življenjem in zgodovino slo z našimi vezejo. Toraj ima orjaška podoba serbskiga venskiga naroda lepo razložena. Od te strani nase junaka Kraljevića Marka, verjetno po bojnih tovar pesmi pretehtati in popolnama razjasniti, bi bilo za šili iz Hor vaskiga in Slavonije les zanešena y se slovenskiga pisatelja pač kaj imenitno delo y tezavno y ce pomislimo: kaksna znanost zgodovine, in tudi vraž našima naroda pa tudi zdaj v Krajnski narodski pesmi nekaj veljavnosti ; pa v nje prekosi ptuja, skoraj basnovita prika- © dognana nabira y kolika bistroumnost y seg kako vse zen druge y kralj Matjas po iménu. Kjer zgodovina to vsih domaćih pesem in pripovedk bi basnovito podobo zašačiti more, spoznamo v nji Ma bile potrebne, de bi se vse zapreke, ktere bi se ute- tija Ko rvi na Hunjada, y erskiga gnile zoperstaviti, na stran spravile. kralja (po oger Pa poslušajmo, kako Grun naše oziru sodi: yy Narodska pesem je — tako pravi —cvét narod- Ceijskiga sko: Matyas Kiraly), kteri je tukaj zraven svojih juna-pesmi v tem stev in dogodb, tudi od svojiga očeta in druzih juna- clo pregrehe zadnjiga (Poglej znane pes- kov dopernešene, pa morebiti V se grofa prevzeti morah skiga z i v 1 j e n j a ; eno drugo rodi, brez druziga biti narodsko življenje razvilo eno dru cr to o ozivlja, eno mi Kralj Matjas v turski vojski, in Mat jase va glasi. ne more. Kjerkoli se je samo3tojno smert.) Pa njegova pomenljiva igra še ni dokončana, tam se tudi lastovita narod- ker ljudstvo, svojim ljubljencam in braniteljem livaležno smert tako drago posestvo ropala. y y In kakor se življenje naroda v vu- ne dopustí, de bi mu ska pesem nanje javno in notranje domaće razdeli, ravno tako tudi Tak verjame češki kmet ■p ■ m v ■ dosledno narodska pesem v visoko ali junaško (zgodo y de njesrov » dobrotnik Jo žef II. V se zdaj V . t zivi y de le po svoji stari navadi skri vinsko-epiško) in v domačo (liriško-idilsko) razpade. vej po daljnih deželah popotva, kjer se v starinski kočíi z Še cio narodske pesmi od svetih reči, desitudi bi rade upreženimi medlimi kljuseti vozi; — tak marskteri fran- y nebeškiga izvira veljale, se tako posvetno ločijo: ali so cozki star vojšak terdi, de Napoleon še ni umerl javne (cerkvene) ali pa domače (proste pobožne) pesmi. de le v jutrovih deželah barbarskim trumam poduk daje Tudi slovenske pesmi razodevajo ozko notranjo vez, kako se po evropejsko vojskuje in vojšaki vajajo; — rav-ktero narodske pesmi sploh y y kot glas naroda, z njego- no tako tudi po pripovedki Jugoslo vano v kralj Ma vim življenjem in z njegovo zgodovino imajo. Iz starih tjaš V se ni umerl, on le spi v eni jami globoko na ajdovskih (malikovavskih) casov seje dosihmal javalne Ogerskim, in se bo gotovo obudil, kakor Friderik kakšna pesem popolnama obderžala ; !e tu in tam za- rudečobradec v gori Kyfthàuser, in Veliki Ka- kakor Danec Hol- zaslediti. De so se rol v moremo kakšne ajdovske oglase duhovni pri vpeljanju keršanske vére malikovavstvu Solnograskim Untersbergu, 5 ger v obokanim poslopju blizo Kronburga, in Brita ktero je tacas se zmozno bilo, krepko zoperstavljali, nec Artur v nekim hřibu svoje domovine. Tam sedí de so se v njegovo pogubo neprenehama vojskovali, & svojo černo vojsko pri mizi pod lipo — slovenskim ter or to a v vsakim prikazku pogumno zatirovali in iz vsih narodskim pesmam lastovitim drevesam pod ktero se kotov preganjali, lahko zapopades y in to jim tudi vse zgodi, karkoli poglavne reci ali deželo dotiče. Po moraš v veliko slavo šteti, ker je bilo ljudstvo za vse stari pesmi, která se pa v to zbirko ni vzela, se kralj zgube v taisti vojski z lučjo in blagoslovi kersanstva Matjaš, kakor Orfej po Evridiko y z gosli v roki, še obilno odškodovano. de Pa tega jugoslovanski ne moremo zagovarjati, clo v pekel podá, si svojo mertvo ljubico otet, kar se duhovni, potem ze, ko je bila slavna mu po ravno tako, kakor Traškimu pevcu po volji ne zmaga keršanstvu davnej uterjena, so bojuiga duha na-vajeni, še zmiraj proti nedolžnim prikazkim posvetnih veselili pesmic razsajali in ljudstvu le spokorivne otožne pesmi in psalme usiliti hotli. Krajna se je, od trinajstiga stolétja dozdaj z Av strijo pod eno krono zjedinjena (razun kratkiga fran cozkiga vladařstva med 1809 izide y ker milica zavkaženo molčanje prelomi. (Dalje sledi,) u a yy 1813) y in pošteno pri vojskah in osodah Avstrije vdelezila. Nar slavniši pa, in, tako rekoč, na svojo roko se je iWozef JHuri Slrossmayer novo izvoljeni škof Bosansko-Djakovški in Sri zmiraj zvesto emski (V Slavonii), presvitliga cesarja pridvorni • • 11 VM V 1 • i v dolgocasnih kervavih turških vojskah bojevala. Ona ní le zmiraj pod Avstrijanskimi banderi perva v versti začastni kaplan i. Dobili smo te dni od častitiga gospođa iz Dunaja prečastitiga gospoda škofa Jožefa V stala y temuč tudi sama pod lastnimi vojskovođi, kakor obraz in govor Jurja Stro s s m ay er ja, ki ga je v nastopu svojiga so bili Kacianer, Turjačan, Thurn, Lamberg, Lenkovič * Lepa hvala za Iepi dar. Vřed. iskofijstva 29. kimovca v latinskim in v ilirskim jeziku ueencov pridobivajo. Le žalo je vsim Slovencam * v natísu na svitlo dal. * Kar govor akofa utiče, se nadjamo, de bomo tako svoje spostovanje do slavniga visjiga duhovni pastirja da se ne bode o pervim polletju „kaznovavnik" (kriminale) Škedl Na vsih v slovenskim jeziku razlagal, kar je pa slavni o drugim polletju storiti obljubil. Bog daj! cr pokazali, kakor tudi svojim dragim bravcam po Sloven- svetnikov dan je imelo tukajšno ,,slovensko družtvo" * _ . . ... , .V IM 1____ V. i v • • « skim vstregli, znanimo. če jim ta govor, nekoliko oki y na veliko skupsino; po nagovoru so se starašina in pod starašina in odborniki izvolili. Za perviga je bil g Novi gospod škof opomni v uvodu svojiga govora profesor Kvas y za druziga S prof. Dr. Muršec iz silovitih časov, ki smo jih doživéli in strašnih prekucij, voljen; ki so človeški rod zadele rekoč: „In to za to, de se oba slavno znana mocna podpiratelja sloven stva. Posvetovalo se je potem mnogo zavolj družtve ljudje spomnijo, de na tem svetu nič stanovitniga ni; niga premoženja, staniša, pristopnine i. t. d. Veselo de vse, kar čas sozida, tudi cas razruši y de samo ono je viditi, kako da se nasa knjižnica množi, in kako napade časa prekositi more, kar je na temelju č verste da si marljivi druztveniki iz nje vednosti zajemajo __J__X Ï — l .. A *■ i !n tv » n » n Ir » n n r. n < : />nn n.rn n n u l'< f>f ft ikftjft IVI Ari Dirni ft rniol/ft TI !• í IA r/ Il A Vi r/l l'vo li Rn 9 vére, čiste vesti in prave kreposti osnovano. Preobširni bi bili, ce bi hotli vse zerna iz tega vec ktere bodo med svoje rojake prilozno razlivali. daj družtvo veselo napredovanje! Bog kot zlatiga govora izbrati; preveč prostora bi potrebo lz Brešc 26 okt. c. Na Dolenskim Krajnske "wv -----e»~ e?------------7 r - r r--- - v v v - vali, če bi hotli vse v tém listu zopet dati, kar preča- in Stajarske dezele se letasnja létina ni dobro obnesla " ' - - ... v » v • , • y y f • v« • « §. « . . . . 9 štiti govornik o mnogih zadevah sedanjiga casa govori žita y to je i rezi in pšenice se je létas malo přidělalo; tega ne opomnimo tukaj ničesar kar zastran proso zgodne seve je bilo nekako dobro obrodilo, pozne Zavoljo potřebnosti priznanja božje in pesvetne oblasti, setve pa slabo; ajda je malokje dobro obrodila zastran važnosti vstavnih in zastran siromaštva in y na ne b ogastva temeljnih postav, kterih nji vah se semena ni povernila; koruza (debe tako lepo lača) je na malokterih njivah lepe in polne stroke na i. t. modruje. Kar pa njegovo govorjenje o narodovnosti in redila; sočivja, fižola so pa na nekterih krajih obilno domoljub ju vtiče, se nam prevažno zdi, kakor de perdobili. Sadja, sliv i jabelk y hrušk, koštanja, želoda y bi njegovih lastnih besed ne postavili tù sčm. bukevce (zira) je létas prav malo, v nekterih krajih » Preljubi !" govori » rodili, de smo od tega ali uniga de smo se tu ali tam clo nic. Korun ali krompir se je létas slabo obnesel naroda, pride od Bogá, če ravno ni gnjil, pa je prav droben bil, nekteri so y S* kteriga svete volje ne vrabec s hiše na hišo ne vec posadili, kakor ga poznej perdobili, ker se je bila naše ne pade. Ljubezin do do- krompirjevca prezgodaj posušila, de na dalje ni mogel brez preleti, ne las z glave movine je toliko člověku prirojena, de vsaki, kteri ima rasti. Korenje in repa ste še na polji, ker se ne mo kolikanj nježno serce, s to neločljivo prirodo svoje cene rete zavoljo dežja in mokrotě domů spraviti, in ste sred v néko ožje občenje prijatelstva in ljubezni stopi. O nje debelosti. Mošta ali noviga vina so ljudje prav kako radi vgledamo po dolgim prebivanju v tuji dezeli malo y komaj po 2, 3, 4, 5 do 6 vedrov perdobili se tega po y do 6 goldinarjev cenijo. y m Pa za drugo svoje domaće kraje ! O kako milo obernemo oci na berda, ki so nekdaj našimu otročjimu glasu odmévale ! O kako léto se že tudi slabo kaže, ker skor zmeram dežuje radostno obišemo dobrave, se sprehajamo na polju; po- polje se nič ne obsuši, ljudje ne morejo ne orati nese zdravljamo reke in potoke, ki so bili nekdaj svedoki jati zimskiga žita; ajda še v razstavkih na polji stojí y y (priče) naših otróčjih zabav! Koliko veselja pa obču- in bo začela kaliti, ker ljudje nimajo kozelcov, de bi timo v tuji deželi, kadar, čeravno poslednjiga prostaka jo pod streho spravili, in tako se bo ajda za seme in svojiga rodů ■P H in pleména zagledamo ! Zdi se nam y de v moko skazila. Hvala Bogu ! od kolere se na dolen njem včs svoj rod vidimo, pozdravljamo, objemamo. Vse skim Stajarske dezele blizo Bresc nic ne slisi, pac pa to jasno kaže, de nam je ljubezin do roda in domovine po Krajnskim dolenskim je od Ljubljane do Samabora na Horvaškim nekteriga pod zemljo spravila. Le mer- zlica (treslica, zimica) je na dolenskim po Štajarskim in Krajnskim čez tri mesce močno ljudi terla, in malo- roka božja v serce vsadila. To nam nasa notranja cut kaže." (Konec sledí.) kteri ji je odsel y de ga ne bi bila zadela. Novic ar iz slovenskih Hrajev. z Gradca 2. listopada. Přetečen teden smo bili tudi mi tukaj tako srečni, da smo štiri dni slavni- ga rojaka y general gosp. Dr. Knobleharja v svoji sredi imeli, ki nam je mnogo znaminiviga pripovedal od zamorskih krajev in tujih še divjih narodov. V pondelek se je g. vikar v Beč podal, svoje skušnje in zvedbe vladi ponudit. Pred ta večer je bil častiti g. Ruard posestnik fužin na Savi in podpiratelj vsakolike dobre domorodne naprave, v čast slavnimu rojaku večerno veselico napravil, pri kteri so bili skor sami rojaki v y veselji in radovanji do pozne noči skupej. učelišcu se je že razlaganje Na vse raznih vednost začelo. Ka ko vesel mora vsak Slovenec biti, da od treh slavnih roj ako v zamore razlaganje poslušati. Častiti g. Dr. Kovač učí rimsko in cerkovno pravo; g. Dr. Škedl denarni zakonik (kameralistiko) in g. Dr. Krajne der-žavljan8ki zakonik, in sicer poslednji v slovenskim glad- kotekocim jeziku. Vsi trije gospodje si s priljudnim in prijaznim obnašanjem in z jasnim razlaganjem serca **) Znesek tega v 15000 iztisih liatisnjeniga krasniga govora je milostljivi škof zavodu Bana Jelačiča za nemožne vojnike in zaostale vdove in sirote jiigoslovanskih in rumunskih voj nikov naklonil. Stajarsh iga smo přejeli iz Ruške fare sledeče vprašanje 14 naročnikov na i i v ino z dra v ils tvo: ,,AJj ne bi poštnína manj veljala, kakor je za po samezne oznanjeno, ako bi naročniki iz bližnje okolico Zivinozdravilstvo" ukupno pod eni m zavitkom dobiv- y y Î2" ljalis Na to vprašanje častitiga g. naročnika odgovorimo, de po novih poštnih postavah se plača za vsak lot pod zavitkom čez križ razpetim (Kreutzband) 1 krajcar, naj gre zvezek kamor koli, blizo ali delječ. Ker bo pa vsaka pola (Bogen) lot vagala, je po tem takim vse eno y ali se vsaka pola pose bej ali se jih vec sku pri poštnini ne bo tedaj nobeniga raz pej posilja ločka, H^^IHI ■■■■ ■ Častiti g. naročnik nam je poslal zraven gori po-stavljeniga vprašanja še sledeče prijazne besede v na- radi y ktere, ker iz prostovoljniga nagiba izvirajo t i s natisnemo. Takole se » glasé: yy Sicer pa opomnim Vas, moji preljubi domorodci! 5 am pretehtajte te važne in v obče ne samo koristne pak tudi silo potrebne bukve za vsaciga kmeta zlasti v sedanjih časih, kjer se kužne bolezni od mnogih krajev Vred. perbližujejo. Ne verzite vi gg. travci Novic! posebno \ gospodje vradniki in duhovniki kjer se naročba na tega J?živinozdravilstvo", dokladniga lista, škutarji so nam groza. In kako se velika dobrota, nje sedanjiga mestniga odbora s tem vase ponuja; ne verzite , se enkrat rečem tega 9 dokladniga veže 9 natolceva- de pravite , ne vci^nu, v.iniui XWVM., (v Gracarci), de je 21 odbornikov iz verste tistih, » kadar Novice berete, nemarno přec; ampak be- so z nar vikšimi davki obloženi? Saj možje te ver lista rite > ki ga serčno svojim slovenskim kmetam, saj vsako y ki imajo veliko premozenje , sploh veljajo za besedico umejo; jaz vas zagotovim, da bo vsaka slo ste miru in redú možé venska fara nar manj 10 naročnikov dala, in po takem drugač ali so se morebiti Ljubljanski kedaj obnašali? Ljubljana je mirna y svojimu cesarju 9 bomo kmete skoro v narpotrebnejši znanosti za blago- zvesta, ona ne iše razpartij in prekucij — vi ste edini stan njih živine podučili.u Davorin Ruski. ki v eno mero dražite, natolcujete, vraga na steno ma- late, — ,,nur Boses" je vaše geslo. Kako bi se bili medeno smejali in veselo roke ribali, ko bi se bili od IVo vic ar iz EJtiblfane. ----------v ;---*---------------- — j-..... • —- "" v Y pondeljik popoldan je prise! slavni maršal Ra- vas tako imenovani „Slovenci" v volitvah z Nemci prie dečki iz Laškiga v Ljubljano in se je včeraj dopoldne kati pričeli! Pa po železnici na Dunaj podal, kamor so vaši Slovenci" vam niso yi tega veselja ga Cesar na naglama poklicali 9 gotovo privošili, ker nikdar zoper Nem ce niso bili, ampak dan grejo v imenitnih opravilih. Vsaki le zoper vas „nemškutarje." In zakaj se dalje lažete vojaki iz Laškiga skozi Ljubljano, ki tako (v Lloydu), dele malo peprejšnjih odbornikov je vno- hitro marširajo, de iz Vipave pridejo o enim dnevu do vic iz voljenih? Kdor se laže, naj se saj tako laže, de Logatca, iz Logatca pa do Ljubljane; zato imajo pa se mu ne more berž na laž priti, pravi star pregovor r\ • • i i • V i V i / i« a ____%j . _ _ __ y prostaki vsaki dan po 2 krajc. poboljska, castniki pa v primeri več. Kje de se bojo vse te armade zbrale y y ki ali vas je Bog v vaši strasti tako s slepoto vdaril, de v se grejo iz Laskiga in iz Ogerskiga, in kaj de je njih 30 odborniki 17 šteti več ne znate. Ce je med novoizvoljenimi namen. še ni znano, ker se dosihmal 9 y se 9 tedaj ve č ko polovica, tacih ki ne ve bilo v Varšavi, od kodar so naš cesar v ze 9 kaj je go popřej odborniki bili, ali je to malo? Kakor zdavnej vohiíni zmirej le po goljufíi in krivici sledijo, de bi ? - ---------------%f ' Ulili... Y ©"'J""' ......v. , nazaj prišli, sklenjeno. To je gotovo, de ste si naša kteriga zasačili, tako tudi vi vohate le po tem, de bi in Prajzovska vlada v nemških zadevah še zmirej naz- zamogli iz Ljubljane kaj gerdiga po svetu trošiti i • v wv i • V c • « • m « • « A m %# T ' —' v » «« MV bílili V/J AAMCJ /jaiUU^ll 1 Mj UJ UMljailly IV U I JJ \J OVtlU il l/^l tl % ill Vunder je še zmiraj upati, de ne bo vojske in ker resničniga ni, delate zvijače in lažete, de vse kriz. de se bo še vse z lepo poravnalo; prav je pa, de je Avstrija zoper vsaciga vunanjiga sovražnika dostojno prek letí, čeravno se vaše laži vsaki hip odkriti dajo. pripravljena. Vceraj popoldne je bil zbor mestnih To smo bili naprošeni od več straní in p ri si 1 j eni odbornikov, v kterim so bile vse volitve presojene 9 in ker zoper nobeniga po mnogih napadkih čez novi mestni odbor očitno na znanje dati,, nadjajoči se, de se prihodnjič ne bo na- odbornika veljavniga ugovora ni tolceval in krivičil, dokler ni 9 bilo županije po postavi vstanovljen, in njegovo pervo nič krivičniga storil. Scer so bili vsi poterjeni. Zdej je tedaj odbor mestne pa tudi terdno obljubimo, de bomo prihodnjič vsim krivičnim napadkam Ljublj. dopisúnov neprizanesljivo važ no opravilo bo , de bo izmed sebe mestniga župana na péte stopali, de bojo tisti, ki „Lloyda" in „Gracar V volil, kar se bo 13. dan t. m. zgodilo.— Ker je tedaj zdej ce" ne beró, vedno vedili obnašanje tište stranke, mestni odbor vstanovljen in ker se po postavi zoper no- ktere osébe niso skrivnost več. Poštenost se tudi vra- beniíra ni moglo nič ugovoriti, bojo mende tudi Lloy ui I«vfeiv HIV Uguiunu, infini iuui ^jlíivj- tr& m, UUJ1. - Dr. AUUTCJU r 1C IS III U 11 U JC UIUIOICI dovi" in „Gracarčni" dopisúni jenjali svoj strap izlivati stvo uka dovolilo, v botaniškim vertu botaniko (rast ne bojí. G. Andrejů Fleišmanu je minister nad izvoljene odbornike, ki niso po njih kopitu 9 in bojo jenjali Ljubljancane dražiti in jih po vunanjih ča sopisih černiti, zato ker so pokazali pri volitvah ljinoznanstvo) učiti. 9 de vseskozi zvesti Avstrijanci zapopadejo 1. V ZU panijske postave. Kaj pomeni tisto blodenje imenovanih dopisúnov od ..liberal" in „conservativ"? Vstava je svobodna vlada, in kdor se nje zvesto derží, ta je Novicar iz mnogih Krajev. Cesar so prišli 29. dan iz Varšavě nazaj y kjer ...con ser vati v" , ker ÍC 99 c on se r vare* se pravi er halten, ali obderzati to, kar nam je daniga. 9 Pa tega imenovani dopisúni nočejo razumeti, zato ker mislijo, so bili z veliko slovesnostjo sprejetí. Nič se še ne vé káj je bilo tam sklenjeniga. De je rusovski car popolnama poterdil nasvete avstr i janské vlade, se v mnogih časnikih bere, še ni znano. y kaj pa se bo zdej zgodilo, \f To jo gotovo, de se avstrijanska armada de ?? s u z n o s t a 9 to je v S e r v i 1 i s m u s a je 99 C ons er vati s m us"! Ali niste vsih svojih žil napenjali, ali se niste noc in dan nar gerjih pripomočkov posluževali (če bi treba bilo, bi vam vedili marsiktero .,storjico" na Ceskih in Vorarlbsrških mejah skup zbera (iz Laškiga jih pride nek 30,000, iz Ogerskiga 28.000 mož) in de se tudi Prajzovska armada za vojsko pripravlja. povedati, kaj ste delali), de bi bili može po svojim Cena hruhu in mestï V Ëjjubljani kopitu v odbor spravili? In pri vsim tem vam je spodle telo, grozno spodletelo, zato ker vas Ljubljančanje dobro mesca listopada. poznaj o in ker vsimu vašimu hlinjenju nič ne verja mejo Tudi vam nasprotna vstavoljuba ali „conserva Ker se na podlagi zitne za pričijoči mesec vagán (mečen) p poprejsnjiga mesca zamore 27 krajc V • r e z t tivna" stranka si je prizadevala svoje možé v odbor ijani ta mesec vagati spraviti, ali njeno prizadevanje je bilo pošteno, ona ni klicala, kakor vi, 3 gold, in 12 kraje, eeniti, mora po postavi 1 kraj iz lepši bele moke 5 lotov in 1 kvintele v se clo mertvih iz grobov In ker pri volitvah niste mo gli nič opraviti, se zdaj, kakor satan, že naprej ve » » de bi bili vam 9 pomagali. lileb kruha iz selite, de se boste ,,slovenska" stranka v zborih ravsale, in iz tega m nemška" liberalna » » upate bo izvirala » 2> > » slaběji bele moke nar lepsi pšenične moke za 1 groš......... iz slaběji pšenične moke za 1 groš..... iz rèzene moke s četertinko 7 » » » 1 » » 3 » 21 » » 3 » vam z m aga ! ■fm Pa tudi v tem delate ,,rajtingo brez birta4 Vstavoljubi možje bojo dali vsacimu, kar mu po pra • v psenicn zmešane za 1 groš 29 » » » soršicniga za 1 groš » » 1 funt in poldrugi lot. VICI gre in ze zdavnej smo rekli, de se vstavo ljubili Ne meo v, če so tudi skozi in skozi Nemci nikakor ne boji mo , ampak de le tako imenovani nem Gevéjiga mesá funt • r 9 daj 9 Kdo bo p 10 kraj in vagi se po ti ceni in obstoječih postavah avná in slaběji blago pro » kaznovan. Ljublj. mestna gosposka.