PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 010 1- maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim PR Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjar je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani par-Nzanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 141 (13.372) Trst, nedelja, 18. junija 1989 Danes v Italiji in še šestih drugih državah Evropske skupnosti Volitve preostalih poslancev v novem evropskem parlamentu Od 518 je na razpolago še 321 poslanskih mest - V četrtek že volili v petih državah ES Volilna udeležba ne bo visoka - V Italiji tudi referendum o vlogi evroparlamenta — V Italiji in še šestih drugih državah Evropske skupnosti bodo volilen danes volili še preostalih 321 evropskih poslancev, kolikor jih manjka Popolnitve novega evropskega par-fhienta, ki šteje 518 poslancev. Osta-197 so jih že izvolili v četrtek v oliki Britaniji (81 poslancev), Španiji ™), Nizozemski (25), Danski (16) in Ir-(15). Po 81 poslanskih mest imajo Poleg Velike Britanije še Italija, Fran-in ZRN, v Belgiji, Grčiji in Portu-»alski bodo danes izvolili po 24 poklicev, v Luksemburgu pa šest. Vsi rezultati bodo znani šele v noči k ponedeljek, saj bodo tudi v tistih kžavah, kjer so volili že v četrtek, od-Wi glasovalne skrinjice šele po zapr-W zadnjih volilnih sedežev danes ob ^2. uri. Toda ne glede na politični izid Efesovanja je že zdaj zanesljivo, da bo evropski parlament precej obnovljen, Saj kar 164 dosedanjih poslancev od ^18 (32 odstotkov) ne kandidira na sedanjih volitvah. Največ novih imen bo v Franciji in Italiji, kjer ne kandidira 37 oziroma 35 poslancev od 81, medtem ko se najbolj oklepajo mest v Strasbourgu Španci, kjer se je kandidaturi odpovedalo le 7 od 60 doseda- njih evroposlancev. Če pogledamo glavne politične skupine, bo največ novih imen med komunisti, kjer ne kandidira polovica dosedanjih poslancev, medtem ko se je pri socialistih kandidaturi odpovedalo 32, pri KD pa 28% dosedanjih poslancev. Glede udeležbe na evropskih volitvah velja povedati, da jih od skoraj 242 milijonov volilcev (v Italiji preko 46 milijonov) kar 40 odstotkov najbrž ne bo odšlo na volišča. Pa še ta volilna udeležba bo šla po vsej verjetnosti na račun Italije, Francije, ZRN in Belgije, kjer je udeležba že tradicionalno višja kot drugod. Najnižja udeležba je bila v četrtek v Veliki Britaniji, kjer je volilo le 35% volilnih upravičencev. Naj za konec povemo še, da bodo italijanski državljani edini v Evropi ob volitvah poslancev imeli še posvetovalni referendum, s katerim bodo izrazili svoje mnenje o tem ali naj evropski parlament postane ustavodajno telo, ki naj bi pripravilo združitev Evropske skupnosti v politično zvezo. Zanimivo pri tem pa je tudi to, da imajo vse stranke enotno mnenje in priporočajo volilcem, da prečrtajo »da«. SoMamost za izvolitev reformistov VARŠAVA — Solidarnost je že zmagala v prvem krogu volitev na Poljskem, ko je v senat izvolila 92 svojih kandidatov (od 100 dogovorjenih), v skupščino pa kar 160 (od 161 predvidenih), tako da bo v današnji balotaži lahko dobila samo še osem senatorjev in enega poslanca. Toda pozornost opozicije je tokrat bolj kot proti kandidatom Šolidarnosti namenjena kandidatom vladne koalicije. Najvidnejši predstavniki Solidarnosti so namreč zadnje dni stalno pozivali volilce, naj volijo tudi za zagovornike reform v vladni koaliciji, saj je po mnenju voditeljev opozicije zelo pomembno, da bi čim manj mest v parlamentu šlo nasprotnikom »okrogle mize«. Predstavniki vlade imajo na današnjih volitvah v skladu z dogovorom z opozicijo zagotovljenih 65 odstotkov mest, toda pomembno vlogo lahko odigra tudi število glasov, ki jih bodo posamezni kandidati prejeli. Ti rezultati postanejo še pomembnejši, če vemo, da bo že čez nekaj tednov 13. plenum poljske komunistične partije razpravljal o potrditvi reformistične linije. V tej optiki so zato prizadevanja Solidarnosti za čim večjo volilno udeležbo razumljive, saj naj bi na ta način nudili neposredno podporo reformističnim vladnim kandidatom. Toda vprašanje je, če bodo ta prizadevanja uspešna, saj naj bi kar 50% volilcev v neki predvolilni anketi izjavilo, da se ne bo udeležilo današnjih volitev. Odločno za spoštovanje človekovih pravic in demokracijo Pomenljiv govor Milana Kučana o aktualnem stanju v Sloveniji BOGO SAMSA . —. ----------------..... »Zakaj sta 3 tAdam in Eva prva socialista? Zelo pre-5VtSl-0: živela sta naga in bosa, nista ne imela T^CEn PRI LJUBLJANI j^°sto: živ ^ ___________ vati0n50bila ne teievizorja ne hiše niti stano-S J® in sta bila prepričana, da živita v raju.« račn kopico drugih zbodljivih šal na ske komunizma, socializma in jugoslovan-tai družbe sta dokaj številno občinstvo vče-§,1 opoldne na zborovališču v Tacnu pod ttwrri0 Goro razvedrila znana slovenska hu-Tone Fornezzi-Tof in Janez Hočevar-sko j! dogodek je bil neobičajen, za sloven-jPolitično življenje izreden, sla^munisti občine Šiška so namreč pro-Pfed ri 't)d' obletnico posvetovanja KPJ tik Ustan arbgo svetovno vojno in 70. obletnico ptot °vitve KPJ' vendar ne po ustaljenem Prvo |0larno-obrednem obrazcu. To je bilo rtieg j dsk° slavje, festival, miting nekje tfarji .eslivalom kake italijanske stranke in QWem0nalne slovenske gasilske veselice, t6tk endene z novimi pojavi vse od mažo- “ 1 03 rir' se je v ------- s pionirji. sir^Pa do Mitje Ribičiča, ki se je v šahovski -^lanki drznil pomeriti i Tof in Rifle sta tudi povedala, da je blizu gozd in da se lahko umakneta vanj, če bo postalo prevroče, kot so se Slovenci pred dobrimi štiridesetimi leti v partizane. Seveda ni manjkalo zbadljivk, kot na primer, da bodo Črnogorci spremenili partijsko zastavo, ker je na njej preveč orodja za delo. Adam in Eva ne bi bila utrgala jabolka, če bi bila Jugoslovana, temveč bi lepo počakala, da samo dol pade in še in še. Sama pa sta bila ponosna, da sta prišla na oder »po stopinjah prvega komunista Kučana«. Slovenska partija sestopa z oblasti, skuša odstraniti vso navlako uradnosti, oblastništva, postati ponovno ljudska in domača, taka kot je popeljala slovenski narod v zmagoviti boj. To je najbrž veliki nauk, prvi korak proslav v povsem novi podobi - in ta nauk je pomemben. Hkrati pa je to tudi izredno resna in dosledna slovenska politična stranka. Milan Kučan je pričel govoriti točno ob napovedanem času, govor je bil zanimiv in inovativen, toda brez kančka retorike. To je bila globoka analiza in poziv. Oglejmo si samo nekatere misli. Prvi stavek: »Naše srečanje je namenjeno prijateljstvu.« Zadnja dva odstavka: »Z našim zborovanjem vztrajamo na stališču, da nobena ideja ne more odtehtati enega samega pogubljenega človeškega življenja. Povejmo, da nasilje nima nič skupnega s projektom demokratičnega socializma.« »Tu smo se danes zbrali ljudje, ki dobro v srcu mislimo. Naslovimo Prešernov verz, Dokaj dni naj živi vsak, kar nas dobrih je ljudi, -na vse, ki se nam v Jugoslaviji v tej dobri misli želijo pridružiti.« Na začetku je kazalo, da občinstvo posluša uradno, nekako po dolžnosti, spoštljivo in po navajeni shemi. Kmalu pa so glavne misli prodrle in začelo se je spontano, nenarejeno in prepričljivo ploskanje, ko je Milan Kučan dejal: »V demokratični Jugoslaviji, svobodni državi prostovoljno združenih suverenih enakopravnih narodov (...) želimo živeti samo v demokratični slovenski republiki utemeljeni na suverenosti slovenskega naroda in njenih državljanov, in si v njej zagotavljati spoštovanje človekovih pravic in svoboščin, svobodno politično združevanje in politični pluralizem, demokratične volitve, vladavino dela, prava in samostojnost civilne družbe, svobodo NADALJEVANJE NA 2. STRANI Avtomobilistična VN Kanade v formuli ena ^ost na melarnu ohranil vodstvo s prvega dne poskusnih voženj □ □ □ Ženskem košarkarskem evropskem prvenstvu Poraz Jugoslovank s ČSSR ^anes samo za bronasto kolajno anes p italijanskih nogometnih ligah *jter želi nadaljevati z rekordi finese za slovo v Catanzaru NA 14. STRANI Včeraj dan Jugoslavije Na 41. tržaškem velesejmu je bil včerajšnji dan posvečen Jugoslaviji. Najprej je bila na sporedu tiskovna konferenca (foto Križmančič), nato pa je sledil ogled jugoslovanskega paviljona NA 4. STRANI V Pekingu sodniki obsodili še osem »huliganov« na smrt PEKING — Li Pengova vlada, ki jo dejansko pogojujejo odločitve dveh »starcev«, Deng Xiaopinga in Yang Shangkuna, je včeraj zamahnila s svojo železno roko. Tokrat so vojaški sodniki obsodili na smrt osem Pekinčanov, sedem moških in eno žensko, ki so bili obtoženi, da so podtaknili ogenj nekaterim avtobusom. Zaradi namernega požiganja so morali v smrt tudi trije delavci iz Šanghaja, piromanija pa je le krinka, za katero se skriva najbolj optipliv primer kontrarevolucionarnega obnašanja. Vojaški sodniki so informacije o novih obsojencih na smrt dopolnili z imeni vseh obsojencev ter s pripisom, da so bili to kmetje, brezposelni in huligani. Njihova imena so bila razobešena na javnih mestih, v svarilo vsem prebivalcem. Na veliki zvon je bila obešena tudi vest, da so policisti aretirali še enega študentovskega voditelja, 19-let-nega Yang Taoja, ki so ga prijeli v Lanzhouju, kjer se je menda skrival. Vlada se je včeraj izrekla tudi glede Zhao Ziyanga, o katerem je taktično molčala že nekaj tednov. Tokrat je o njem spregovoril vladni glasnik Yuan Mu, ki je v intervjuju za ameriško televizijsko postajo NBC izjavil, da je »neka oseba na samam vrhu (partijske organizacije) zagrešila napako, ko je podprla študentovske demonstracije. To je vprašanje notranjega značaja, ki mu bomo v kratkem našli primeren odgovor po predpisih partijskega statuta«. Yuan Mu je svoj govor obarval z vsemi prvinami kitajske diplomacije, pri tem pa so sinologi ugotovili, da je partija dejansko pripravila izgon in politično smrt Zhao Ziyanga, življenje nekdanjega partijskega voditelja pa naj ne bi bilo v nevarnosti, kot naj bi to dokazovala uporaba besede »napaka«. Zaradi svoje napake bo Ziyang plačal s sramotnim zaključkom politične kariere, nihče pa ga ni obtožil kontrarevolucionarne dejavnosti. Partija je menda že izbrala njegovega naslednika, o katerem se je do danes sicer šušljalo, a je sedaj že precej formalno potrjeno, da bo to »partijski policist« Ouiao Shi. Njegovega imena sicer niso izrekli, uradni viri pa so vsekakor najavili, da bo novi partijski sekretar »mlad«, »odločen« in tak, ki se »uveljavlja«. Vse tri značilnosti uteleša prav Ouiao Shi, ki je okroglih dva-jaset let mlajši od Deng Xiaopinga, osemdeset in več let pa je poprečna starost vsega kitajskega vodstva. Imenovanje novega partijskega sekretarja ni edina pobuda pekinške vlade, ki se trudi, da bi svet čim prej pozabil na dogodke na Tienanmenu. Kitajcem servira poročila, v katerih zadobiva realnost najbolj fantastične odtenke. Včeraj se je na malih ekranih pojavil celo Aisin Ghiorroh Pu Jie, brat »poslednjega kitajskega cesarja« Pu Yija. Naj mu verjamemo ali ne, tudi njemu je všeč represija, čeprav ni smel v zadnjih štiridesetih letih črhniti niti besedice v javnosti. Zaradi okvare na dotrajanih hladilnih napravah v visoki peči En mrtev in pet hudo opečenih delavcev v nesreči v železarskem obratu Falck MILAN — V noči na soboto je prišlo v železarskem obratu Falck v Ses-tu San Giovanni do hude nesreče. En delavec je umrl, pet pa jih je zadobilo hujše opekline, medtem ko je drugih šest delavcev lažje ranjenih. Nesreča se je zgodila v visoki peči med prelivanjem staljenega surovega železa. Iz hladilnega kanala je nenadoma pljusknila vrela voda. Luigija Federicija, ki je bil v tistem trenutku naj bližje peči, je oparilo po vsem telesu. Kljub hitri pomoči, ponesrečenim delavcem so najprej pritekli na pomoč dežurni bolničarji iz železarne, je bila za Federicija vsaka pomoč zaman. Umrl je med prevozom v bolnišnico, njegovo telo pa je bilo tako iznakaženo, da so ga le s težavo prepoznali. Vredno pa je omeniti, da je rešilec prišel razmeroma pozno in z enim samim bolničarjem, ki je ukrepal kot je pač zmogel. Zaradi obširnih opeklin pa se v bolnišnici Niguarda bori s smrtjo tudi 45-letni Domenico Di Pietro, medtem ko sta 29-letni Vincenzo Curti, 33-letni Claudio Colombo hudo opečena, ven- dar njuno življenje ni v nevarnosti. Ostali ranjenci imajo lažje in površinske opekline, zaradi katerih se bodo morali zdraviti približno 40 dni. Kako je prišlo do nesreče, bo morala ugotoviti strokovna komisija, že sedaj pa kaže, da bo težko sestaviti njen potek. Zdi pa se, da se je dobesedno odtrgal panel s več tisoč litri vode, ki je hladil staljeno železo, katerega temperatura presega 1.700 stopinj. Sindikat železarjev in tovarniški svet Falck pa je v znak protesta oklical 24-urno stavko. Prva skupina izvedencev, ki je prišla na kraj nesreče, je od delavcev izvedela, da so naprave v obratu dotrajane in slabo vzdrževane, poleg tega pa so podvržene izrednim ritmom dela. Hladilne naprave na vodo pregledajo enkrat tedensko, običajno ob nedeljah, ko je delo v plavžu upočasnjeno. V obratu Falck sta se že preteklega marca zgodili dve nesreči, prejšnji teden pa je prišlo do manjše eksplozije. K sreči v nobenem primeru ni bilo ranjenih, hkrati pa ni prišlo niti do ustrezne preiskave. Notranjost železarskega obrata Falck, kjer se je zgodila nesreča (Telefoto AP) Ustavodajna skupščina je za pravico do samoodločbe LJUBLJANA — Slovenska ustavna komisija je končala s tridnevnim "grobim" oblikovanjem delovnega besedila sprememb slovenske ustave. Sprejeli so razširjeno besedilo pravice do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve oziroma združitve. Niso pa sprejeli nekaterih pobud, da bi hkrati v ustavo zapisali tudi postopek za uresničitev samooodločbe. Temeljni razlog: v okviru splošnih pobud skupščine Slovenije se upošteva tudi ta možnost. Slovenska himna naj bo poslej Zdravljica, so menili člani ustavne komisije, besedilo in glasbo pa naj bi zapisali v republiškem zakonu. Nespremenjen je ostal tudi amandma o ekonomski suverenosti Slovenije oziroma nanj ni bilo večjih pripomb. V sklopu političnega sistema so ugotovili, da je potrebno amandma o samoupravnem odločanju delavcev bistveno dopolniti. Ne upošteva namreč, da bodo imeli poslej poleg družbene tudi druge oblike lastnine in temu primeren položaj delavcev. Konkretno besedila še niso oblikovali. Veliko besed je bilo namenjenih volitvam. Dosegli so dogovor, da se bistveno skrajšajo vse določbe o različnih oblikah formiranja temeljnih delegacij. Neposredne volitve so ljudje v javni razpravi najodločneje zahtevali, ostajajo edini način volitev. Razprava pa je potekala tudi o tem, ali je smotrno v ustavo zapisati možnost, da se v občini s statutom odločajo za delegiranje. Da to ni mogoče, so se člani ustavne komisije opredelili na osnovi javne razprave, možno pa je tudi drugačno mnenje. Različna mnenja je bilo slišati tudi o tem, ali naj bi zbor občin volili po načelu ena občina - eno mesto (kot doslej), ali pa bi ga oblikovali po enakem številu volilcev za eno volilno mesto. To vprašanje se je odprlo ob razmišljanjih, ki naj bi zbor občin dograjevali v družbenopolitični zbor, o tem pa se ustavna komisija še ni dokončno izrekla. V dosedanjih razpravah namreč ni bilo pomislekov na volitve v zbor občin, zato bi morali o novi organiziranosti najprej spregovoriti v občinah. Ko gre za družbeno politični zbor, so v ustavni komisiji soglasno ugotovili, da je mogoče slabiti njegovo vlogo (posebej v republiški skupščini), če se zbor občin spremeni v splošni zbor. V tej zvezi je zato potrebno razmišljati tudi o drugačnem določanju kandidiranja v DPZ. Prav tako je treba še preučiti, ali bi bilo v nasprotju z zvezno ustavo, če DPZ v občinah ne bi več imeli. Pozornost so namenili tudi krajevnim skupnostim, kjer so oblikovali dopolnjen amandma. Ta poudarja samoorganiziranje neposrednih interesov občanov in jasno opredeljuje, da sredstva zbirajo na prostovoljni osnovi. Država je v okviru proračuna dolžna zagotoviti denar za uresničevanje nalog v KS, ki jih z zakonom predpiše. Tudi amandma o občini so sprejeli z opozorilom, da bodo tudi te lahko iz proračuna določale sredstva za nekatere potrebe na komunalnem in drugih področjih. Pa še stavka. Po mnenju članov je treba zapisati, da pogoje stavke določijo z zveznim zakonom, kar je edino pravilno. Slovenska ustavna komisija bo z delom nadaljevala v četrtek in petek (22. in 23. junija), 5., 6. in 7. julija pa naj bi komisija že oblikovala delovno besedilo predloga ustavnih sprememb. Stroge obsodbe vojaškega sodišča LJUBLJANA — Vojaško sodišče v Beogradu je prisodilo devetim bivšim in sedanjim vojakom skupno 51 let zapora zaradi »poskusa kaznivega dejanja«. Ilir Nalbani, Muhmet Jashari, Ivica Medved, Fadil Rexhe-pi, Dragan Tomaš, Milan Tomaš, Genca Sinaj, Rahman Gjoklija in Miro Selimovič naj bi lani avgusta poskušali podtakniti požar v centru vojaških šol v Beogradu. Senat beograjskega vojaškega sodišča, ki mu je predsedoval podpolkovnik Petar Miličevič, jih je spoznal za krive za poskus terorističnega dejanja, za pomoč pri poskusu terorističnega dejanja in za združevanje zavoljo sovražne dejavnosti. Sodišče pa ni našlo dokazov za še nekatere dele obtožnice, po katerih naj bi deveterica bila včlanjena v ilegalno teroristično organizacijo Marksisti-leninisti Kosova in s prižiganjem sveče v dvorani Centra visokih šol v Beogradu nameravala počastiti obletnico pokola v paračinski vojašnici, v kateri je albanski vojak pobil sovojake. Sodnik, podpolkovnik Miličevič je pri izreku obtožbe dejal, da je sodišče pri določanju kazni upoštevalo, da obsojeni prej niso bili kaznovani in da je šlo le za poskus kaznivega dejanja. d. v. Streljanje v Mestrah BENETKE — Priprave na današnje evropske volitve so se v Mestrah pričele s streljanjem. Policijski agenti, ki so stražili vhod v šolsko poslopje v kraju Gazzera, so opazili, da je pred hišo parkiral neki avtomobil z avstrijsko evidenčno tablico. Moški, ki je sedel v njem, pa je imel v rokah puško in je bil tudi sicer dokaj sumljiv. Agenti so poklicali na pomoč nekaj kolegov, ko so Avstrijca obkolili pa je pričel moški streljati na agente, ki so odgovorili na ogenj. V nekaj sekundah je bilo vsega konec. Na prednjem sedežu je obležal težko ranjeni Johann Paul, nekaj agentov je bilo lažje ranjenih, v avtomobilu Dunajčana pa so našli pornografski material, nekaj steklenic vina in pištolo. • Kučanov govor NADALJEVANJE S 1. STRANI vseh oblik za okolje neškodljivega gospodarskega razvoja ter povezanost z Evropo in svetom.« »Še naprej si bomo zato želeli pogovarjati z vsakomer, ki se želi pogovarjati z nami. Ne mislimo pa nastavljati levega lica tistemu, ki nas je udaril po desnem.« »Ne z omejeno demokracijo... z demokracije za vse... To je porok, da se socializem ne konča na Trgu nebeškega miru.« Zlasti zanimivi pa so sklepi, ki se najprej sklicujejo na Temeljno listino Slovenije 1989, ki naj začrta temeljni program demokracije, samoodločbe in suverenosti slovenskega naroda. Ob dvestoti obletnici francoske revolucije naj se iz zaporov izpustijo vsi politični jetniki in iz republiških in zveznih predpisov naj se izloči vse, kar ogroža človekove pravice in svoboščine. »Zahtevamo od članov ZK Slovenije in pozivamo vse člane ZK Jugoslavije ter prosimo vse druge, da prekinejo vsako medrepubliško zmerjanje in izzivanje mednacionalnih sporov. Nismo za prepir, smo za odkrit ustvarjalni pogovor.« Končno je Kučan še podprl ekonomski i program vlade in Zvezo zelenih v skupnem prizadevanju za zdrav, čist, ljudem prijazen svet. Srečanje v Tacnu je bilo sicer omejeno, saj ga je organizirala samo ena izmed ljubljanskih občin, po svoji globoki humani, človeški in demokratični vsebini pa je izredna novost. To je prišlo do izraza v raznih podrobnostih: za slavnostne goste ni bilo nič posebej rezervirano -vse je potekalo brez protokolov in ceremonij. Program je tekel nepretrgano, bil je ljudski, izredno zanimiv in pester, seveda z vsemi pomanjkljivostmi, ki k taki zadevi sodijo. Bilo je veselo in prijetno, preprosto in tudi skromno. Ali je to slovenska različica »socializma po človeški podobi?« Če bo šlo vse po sreči, bo čez slabo leto na svobodnih volitvah o tem odločal slovenski narod. »Če bo šlo vse po sreči« seveda pomeni zmago demokratičnih idej v celotni Jugoslaviji, saj obratna pot resnično vodi k rešitvi podobni oni na pekinškem trgu. V tej zvezi pa sta se med zborovanjem čuli tudi dve zelo pomembni vesti: v ponedeljek bo delegacija slovenskih komunistov obiskala makedonske. Naslednji ponedeljek, 26. junija, pa bodo na lastno željo (in pred razgovorom s srbskimi) obiskali CK ZK Slovenije komunisti iz Bosne in Hercegovine. V Zagrebu prepovedali ustanovitev stranke HDS LJUBLJANA — Mestni sekretariat za notranje zadeve Zagreb je z uradno prepovedjo preprečil nastanek nove hrvaške stranke - Hrvaške demokratske skupnosti, ki je za včeraj napovedala svojo ustanovno skupščino v hotelu Panorama. Kljub temu se je pred hotelom zbralo kakih dvesto ljudi, ki pa so se morali zadovoljiti z naslednjim sporočilom: »Prisiljeni smo obvestiti javnost in vse pristaše Hrvaške demokratske skupnosti, da je bila ustanovna skupščina, ki je bila predvidena za 17. 6., 15. 6. prepovedana z odločbo mestnega sekretariata za notranje zadeve Zagreba. Prepoved je obrazložena z domnevno možnostjo motenja javnega ' reda in miru in vznemirjanja javnosti" in zato, ker naj bi že prišlo do 'ostrega reagiranja javnosti... posameznikov", in zato, "ker je bilo najavljeno množično zbiranje državljanov"«. Na Hrvaškem že obstajata dve novi politični organizaciji. Prvo je bilo ustanovljeno Združenje za jugoslovansko demokratsko iniciativo, nato pa še Hrvaška socialno-liberalna zveza. D- V. Madžarski in sovjetski časopisi o slovesnosti v Nagyev spomin BUDIMPEŠTA — Vsi madžarski časopisi so včerajšnjo prvo stran posvetili pogrebni slovesnosti za Imreja Nag-ya in tovarišev. Uvodničarji so vsak s svojimi besedami poudarili, da se je Madžarska končno oddolžila spominu tistih, ki so si prizadevali, da bi bila pot do demokracije krajša in lažja. V glasilu domovinske fronte Magyar Nemzet je med drugim pisalo, da »je bila krsta z neznanim mučenikom sicer prazna, vendar težja od ostalih, saj je v njej spomin na vse žrtve, še zlasti na tiste, ki so pokopane neznano kje«. Prav tako pa so skoraj vsi časopisi objavili imena vseh 240 žrtev sovjetske represije iz leta 1956. Partijsko glasilo Nepszabadsag je imelo včeraj posebno prilogo, v kateri je v celoti objavljena okrogla miza o narodni spravi, ki so jo priredili predstavniki raznih organizacij. Televizija, ki je neposredno prenašala pogrebne slovesnosti pa je predsi-nočnjim predvajala daljši življenjepis Nagya ter zaključni del procesa, ko so sodniki izrekli obsodbo in jo je Nagy zavrnil hkrati pa izjavil, da se odreka prošnji za pomilostitev. Nekoliko drugačno struno pa je ubral sovjetski tisk. Agencija Tass je ostro obsodila vsebino nekaterih govorov, ki naj bi »obsojali SZ, da se je leta 1956 neupravičeno vmešala v madžarske državne zadeve in s silo zatrla revolucijo, ki se je rodila iz upa- nja in želje po demokraciji.« Tass je še posebno ostra s Sandorjem Raczem, ki je v času vstaje vodil tako imenovani delavski svet ter s predstavnikom demokratične mladine, ki je brez ovinkov zahteval »konec komunistične diktature z utemeljitvijo, da sta komunizem in demokracija nezdružljiva«. O demonstraciji, ki so jo mladi uprizorili pred sovjetsko ambasado v Budimpeš- ti pa Tass piše, da je šlo za odkrito protisovjetsko kampanjo. Opozorila pred protirevolucionarnimi silami, ki naj bi nastajale na Madžarskem, pa prihajajo tudi s strani člana centralnega komiteja češkoslovaške partije Jana Fojtika. Na sliki (telefoto AP): spominu Nagya in tovarišev se je poklonil tudi Bela Kiraly, eden od voditeljev vstaje, ki živi v Kanadi. Aflobilita oprema StCibtč Ul. S. Cilino 38 - TRST Prisotni na Tržaškem velesejmu v pavilijonu E št. 1 RlMAOI'1 “R.I.M.A.CO.JI DVIGALA ZA OSEBE IN TOVORE: — načrtovanje — montaža — popravila TRST — Ul. Flavia 108 — Tel. (040) 827524 PODJETJE R.I.M.A.CO. geom. Marino Coretti Volišča bodo odprta do 22. ure Kandidatom v pomoč preferenčni glas Predsedniki in skrutinatorji so bili že včeraj popoldne na voliščih ter pripravili vse kar je potrebno, da bo na današnjo volilno nedeljo vse potekalo brez vsakršnih ovir. Danes bodo predsedniki in skrutinatorji prišli na volišča ob 6. uri. V kratkem času bodo uredili vse potrebne formalnosti, tako da bodo volilci lahko pričeli opravljati svojo dolžnost že ob 7. uri. Volišča bodo odprta do 22. ure. Še enkrat velja opozoriti vse volilce, da bodo volišča odprta samo danes, v nedeljo. To poudarjamo, ker je v Italiji običaj, da so volitve tudi v ponedeljek dopoldne. Tokrat ne bo tako, kajti v vseh drugih evropskih državah, kjer so danes volitve, bodo volilne sedeže zaprli ob 22. uri. Zamudnikov ne bodo čakali. Na volišča moramo torej iti danes. Predsednik volišča nam bo izročil dve volilnici. Na tisti roza barve bomo našli znake trinajstih strank. Facsimile glasovnice objavljamo na tej strani. Vsakdo lahko, še preden gre na volišče, ugotovi kako so na glasovnici postavljeni znaki 13 strank. Volilec mora najprej prečrtati znak stranke, kateri hoče dati svoj glas. Poleg tega pa lahko izrazi tudi preferenčni znak za izbranega kandidata s tem, da na eno od dveh črt poleg znaka stranke napiše priimek kandidata ali njemu odgovarjajočo številko. S to se lahko seznani na samem volišču, saj so na volilnem plakatu vsi kandidati označeni s številko. Odveč je poudarjati, da je preferenčni glas zelo važen. Priljubljenemu kandidatu bomo tako pomagali, istočasno bomo pomagali tudi stališčem in programom, ki jih kandidat zagovarja. Čisto jasno je, da bodo slovenski volilci, kot vedno doslej, dali veliko preferenčnih glasov, predvsem kandidatom slovenske narodnosti in tistim italijanske narodnosti, ki zagovarjajo stališča in zahteve slovenske narodnostne skupnosti. Vedeti je tudi treba, da je mogoče dati največ dva preferenčna glasova, sicer bo glasovnica razveljavljena. Na volišču bomo dobili v roke tudi glasovnico sive barve. Na njej, kot vidimo na sliki, sta uokvirjeni dve besedi: »DA« IN »NE«. Volilci so naprošeni, da se izrazijo z »DA« če želijo, da bi novi evropski parlament izdelal osnutek evropske ustave, z »NE« tisti, ki temu nasprotujejo. Tak referendum je le v Italiji in vse stranke si želijo osnutek skupne evropske ustave. Na Tržaškem je vsega skupaj 437 volišč. Od teh jih je 388 v tržaški občini. V občini Gorica pa je vsega skupaj 70 volišč. Vsa županstva v državi bodo danes odprta ves dan tja do 22. ure. V pristojnih občinskih uradih je namreč še veliko volilnih potrdil, ki jih občinski funkcionarji niso uspeli izročiti volilcem. V največ primerih gre za volilce, ki so v tujini ali drugje v državi. Kdor se bo danes vrnil na svoj dom z željo iti na volišče in nima volilnega potrdila bo prej moral na županstvo, kjer mu bodo takoj izstavili pristojni dokument. Volišča se bodo nepreklicno zaprla ob 22. uri. Takrat se bo pričelo štetje glasov. Že po nekaj urah bomo izvedeli za rezultate. O preferenčnih glasovih bomo izvedeli kasneje. REFERENDUM POPOLARE Ritenete voi che si debba procedere alla trasformazione delte Comunita europee in una effettiva ilnione, dotata di un Governo responsabile di fronte al Parlamento, affidando allo stesso Parlamento europeo il mandate di redigere un progetto di Costituzione europea da sottoporre diret-tamente alla ratifica degli organi competenti degli Stati membri deda Comunita? Statistični pregled članic Evropske skupnosti ITALIJA Leto vstopa v EGS 1958 Površina 321.700 kv. km Prebivalci 57 milijonov Gostota na kv. km Brutoproizvod 177 na prebivalca 14.037.000 Brezposelnost 14,2% Brezposelnost mladih 46,6% Trgovinski saldo -4.790 v EGS milijonov ECU Trgovinski saldo -2.960 »zven EGS milijonov ECU Evr. poslanci 81 FRANCIJA Leto vstopa v EGS 1958 Površina 534.998 kv. km Prebivalci 56 milijonov Gostota na kv. km Brutoproizvod 102 na prebivalca 15.042.000 Brezposelnost 11,2% Brezposelnost mladih 31,7% Trgovinski saldo -14.642 v EGS milijonov ECU Trgovinski saldo 2.449 izven EGS milijonov ECU Evr. poslanci 81 ZR NEMČIJA Leto vstopa v EGS 1958 Površina 248.073 kv. km prebivalci 62 milijonov gostota na kv.km Brutoproizvod 250 |*a prebivalca 15.702.000 rezposelnost 8,1% ^ezposelnost mladih 21,6% 'fgovinski saldo ;egs 26.211 26.211 milijonov ECU .^govinski saldo ‘zven EGS CVr- poslanci 30.558 milijonov ECU 81 NIZOZEMSKA Leto vstopa v EGS 1958 Površina 36.690 kv. km Prebivalci 14 milijonov Gostota na kv. km 381 Brutoproizvod na prebivalca 14.257.000 Brezposelnost 11,9% Brezposelnost mladih 33% Trgovinski saldo 12.352 v EGS milijonov ECU Trgovinski saldo -11.926 izven EGS milijonov ECU Evr. poslanci 25 LUKSEMBURG Leto vstopa v EGS 1958 Površina 2.586 kv. km Prebivalci 0,5 milijona Gostota na kv. km 193 Brutoproizvod na prebivalca 17.326.000 Brezposelnost 1,7% Brezposelnost mladih 38,6% Trgovinski saldo v EGS Trgovinski saldo izven EGS Evr. poslanci 6 BELGIJA Leto vstopa v EGS 1958 Površina 30.514 kv. km Prebivalci 10 milijonov Gostota na kv. km 327 Brutoproizvod na prebivalca 13.883.000 Brezposelnost 12,2% Brezposelnost mladih 32% Trgovinski saldo 951 v EGS milijonov ECU Trgovinski saldo -1.974 izven EGS milijonov ECU Evr. poslanci 24 IRSKA Leto vstopa v EGS 1973 Površina 70.280 kv. km Prebivalci 3 milijoni Gostota na kv. km 42 Brutoproizvod na prebivalca 8.537.000 Brezposelnost 19,2% Brezposelnost mladih 30% Trgovinski saldo 1.570 v EGS milijonov ECU Trgovinski saldo 239 izven EGS milijonov ECU evr. poslanci 15 V. BRITANIJA Leto vstopa v EGS 1973 Površina 244.030 kv. km Prebivalci 56 milijonov Gostota na kv. km 229 Brutoproizvod na prebivalca 14.158.000 Brezposelnost 10,8% Brezposelnost mladih 33,4% Trgovinski saldo -12.972 v EGS milijonov ECU Trgovinski saldo -7.985 izven EGS milijonov ECU Evr. poslanci 81 DANSKA Leto vstopa v EGS 1973 Površina 43.069 kv. km Prebivalci 5 milijonov Gostota na kv. km 116 Brutoproizvod na prebivalca 16.025.000 Brezposelnost 7,6% Brezposelnost mladih 23,3% Trgovinski saldo -1.034 v EGS milijonov ECU Trgovinski saldo-1.188 izven EGS milijonov ECU Evr. poslanci 16 GRČIJA Leto vstopa v EGS 1981 Površina 131.944 kv. km Prebivalci 10 milijonov Gostota na kv. km 76 Brutoproizvod na prebivalca 7.670.000 Brezposelnost 7,4% Brezposelnost mladih 28,5% Trgovinski saldo -3.080 v EGS milijonov ECU Trgovinski saldo -2.566 izven EGS milijonov ECU Evr. poslanci 21 PORTUGALSKA Leto vstopa v EGS 1986 Površina 91.641 kv. km Prebivalci 10 milijonov Gostota na kv. km 109 Brutoproizvod na prebivalca 7.196.000 Brezposelnost 8,5% Brezposelnost mladih 36,4% Trgovinski saldo -1.746 v EGS milijonov ECU Trgovinski saldo -1.991 izven EGS milijonov ECU Evr. poslanci 24 ŠPANIJA Leto vstopa v EGS 1986 Površina 504.750 kv. km Prebivalci 38 milijonov Gostota na kv. km 75 Brutoproizvod na prebivalca 9.893.000 Brezposelnost 21,5% Brezposelnost mladih 42,2% Trgovinski saldo -3.514 v EGS milijonov ECU Trgovinski saldo -5.682 izven EGS milijonov ECU Evr. poslanci 60 S srečanj gospodarskih delegacij ob dnevu SFRJ na velesejmu Italija in Zahod naj z zaupanjem spremljata novosti v Jugoslaviji Včeraj je bil na tržaškem velesejmu "dan Jugoslavije". Morda že dolgo ni požel takega odziva; bil je seveda vselej tak kot se spodobi za državo, ki meji s skrajno severnovzhodnim delom Italije, ki je z zahodno jadransko sosedo vzpostavila v marsičem vzgledne dobrososedske stike in ki je z njo razvila tvorne gospodarske odnose. In vendar je bil tokrat še prav posebno pomenljiv. Krizne razmere v naši matici pač narekujejo Rimu (in zahodni Evropi), da Jugoslaviji - ki ima poseben tretman v stikih z EGS, pomaga iz zagate. Italija ne more ravnodušno spremljati dogajanj "na drugem bregu", s katerim je v nekem pogledu neločljivo povezana, saj se sosedi gospodarsko dopolnjujeta. Tembolj zdaj ne, ko jugoslovansko gospodarstvo ubira tržno smer in bodo lahko tuja podjetja vanj vlagala kapital prek mešanih pa tudi lastnih enot z možnostjo transfera profitov. O tem je bil govor na srečanju med predsednikom Trgovinske zbornice Gi-orgiom Tombesijem in jugoslovansko delegacijo pod vodstvom predsednika Gospodarske zbornice Hrvaške Jozom Petovičem in med tiskovno konferenco na sejmišču, po kateri je bil uraden ogled razstave pod geslom "Proizvodnja v funkciji turizma" v jugoslovanskem paviljonu (zvečer pa tradicionalni sprejem na konzulatu). Navzoča sta bila tudi ambasador SFRJ v Rimu Dušan Strbac in generalni konzul v Trstu dr. Livij Jakomin, sicer pa še predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja dr. Vito Svetina in mnogi gospodarstveniki. Izmenjava mnenj v Rdeči dvorani zbornice je bila stvarna in poglobljena. Giorgio Tombesi je potrdil ugodni potek gospodarskih odnosov in nanizal probleme, ki jih velja rešiti, ter področja, kjer je sodelovanje treba še razviti. To je sprožilo spodbudno razpravo, v katero so posegli poleg Joža Petoviča predsednik tržaške delegacija milanske Italijansko-jugoslovanske mešane zbornice Giulio Petrucco, njen podpredsednik Stanislav Bole in veleposlanik Dušan Strbac. Pod drobnogledom sta bila zlasti tržaški in goriški avtonomni račun, ki so ju obravnavali dvosmerno: najprej iz finan-čno-operativnega vidika (neskladja v saldih), nato pa s soglasnega stališča, da je treba računa obvarovati pred napadi tistih, ki jima niso naklonjeni. Z ene strani je bila izražena želja, da bi jugoslovanski partnerji množičneje segali po listah A in B, sicer pa je bila nakazana potreba po preustroju liste D. Ker ustrezni posli upadajo (v prvih 4 mesecih letos je jugoslovanski izvoz po teh računih znašal le 84 milijard proti 131 milijardam v enakem času lani, uvoz pa 100 proti 125) je treba mehanizem utrditi, zato bo treba čimprej (morda še ta mesec) sklicati sestanek med strokovnjaki za obmejno izmenjavo, zastopniki operaterjev in predstavniki zbornic iz Trsta, Slovenije in Hrvaške, da osnujejo konkretne predloge in jih predložijo pristojni mešani medvladni komisiji. Glede poročanja dela jugoslovanskega tiska proti takšnim sporazumom je ambasador Strbac dejal, Sestanek tržaških in jugoslovanskih gospodarstvenikov na Trgovinski zbornici (Foto Križmančič) da ga ne gre precenjevati in da je takšne pojave zaslediti tudi v Italiji. Silvio Petrucco je pribil, da mora navedeni sestanek izzveneti v pritisk na nasprotnike avtonomnih računov, in navedel primer obeh Nemčij, ki se poslužujeta podobnega računa in ga naglo razvijata v pričakovanju leta 1993. Soglasje je bilo tudi glede nuje, da se v Jugoslaviji uredijo cestne povezave s posebnim ozirom na "osimske" (še vedno pa ni niti prometnic Trst-Reka in Ljub-Ijana-Zagreb), da se bolje povežeta oba železniška sistema, da se razmahne sodelovanje pri ekološki zaščiti Jadrana, da se na območju Fernetiči-Sežana ustvari enotna carinska cona, da se še poglobi vsestransko sodelovanje v okviru Alpe- Jadrana, da se vzpostavi znanstveno-teh-nološko sodelovanje med Raziskovalnim centrom pri Padričah in zavodoma Stefan (Ljubljana) ter Boškovič (Zagreb) in da se do kraja izkoristijo možnosti, ki jih je odprl sporazum Mikulič-Goria. Jugoslovanska delegacija je na Zbornici in na sejmu, kjer jo je sprejel njegov predsednik Gianni Marchio, zagotovila italijanski strani (in Trstu) dosledno izvajanje novih, že sprejetih ali načrtovanih zakonskih predpisov glede zunanjetrgovinske liberalizacije in prizadevanj, da se v Jugoslaviji ustvari "integralno" tržišče po zahodnoevropskem vzorcu. Tuja podjetja bodo imela čista jamstva proti rizikom, zato je treba to, "novo" Jugoslavijo obravnavati kot zaupanja vredno. DRAGO GAŠPERLIN Nova stavka pristaniških delavcev Do jutri ohromljeno delo v pristanišču Delavci Enotne kompanije pristaniške družbe v Trstu so proglasili stavko, ki se je pričela včeraj ob 6. uri in bo trajala do jutri zjutraj. Delavci so se odločili za stavko, ki naj bi povsem ohromila delo v tržaškem pristanišču, ker "minister za trgovsko mornarico ni napravil ničesar", za kar se je obvezal s sporazumom, ki so ga podpisali 17. marca. V tiskovnem sporočilu pristaniških delavcev je med drugim rečeno, da minister Prandini ni držal obljub glede zaposlitvene ravni in osebnih dohodkov. Minister je nasprotno močno skrčil število delavcev, saj nov načrt predvideva, da bo od sedanjih 843 delavcev ostalo le 430, to pomeni, da bi morali odsloviti kar 413 ljudi. Dejstvo je še toliko hujše, ker naj bi z dopolnilno blagajno krili dohodke le 114 delavcev. Pristaniški delavci zahtevajo med drugim srečanje z deželnim odborom in vladnim komisarjem. Zaradi stavke pa je v pristanišču zasidranih enajst ladij iz različnih držav, kapitan ladje "Freccia ovest" pa je dal znak za odhod, ko ladje še niso povsem natovorili. Medtem ko se odvija oster spor med pristaniškimi delavci in ministrom Prandinijem, je včeraj deželna vlada dodelila Avtonomni pristaniški ustanovi 5 milijard lir in to na podlagi posebne državne norme. Denar je namenjen izključno za kritje upravnih stroškov. Deželni odbornik Di Benedetto pa je opozoril še na druge deželne naložbe, ki jih predvideva pristaniški načrt, ki dodeljuje tržaškemu pristanišču znatne podpore in s tem dopolnjuje državno finansiranje. Deželni odbornik Di Benedetto je med drugim naglasil, da želi deželni uprava okrepiti dejavnost v vseh treh pristaniščih Furlanije-Julijske krajine. Omenjena pristanišča (poleg Trsta še Tržič in Porto Nogaro) so za deželno gospodarstvo strateškega pomena, treba pa je nadoknaditi zamujeno, saj je konkurenca severnih in jugoslovanskih pristanišč odjemala promet našim. Prav zato so v načrtu velike investicije za gradnjo novih infrastruktur, za krepitev prometa, za ukrepe, ki bi zmanjšali stroške uporabnikov in za ureditev pristaniških prostorov. Z omenjenimi posegi bi močno okrepili delovanje pristanišč v naši deželi in jim omogočili, da bi se vedno uspešnejše kosala s tujo konkurenco. Novi načrti pa želijo usklajevati delo vseh treh pristanišč in tako racionalizirati njihovo delo. Deželni načrt predvideva za obdobje, ki gre od leta 1982 do leta 1991, naložbe v znensku 125 milijard lir. Do danes so dodelili 95 milijard, 85 milijard pa so že izplačali. Dežela je že vložila sredstva v številne objekte: opozoriti na primer velja, da so samo za gradnjo Adria terminala potrosili 7 milijard lir. Tržaško pristanišče je torej v središču pozornosti in to na vseh ravneh, za dobro poslovanje pa je treba ob naložbah paziti tudi na učinkovitost pri delu in na "zanesljivost", kajti v ostri konkurenci je hitro in dobro delo osnovni pogoj za uspeh. Na občnem zboru Italijanske zveze slepih »Socialno skrbstvo je še vedno pepelka« Včeraj je bil v oficirskem krožku redni občni zbor pokrajinske sekcije Italijanske zveze slepih. Na občnem zboru so bili prisotni pomembni predstavniki javnih ustanov in političnih organizacij. Med drugimi je spregovoril tudi podpredsednik deželnega odbora FJK Gianfranco Carbone. Carbone je v svojem posegu odgovoril na številne kritične puščice, ki so jih na račun krajevnih in deželnih upraviteljev izrekli udeleženci zbora. Dejal je, da so do sedaj veliko vložili za razvoj Trsta, na področju skrbstva pa položaj ni najboljši. V Trstu je na tisoče ostarelih ljudi, ki so sami, veliko je takih, ki potrebujejo redno oskrbo, vendar je prav ta oskrba slaba, ali pa je sploh ni. Podpredsednik deželnega odbora je tako naglasil, da bo treba za skrbstvo še veliko narediti, obenem pa je dejal, da je deželna uprava v finančni stiski. Veliko je vložila za razvoj, zato pa bo treba ponovno proučiti, kako učinkovito vlagati v socialno skrbstvo. Carbone je opozoril da Dežela že razpolaga z nekaterimi bistvenimi postavkami in izrecno omenil načrt za socialno skrbstvo. Na občnem zboru Italijanske zveze slepih je med drugimi spregovoril tudi član vsedržavnega vodstva Zveze Fer-ruccio Gulirato, predsedniško poročilo pa je podala Ada Maria De Grignis, ki se je dotaknila vrste žgočih in nerešenih vprašanj. Dejstvo je namreč, da vsi veliko govorijo o socialnih stiskah ostarelih ljudi in tistih, ki so tako ali drugače prizadeti. V resnici pa prav ti ljudje ostanejo najbolj sami in pozabljeni, tudi zato, ker jih naša potrošniška družba najmanj "potrebuje". Zato lepim besedam, je dejala predsednica De Grignisova, le redkokdaj sledijo tudi konkretna dejanja. Izidi na srednjih šolah v Nabrežini in na Proseku TK TRŽAŠKA KNJIGARNA Ul. sv. Frančiška 20, Trst obvešča dijake nižjih in višjih srednjih šol, da sprejema prednaročila šolskih knjig za šolsko leto 1989/90. Dijaki pohitite! I BOMBONIERE — BACCARA DOLORES GHIRARDI artikli za darila - bižuterija Ui. Soncini 138 — Tel. 814254 — TRST Zaključujemo z objavo izidov ob zaključku šolskega leta na slovenskih nižjih srednjih šolah. Danes sta na vrsti nabrežinska in proseška šola. Izidi na srednji šoli Igo Gruden v Nabrežini: I. A razred Izdelali so: Igor Antonič, Mirko Ferlan, Igor Glavina, Erik lori, Kristjan Kocjan, Walter Krašovec, Walter Masten, Adam Pahor, Ivan Pahor, Danjel Peric, Alen Sardoč, Klemen Širca, Ma-uro Švara, Roberto Vidoni, Annamaria Antonič, Sara Brezigar, Jasmina Kralj (Carli), Martina Leghissa, Katia Mer-giani, Sidonja Radetic, Irena Šemec, Tjaša Švara in Mojca Visintin. Trije dijaki niso izdelali. II. A razred Izdelali so: Enrico Bogateč, Kristjan Gruden, Marco Radetič, Mitia Sandri, David Šuligoj, Roberto Švara, Devis Tinta, Tanja Cante, Barbara Gabrovec, Martina Golemac, Veruška Kuk, Majda Pernarčič in Monika Radovič. III. A razred Devetnajst dijakov je bilo pripušče-nih k zaključnemu izpitu, trije so bili odklonjeni. Izidi na srednji šoli Fran Levstik na Proseku: UPRAVA: Ul. Marconi 6 - Tel. 775483 - 4 nadomestni deli za FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA in za tuje znamke avtomobilov Ul. sv. Frančiška 38 TRST - Tel. 768667 - 772002 ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 I. A razred Izdelali so: Peter Emili, Matej Kocman, Aleš Pacor, Aljoša Škrk, Linda Bresciani, Ivana Colja, Katja Husu, Alina Limbeck, Marta Mamolo, Katja Milic, Jasna Simoneta, Kristina Škerli, Katja Stocca in Ingrid Sulli. En dijak ni izdelal. I. B razred Izdelali so: David Agostini, Adriano Rizzante, Martin Rustia, Davorin Starec, Milan Starc, Matej Širca, Andrea Štoka, Tanja Emili, Eliana Doglia, Irena Rustia in Petra Starz. Trije dijaki niso izdelali. II. A razred Izdelali so: Matej Cingerla, Marko Colja, Aleksander Gruden, Marko Husu, Pavel Križman, Aljoša Milic, Marco Zaccaria, Ivan Zidarič, Monica Cossuta, Elena Husu, Taisja Kodrič, Elena Lorenzutti, Barbara Živec, Linda Zuccoli in Nataša Luxa. Šest dijakov ni izdelalo. II. B razred Izdelali so: Marko Emili, Diego Danieli, Robert Peric, Alexander Počkaj, Jadranka Blasina, Monica Hrovatin, Samantha Jeloscek, Karin Kalc, Jeni-fer Pertot, Katerina Riolino, Katia Sar-do in Selenja Umek. v III. A razred Vseh štirinajst dijakov je bilo pri-puščenih k zaključnemu izpitu. III. B razred Šest dijakov je bilo pripuščenih k zaključnemu izpitu, trije dijaki so bili odklonjeni. Izidi na kriški podružnici šole Fran Levstik: L razred Izdelali so: Igor Daneu, Matej Lachi, Daniele Selatti in Giuseppina Di Feli-ce. Dva dijaka nista izdelala. II. razred Izdelali so: Erika Bezin, Elena Bogateč, Tamara Bogateč, Džein Seferovič, Sara Semec in Alex Limbeck. III. razred Vseh enajst dijakov je bilo pripuščenih k zaključnemu izpitu. Janez Gruden 90-letnik Čeravno ni več urnih nog kot takrat, ko je tudi trikrat na dan zahajal peš v nabrežin-ski Breg, ostaja kljub domala me-tuzalemski starosti še vedno čil in gibčen. Navezanost do kotičkov, ki jih je vzljubil že v rosnih letih, je namreč prevelika, tako da še vedno rad smukne v domače vinograde nad obalo. Toda zanj, Janeza Grudna, po domače Martinčevega, rojenega ravno 18. junija pred 90 leti, ostaja največja ljubezen nakaj drugega - to je morje, oziroma vse tisto, kar je povezano z njim: ribištvo, školji ob produ, ščife... Poleg tega, da je najstarejši ribič v vasi, je Janez tudi eden redkih - če že ne edini - še živečih bivših avstrijskih vojakov v Nabrežini. Prav dobro se spominja zmagovitega pohoda na Piavo... in kajpak tudi ujetništva v Apuliji. Še prej pa časa, ki ga je skupaj s svojci in številnimi domačini preživel v begunskem taborišču v Lipnici na avstrijskem Štajerskem. Po vojni je deloval v raznih odsekih takrat posebno aktivne Javne ljudske knjižnice, življenjsko pomembna prelomnica pa je nedvomno leto 1925, ko je zaradi izgube brata in očeta (oba je junija tega leta pobrala nevihta sredi morja) prevzel vodenje domačije. Tri leta kasneje se je poročil z domačinko Alojzijo Pertot, ki ga je na življenjski poti spremljala več kot štiri desetletja in mu povila petero sinov. Ko obnavljamo Janezovo življenjsko pot, nikakor ne moremo mimo značilnih motivov nekdanjega ribiškega življenja. Eden od teh so nedvomno čupe, tj. svojevrstni dolgi in ozki čolni iz hojevega lesa. Čupe so domači ribiči sami tesali, pri Martinčevih so zadnji primerek izdelali v prvih letih stoletja. S čupo so se zadnjič "podali na lov" leta 1944, nekaj let po vojni pa jo naposled prodali znanemu zbiralcu starin in orožja de Henriguezu. Martinčeva čupa je danes ena redkih še ohranjenih tovrstnih čolnov iz naših krajev. Tudi lov na tune spada že v preteklost. V Janezove mreže so se zadnjič ujele leta 1956, sicer pa jih je prva leta po vojni bilo kar precej. Ko smo se pred nekaj dnevi srečali z našim slavljencem, smo nehote pomislili na Hemingwayevo delo, ki govori o starcu in morju. Verjetno zaradi tega, ker govori o trdoživosti, ki je značilna za vse tiste, ki ljubijo morje. Janez Martinčev prav gotovo spada to vrsto ljudi, ob visokem jubileju pa mu prijatelji in znanci seveda voščijo še obilo let življenja. rV. Volišča bodo odprta samo danes od 7. do 22. ure Kako bomo volili Na osnovi analiz kemijskega laboratorija KZE Preplah je bil neupravičen: banane so povsem neškodljive Z razliko od običajnih upravnih in političnih volitev, ko so volišča odprta dva dni, bomo volilnice za obnovo evropskega parlamenta lahko oddali samo danes. Volišča bodo odprta od 7. do 22. ure, takoj po njihovem zaprtju pa se bo začelo štetje glasov. Na volišča moramo priti z volilnim potrdilom in osebnim dokumentom. V zvezi s tem je treba vedeti, da se lahko poslužujemo tudi zapadlih osebnih dokumentov in izkaznic o vpisu v poklicne sezname, ki pa morajo biti opremljene s sliko. Kdor še ni prejel volilnega potrdila, ga lahko dvigne na občinskih volilnih uradih, ki bodo danes odprti od 6. do 22. ure. V tržaškem volilnem uradu je včeraj ležalo še okrog sedem tisoč potrdil. Odgovorni pri tem uradu so nam povedali, da so pri umestitvah volišč imeli včeraj precej težav, ker se nekateri skrutinatorji in predsedniki volišč niso predstavili, na nekaterih voliščih ni bilo sil javnega reda, spet na drugih pa so manjkali zapisniki. Občinski funkcionarji so vsekakor ohranili mirno kri, saj se te nevšečnosti menda dogajajo ob vsakem volilnem krogu... V okviru informacij, ki lahko pridejo še prav, naj opozorimo, da Tržaška krajevna zdravstvena enota izdaja brezplačna zdravstvena potrdila za osebe, ki potrebujejo spremstvo pri oddajanju volilnic. To velja tako za osebe, ki zaradi hudih fizičnih ovir ne morejo osebno zabeležiti glasu na volilnici in potrebujejo zato pomoč zaupne osebe v kabini, kot tudi za druge volilce, ki potrebujejo osebno spremstvo le do kabine. Ta zdravstvena potrdila bo KZE izdajala tudi danes, in sicer od 8. do 13. ure, vendar le v glavni bolnišni- Umestitev volišča pri Sv. Ivanu (Foto Križmančič) ci, soba št. 2 pri vhodu v Ulici Pleti. Za eventualne preglede na domu je treba telefonirati na št. 776-23-80. Poglejmo še tehnično plat oddajanja volilnega glasu. Za obnovo evropskega parlamenta nam bodo na voliščih izročili volilnico roza barve, na kateri bo 13 list. Glasujemo tako, da prekrižamo znak izbrane stranke, zraven pa lahko oddamo tudi eno ali dve preferenci. To lahko storimo tako, da napišemo ime enega ali dveh kandidatov oziroma njuni zapovrstni številki. Kandidatne liste s številkami posameznih kandidatov bodo razobešene na vseh vo- liščih. Glede števila preferenc naj še spomnimo, da je izjema lista št. 4, to je južnotirolska SVP, ki je predložila le sedem kandidatov in na kateri lahko volilci izrazijo le eno preferenco. Poleg volitev za evropski parlament bomo danes (sicer samo v Italiji) lahko glasovali tudi na referendumu, ali naj se evropskemu parlamentu poverijo nove in širše pristojnosti. Kdor je za to, naj prekriža glas »DA«, kdor je proti, pa »NE«. Glede tega velja pripomniti, da so se prav vse stranke brez izjeme izrekle za »DA«. Tudi banane, ki so jih karabinjerji vzeli za vzorec v različnih tržaških trgovinah s sadjem in zelenjavo, so zdrave. Tako so ugotovili včeraj zjutraj tehniki kemijskega laboratorija Krajevne zdravstvene enote, ki so že predvčerajšnjim preverili, da banane, zaplenjene v podjetju Boscolo, niso škodljive, saj na njih ni bilo sledov broma. Vodja kemijskega laboratorija Princi nam je pri tem pojasnil, da so do leta 1985 uporabljali to snov za preprečevanje rastlinskih zajedalcev, kar pa je zakon pozneje prepovedal. Kako pa to, da se je ta snov pojavila v skladiščih za sadje? Ker se z dibromoeta-nom in cinkom, ki služi kot katalizator, da pridobivati etilen, to je plin, ki pospešuje zorenje banan, agrumov in kakijev. Uporaba etilena je zakonita, prodajajo pa ga v jeklenkah. Etilen je naraven plin, ki nastaja spontano med zorenjem jabolk pa tudi v bližini vulkanskih pojavov. O dibromoetanu ni dokazov, da bi bil kancerogen, škodljiv pa je, ker povzroča vnetje višjih dihalnih organov. Trgovec Dario Boscolo nam je včeraj povedal, da se je odločil za pospeševanje zorenja pred dneva letoma. Osnovna navodila mu je dalo neko podjetje iz Bologne, kjer so ga tudi naučili, kako pridobivati iz bromovih in cinkovih sestavin etilen. Takrat je Boscolo kupil od podjetja iz Cesene obe sestavini, ki pa ju je uporabil le v majhni količini, saj je zakon nato prepovedal postopek. Od takrat, zatrjuje Boscolo, je uporabljal le etilen v jeklenkah. Plastični posodi s cinkom in bromom sta ostali nekje v skladišču, čeprav bi ju Boscolo moral izročiti KZE, česar pa iz pozabljivosti ni storil. Zanikal je tudi, da bi prejel kako sodno obvestilo ali da bi ga karabinjerji prijavili pretorju. Seveda beležijo Boscolo in drugi trgovci z bananami velike finančne izgube, saj so se Tržačani skoraj povsem odrekli tem sadežem. Boscolo je v dneh pred afero prodal na tržaškem zelenjavnem trgu po 10-14 stotov banan dnevno, sedaj pa računa, da bo dobro, če bo šlo v Sodelovanje med BIC in Centrom za raziskave Center za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padri-čah in Poslovni inovacijski center (BIC - Businesse innova-tion center) bosta tesno sodelovala za dosego svojih statutarnih ciljev in za pospeševanje gospodarskega razvoja v deželi Furlaniji-Julijski krajini in še zlasti v tržaški pokrajini. Sporazum v tem smislu sta včeraj podpisala izredni komisar Centra za raziskave Domenico Romeo in pooblaščeni upravitelj BIC Francesco Zachigna. Sporazum predvideva, da bo padriški Center za raziskave spodbujal industrijsko izkoriščanje rezultatov svojih znanstvenih in tehnoloških raziskav in svojih patentov ter da bo podpiral rojstvo majhnih in srednjih visokotehnološ-kih industrij pri BIC, BIC pa bo spodbujal odpiranje obratov v okviru Centra za znanstvene in tehnološke raziskave. Za izvajanje tega sporazuma bo skrbel odbor, v katerem bo vsaka stran imela po dva predstavnika. Obvestilo Občine glede izkaznic za Met Občina Trsta sporoča, da so s pomočjo pomožnega osebja, ki so ga najeli prav v ta namen, lahko do 16. t. m. v občinskih izpostavah razdelili že 11.500 izkaznic tistim občanom, ki jim ni potreba plačevati ticketa. Občinska uprava ob tem zagotavlja, da bo nadaljevala z izdajanjem izkaznic še vse poletje. Prav zato vabi vse, ki imajo pravico do brezplačnih zdravstvenih uslug, a nujno ne potrebujejo dokumenta, da oddajo svojo prošnjo pozneje. Tako bo v občinskih izpostavah manj gneče, delo pa bo potekalo hitreje in bo med prošnjo in izdajo dokumenta preteklo manj časa. Zakon določa, da zapade rok za izdajanje izkaznic 30. junija 1990, do takrat pa se lahko vlagajo prošnje. Občinska uprava sporoča tudi urnik občinskih izpostav: Izpostava na Proseku, ki deluje za Zahodni Kras, izpostava na Proseški ulici, ki deluje za Vzhodni Kras, in izpostava v Ul. Paisiello, ki deluje za Valmauro in Naselje sv. Sergija, bodo odprte od 8.15 do 12. ure. Izpostava na rojanskem trgu, ki deluje za Rojan, Greto in Barkovlje, izpostava v Ul. Bat-tisti (Novo mesto in Nova mitnica), izpostava v Ul. Foscolo (za Stara mitnica) ter izpostava v Ul. Caprin (Sv. Jakob) bodo odprte od 15. do 19. ure. Dr. Dorče Sardoč počiva od včeraj v rodni vasi , Natanko leto po smrti v Gorici se je o.r: Dorče Sardoč vrnil v rodno vas bvno. Tako si je želel in ta želja se je včeraj izpolnila. Izpolnila pa se J11? je še druga želja: na slivenskem Pokopališču so mu pevci zbora Fantje v P°d Grmade zapeli v poslednje slo-Ar Rogovi najbolj priljubljeni pesmi, Jaževo Triglav, moj dom in Vodo-KCevo ^az ^ raci bdečih rož. šisi rSt° s truPlorn pokojnega protifa-d '‘onega in narodnega borca dr. Sar-gO? s.° ob 11. uri pripeljali iz začasne Ijj briice na goriškem pokopališču, 2jLr s® je od pokojnika poslovil pevski v ‘ KD Jezero iz Doberdoba. Pod SroK VOrn iyana Klanjščka mu je zapel jjj Ootnjakove Bore, Lastovki v slovo trmi 2 . ie že zelen- Na slivenskem nilL,SO krsto' ki so jo spremljali pokoj-ter Va vdova, hčerka in drugi svojci ni 9.0riški prijatelji, pričakali domači-ožii zuPnikom g. Švaro in pokojnikovi (jpi Priiatelji, zbor Fantje izpod Grma-Ve^Sa r,nu Je poklonil prvo žalostinko, su “e lepo Vigred. Po kratkem ver-em obredu v domači cerkvi ob oetiu le r.1) j uu giuua, Kjer se or. i . Sarcloča v imenu domačinov P slovil Ivo Kralj. »Ponosni smo,« je dejal med drugim, »da si je zaželel biti pokopan v svoji rojstni vasi še posebno, če pomislimo na njegovo dolgo življenje, v katerem je marsikaj neprijetnega okusil.« Na kratko je potem obnovil pokojnikovo življenjsko kalvarijo po fašističnih ječah, njegovo spoštljivo navezanost na rodno vas in spomine na mlada leta v njej in nekaj pred smrtjo izrečeno željo, da bi mu na grobu zapeli himno slovenskemu simbolu - Triglavu in domovini pod njim. »Naj vam ta kraj miru izrazi vso našo hvaležnost in spoštovanje za vse, kar ste napravili za nas Slivence in za vse zamejske Slovence,« je Ivo Kralj sklenil svoje preproste, a lepe besede, nato pa je zbor Fantje izpod Grmade izpolnil pokojnikovo srčno željo in pesem je zavela preko kraške planjave tja do morja pod njo in rdeča prst je zagrnila truplo človeka, ki je v temnih časih primorskih Slovencev visoko dvignil plamenico upora in jo s čistjo vestjo in ponosom predal rodovom za njim. Drugo slovo od velikega Slovenca in borca je bilo skromno, a prisrčno v svoji iskreni intimnosti, (jk) Na sliki (foto Križmančič) svečanost na pokopališču v Slivnem. Sporazum med Občino in EAPT o pristaniški poslovni četrti Predsednik Avtonomne pristaniške ustanove (EAPT) Zanetti in občinski odbornik za javna dela Cecchini sta predvčerajšnjim podpisala sporazum za sestavo komisije, ki bo imela nalogo, da v povezavi z načrtom Polis izdela operativne predloge za uresničitev pristaniškega poslovnega središča v Starem pristanišču. Komisija bo morala izoblikovati program, v katerem bodo navedeni načini in pogoji za gradnjo poslovnega središča, in to v skladu s programskimi in urbanističnimi zahtevami Dežele, Občine Trst in EAPT. Komisija bo morala konkretno oceniti, kako se pristaniški poslovni center vključuje v urbano okolje, in katere infrastrukture so potrebne, da se optimalno reši urbanistično ureditev teritorija. Njeno delo bo nadalje vprašanje, kako urediti nabrežje in kanalizacijsko mrežo. Tehnično bo morala izoblikovati tudi varianto splošnega regulacijskega načrta tržaške občine. V sporazumu je nadalje zapisano, da EAPT daje prioriteten pomen ovrednotenju pristaniških območij, ki morajo postati čimbolj funkcionalna in ustrezna načrtom za mednarodni razvoj tržaškega pristanišča. EAPT je v ta namen že izvedla študije in raziskave, kako čimbolje izkoristiti predele, ki so last države in ne služijo več kot pristaniške infrastrukture. Tudi ta območja bi torej lahko prišla v poštev pri potenciranju pristaniške poslovne četrti, v kateri naj bi delovale službe za vsedržavno in mednarodno trgovino. Vodilni organi EAPT so se o potrebi po poslovni četrti že pozitivno izrekli in poverili načrt družbi Polis. Napovedali so tudi, da so zbrali obetaven krog investitorjev, ki bi svojo dejavnost radi opravljali v poslovnem središču. W Sola za geometre Včeraj dopoldne so na krajši slovesnosti na sedežu tržaške pokrajinske uprave predali namenu šolsko poslopje v Ul. Cantu, v katerem bo imel svoj sedež italijanski zavod za geometre. Poslopje, ki je bilo iz gradbenega ozi-ranared že pred letom dni, bo zdaj treba še dokončno opremiti. Na slovesnosti sta priložnostno spregovorila predsednik Pokrajine Dario Crozzoli in ravnatelj Giovanni Orlandi. Konjsko tekmovanje Na vojaškem poligonu na Opčinah se bo danes nadaljevalo in zaključilo 5. konjsko tekmovanje »Mesto Trst«, ki se je pričelo v petek. Včeraj se je odvijal izredno natrpan program, saj so morali nadoknaditi zamudo, ki se je nabrala prvi dan zaradi slabega vremena. Danes bodo na sporedu še zadnje tekme in nagrajevanja. Včeraj dve ranjenki na tržaških cestah Včeraj popoldne sta se na Tržaškem pripetili dve nesreči, v katerih sta bili ranjeni dve ženski. Do prve nesreče je prišlo ob 14.40 na križišču med ulicama Roma in Mazzini, kjer je moped trčil v avtobus proge 9. Moped je vozila 20-letna Antonella Coslovi iz Ul. Moreri 16, ki si je pri trčenju nalomila desno ramo in dobila več udarcev. Na nevrokirurškem oddelku katinarske bolnišnice so jo sprejeli s prognozo 30 dni zdravljenja. Druga nesreča se je pripetila na Furlanski cesti pri svetilniku. Tu je ob 16.20 motor podrl uslužbenko gostilne »Al faro« Rito Steffe. Na začetku je kazalo, da je šlo za hujše poškodbe, potem pa so v katinarski bolnišnici napovedali, da bo Steffejeva zdrava že čez kaka dva tedna. Dinamiko obeh nesreč preiskujejo tržaški mestni redarji. prodajo 100 kilogramov. K temu je treba prišteti že nastalo škodo, saj ima več kot 200 stotov banan, ki so v teh dneh že preveč dozorele in niso za na trg. V vseh trgovinah s sadjem, kjer smo se pozanimali o prodaji, so nam povedali, da bi najraje ne govorili o bananah. Kak odrasel si jih je kljub zaskrbljujočim vestem vseeno privoščil, baje pa ni bilo mamice, ki bi rumene sadeže kupila za otroke. Toda zakaj trgovci pospešujejo zorenje banan? Je to sploh potrebno? Boscolo zatrjuje, da gre za probleme distribucije in druge trgovske zahteve. Eksotično sadje namreč pobirajo, ko je še močno nezrelo, saj je treba računati na dolgotrajen prevoz. Ko so banane v skladiščih, pa je za trgovce seveda bolj ustrezno, da jih čim-prej prodajo in da dobo zorenja skrčijo od 15 na 5 dni. K temu je treba dodati še eno prednost pospešenega zorenja: s tem postopkom postanejo banane lepo rumene, meso pa je trdno in kompaktno. Pri naravnem zorenju pa se dogaja, da banane orumenijo, ko je jedro sadeža že premehko. To pa ne ustreza zahtevam kupcev, ki hočejo vse: zlato rumeno, a še vedno čvrsto banano... N. F. -L Dne 16. t. m. nas je zapustil 1 Miroslav Gregori Pogreb bo jutri, 19. t. m., ob 9.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoči žena Valerija, sin Federi-co z ženo Marijo, vnukinji Tamara in Paola, brat, sestra in drugo sorodstvo. Trst, 18. junija 1989 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) -4- Zapustil nas je naš dragi 1 Giuseppe Zeriali (PEPI) Pogreb bo jutri, 19. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Boljunec. Žalostno vest sporočajo sestra Gi-ustina ter nečaka Milko in Uefo z družinama. Trst, Botač, 18. junija 1989 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega moža, očeta in nonota Ernesta Kosmine se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob tem težkem trenutku. posebna zahvala sosedom, gospodu Žerjalu, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Žalujoči žena Marjeta ter sinova Mirjan in Jordan z družinama Šempolaj, 18. junija 1989 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin naše drage mame, none in sestre Marcele Pertot roj. Pipan Posebna zahvala zdravnikom in osebju ginekološkega oddelka glavne bolnišnice v Trstu, zboru Milan Pertot, gospodu župniku don Eliu, gospodu Zupančiču in gospodu Gianniju. Žalujoči hčeri Vera in Savi z družinama Trst, 18. junija 1989 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega Luciana Škerlja Posebna zahvala naj gre MPZ F. Venturini od Domja. Trst, 18. junija 1989 ZAHVALA Ob izgubi dragega Giovannija Pischianza se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala naj gre gospodu Žerjalu z Opčin. SVOJCI Trst, 18. junija 1989 (Pogrebno podjetje Zimolo) w Se nekaj mest za izlet na »Srečanje v moji deželi« Vse, ki so se prijavili za izlet na »Srečanje v moji deželi« obveščamo, da bo odhod avtobusa v soboto, 1. julija, ob 8. uri iz Nabrežine (avtobusno postajališče), ob 8.30 iz Trsta (Trg Oberdan) in ob 8.45 z Opčin (avtobusno postajališče pri Šklau-su). Povratek po istem redosledu v nedeljo, 2. julija, okoli 21. ure. Udeleženci izleta se bodo najprej ustavili v Ljubljani, kjer bodo sledili veliki folklorni prireditvi »Kmečka ohcet«, pozno popoldne pa bodo nadaljevali pot v Dolenjske Toplice, kjer bo svečana večerja s plesom. Naslednjega dne, v nedeljo, bo dopoldne slavnostna prireditev »Srečanje v moji deželi«, kjer bo izseljencem in zamejcem govoril predsednik SZDL Jože Smole. Govoru bo sledil kultur-no-zabavni program, ki bo trajal do večera, vmes pa bodo udeleženci imeli kosilo v restavraciji »Rog«. Za izlet na »Srečanje v moji deželi« je na razpolago še dvanajst prostorov. Kdor želi, se lahko prijavi v naslednjih dneh bodisi v baru Prosvetnega doma na Opčinah, bodisi pri potovalnem uradu AURORA v Trstu. Cena izleta, pod okriljem ZSKD in našega dnevnika, znaša 73.000 lir. KD IVAN GRBEC ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabita na predstavitev pesmarice Ignacija Ote ŽENSKI ZBORI in na KOATE HI rt ženskega zbora IVAN GRBEC v četrtek, 22. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Škednju. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na koncert otroškega zbora iz Tolbouhina (BOLGARIJA) v sredo, 21. t. m., ob 20.30 v evangeličansko-luteranski cerkvi v Trstu - Trg Panfili. KD FRAN VENTURINI se zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k uspehu tradicionalne vaške šagre na Krmenki. razstave V pritličnem salonu Tržaške kreditne banke, Ul. F. Filzi 10, so na ogled skulpture in slike JANEZA BOLJKE. V TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je do 29. t. m. odprta razstava likovnika Marka HREŠČAKA. V galeriji Bassanese - Trg Giotti 8 -je na ogled razstava SPACAL 1989. Na srednji šoli Ivan Cankar v Trstu je odprta mednarodna razstava EKSLIB-RISOV. Urnik od 9. do 13. ure. Ani Tretjak razstavlja do 4. julija '89 v galeriji Da Codroma v Benetkah (2540 Dorso Duro). Galerija je odprta vsak dan, razen ob četrtkih. V Šempolaju je na ogled razstava ročnih del. Kje? V otroškem vrtcu. Kdaj? Danes od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 20.00. Čakamo vas. čestitke Jutri, 19. t. m., bo praznoval 10. rojstni dan ALEN iz Slivnega. Vse najboljše mu želijo mama, tata, bratec Edvin ter vsi, ki ga imajo radi. Ansambel TPPZ P. Tomažič čestita svojemu rednemu članu MILANU KOMARJU za visoki jubilej in mu želi še na mnoga zdrava leta. V Križu pri Sedmakovih slavi jutri 90-letnico ALOJZ SEDMAK Iskreno mu čestitajo vsi njegovi KD JOŽE RAPOTEC - PREBENEG priredi proslavo 10-Ietnice obnovitve društva Danes, 18. t. m., ob 18. uri kulturni program: jubilejni nagovor Marija Čuka, nastop MePZ Milan Pertot iz Barko-velj, nastop godbenega društva Prosek, folklorna skupina in ŽPZ Stu ledi, recital mladih iz Prebenega, fotografska razstava Marija Magajne, ob 20.30 ples z ansamblom TAIMS. Jutri, 19. t. m., ob 20.30 ples z ansamblom AGROPOP iz Ljubljane. Delovali bodo dobro založeni kioski razne prireditve mali oglasi ŠZ GAJA Gropada-Padriče vabi na »Športni teden« od 24. junija do 2. julija na športnem objektu na Padričah PROGRAM: 24. in 25. t. m. teniški turnir; od 24. t. m. do 1. julija nogometni turnir 7 : 7; od 26. do 30. t. m. turnir v odbojki (mešane ekipe M + Ž); 1. julija tradicionalni nočni tek Gaje; 2. julija nagrajevanje. Vsak večer ples z ansambloma HAPPY DAY in ZODIACO Kioski bodo dobro založeni V petek, 30. t. m., ples v maskah z bogatimi nagradami. - Vabljeni! GLASBENA MATICA TRST Šolsko leto 1988/89 Zaključne akademije gojencev šole Glasbene matice Evangeličansko-luteranska cerkev Trg Panfili Jutri, 19. junija 1989, ob 20.30 Nataša Gregori, Tamara Stane-se, Lara Vesel, David Vidali - solopetje Marko Ozbič - klavir Vasja Legiša - violončelo Aljoša Starc - klarinet Erika Buzečan - flavta Komorne skupine: trio, kvartet, kvintet Damjana Kralj, Marko Ozbič, Claudia Sedmach, Aljoša Starc - klavirska spremljava Vabljeni Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nama ob 50-letnici poroke poklonili darila in cvetje. Marija in Albin Grgič (Šemčeva) gledališča kino ARISTON - 20.00, 22.15 Belle speranze, VB 1988, r. Mike Leigh EKCELSIOR - 17.45, 22.15 Un amore una vita, r. Taylor Hackford, i. Jessica La-ange, Dennis Ouaid. EKCELSIOR AZZURRA - 18.30, 21.45 Cocaina, r. Harold Becker, i James Woods, Sean Young. LJUDSKI VRT - 21.15 Fantozzi va in pensione, jutri Poltergeist 3. NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Scuola di mostri, komični film. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Una vedo-va allegra ma non troppo, i. Michelle Pfeiffer, Mathew Modine. NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Rimini Rimini un anno dopo. NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 Nuovo ci-nema Paradiso, r. G. Tornatore, i. Phi-lippe Noiret. GRATTACIELO - 17.45, 22.15 Un grido nella notte, r. Fred Shepisi, i. Meryl Streep. MIGNON - 16.30, 22.15 II ritorno dal Hume Kwai, i. Edward Fox, Christop-her Penn. EDEN - 16.00, 22.00 La signora e il ma-rinaio 2, porn. □ □ VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Gil-da, i. Pamela Prati, □ □ CAPITOL - 17.00, 22.00 Rain man, i. Dus-tin Hoffman, Tom Cruise. LUMIERE FICE - 18.30, 22.15 Talk radio ALCIONE - 16.30, 22.10 Chi ha incastra-to Roger Rabbit, ris., ZDA 1989, r. Robert Zemeckis, i. Bob Hoskins, Cristop-her Lloyd, Yoanna Cassidy . RADIO - 15.30, 21.30 Fantaste morbose, porn., □□ Pevska zbora Fantje izpod Grmade in Dekliški zbor Devin pod pokroviteljstvom Občine Devin-Nabrežina vabita na pevsko revijo Pesem v zalivu v petek, 23. t. m., ob 20.30 PRED DEVINSKO CERKVIJO. Poleg prirediteljev bodo nastopili: MePZ M. Pertot iz Barkovelj, MPZ Ermes Orion iz Tržiča, MePZ Hrast iz Doberdoba in MePZ Obala iz Kopra. SKD IGO GRUDEN in ŠD SOKOL priredita v Nabrežini 5. KRAŠKI PRAZNIK PIVA Danes, 18. t. m., nastop skupine Happy day Udeleženci praznika se bodo lahko pomerili v številnih zabavnih tekmovanjih. Vabljeni! izleti VERDI Poletni festival operete 1989. V torek, 20. t. m., ob 21. uri (red O) bo na sporedu izredna prireditev "GALA DELUOPE-RETTA DANUBIANA". Vstopnice so na prodaj pri blagajni gledališča. Ponovitev v sredo ob 21. uri za red R. Poletni festival operete 1989 - V četrtek ob 21. uri (red O) in v petek ob 21. uri (red R) BRECHT V GLASBI s skupino BERLINER ENSEMBLE. Slovensko planinsko društvo Trst vabi člane, planince ter vse zamejske Slovence, da se množično udeleže proslave 85-LETNICE USTANOVITVE SPDT, ki bo v nedeljo, 25. t. m., ob 12. uri na 2.087 m visokem vrhu POLDAN-JŠNJE ŠPICE (Jof di Miezegnot). Na razpolago je samo še 30 prostorov. Pohitite z rezervacijo! Vpisovanje se vrši pri ZSŠDI (tel. 767304). SKD Vigred priredi v nedeljo, 25. t. m., izlet na Brione. Informacije in vpisovanje pri Franki Škrk, tel. 200150, in Armiti Kante, tel. 201102, od 19. do 21. ure. Na razpolago je še nekaj mest. Glasbena matica vabi na sledeče zaključne nastope: jutri, 19. t. m., ob 20.30 klavirski recital Luise Antoni v dvorani I. Gruden v Nabrežini, v torek, 20. t. m., ob 18. uri na šoli Glasbene matice v Trstu, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah,, ob 20.30 klavirski recital Vesne Zuppin v dvorani L Gruden v Nabrežini, četrtek, 22. t. m., ob 18. uri na osnovni šoli na Katinari ter v soboto, 24. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Glasbena matica vabi na koncert kompozicijskega razreda prof. Alda Kumarja, ki bo v petek, 23. t. m., ob 20.30 v evangeličansko-luteranski cerkvi na Trgu Panfili. Društvo slovenskih izobražencev v Trstu bo v sodelovanju s Slovensko prosveto zaključilo letošnjo sezono ponedeljkovih večerov z VEZILOM KOSOVELOVIM v spomin na Tončko Kosovel, ki je preminila preteklo zimo. Pri večeru jutri, 19. t. m., bodo sodelovali moški pevski zbor Novega svetega Antona, recitatorji dekliškega zbora Vesna, ansambel Gallus consort ter vokalno-instru-mentalni ansambel Fabia Niederja, ki bosta izvajala izvirne skladbe na besedilo Srečka Kosovela. Govoril bo Ubald Vrabec. Začetek ob 20.30. SKD Vigred prireja v torek, 20. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih CELOVEČERNI KONCERT otroškega zbora Vigred ter nastop harmonikarjev prof. Zorana Lupinca. KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monte Ser-nio 27, vabi na zaključek 8. PRAZNIKA VINA danes, 18. t. m. Pokušnja - tekmovanje ALI SPOZNAŠ SVOJE VINO? bo ob 17. uri. Vzorec morajo udeleženci dostaviti od 15.30 do 19. ure. Ob 19. uri bo nagrajevanje. Sledila bo večerja in družabnost z glasbo. Zabaval nas bo David Danieli s svojo frajtonarco. Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Union vabi na 11. RAJONSKO RAZSTAVO VIN, ki bo danes, 18. t. m., v Ljudskem domu v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24). KD Slovan - Padriče priredi v petek, 23. t. m., KRESOVANJE. Ob tej priliki bomo odprli razstavo o poreklu GRGIČEV, ki je nastala iz večletnih raziskav prof. Sama Pahorja o zgodovini Padrič. Kulturni program: ob 20.30 otvoritev razstave, uvodna beseda prof. Sama Pahorja, nastop MPZ Lipa iz Bazovice, ob 21.30 KRES "Zad za kalom", nastop godbe na pihala V. Parma iz Trebč, sledi prosta zabava. Vabljeni! Društvena gostilna na Proseku razpisuje NATEČAJ ZA NOVEGA GOSTILNIČARJA Prošnje sprejema tajnik društva: Marino Albi, Prosek št. 102. GOSTILNA Padriče 59 - Tel. 226301 organizira v sodelovanju s kmetijskim obratom Zoran Parovel I. PRAZNIK »LAŠKEGA PIVA« jedi na žaru in glasba z orkestrom danes in jutri 19. 6. VABLJENI PRODAM Y 10 fire, letnik 1988, prevoženih 10.000 km, v odličnem stanju. Tel. 251050. PRODAM avto citroen viša, letnik '83, 35.000 km, v dobrem stanju. Tel. na št. 826527. PRODAM čebelje družine na AŽ - satovju. Tel. 226618. PRODAM motor honda XLR paris-dakar 125, letnik '84, electric starter, nov motor, prevoženih 32.000 km. Tel. 415336. PRODAM mladiče pasme labrador. Tel. 003867/21312. PRODAM suzuki samurai, letnik '88, v dobrem stanju, z vsemi pripomočki. Tel. 0481/882374. PRODAM akacijeva in hrastova drva po ugodni ceni. Tel. 281920 ob uri obedov. PRODAM renault 5 TS, 1.300, letnik '80, za 1.000.000 lir. Tel. ob uri kosila na št. 0481/20615. PRODAM po zelo ugodni ceni kotel za ogrevanje Wunderbus, 41.000 kal, gorilnik Riello, pumpo, termometer, rezervoar za 400 1, avtomatski, star dve leti, v odličnem stanju. Tel. 44738 od 9. do 15. ure. PRODAM A 112, star štiri leta in pol, prevoženih 45.000 km: Tel. 228607. OSMICO je odprl Mario Žerjal v Dolini št. 161. OSMICO je odprl Rudi Košuta v Križu št. 44. OSMICA pri Miško tu na Opčinah je tudi letos odprta. Priporočamo se za obisk. IZGUBILA se je papiga sive in rdeče barve. Najditelj dobi nagrado. Tel. na št. 220104. RENAULT 4, 11 mesecev star, prevoženih 13.000 km, v odličnem stanju, prodam. Tel. 200717 ali 291308. V BLIŽINI PRIMOŠTENA dajemo v najem stanovanja za dve ali štiri osebe za mesec julij. Ža informacije telefonirati na št. 826545 - Silvija. V SREDIŠČU MOŠE prodam zazidljive parcele za vile ali dvostanovanjske hiše. Tel. 0481/390238. DOMAČ kozji sir prodam. Žerjal, Male Loče 16 pri Podgradu, 66244 Podgrad. PODJETJE, komercialno, zaposli dva elektronska tehnika, prva zaposlitev, z znanjem slovenščine in opravljenim vojaškim rokom. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro Tehniki". ČE ŽELITE obrambo pred vročimi sončnimi žarki za vašo teraso oz. izložbena okna vaše trgovine, seveda iz lepega, barvnega in kvalitetnega materiala, po konkurenčnih cenah, vam naš izvedenec po dogovoru pripravi brezplačno na vašem domu proračun in pokaže modele ter vzorce. Tel. 040/226510 v večernih urah. NA RAZPOLAGO imam krasne, mesec dni stare nemške ovčarje. Tel. 229450. PRODAM licenco za prodajo sadja in zelenjave (tab. 6), prodajni pult, sončnik, tehtnico, stalen parkirni prostor v Ul. Cavana, Mačkoljah, Ricmanjih, Borštu in Rojanu, reklama po Radiu Opčine ter furgon volkswagen s plačanim zavarovanjem, vse za 15.000.000 lir. Tel. 302399 od 7. do 8. ure ali od 19. do 20. ure. AUTO VESPUCCI - pooblaščena mehanična delavnica Audi in Volkswagen prodaja nove in rabljene avtomobile z garancijo: ford escort 1300 GL, BMW 320 IS 2000 četvero vrat z vsemi dodatki, uno turbo IE, regata 70S, lancia delta 1500, alfa 33, 112 LX. Odprto ob sobotah in nedeljah zjutraj v Ul. Vespuc-ci 4/1, tel. 755410. IZGUBIL sem nemški potni list v Zgoniku. Najditelj dobi nagrado. Tel. 229193. HIŠO z vrtom ali zazidljivo parcelo iščem v okolici Trsta ali Gorice. Tel-575145. Danes se poročita AMBRA in ZELCO Novemu paru čestita in vošči vse najboljše v novem stanu KD F. Venturini včeraj - danes Danes, NEDELJA, 18. junija 1989 MILEVA Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.57 - Dolžina dneva 15.42 - Luna vzide ob 20.50 in zatone ob 3.53. Jutri, PONEDELJEK, 19. junija 1989 NENADEJ PLIMOVANJE DANES: ob 4.01 najnižje -62 cm, ob 10.48 najvišje 24 cm, ob 15.31 najnižje -5 cm, ob 21.20 najvišje 50 cm. PLIMOVANJE JUTRI: ob 4.32 najnižje -66 cm, ob 11.20 najvišje 29 cm, ob 16.12 najnižje -6 cm, ob 21.55 najvišje 49 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,5 stopinje, zračni tlak 1019,5 mb ustaljen, veter 12 km na uro severozahodnik, vlaga 50-odstotna, nebo rahlo pooblače- Prepovedano mladini pod 14. letom □ 18. letom □ □ ,0,«s TRST Ul Moitmi 5/ no, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Davide Paravano, Valentina Milic, Alessio Babic, Alex Bussi, Lorenzo Radillo, Alessandro Ambrosi, Andrea Cettolo, Luca Bianchi, Michele Guida Conte, Manuela Carrafiello, Mar-gherita Pelliccetti. UMRLI SO: 85-letni Miroslavo Gregori, 85-letna Maria Filograsso vd. Donato, 78-letni Liberale Radesic, 68-letna Santa Kosmač, 91-letna Grazia Metta vd. Mar-culli, 77-letna Carolina Colja, 90-letni Giuseppe Zeriali, 95-letna Antonia Tiepolo, 54-letni Emilio Zeriali. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 18. junija 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41, Trg Garibaldi 5, Ul. delVOrologio 6. Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. Soncini 179 (Škedenj), Ul. Revoltella 41. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5, Ul. dell Orologio 6. BAZOVICA (tel. 226210), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - Odprti od 8.30 do 13.00. Od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. Od ponedeljka, 19., do sobote, 24. junija 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (Žav-Ije). BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje). BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje). BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761. predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. BARI LOTERIJA 69 61 87 62 CAGLIARI 69 20 53 15 FIRENCE 34 66 53 76 GENOVA 38 37 13 35 MILAN 52 2 54 37 NEAPELJ 4 54 31 11 PALERMO 4 42 65 55 RIM 55 84 59 80 TURIN 11 64 1 73 BENETKE 11 74 44 38 ENALOTTO 2 2 X XXI IX 1 1 X KVOTE: 12 58.670.000 — 11 1.497.000.— 10 136.000,— 80 52 85 83 43 72 60 21 20 16 m ra| i______________________ 10.00 Kmetijska oddaja: Zelena linija 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Zelena linija (2. del) 13.00 Dnevnik - ob enih 13.30 Dnevnik - vesti 13.55 Kviz: Toto-TV Radiocorri-ere (vodita Paolo Valenti in Maria Giovanna Elmi) 14.00 Športne vesti 14.20 Film: A qualcuno piace caldo (kom., ZDA 1959, r. Billy Wilder, i. Tony Cur-tis, Marilyn Monroe) 16.20 Nanizanka: Sapore di glo-ria - Un motivo per corre-re 17.20 Popoldne UNICEF: Za milijardo otrok (vodi Maria Teresa Ruta) 17.50 Športne vesti 17.55 Popoldne UNICEF (2. del) 18.50 Športne vesti: 90. minuta 19.15 Popoldne UNICEF (3. del) 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 Gala večer UNICEF (vodi Elisabetta Gardini) 22.15 Posebna oddaja o evropskih volitvah, vmes Športna nedelja in Nočni dnevnik 4[ RAI 2_________________ 10.30 Aktualno: Video week-end - Filmi na domu 11.00 Film: La jungla dei teme-rari (vestern, ZDA 1955, r. Allan Dwan, i. John Pay-ne, Rhonda Fleming, Ronald Reagan, Coleen Gray) 12.30 Posebna oddaja: Najboljši odlomki rubrike o estetiki in zdravju (vodi Rosanna Lambertucci) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Dnevnik - športne vesti 13.30 Variete: Piccoli e grandi fans (vodi Sandra Milo) 15.15 Film: II sergente York (dram., ZDA 1941, r. Ho-ward Hawks, i. Garry Cooper, Walter Brennan) 17.45 Šport: 45. minuta 17.50 Avtomobilizem Fl: VN Kanade (prenos iz Montreala) 19.50 Vremenska napoved 19.55 Nogometno prvenstvo A lige 20.45 Dnevnik nocoj 21.20 Šport: Domenica sprint 22.00 Posebna oddaja o evropskih volitvah RAI 3________________ 11.30 Glasbeni variete: Dance-mania '88 (vodi Carlo de' Siena) 12.20 Film: Terza liceo (kom., It. 1954, r. Luciano Emmer, i. Isabella Redi, Giulia Rubini, Giovanna Turi) 14.00 Deželne vesti 14.10 Karting - italijansko prvenstvo (prenos iz Magio-neja) 14.40 Tenis: Turnir Grand Prix (iz Bologne) 16.40 Filmske novosti 16.45 Variete: Va' pensiero (vodita Andrea Barbato in Oliviero Beha) 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Nogomet B lige 20.30 Aktualno: Chi Pha visto? -po sledi izginulih oseb (vodita Donatella Raffai in Paolo Guzzanti, urednik Adriano Catani) 22.45 Posebna oddaja o evropskih volitvah (s sodelovanjem mednarodnih strokovnjakov in italijanskih humoristov, vodi Italo Moretti) RTV Ljubljana! 8.30 Otroška matineja: Živ Žav, nato nad. Nevarni zaliv (pon. 4. dela) 9.45 Šentviški pevski tabor '89 9.55 Nadaljevanka: Boljše življenje (2. del) 10.40 Šentviški pevski tabor '89 10.55 Glasbena oddaja: Oktet Lip Bled 11.25 Ljudje in zemlja 12.25 Šentviški pevski tabor '89 14.45 Šentviški pevski tabor '89 14.55 Zabavna prireditev: Marjanca 15.55 Nadaljevanka: Zapisani šoli (Marketa Zinnerova, r. Miroslav Raža, 2. del) 17.00 Dnevnik 17.10 Film: Na Zahod! (kom., ZDA 1940, r. Edward Buz-zell, i. Groucho, Chico in Harpo Mara) 18.20 Predstava mora teči 19.05 Risanka, TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Nad.: Djekna še ni umrla, kdaj bo, pa ne vemo_(Mi-odrag Karadžič, r. Živko Nikolič, i. Drago Milovič, Ljiljana Krstič) 21.35 Zdravo, vmes dnevnik HIP) TV Koper________________ 11.00 Šport spektakel (pon.) 13.30 TVD Novice 13.40 Rubrika: Noi la domenica, šport in spektakel (v studiu Cesare Cadeo in Franco Ligas), vmes 13.55 nogometni pokal treh narodnosti Danska-Brazilija (iz Kdbenhavna), 18.00 avtomobilizem Fl - VN Kanade (iz Montreala) 20.30 Športna rubrika: A tutto campo 22.00 TVD Novice 22.10 Avtomobilizem Fl: VN Kanade (posnetki iz Montreala) RTV ljubljana 2 10.00 Danes za jutri in nadaljevanka Odpisani 13.00 Športno popoldne: EP v ženski košarki 18.00 Avtomobilizem Fl: VN Kanade (iz Montreala) 20.00 Dok. oddaja: Ptice na Kosovu - Od ljudske pesmi do baleta 20.35 Lovorika YU v rokometu 21.30 Včeraj, danes, jutri 22.40 Poezija, nato šport CANALES________________ 8.45 Nabožna oddaja 9.30 Aktualno: Block notes in Magazine 10.30 Nanizanka: Webster 11.30 Aktualno: Le 7 bellezze 12.00 Variete: Rivediamoli (vodi Fiorella Pierobon) 13.00 Glasbena oddaja: Super-classifica Show 14.00 Film: La conguistatrice (kom., ZDA 1951, r. Michael Gordon, i. Susan Hay-worth, George Sanders) 16.00 Nanizanki: 16.00 Fox - II budda di giada, 17.00 Love boat - Viaggio in Oriente 19.00 Kviza: La ruota della fortu-na, 19.45 Tra moglie e ma-rito album (vodi Marco Columbro) 20.30 Film: I guattro delLoca sel-vaggia (pust, VB 1978, r. Andrew McLaglen, i. Richard Burton, Roger Moore) 23.10 Aktualni pogledi: Italija sprašuje 23.55 Šport: golf 0.55 Nanizanki: Baretta - Ven-detta oltre la morte, 1.55 Mannix RETE 4__________________ 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Dokumentarec: Pianeta Big Bang 10.30 Nanizanka: Mississippi 11.30 Rubrika iz parlamenta 12.15 Nanizanki: Longstreet, 13.15 Arabesgue 14.15 Filmski tednik: Ciak 15.00 Nan.:Katie&Allie 15.30 Film: La furia umana (krim., ZDA 1949, r. Raoul Walsh, i. James Cagney) 17.30 Nanizanka: L’ora di Hitchcock 18.30 Film: Igloo uno, operazio-ne Delgado (pust., ZDA 1967, r. Laslo Benedek, i. Lloyd Bridges) 20.30 Film: La moglie del prete (kom., It. 1970, r. Dino Risi, i. Marcello Mastroianni, Sofia Loren) 22.30 Nanizanka: Alfred Hitchcock presenta 23.00 Koncert orkestra milanske Scale (solist Salvatore Ac-cardo, dir. Myung Whun Chiung) 0.30 Nanizanki: Vegas, 1.30 Missione impossibile ITALIA 1________________ 8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.30 Nanizanka: Boomer cane intelligente 11.00 Dokumentarna oddaja: Jo-nathan 12.00 Rubrika: Nessundorma 12.50 Šport: Grand Prix 14.00 Film: 11 guardiano della fe-licita (kom., ZDA-SZ 1976, r. George Cukor, i. Elizabeth Taylor, Ava Gardner) 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: II falco della strada - La nascita del Falco 19.00 Risanke: Foofur Superstar, 19.30 Gli amici cercafa-miglia, 20.00 IPuffi 20.30 Variete: Trisitors 22.00 Nanizanka: Tutti per uno -II sosia 22.30 Rubrika: Nessundorma 23.15 Film: II magliaro a cavallo (vestern, ZDA 1971, r. Paul Bogart, i. James Garner, Lou Gossett) 1.15 Nanizanka: Star Trek - Sul pianeta Triacon ODEOM___________________ 13.00 Rubrika: Ouestitalia 13.30 Nad.: La storiadi Maria 15.30 Film: Una donna due amo-ri (kom., ZDA 1979, r. Del-bert Mann, i. Lee Remick) 17.30 Variete: Sugar estate, vmes film 20.000 leghe sotto i mari (anim., Jap. 1969, r. Ki-mio Yabuki) 19.30 Nanizanka: Misfits 20.30 Film: Safari rosso sangue (pust., ZDA 1987, r. Tara Moore, i. Lucy Guteridge, John Rhysdavies) 22.30 Film: Un tipo con una fac-cia strana ti cerca per ucci-derti (dram., It. 1974, r. Tul-lio De Micheli.i. Christop-her Mitchum) 0.30 Nan.: Un salto nel buio TMC_____________________ 10.00 Risanka: Snack 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Alkttualno: A tutfoggi 13.20 Dok.: In caduta libera 13.50 Nogomet: Danska-Brazilija (iz Koebenhavna) 15.50 Variete na ledu z Dance Ice Company 17.15 Avtomobilizem F1:VN Kanade (iz Montreala) 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nanizanka: Matlock 21.30 Film: II magnifico cornuto (kom., It. 1964, r. Antonio Pietrangeli, i. Claudia Car-dinale, Ugo Tognazzi) 23.30 Dok : Pianeta azzurro TELEFRiULI_____________ 10.30 Dokumentarec o obrtnikih 11.00 Glasbena oddaja 11.30 Nan.: Matt e Jenny 12.00 Zelena dežela 12.30 Dok.: Velike razstave 13.00 Župan in njegovi ljudje 14.30 Nanizanka: Delitti in una stanza chiusa 16.00 Dokumentarec: Možje in narodi 20. stoletja 17.00 Glas. odd.: Seicorde 18.00 Nanizanka: Justice 19.00 Športne vesti 20.30 Film: Prega il morto, am-mazza il vivo (vestern, r. Jospeh Warren, i. Klaus Kinski) 22.30 Nan.: Riuscira la nostra ca-rovana a... 23.00 Šport in 1.30 Vesti TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti m šport RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Matineja: Glasbeni listi; 10.15 Mladinski oder: Vitezi skrivnostnih dežel - Beli vitez; 11.00 Nediški zvon; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Ob 200-letnici francoske revolucije: Leto 1789 v Parizu; 14.55 Popoldanski zbornik: šport in glasba, rezultati^ in intervjuji, zanimivosti; 17.30-19.00 Športni pregled; 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Radijska igra; 9.05 Še pomnite, tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Matineja; 10.35 Reportaža; 11.03 Čestitke; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Zbori; 17.30 Humoreska; 18.30 Opere; 19.30 Glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program in nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 12.30 14.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Glasba, Sosednji kraji in-ljudje, Pozdrav, Na današnji dan, reportaže, zanimivosti; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.45 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset; 18.00 Nedelja na športnih igriščih; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop tedna; 7.35 Glasba; 8.00 Vse o radiu; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Športna oddaja; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Najlepših sedem; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba in športni dogodki; 17.33 Made in YU; 18.00 Najnovejše plošče; 19.00 Glasba non stop in športni dogodki; 20.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 20.00 Nočna glasba. i RAI 1 7.00 O evropskih volitvah 11.55 Vremenska napoved 12.00 Dnevnik- flash 12.05 Nanizanka: Santa Barbara 12.30 Nadaljevanka: Creature grandi e piccole (1. del) 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Nanizanka: Stazione di servizio 14.30 Film: Messalina (zgod., It. 1951, r. Carmine Gallone, i. Maria Felix) 16.15 Zanimivosti: Action now 16.15 Mladinska oddaja: Big! 12.40 Biblijsko branje (8. odd.) 18.10 30 let naše zgodovine 19.10 Nad.: Santa Barbara 19.40 Almanah in dnevnik 20.30 Film: Joe Kidd (vestern, ZDA 1972, r. John Sturges, i. Clint Easttvood, Robert Duvall) 42.00 Festival v Saint Vincentu 22.50 Dnevnik in Filmske no- , vosti J-05 Reportaža: Raid Peking- 24 n Pariz 4.00 Dnevnik - v parlamentu '15 Rubrika: Mezzanotte e Q dintorni ■45 Rubrika: Knjiga, naša prijateljica 4T RAI 2 Jv RAI 3 RTV Ljubljana 1 (*P*) TV Koper 7.00 O evropskih volitvah 9.00 Film: Giuseppe Verdi (biog., It. 1945, r. Raffaello Matarazzo) 11.00 O evropskih volitvah 11.30 Oddaja o protestantizmu 12.00 Nanizanka: Sguadriglia Top Secret 13.00 Dnevnik in vreme 13.50 Nanizanka: Capitol 14.30 Dnevnik, nato Lepa Italija 15.15 Nan.: Lassie, nato risanka 16.05 Dok.: Animali del sole 16.35 Dnevnik - flash 16.40 Film: Cimitero senza croci (vestern, Fr. 1968, r. Robert Hossein, i. Michelle Mercier, Lee Burton) 18.05 TV igra: Il sicario 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop in dnevnik 20.30 Nanizanka: L'ispettore Derrick 21.35 Raziskava: Tisoč in ena Italija 22.30 Dnevnik - nocoj 22.40 Potovanje skozi aids 23.15 Dnevnik 23.40 Film: Follia d'amore (dram., ZDA 1985, r. R. Al-tman, i. K. Basinger) 13.30 Zenska kolesarska dirka po Italiji 14.00 Deželne vesti 14.30 Posebna oddaja o evropskih volitev in rezultati 15.00 Film: Ti ho visto uccidere (krim., ZDA 1954, r. Roy Rorvland, i. Barbara Stan-wyck, Georges Sanders,Gary Merrill) 16.20 Nogomet Under 16 (iz Firenc) 17.30 Dokumentarna oddaja: Geo Reprint 18.15 Nanizanka: Vita da strega -JTavarizia di Darrin 18.45 Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Variete: Blob. Di tutto di piu 20.30 Aktualno: Dan na preturi 21.45 Aktualno: lo confesso -Parole segrete in TV 22.25 Dnevnik - nocoj 22.30 Šport: Ponedeljkov proces (vodi Aldo Biscardi) 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti 16.05 Video strani 16.15 Poletna noč (pon.) 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 17.40 Mozaik: Zrcalo tedna, nato Naš utrip 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Mozaik. Utrip 18.25 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček -Polž (12. oddaja), nato Tisoč idej za naravoslovce (2. del) 19.05 Risanka, TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 TV drama: Samohodec (E. Werdin, r. Egon Werdin, i. Gerd Silberbauer, Patricia Litten, Sigi Schvvientek, Michael Hannemann) 21.05 Osmi dan 21.45 Dnevnik 22.10 Poletna noč, vmes nad. Uboga mala bogatašinja (po romanu C. D. Hey-manna, r. Charles Jarrott, i. Farrah Fawcett, James Read, Kevin McCarthy, 2. del) in humoristična serija Alo, Alo 1.05 Video strani 13.30 TVD Novice 13.40 Juke box (pon.) 14.00 Košarka NBA (pon.) 16.00 TVD Novice 16.10 Šport spektakel: košarka NCAA, St. John's-St. Louis, am. nogomet NCAA 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja Danes v Odprti meji: TRST — O evropskih volitvah TRST — Z velesejma TRST — Še o prošnji ŠZ Bor OGLEJ — Arheološka razstava Oglej-Emona TRST — Operetna sezona 19.30 TVD Stičišče 20.00 Tednik: Settegiorni 20.30 Mednarodni nogomet 22.15 TVD Novice 22.25 Avtomobilizem Fl: VN Kanade (posnetki) 24.00 Nočni boks IT RTV Ljubljana 2 17.45 Reportaža o Aziji 18.15 Svet športa 19.30 Dnevnik, 20.05 Žarišče 20.35 Po sledeh napredka 21.05 Svet na zaslonu 8-3q CANALES Nanizanki: Una famiglia americana, 9.30 Peyton Plače Kvizi: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfamiglia, 12.00 Kis, 12.35 II pranzo e servi-1°, 13.30 Čari genitori (vodi Khrica Bonaccorti), 14.15 15.qq PTioco delle coppie Nanizanke: Love Boat - Le-zione di storia per Isac, 16.00 Webster, 16.30 II mio IŽOn ?,ni*C0Kicky Kvizi: Doppio slalom, 17.30 c'est la vie, 18.00 O.K. Il Prezzo e giusto!, 19.00 II 910co dei nove (vodi Rai-rnondo Vianello), 19.45 Tra htoglie e marito (vodi Mar- 20.30 FnC0lnmbr0) dm: Bertolde, Bertoldino e Cacasenno (kom., It.984, T- Mario Monicelli, i. Ugo 23 2n ,9nazzi> Alberto Sordi) U Variete: Maurizio Co-0.5n slanzo Show Estate Oss ^Kmski tednik: Premiere ' a Nanizanki: Baretta - Nien-te per niente, 1.50 Mannix -Un caso di omicidio RETE 4_________ 7.40 Nanizanki: Lou Grant, 8.30 Switch 9.30 Film: Processo e morte di Socrate (dram., It. 1940, r. Corrado D'Errico, i. Rossa-no Brazzi, Ermete Zacconi) 11.30 Nanizanki: Petrocelli, 12.30 Agente Pepper -Schiavitu 13.30 Nadaljevanke: Sentieri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani 16.45 Nanizanka: California -Senza serupoli 17.45 Nad.: Febbre d amore 18.30 Nanizanki: General Hospi-tal, 19.301 Jefferson 20.00 Vesti: Dentro la notizia 20.30 Film: Adorabile infedele (dram., ZDA 1959, r. Henry King, i. Gregory Pečk, Deborah Kerr) 23.15 Aktualno: Po evropskih volitvah 0.15 Film: Josepha (kom., Fr. 1981, r. Christopher Frank, i. Miou Miou) 2.00 Nanizanka: Vegas ITALIA 1________________ 8.15 Nanizanke: Strega per amore, 8.45 Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxieroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 L uomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 14.00 Nanizanki: Časa Keaton, 14.30 Baby sitter 15.00 Variete: Smile 15.30 Glasbena oddaja: Deejay Television 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Te-neramente Licia in risanke 18.00 Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Su-percar, 19.30 Happy Days 20.00 Risanka: Siamo fatti cosi 20.30 Film: Footlose (glas., ZDA 1983, r. Herbert Ross, i. Kevin Bacon, i Lori Singer) 22.35 Nanizanki: Starsky & Hutch, 23.35 Brothers 0.05 Filmska rubrika: Premiere 0.10 Nanizanke: Taxy, 0.40 Giu-dice di notte - Piccolo ge-nio, l.lOKung-fu ODEON___________________ 13.00 Otroški variete: Sugar estate, vmes risanke 14.00 Nanizanka: Rituals 14.30 Nadaljevanki: Maria, 15.30 Colorina 16.30 Sugar (2. del) in risanke 19.30 Rubrika: Beyond 2000 20.30 Film: Zona pericolosa 2 (krim., ZDA 1987, r. Geof-frey Bowers, i. Jason Willi-ams, Robert Random) 22.30 Film: Colpo letale (dram., ZDA 1987, r. Bert Deling, i. Scott Burgess) 24.00 Nanizanka: NightHeat TMC_____________________ 11.00 Nanizanka: Daniel Boone 12.00 Nadaljevanka: Appesi a un filo 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasbena oddaja: Clip clip 15.00 Nanizanka: Sceriffo Lobo 16.00 TV film: Ernie Kovacs - tra una rissa e 1'altra (kom., ZDA 1984, r. Lamont Johnson, i. Jeff Goldblum) 18.00 Aktualno: TV donna 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nadaljevanka: Potere 22.15 Oddaja o turizmu 22.45 Vesti 23.00 Šport: Off-shore TELEFRIULI 11.30 Nanizanka: Matt e Jenny 12.00 Dokumentarec: Skrivnosti sveta 12.30 Kronika o motorjih 13.00 Vesti 13.30 Dokumentarec: Možje in dogodki 20. stoletja 14.30 Glasbena oddaja: Musič box 17.30 Nadaljevanki: Piccolo mondo antico, 18.00 Dama de Rosa 19.00 Dnevnik 19.30 Nan.: Giorno per giorno 20.00 Športna rubrika 21.15 Nanizanka: Justice 22.30 Dokumentarec o Avstraliji 23.30 Dnevnik 0.30 Vesti: News TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro, Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.10 Iz četrtkovih srečanj: Mal položi dar, domu na oltar; 8.40 Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Opere; 11.30 Glasba, 12.00 Pandorina skrinjica, 12.40 Tekmovanje Seghizzi; 13.20 Glasba po željah; 13.30 Gospodarstvo; 14.10 Goriški razgledi; 15.00 Roman: Duh Velikih jezer; 15.21 Kupujem-prodajam z Vesno, Mladi in dermatolog, Svetujemo vam; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Glasba; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasba. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringa-raja; 8.40 Pesmica; 9.05 Za dober dan; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Adamičev aansa-mebl; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes; 13.20 Glasba; 13.30 Čestitke; 14.02 Enajsta šola; 14.20 Glasbena tekmovanja; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio; 18.05 Godbe; 18.25 Signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Radio Lj; 13.00 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Novosti naše diskoteke; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Superpass; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.300 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo; 8.25 Pesem; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.00 Tisk; 10.05 Najlepših 7; 10.35 Družina; 11.00 Srečanja; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Glasba; 14.40 Pesem; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Mixage-, 16.33 Zdravo; 17.00 Bubbling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro; 10.30 Horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Šport; 19.30 Klasična glasba; 22.00 Nočna glasba. Napotki ob današnji volitvah za obnovo Evropskega parlamenta Volišča odprta samo danes od 7. do 22. ure Nasploh smo dežela, kjer ne mine leto, da ne bi šli na volišča za obnovo parlamenta, za upravne volitve, za referendum, za Evropski parlament. Danes bomo v Italiji glasovali za izvolitev 81 predstavnikov v Evropskem parlamentu v Strasbourgu. Volilni upravičenci pa bodo prejeli poleg glasovnice s simboli trinajstih strank (glasovnica je rdeče barve) tudi glasovnico za referendum (sive barve) o dodelitvi večje pristojnosti novemu Evropskemu parlamentu. Glasovanje v tem drugem primeru je bolj enostavno, saj volilec pod na glasovnici napisanim vprašanjem samo prekriža znak Da ali Ne. Volilci za Evropski parlament bodo lahko izbirali med trinajstimi strankami in gibanji in med 187 kandidati. V severovzhodnem volilnem okrožju, ki zajema Furlanijo-Julijsko krajino, Veneto, Tridentinsko in Gornje Poadižje ter Emilio Romagno, je razpoložljivih petnajst mest evropskega poslanca. Volilnih upravičencev je po zadnjih podatkih 118.753, ali približno dva tisoč več kakor pred petimi leti. Upoštevati je treba, da volijo tudi vojaki. Na volišča bo šlo, če bo volilna udeležba tako visoka kakor pred petimi leti (nad 93 odstotkov) okrog 110 volilcev. Kdor še nima volilnega potrdila ga lahko dvigne na pristojnem županstvu tudi danes. Za osebe, ki se same ne morejo premikati in rabijo spremljevalca tudi v volilni kabini, je treba predložiti ustrezno zdravniško spričevalo. Izdajajo ga v uradih KZE v Gorici Mazzinijeva ulica 7, od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure, v Krminu, na sedežu zdravstvenega okraja, Drevored Venezia Giulia 74, od 9. do 12. ure, v Gradišču, na sedežu zdravstvenega okraja od 9. do 12. ure, v Tržiču, na sedežu zdravstvenega okraja, Ul. Galvani 1 od 9. do 12. ure (izjemoma se interesenti lahko obrnejo do zdravnika Livia Fontane tudi od 14. do 20. ure -tel. 74124), v Gradežu v Ulici Marchesini 30 od 8. do 14. ure. Za razliko od političnih in upravnih volitev, bodo volišča tokrat odprta samo danes in sicer od 7. do 22. ure. Državljansko pravico in dolžnost je torej treba opraviti v teku današnjega dne. Ob predstavitvi na volišču mora imeti vsak upravičenec pri sebi volilno potrdilo in osebni dokument s sliko. Kako glasujemo? Preprosto tako, da prekrižamo znak (simbol) stranke, za katero glasujemo. Volilcem priporočamo, da izkoristijo tudi mehanizem preferenčnega glasu. To opravijo tako, da poleg znaka stranke, ki so ga prekrižali vpišejo še priimek, oziroma zaporedno številko kandidata ta je razvidna na plakatih, ki so izpostavljeni na volišču - ki mu želijo oddati preferenco. Vsak volilec lahko odda največ dva preferenčna glasova. Ob koncu pa še tole. Volilci v naših krajih so doslej vsakokrat dokazali visoko državljanjsko zrelost in se v velikem številu udeležili volitev. Tako je bila recimo volilna udeležba leta 1984 nad 93 odstotkov. Prepričani smo, da bo tako tudi danes. Zbirka zlatnine pokrajinskih muzejev na ogled v palači Dornberg V nakitu in portretih pričevanja meščanske kulture v 19. stoletju Pokrajinska uprava doslej ni razpolagala s primernimi prostori za večje razstave in druge kulturne prireditve. Z odprtjem prenovljenih palač Dornberg in Tasso na gradu, kjer bodo odslej delovali pokrajinski muzeji, pa so na razpolago prostori, ki omogočajo aktivnejšo vlogo Pokrajine tudi v kulturi. Predsinoči so v komaj odprti palači Dornberg odprli razstavo o zlatem 19. stoletju ( Aureo Ottocento"), na kateri je prvič na ogled zbirka nakita in dragocenosti, ki jo hranijo pokrajinski muzeji. To je le začetek, je ob odprtju zagotovil predsednik Pokrajine Gian Granco Crisci in napovedal, da nameravajo prirediti še druge kulturne manifestacije s posebno pozornostjo do skritih ali vsaj premalo poznanih aspektov naše preteklosti in kulture ter z največjo odprtostjo do bližnjih kultur z območja Alpe-Jad-ran. Odbornik za kulturo Giovanni Bat-tista Panzera je povedal, da bo razstava na ogled v Gorici do 30. julija, nato pa bo potovala po Italiji, kjer jo bodo predstavili v Gortini dAmpezzo, Rimu, Trentu, Benetkah, Tarantu, Ta-ormini in drugih krajih. Razstavo bodo predstavili tudi v Baslu. Gotovo bo to priložnost, da bodo drugod spoznali delček goriške kulture. Panzera je tudi poudaril pomen sponsorizacije združenja zlatarjev iz Valenze Po, ki je zgleden primer sodelovanja med privatniki in javno upravo. V imenu tega združenja je pozdravil podpred- Ogled razstave takoj po odprtju v petek popoldne (foto Marinčič) sednik zlatarjev iz Valenze Po Giam-piero Arata. Ravnateljica pokrajinskih muzejev dr. Maria Masau Dan je povedala, da je zbirka nekaj edinstvenega, saj malokateri muzej razpolaga s kolekcijo zlatnine. Odkupili so jo od cerkve sv. Ignacija, ki jo je pred prvo svetovno vojno prejela v dar od neznanih vernikov. Ob materialni vrednosti je predstavljeni nakit tudi zgodovinsko in kulturno dragocen, saj predmeti, ki Predavanje za razumevanje južnotirolskega vprašanja Inštitut za družbeno in versko zgodovino v Gorici je skušal nuditi jasnejšo sliko o zapletenem južnotirol-skem vprašanju in to s predavanjem zgodovinarja, univerzitetnega profesorja v Benetkah Umberta Corsinija. Predavatelj, ki je pred kratkim, ob sodelovanju z Rudolfom Lillom iz Karlsruheja, izdal knjigo »Alto Adige 1918 - 1946«, je posredoval svoje ugotovitve za boljše poznavanje zgodovine te dežele, fašistične raznarodovalne politike, priključitve k Italiji in družbene stvarnosti dežele. Uvodoma je zadovoljivo število občinstva pozdravil predsednik Inštituta za družbeno in versko zgodovino, prof. Fulvio Salimbeni, ki je najavil, da bodo oktobra nadaljevali z vrsto predavanj in seminarjev, ki so doslej naleteli na ugoden odziv občinstva. Profesor Corsini, ki predseduje fakulteti za tuje jezike na Beneški univerzi, svoj čas pa je bil tudi odbornik v deželi Tridentinska - Gornje Poadižje, je podal jasen zgodovinski prerez Južne Tirolske. Težave okoli tega vprašanja nastanejo v bistvu že leta 1806, ko to deželo priključijo Bavarski in ob tem se pojavijo prvi protesti južnotirolskega ljudstva, ki je izgubilo dobršen del svoje avtonomije. Drugi trenutek, ki bo prispeval, da se to vprašanje še bolj zavozla, zadeva pariško pogodbo, po kateri del Bavarske in s tem tudi Južno Tirolsko priključijo italijanski kraljevini. S tem se začnejo tudi prvi spori zaradi vprašanja narodnosti, saj se mora dobršen del nemško govorečega prebivalstva proti lastni volji vključiti v italijansko govorečo večino. Sicer pa najhujši trenutek za prebivalstvo Južne Tirolske beležimo v obdobju 1918-22, ko ta dežela preide pod italijansko upravo. Upravnim, avtono- mističnim in jezikovnim vprašanjem se pridruži še fašizem, ki je uradno vedno zanikal, da bi obstajalo kakšno južnotirolsko vprašanje. Medtem ko se v Evropi o tem razpravlja in piše, ugotavlja profesor Corsini, uradna Italija o tem ne zine niti besede. Po tezi nekaterih takratnih režimu naklonjenih zgodovinarjev naj bi Južna Tirolska bila »terra italianissima, di recente germanizzata da riitalianizzare«. Svoj zgodovinski opis predavatelj zaključuje s pariško mirovno pogodbo, na podlagi katere Južno Tirolsko priključijo Italiji. Ob tem, ugotavlja še prof. Corsini, ostaja odprto še eno pomembno vprašanje: kako je mogoče, da se je kar 180.000 Južnotirolcev odločilo za priključitev nemškemu Reichu, čeprav je znano, da je to ljudstvo v bistvu nasprotovalo takratnemu reži- New swing quartet 28. junija na gradu Goriški Kulturni dom prireja v sodelovanju z raznimi goriškimi slovenskimi organizacijami tudi letos poletno sezono na gradu. Pričela se bo že ta mesec z nastopom ene najbolj znanih skupin spiritual in gospel petja New swing guarteta iz Ljubljane. Koncert bo na prireditvenem prostoru na goriškem gradu v sredo, 28. junija, ob 20.30. New swing guartet že od začetka 70. let uspešno posreduje izročilo črnske glasbene tradicije širom po svetu. Doslej je nastopal na vrsti koncertov v domovini ter v ZRN, Švici, Avstriji, Italiji in vzhodnoevropskih deželah, posebej pa gre omeniti več daljših turnej po Sovjetski zvezi. Začenja se akcija cepljenja psov proti gozdni steklini Goriška Krajevna zdravstvena enota obvešča, da se je pričela akcija obveznega cepljenja psov, ki se bo predvidoma zaključila v drugi polovici julija. Cepljenje je brezplačno, če se opravi v dneh in na krajih, ki so bili določeni. GORICA: na občinskem stadionu na Rojcah , 19., 20., 21., 22., 23., 24., 26., 28., 29. in 30. junija ter od 3. do 5. julija od 8.30 do 10.30. 28. in 29. julija od 11.30 do 12.30. TRŽIČ: 13., 16., 17., 20., 23., 24., 27. in 30. junija ter 1. in 28. julija ter 29. julija od 8.30 do 10.30. Cepljenje se izvaja pri občinski klavnici. DOBERDOB: 21. in 22. junija po sledečem razporedu: 21. junija v Doberdobu, od 14.30 do 17.30 na dvorišču osnovne šole, 22. junija od 14.30 do 15.30 Poljane, 15.30 do 16.30 Palkišče, 16.30 - 17.30 Jamlje. ŠTEVERJAN: 22. junija gd 8.30 do 10.30 pri nekdanji šoli v Števerjanu, 23. junija od 9. do 11. ure na Jazbinah, 21. julija od 8.30 do 10.30 v Števerjanu pri nekdanji šoli. SOVODNJE: 20. junija od 8.30 do 9.45 v Sovodnjah pri nogometnem igrišču, od 10. do 10.30 na Peči, od 10.30 do 11. ure v Rupi, 21. junija od 8.30 do 9.30 na Vrhu, od 10. do 11. ure v Gabr-jah, 20. julija od 8.30 do 10.30 v Sovodnjah pri nogometnem igrišču. KRMIN: 19. junija od 8. do 10. ure v Borgnanu, 20. junija od 8. do 10. ure v Bračanu, 21. junija od 8.30 do 9.30 na Plešivem, od 10. do 12. ure v Krminu pri občinski klavnici. V Krminu bo cepljenje tudi 22. junija in 23. junija ter 20. julija, vsakokrat od 8. do 10. ure. RONKE: 26., 27., 28. in 29. junija vsakič od 15. do 17. ure ter 8. julija od 16. do 17. ure. ZAGRAJ: 22. junija od 8.30 do 10.30 pri nekdanji osnovni šoli, 23. junija od 8.30 do 10.30 pri nekdanji šoli v Zdrav-ščinah, od 10.45 do 12. ure pri nekdanji šoli v Martinščini, 21. julija od 8.30 do 10.30 pri nekdanji šoli v Zagraju. DOLENJE: 28. junija od 8.30 do 9.15 pri Jenkovem, od 9.45 do 10.30 v Dolenjah, od 11. do 12. ure v Merniku in od 12.15 do 12.30 v Škrljevem. Cepljenje bodo ponovili 19. julija od 8.30 do 9.30 v Dolenjah. Cepljenje psov bo seveda tudi v vseh drugih občinah. Od torka do nedelje Občinski praznik v Sovodnjah V Sovodnjah se bodo v prihodnjem tedni zvrstile številne prireditve ob letošnjem občinskem prazniku. Organizacijske zadeve sta letos prevzeli Kulturno in športno društvo. V torek zvečer bodo na prireditvenem prostoru odprli razstavo in pokušnjo vin domačih vinogradnikov. Razstava bo odprta do konca tedna. Osrednja slovesnost ob prazniku bo v soboto, 24. junija ob 20. uri v občinski telovadnici z govorom župana, podelitvijo občinskih priznanj in nagrad vinogradnikom ter s priložnostnim kulturnim sporedom. Na slovesnosti bo pel oktet Vrtnica. Vse dni bo seveda tudi dovolj priložnosti za ples in razvedrilo. včeraj-danes SLOVENSKI DIJAŠKI DOH v SIMON GREGORČIČ GORICA Sprejema prijave za notranje in zunanje gojence za šolsko leto 1989/90. — Sporoča slovenskim otrokom, da bo v času od 22. junija do 7. julija v prostorih doma Slovensko poletno središče — dnevna kolonija. Otroci doberdobskega območja se bodo lahko prevažali v Gorico z avtobusom. Organizira poletno šolo računalništva »Prvi stik s kompjuter-jem in njegova uporaba« za mladino do 12. leta starosti. — Sprejema prijave za seminar računalništva na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani za mladino od 13. do 16. leta, ki bo potekal od 11. do 15. julija. — Vse informacije in prijave za poletno središče, šolo in seminar računalništva v pisarni dijaškega doma, Ulica Montesanto 82, tel. 83495, vsak dan med 11. in 13. uro do sobote, 24. junija. Gradbene nepravilnosti v Gradežu Sodnik naj bi v ponedeljek zasegel sporno gradbišče Po objavi vesti, da sta tudi bivši gra-deški župan Fabio Zanetti in bivši občinski svetovalec Tarcisio Degrassi prejela sodni obvestili v zvezi z nepravilnostmi, do katerih naj bi prišlo ob izdaji gradbenega dovoljenja za rušenje stare stavbe in gradnjo nove palače v Drevoredu Eu-ropa, so, kot se zdi, na vidiku novosti. V ponedeljek naj bi sodnik Leghissa začasno zasegel gradbišče in seveda ustavil gradnjo. Lastnik nepremičnine je družba Imitur, medtem ko dela izvaja podjetje Edilmari. Zadeva, zaradi katere so prejeli sodna obvestila še nekateri predstavniki bivše občinske uprave v Gradežu, je torej bolj zapletena kakor je kazalo na prvi pogled. Občinski svet v Sovodnjah V torek, 20. t. m., ob 20. uri je napovedana seja občinskega sveta v Sovodnjah. Svetovalci se bodo spoprijeli tokrat z do- kaj obsežnim dnevnim redom, ki obsega skoraj trideset točk. Najpomembnejše vprašanje na dnevnem redu je vsekakor odobritev proračuna za tekoče leto in odobritev obračuna finančnega poslovanja za leto 1987. Občinski svet bo razpravljal tudi o predlogu resolucije glede upravljanja kraškega parka ter o poveritvi naloga za pripravo variante k splošnemu regulacijskemu načrtu. razna obvestila KD Danica na Vrhu vabi v sredo, 21. junija ob 20.30 na sejo društvenega odbora, ki bo v središču Danica. Otroški pevski zbor Oton Župančič v Štandrežu vabi starše in prijatelje na zaključni nastop, jutri, 19. t. m., ob 20. uri v domu Andreja Budala. Knjižnica Damira Feigla v Gorici obvešča, da bo od ponedeljka 19. t. m., dalje odprta vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah, od 9. do 13. ure. Iz goriškega matičnega urada v tednu od 11. do 17. junija 1989. RODILI SO SE: Sophia Piccolomini Clementini Adami, Giada Bravin, Luigi Costa, Cristian Trobini, Lucia Federica Baccara. UMRLI SO: 86-letna upokojenka Maria Odorico, 97-letna upokojenka Anna Venier vdova Graniti, 69-letni kmetovalec Erminio Marcosig, 69-letni upokojenec Mario Mrakic, 79-letna upokojenka Alberta Humar vdova Visintin, 77-letna redovnica Zora Gabršček, 98-letna upokojenka Irene Bregant, 81-letna upokojenka Emilia Zavadlav vdova Hoban, 83-letna upokojenka Rosa Mukerli vdova De Simon. OKLICI: podjetnik Francesco Marizza in bolničarka Donatella Radovan, delavec Maurizio Caforio in uradnica Susan-na Meloni, uradnik Massimo Donda in trgovska pomočnica Patrizia Farfoglia, kovinostrugar Dario Rigo in gospodinja Cristina Cargnel, trgovec Franco Vittor in učiteljica Alessandra Sartori, arhitekt Domenico Lagana in uradnica Germana Marchesini, financar Francesco Lucatu-orto in bolničarka Rita Franz, karabinjer Nicola Screm in trgovka Lucia Canciani, uradnik Davide Malič in bolničarka Ro-sanna Terpin, uradnik Adriano Podver-sig in uradnica Cinzia Olivo, trgovec Marino Collenz in uradnica Petra Kot-tutz. POROKE: elektrikar Stefano Marini in uradnica Arianna Bressan, uradnik Nun-zio Terrone in uradnica Susanna Gruso-vin, uradnik Luca Venturini in študentka Cristina Urizzi, uradnik Lorenzo Felician in učiteljica Graziella Zalateu. imajo za človeka tudi simbolično vrednost, lahko marsikaj povedo o kulturi premožnejših družbenih slojev v prejšnjem stoletju. Razstavo nakita, ki obsega 240 eksponatov, so obogatili z rastavo slik, v katerih izstopa prav nakit. Gre za portrete iz 19. stoletja, med katerimi kraljujejo dela slikarja Jožefa Tominca. Dr. Masau se je pri tem zahvalila Goriškemu muzeju iz Nove Gorice ter Narodni galeriji iz Ljubljane, ki sta dala na razpolago nekaj svojih slik ter dunajskemu muzeju, ki je posodil 40 risb zlatih izdelkov. Dr. Maddalena Malni Pascoletti, ki je uredila razstavo in pripravila bogat katalog, je povedala, da razstava razkriva še malo poznano kulturno in zgodovinsko dediščino. O teh predmetih, še posebno iz 19. stoletja, je malo pisnih virov. Šele po dolgem raziskovanju arhivskih virov, katalogov nekdanjih zlatarjev v Nemčiji in Avstriji in drugega gradiva, je bilo mogoče rekonstruirati zgodovino in sporočilo skoraj vsakega posameznega predmeta. Razstava bo kot rečeno odprta v palači Dornberg na gradu do 30. julija. Ogled je možen vsak dan razen ponedeljka od 10. do 20. ure. izleti Društvo slovenskih upokojencev priredi v nedeljo, 25. junija, izlet na Jezersko s piknikom ob Planšarskem jezeru. Vpisovanje samo jutri, 19. junija, od 10. do 12. ure na sedežu v Ul. Croce 3 in pri poverjenikih po vaseh. Društvo upokojencev vabi tudi na izlet na Reko dne 4. julija. Izlet prireja VZPI-ANPI iz Gorice ob priložnosti podpisa listine o prijateljstvu in sodelovanju. Vpisovanje bo v četrtek, 22. junija, od 10. do 12. ure na sedežu v Ul. Croce 3. SPD GORICA vabi člane in prijatelje, da se v nedeljo, 25. t. m., udeležijo slovesnosti ob 85-letnici SPD Trst, ki bo na vrhu Poldnašnje špice, popoldne pa v domu Mangart v Zabnicah. Zbirališče in odhod ob 6. uri s Travnika-Prevoz z lastnimi sredstvi. kino Gorica CORSO 15.30 — 22.00 »Un grido nella notte«. VERDI 16.00 — 22.00 »In fuga per tre«-Nick Nolte. VITTORIA 16.00 — 22.00 »Ogni volta di: piu allo zoo«. Prepovedan mladin1 pod 18. letom. Trzic COMUNALE Zaprto. EKCELSIOR 16.00 — 22.00 »Una donna in carriera«. Nova Gorica SOČA 18.00 — 20.00 »Dinamitaš JaC' kson«. ŠEMPETER 18.00 »Gusarska patrola«- °b 20. uri »Gospa«. DESKLE 19.30 »Pod udarcem zakona«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 53l57o. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU g San Nicolo, Ul. 1. maja 94, tel. 790^ pogrebi Jutri v Gorici: ob 12. uri Uberto d krsto pripeljejo iz Trsta na goriško g no pokopališče. hC)f a Člani mešanega pevskega z .j Oton Župančič izrekajo pevki M iskreno sožalje ob izgubi brata FRANCA Razstavo je omogočil Mestni muzej iz Ljubljane V Ogleju arheološka razstava o tesnih vezeh z nekdanjo Emono Muska cortese - enajst koncertov starinske glasbe na Goriškem Pobuda Pokrajine Gorica in skupine Dramsam Politični predstavniki iz naše dežele in Ljubljane ob včerajšnjem odprtju razstave v Ogleju (Foto Marinčič) V novem sedežu občinskega muzeja v Ogleju so včeraj svečano odprli bogato razstavo Oglej—Emona: arheologija dveh dežel od prazgodovine do srednjega veka. Razstavo je omogočilo sodelovanje z Mestnim muzejem v Ljubljani, ki je dal na razpolago svojo obsežno arheološko kolekcijo (več kot 800 eksponatov). Zbirka, ki bo ostala na ogled v Ogleju do 15. oktobra, prikazuje razvoj antične Emone, današnje Ljubljane, in kulturne ter druge vplive, ki so jo povezovali z Oglejem. Trgovski stiki med področjem današnjega Ogleja in predelom, ki obsega Ljubljansko kotlino, je napisano v katologu, ki sta ga pripravila urejevalca razstave dr. Maurizio Buora in Ljudmila Plesničar - Gec iz ljubljanskega Mestnega muzeja, segajo še v prazgodovino. Nastanek rimskodobne naselbine v Ljubljani je povezan prav gotovo z izgradnjo ceste, ki je povezovala Oglej z vzhodno provinco Panonijo. Ljubljanska kotlina je bila že pred tem važno prometno področje, ustanovitev Ogleja v 2. stoletju pr. n. št. pa je te trgovske stike še bolj utrdi- la, saj so bile osvajalne težnje rimskega imperija usmerjene proti vzhodu. Oglej je igral pomembno vlogo v vsej zgodovini Emone: njegov vpliv je viden tako na področju materialne kulture kakor tudi v razširjanju drugih kulturnih in civilizacijskih dosežkov tedanjega časa. Vse to se odraža tudi v dogajanjih, ki so obe mesti - Oglej in Emono - povezovala v napredku in tragičnih katastrofah nemirnega obdobja pozne antike. Razstava v Ogleju nudi bogat pregled vplivov in prepletanja kulturnih tokov med Oglejem in Emono oz. med ozemljem današnje Furlanije-Julijske krajine in Slovenije. Izkopanine in druga arheološka pričevanja kažejo na sorodnost tako pri motivih mozaikov kot pri raznih okrasnih predmetih, ki so jih arheologi odkrili na območju današnje Ljubljane. Pomen te zgodovinske povezanosti so ob odprtju razstave podčrtali oglejski župan Ludovico Nevio Puntin, predsednica skupščine mesta Ljubljana Nuša Kerševan in predsednik naše dežele Adriano Biasutti. Puntin se je pri tem prisrčno zahvalil predstavnikom mesta Ljubljana in tamkajšnjih kulturnih inštitucij, ki so omogočili predstavitev tolikšnega kulturnega bogastva v Ogleju. S tem je bilo konkretno dokazano, da nekoč povezani območji tudi danes združuje prijateljstvo in sožitje. Kakovostna in pomembna razstava je v ponos Ogleju, saj gre za izreden kulturni dogodek, obenem pa je priložnost tudi za poglabljanje prijateljstva in kulturnega sodelovanja med našo deželo in Slovenijo ter širše na območju skupnosti dežel Alpe-Jadran. Ljubljanska prva občanka Nuša Kerševan je dejala, da vzbuja razstava prijetne občutke, saj so prikazani umetniški izdelki, ki jih je ustvarjal človek tudi zato, da bi mu blažili težo problemov in težav časa, ko so ti predmeti nastajali. Razstava pa tudi spominja na zgodovino naših krajev, na ustvarjalnost in kulturo ljudi, ki jih ne smejo več ločevati nesmiselni prepiri in nasprotja. V tem je razstava dokaz dobre volje in želje, da bi združili obojestranska prizadevanja za vzajemno kulturno bogatenje pa tudi za utrjevanje prijateljstva in sodelovanja neglede na državno mejo. Ta prizadevanja organizatorjev je pohvalil tudi predsednik deželne vlade Biasutti, ki je ugotovil, da je povezanost naše dežele s Slovenijo in bližnjo Koroško pomenila zametek skupnosti Alpe-Jadran. Še pred desetimi leti so mnogi očitali, da gre za utopijo, danes pa je ta skupnost dežel pomembna stvarnost, edinstven politični laboratorij, ki odpira pot novim dosežkom v združevanju narodov v duhu prijateljstva in sodelovanja. Biasutti je zato dejal, da je treba nadaljevati na poti sodelovanja s Slovenijo, tako na kulturnem kot tudi na drugih področjih. Slovesnosti ob odprtju razstave so prisostvovali tudi ravnatelj Mestnega muzeja v Ljubljani Gregor Moder, ravnatelja republiškega in ljubljanskega Zavoda za spomeniško varstvo Marjan Slabe in Boris Vikič, predstavnika goriške in ljubljanske škofije ter predstavniki videmsko-pordenonske hranilnice GRUP in zveze COOP con-sumatori, ki sta finančno podprli manifestacijo. Enajst koncertov srednjeveške, renesančne in baročne glasbe se bo v prihodnjih tednih zvrstilo v raznih krajih na Goriškem. Glasbe tokrat ne bodo izvajali v običajnih koncertnih dvoranah, ampak v sugestivnem okolju starih gradov, cerkva, starih mestnih jeder. Prvi koncert bo že v sredo, 21. t. m., v Krminu na stopnišču tamkajšnje stolne cerkve, zadnji je napovedan 9. julija v palači Tomani v Gradišču. Poleg domačih glasbenih skupin bodo med nastopajočimi tudi znani ansambli iz Zahodne Nemčije in Sovjetske zveze. Prireditev torej, ki ima tudi mednarodno razsežnost. Tak je v skopih obrisih program pomembne kulturne pobude, ki jo pripravlja goriška pokrajinska uprava v sodelovanju s skupino Dransam iz Gradišča. Pravzaprav velja povedati, da je letošnji ciklus nekakšno smiselno nadaljevanje dveh podobnih prireditev, lanske in predlanske. Letošnja je nedvomno bogatejša, tako po številu nastopajočih kakor po številu koncertov, ki se bodo zvrstili do 9. julija. Nastopilo bo namreč kar sedem Promet skozi mejne prehode na Goriškem je tudi v mesecu maju presegel milijon potnikov v obe smeri. Še lani so bili mesečni obračuni z več kot milijonom potnikov izjema, ki so jo beležili samo v poletnih mesecih, letos pa so te številke že konstanta, saj je promet od marca dalje vsak mesec presegel milijon potnikov. Po statističnih podatkih goriške mejne policije je maja šlo čez mejo skozi prehode prve in druge kategorije na Goriškem milijon 96 tisoč 252 potnikov. Za primerjavo naj povemo, da je to skoraj 300 tisoč več kot v mesecu maju lani. V primerjavi z letošnjim aprilom se je promet nekoliko zmanjšal (za 36 tisoč prehodov), kar odvisi v največji meri od zmanjšanja števila italijanskih potnikov s potnim listom. Teh je maja potovalo čez mejo v obe smeri približno 297 tisoč, tujih državljanov s potnim listom pa so našteli skoraj 129 tisoč, kar je tudi nekaj manj kot v aprilu. glasbenih skupin, ki se ukvarjajo s starinsko glasbo, med temi tudi Gallus Consort, tržaški baročni trio, ki ga sestavljajo Miloš Pahor, Dina Slama in Irena Pahor. Ta skupina bo nastopila 1. julija ob 21.30 v cerkvi Rožnega venca v Tržiču. Posebej velja opozoriti tudi na skupino Sarbande iz Miinchna, ki bo nastopila 22. junija ob 21.30 v Gradežu in naslednjega dne na goriškem gradu. 7., 8. in 9. julija pa bo v Ronkah, Gorici in Gradišču koncertiral baročni ansambel iz Jaroslava v Sovjetski zvezi. Vstopnine ne bo, pač pa prireditelj priporoča, naj se interesenti pravočasno informirajo o razpožljivih prostorih. Nekaj koncertov bo namreč v takem okolju, ki lahko sprejme le omejeno število poslušalcev. Informacije nudijo v uradu za kulturne dejavnosti pri pokrajinski upravi, Korzo Italia 55, tel. 385227. Ciklus glasbenih prireditev so poimenovali Musiča cortese, ali po naše, prefinjena glasba. Po drugi strani se je maja nekoliko povečal maloobmejni promet s prepustnicami, pri katerem so skupno beležili skoraj 20 tisoč prehodov več kot aprila. Italijanski upravičenci iz obmejnega pasu so šli v zadnjem mesecu čez mejo skupno nekaj manj kot 424-tisočkrat, jugoslovanski upravičenci pa skoraj 247- tisočkrat. Seminar za šolnike Sindikat slovenske šole — Tajništvo Gorica obvešča, da bo tradicionalni seminar slovenskega jezike in kulture v Ljubljani od 3. do 15. julija. Za goriške šolnike sta na voljo dve štipendirani mesti. Sindikat tudi opozarja, da bo od 20. do 27. avgusta v Mariboru jesenski seminar za učitelje in profesorje. Za goriške šolnike je na razpolago deset mest. Interesenti se morajo prijaviti s pisno prošnjo pri odbornikih SSŠ najkasneje do 25. junija. Maja skozi mejne prehode več kot milijon potnikov Od danes poletni vozni red na avtobusnih progah APT Danes, 18. junija, stopa v veljavo poletni vozni red avtobusov na medkrajevnih progah, ki jih oskrbuje pokrajinsko avtobusno podjetje APT. Objavljamo vozne rede odhodov in prihodov na goriško avtobusno postajo (v Ul. IX agosto) za najpomembnejše proge. GORIC A-SOVODNJE- DOBERDOB-TRŽIČ-TRST Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.35, 12.15, 13.00*, 14.00, 16.15(a), 16.50(a), 17.30. * vozi samo do Doberdoba. Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 6.17(a), 8.03, 8.10, 8.11*, 9.54, 13.51, 15.29, 18.09(a), 18.56. * vozi iz Doberdoba. GORICA-GRADIŠČE-TRŽIČ Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 4'48(a), 6.18, 6.38, 7.29, 8.20, 10.00, 12.15, '2.50, 14.00, 16.14, 17.30, 18.59, 21.25(a); ^ nedeljah in praznikih: 8.20, 12.15, 17.30. Prihodi v Gorico - ob delavnikih: °-35*, 7.18, 8.08, 9.43, 11.23, 13.49, 15.12, 17-43, 18.20(a), 19.01, 20.18, 23.07(a): ob nedeljah in praznikih: 9.43, 13.49, 19.01. " vozi iz Gradišča. OORICA-FIUMICELLO-GRADEŽ Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: ,0l5r 7.45, 8.45, 11.30, 13.01, 14.30, 17.30, 9.40; ob nedeljah in praznikih: 6.15, n'.8-45' n-30' 13-01' 160°' 19-40- f, rihodi v Gorico - ob delavnikih: -JJ8. 8.12, 9.32, 12.38, 13.53, 15.23, 18.38, i 'OS; ob nedeljah in praznikih: 9.32, i °8, 13.53, 18.38, 20.08, 21.58. S°RICA-TURJAK-ČERVINJAN- uradež r or hodi iz Gorice - ob delavnikih: '23 (b), 13.15(b). i,pohodi v Gorico - ob delavnikih: 14 °0. 20.16(b). ^ORICA-ViLEŠ-ČERVINJAN c . “hodi iz Gorice - ob delavnikih: b’ 8-30, 12.15, 14.30, 17.30(a). Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 7.18, 8.10, 12.38, 18.38(a). GORICA-KRMIN-(VIDEM) Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.50, 8.10, 10.40*, 12.154, 14.00, 16.25*, 17.30(a)4, 18.15(a)*, 19.45*. * vozi samo do Krmina, ♦ vozi samo do Praprotna (Prepotto). Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 7.17*, 8.07(a)4, 9.50«, 11.43D, 12.59, 13.51 •, 15.54 •, 17.55(a)4, 18.33(a)D, 19.16D. * vozi iz Ouattroventija, ♦ vozi iz Manzana, • vozi iz Praprotna, □ vozi iz Krmina. GORICA-MARJAN-VERSA-GRADIŠČE-GORICA Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.50, 13.00. Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 7.17, 11.56, 13.25, .19.33. GORICA-OSLAVJE-ŠTEVERJAN-GROJNA-GORICA Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 10.10, 13.10, 14.00, 17.45, 19.45(b) Prihodi v Gorico - 8.10 (b) GORICA-GROJNA-ŠTEVERJAN- OSLAVJE-GORICA Odhodi iz Gorice - 7.40 (b) Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 10.40, 13.40, 14.30, 18.15, 20.15(b). GORICA-PALMANOVA- ČERVINJAN Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 8.33. Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 13.31. GORICA-GRADIŠČE-ŠPETER OB SOČI-TURJAK-ŠKOCJAN-TRŽIČ Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.04, 8.10, 10.50, 14.00, 17.30(a), 18.45(a). Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 7.18, 8.12, 9.07, 13.56, 19.18(a). legenda: (a) - vozi od ponedeljka do petka; (b) - vozi vsak dan. NOVl ZASTOPNIK i=i‘C=iei\/iMe AGROMARKET Gorica - Ul. Favetti 5 - Tel. 0481/531741 diesel ali bencin Plakat za senzibilizacijo občinstva Odbor proti upepeljevalniku: Zdra\je je treba zaščititi povsod , ftlMOEDMl ! iimmimi! IMF ta ir .tflaHfcir MBrt rtatzMt«* »»t f’™1 * zevi* * i iiumarlMm mm---- Us«unt»™,!unn’,"l! l »««»** v*a*'* Odbor proti upepeljevalniku pri Sovodnjah je te dni poskrbel za objavo dvojezičnega lepaka s katerim seznanja javnost o dvojnem merilu, ki ga imajo pristojne oblasti pri reševanju vprašanja varstva okolja in zaščite zdravja občanov. "Azbest in dioksini so zdravju nevarni" — "Zdravje občanov je treba zaščititi povsod". To je osnovno sporočilo lepaka, ki navaja primer deželne palače v Gorici, kjer so ugotovili prisotnost azbesta in menda zelo hitro ukrepali, v smislu, da bodo stavbo, kljub temu da je razmeroma nova, sanirali. Sovodenjski odbor navaja, da je taka odločitev pravilna in potrebna, le da je treba imeti enako merilo za vse. "Zahtevamo, da pristojne oblasti ravnajo tudi v primeru upepelje-valnika z isto odgovornostjo." Plakat je posreden, vendar umirjen, odgovor na nedavne izjave go-riškega župana v občinskem svetu in na polemike v zvezi s tem. Medtfem velja ugotoviti, da se je Pokrajina odločila, da Višjemu zdravstvenemu svetu poveri nalogo za izdelavo nove analize o virih, vrsti in stopnji onesnaževanja v okolici upepepeljevalnika. V kolikor omenjena ustanova, ki deluje v okviru ministrstva za zdravstvo ne bi bila v stanju opraviti tako analizo, je Pokrajina zaprosila za navodila, komu naj zaupajo izvedbo analize. Predvideni strošek analize znaša, po zdajšnjih ocenah, 120 milijonov lir. Zadeva pa sploh še ni zaključena in najbrž bo treba kar precej mesecev, preden bodo podatki sploh razpoložljivi. Seveda se ob tem postavlja vprašanje kdaj in kje bodo jemali vzorce in opravljali razne analize. Upepeljevalnik s sedanjo opremo lahko deluje le do konca oktobra, nakar ga bodo obnavljali, oziroma rekonstruirali, da bo odgovarjal zakonskim predpisom. Svojo pot pa gre tudi preiskava, ki jo vodi goriški pretor Lia in ki je zaupal izvedencu zahtevno nalogo ugotavljanja, ali je naprava zares v skladu z vsemi zakoni. ------ tržno obvestilo- KREM01/3 Po študiji ustanove NASA Sonce: najhujše obtožbe MILAN - V Združenih državah vsako leto zabeležijo nove primere kožnega raka: izračunali so, da bo en Američan na vsakih sedem v svojem življenju obolel za kožnim rakom. Gre za grozljive podatke, ki opozarjajo na hud in alarmni položaj. Neka študija, ki jo je izdelala ustanova NASA, je pokazala na povezanost med ozonsko luknjo (od leta 1986 se je ozonska plast vsako leto zožila za tri odstotke) in med porastom števila primerov kožnega raka. Dejansko se zdi, da je glavni povzročitelj kožnega raka sonce, ki pošilja na Zemljo za človekovo zdravje škodljive žarke. Zaščita pred sončnimi žarki je torej postala obveza za vse osebe, ki se jim izpostavljajo zato, da bi si pridobile zagorelo polt. Neka multinacionalna družba, ki proizvaja kozmetične izdelke za lekarne, članica newyorške Skin Cancer Foundation, najuglednejše ustanove za raziskovanje kožnega raka, je pripravila vrsto sredstev za sončenje s tremi filtri, sposobnimi zaščititi tudi pred najbolj nevarnimi žarki UV. Ti novi proizvodi za sončenje so znamke Korff in so na prodaj v italijanskih lekarnah. So dveh vrst: za otroke, najbolj izpostavljene nevarnostim sončnega žarčenja, in za odrasle. Odločitev bo padla v tem mesecu S seminarja pravnikov »Manjšine za jutrišnjo Evropo« Bo morala tovarna Obir zapreti? Preplah in negotovost v Dolini Bele pri Železni Kapli Problem tovarne Magdalen pri Beljaku Vprašanje zaščite manjšin je danes v Srednji Evropi vse prej kot rešeno Sprejeta je bila listina načel, na katerih naj bi se oblikovali splošni evropski mednarodnopravni standardi o pravicah manjšin CELOVEC — Negotovost v Dolini Bele pri Železni Kapli se je zadnje dni se stopnjevala: po razgovoru med koroškim deželnim glavarjem Haiderjem in predstavniki podjetij Slovenija papir, Leykam in Hamburger (ti trije koncerni nastopajo kot skupni interesent), je Haider napovedal, da mora pasti odločitev do 30. junija tega leta. Gre za to, da bi morala skupina interesentov prevzeti tako tovarno celuloze v Magdalenu pri Beljaku, hkrati pa prestaviti proizvodnjo v tovarni Obir pri Železni Kapli od celuloze na lesovino. Toda ni stvari, ki ne bi imela tudi še posebne pogoje: za tovarno Obir, katere večinski delničar je doslej Slovenija papir, so dosedanji lastniki že pred leti vložili pri ustreznih avstrijskih in koroških uradih sanacijski in izgraditveni projekt, katerega pa se politično odgovorni v bistvu sploh niso lotili. Očitno pod vtisom tega, da je koroška deželna vlada sama zašla v hudo zagato s prevzemom tovarne Magdalen pri Beljaku. Tam so doslej nastale ogromne izgube, ki se dnevno večajo za velikanskih 200.000 šilingov. S tem pa za Magdalen še dolgo ni nakazana rešilna pot: za ekološko sanacijo bo potrebnih še nadaljnjih 1,5 milijarde šilingov, pa tudi potem Magdalen še ne bo mogel ekonomsko delovati - tako pravijo vsaj strokovne študije. Vrhu tega je zadeva v Magdalenu ta, da se kar cela vrsta iniciativ občanov protivi pogonu ce-lulozarne, saj vidijo in občutijo, da je taka tovarna v Beljaku le stalen ekološki škodljivec, katerega tudi s še tako ogromnimi vsotami ne bo mogoče docela sanirati. Pri tovarni Obir na Rebrci pa gre za to, da doslej zagotavlja delovno mesto skoraj 220 domačinom, ki bi bili v primeru ukinitve podjetja vsi po vrsti brez dela v domačem okraju, v primeru preusmeritve proizvodnje na lesovi- no, pa bi jih ostalo zaposlenih kvečjemu še 70. Koroški deželni glavar pa je zdaj celotni problematiki dolil še olja v ogenj: očitno skuša postaviti Slovenijo papir pod pritisk, da bi končno spravil skrajno deficitarno podjetje v Magdalenu s politične mize (saj je nastal o tem vprašanju celo v volilnem boju prepir med strankami). Toda čeprav je skupina interesentov na pogovoru najprej odklanjala prevzem še nepovrnjenih kreditov za dosedanje investicije v Beljaku, Haider zahteva, da bi morala tudi te prevzeti. Hkrati pa Haider niti ni bil pripravljen, da bi bil definitivno napovedal kako pomoč (= podpore iz javnih sredstev) za primer, da bi prišlo do prevzema obeh obratov. Zatorej vlada med delavstvom tovarne Obir na Rebrci preplah in negotovost. Obratni svet je v svojem stališču zavrnil vsakršno pripravljenost vzeti zaprtje Obirja s 30. junijem na znanje. Posebno kritizira, da so predstavniki vseh v deželnem zboru zastopanih strank doslej vedno obljubljali, da se bodo zavzemali za obstoj delovnih mest na Rebrci, hkrati pa se tudi lokalni politiki vidijo "nalimane", saj s strani odgovornih politikov doslej še ni prišlo do resnejših aktivnosti glede naselitve drugih podjetij, pa tudi o kakem paketu socialnih storitev za delavce še ni bilo kaj slišati. Vprašanje je torej, kako se bo skupina interesentov odločila. Neizbrisno pa je dejstvo, da bi skupino stale investicije in prevzem vseh še odprtih kreditov v Magdalenu več, kot bi bilo potrebno investirati na Rebrci, če bi hoteli uresničiti že pred leti vloženi sanacijski in izgraditveni projekt. S tem pa bi bili v stanju tudi dolgoročno zagotoviti delovna mesta v Obirju. ANDREJ MOHAR LJUBLJANA — V Ljubljani je bilo konec prejšnjega tedna mednarodno znanstveno posvetovanje "Manjšine za jutrišnjo Evropo". Simpozij so organizirale Zveza društev pravnikov Slovenije, Zveza društev pravnikov v gospodarstvu Slovenije in Republiška konferenca SZDL Slovenije. Srečanja so se udeležili ugledni mednarodnopravni strokovnjaki, sociologi in družboslovci. Slovenska manjšina v Italiji je bila polnoštevilno zastopana. Poleg nekaterih vidnih političnih osebnosti je bilo prisotnih več članov zamejskega pravniškega društva "Jus". Udeležence je med drugim sprejel predsednik Izvršnega sveta SRS Dušan Šinigoj. Namen simpozija je bil opredelitev in obravnava problemov v mednarodnopravnem in notranjem varstvu evropskih narodnih manjšin s posebnim poudarkom na dežele v skupnosti Alpe-Jadran in na Balkanu. V žaru zgodovinskega mejnika - leta 1993 - je imelo ljubljansko srečanje nadvse aktualen pomen. Predavatelji so iz ožje pravnega, sociološkega in širše družbenega zornega kota obdelali široko paleto vprašanj. Kar zadeva mednarodne oziroma splošne vidike varstva manjšin je tekla beseda o novih težnjah v mednarodnopravnem obravnavanju zaščite etničnih pravic, o pravici vsake manjšine do samoodločbe, o dvojezični vzgoji, o nujnosti novih prijemov pri reševanju problemov manjšin v delovni skupnosti Alpe-Jadran ter o drugih aspektih manjšinske problematike. V drugem sklopu predavanj so strokovnjaki iz Jugoslavije ponazorili pravni položaj narodov, narodnosti in narodnih manjšin v posameznih jugoslovanskih republikah, politične vidike enakopravnosti etničnih skupin z izhodiščem v avnojskem konceptu Jugoslavije. Spregovorili so nadalje o pravicah posameznika in o kolektivnih pravicah, o problemu Romov, o rabi jezika narodnosti v sodnih postopkih, o prepletanju verskega z nacionalnim čutenjem, o psihološki korelaciji med občutkom nacionalnosti in nacionalizmom, o prepovedi izzivanja narodnostne in verske nestrpnosti v Jugoslaviji ter o številnih drugih temah. Tretji niz predavanj je bil namenjen manjšinam v evropskem prostoru. Prisotni so se pobliže seznanili s položajem manjšin v Avstriji ter z delovanjem manjšinskih sosvetov v isti državi, z vprašanjem varstva jugoslovanskih manjšin v Bolgariji, Grčiji in Albaniji ter z življenjem Slovencev v SR Madžarski. Položaj Slovencev v Italiji je izčrpno orisal dr. Pavel Slamič, ki je ponazoril zgodovinski razvoj naše manjšine in njena prizadevanja za pridobitev pravičnega zaščitnega zakona. Iz obravnavanega materiala ter razprave je mogoče izoblikovati dve temeljni ugotovitvi. Najprej je treba poudariti, da je danes v srednji Evropi vprašanje zaščite manjšin in sploh odnosov med etničnimi skupinami vse prej kot rešeno. Formalno sicer obstajajo pravna zaščitna določila, slednja pa so le prvi korak na poti do sožitja, ki ga ne bo mogoče doseči brez uvajanja kulture dialoga, medsebojnega spoznavanja in strpnosti. Druga ugotovitev se nanaša na dejstvo, da je občutek nacionalnosti in pripadanja določeni etnični skupnosti povsem aktualna in živa vrednota. V zavest ljudi prodira spoznanje, da je materin jezik neprecenljivo bogastvo človekove intelektualne zakladnice. Ta zavest si utira pot kljub porajajoči se kulturi monolitizma, ko se v Evropi pojavljajo težnje po splošnem prilagajanju obče veljavnim družbenim klišejem. Po mnenju nekaterih strokovnjakov obstaja nevarnost, da se bo prav po letu 1993 uveljavila kultura enoličnosti, v kateri bodo prevladovale številčno močnejše etnične grupacije, medtem ko bi se morali majhni narodi naravnati na model večjih. Dogodki v Vzhodni Evropi ter diskusije na Zahodu, kjer je evropski parlament soglasno odobril Arfejevo ter Kuijpersovo resolucijo o manjšinskih pravicah, pa nasprotno pričajo, da je narodnost nezamenljiva in neodtujljiva vrednota in da ni mogoče po mili volji razpolagati z narodnimi skupnostmi. Prireditelji seminarja so ob koncu izdelali listino "Manjšine za jutrišnjo Evropo", ki so jo udeleženci složno sprejeli. Listina našteva načela, na katerih naj bi se oblikovali splošni evropski mednarodnopravni standardi o pravicah manjšin. V dokumentu se poudarja, da je zaščita manjšin temeljni politični princip vsake demokratične družbe, da je za doseganje resnične enakopravnosti manjšin v večnacionalni družbi potrebno zagotoviti njihovim pripadnikom določene jezikovne pravice ter da imajo manjšine pomembno vlogo pri povezovanju in prepletanju evropskih narodov, kultur in držav. Listina predstavlja pomemben prispevek k naporom za oblikovanje prihodnje Združene Evrope. Ljubljansko srečanje je povsem uspelo. Omogočilo je koristno izmenjavo mnenj in znanja ter razjasnilo marsikatero odprto vprašanje. Zaključna listina vsebuje tudi predlog, po katerem naj bi se znanstvena konferenca "Manjšine v Evropi jutri" vsaki dve leti redno sestajala v Ljubljani. Na pragu leta 93 in ob upoštevanju specifičnih značilnosti srednjeevropskega in balkanskega področja bi bilo sprejetje tega predloga dobrodošlo in koristno. ANDREJ BERDON Letos že 1000. maturant na zvezni • ••• gimnaziji v Celovcu CELOVEC — Pod predsedstvom novega nadzornika Slovenske gimnazije v Celovcu višjega študijskega svetnika dr. Antona Feiniga je bila ta teden ustna matura na edini slovenski gimnaziji na Koroškem. Vsega je letos nastopilo k zrelostnemu izpitu 38 dijakov, od katerih jih je 31 zaključilo gimnazijsko pot. Štirje dijaki so opravili zrelostni izpit z odličnim, šest pa z dobrim uspehom. Toda najrazveseljivejše ob letošnji maturi je bilo gotovo dejstvo, da je zabeležila Slovenska gimnazija v Celovcu letos svojega tisočega absolventa: bila je to Martina Gressl iz Šentjakoba v Rožu, prav tako kakor 999. absolventka Verena Gallob in 1001. absolventka Kristina Hro-bath pa je bila deležna še posebnega slavja. Z letošnjimi maturanti je letos zapustilo Zvezno gimnazijo za Slovence v Celovcu že 1030 maturantov in maturantk, jeseni pa se jim bodo - tako upamo - pridružili še tisti, ki zaenkrat še niso mogli uspeti. A. M. Zbirajmo za obnovo bolnišnice Franje! TRST — Medtem ko obnovitvena dela v soteski Pasice pri Cerknem za sanacijo bolnice Franje kljub ne ravno ugodnemu vremenu redno potekajo in je zelo verjetno, da bo v jeseni obisk v njej ponovno mogoč, se zbiranje potrebnih sredstev v ta namen nadaljuje tako v Sloveniji kot pri nas v zamejstvu in na avstrijskem Koroškem. Medtem pa so se, žal, povečali tudi predvideni stroški za celovito sanacijo tega zgodovinskega objekta iz časov NOB, kar nas vse moralno obvezuje, da z nabirko tudi pri nas nadaljujemo v teh poletnih mesecih. Z odgovornimi tovariši pri odboru za obnovo bolnice Franje v Idriji oz. pri Mestnem muzeju v Idriji smo v stikih za prenos nabranih sredstev na njihov žiro račun in ko bo do prenosa prišlo, bomo seveda o tem poročali. Globalni saldo nabirke na tekočih računih pri slovenskih denarnih zavodih na Tržaškem in Goriškem je do včeraj znašal 51.585.465 lir, stanje saldov pri posameznih bančnih zavodih pa je trenutno naslednji: Tržaška kreditna banka 36.255.215 lir, Hranilnica in posojilnica na Opčinah 8.989.850 lir, Hranilnica in posojilnica v Nabrežini 3.325.400 lir, Kmečka banka v Gorici 2.250.000 lir, Hranilnica in posojilnica v Doberdobu 325.000 lir, Hranilnica in posojilnica v Sovod-njah 440.000 lir. Založništvo tržaškega tiska je na tek. račun pri TKB nakazalo 13. polog prispevkov v višini 212.000 lir, imena darovalcev pa so bila že objavljena v dnevni rubriki prispevkov. Pri sekciji VZPI-ANPI za Dolino, Mačkolje in Prebeneg pa so prispevali Pierpaolo Guštin 30.000, Fabio Panger PRISPEVAJTE ZA FRANJO 30.000 in Angel Slavec (Zabrežec) 20.000 lir. Na tek. račun pri Hranilnici in posojilnici na Opčinah so položili: sekcija VZPI-ANPI za Prosek 120.000, Vladimir Coretti 20.000 lir. Pri objavi pologa 100.000 lir, ki sta ga izvršila Anica in Ivo Grilanc na tek. račun pri Hranilnici in posojilnici v Nabrežini, je po pomoti izpadlo, da je znesek za bolnico Franjo bil namenjen namesto cvetja na grob tete Valerije. (j. k.) HOBLOI/8 FANT01 LESENE ZASTEKLITVE fantoni LA) Podjetje "FANTONI ARREDA- kjfJ hobles MENTI S.p.A.“ išče agente za prodajo sobnega in kuhinjskega pohištva v Jugoslaviji. okna vseh vrst in velikosti Ponudbe poslati: si lahko ogledate pri Fantoni Arredamenti Spa ŽELEZNINI TERČON Ufficio export 33010 Osoppo (Ud) — ltaly Zastopnik za Trst Tel. 9939 NABREŽINA 124 - Tel. 200122 (iz Jugoslavije) 432-986061 gospodarski dopis iz Slovenije Dva programirana očitka Predvidevanja so se izpolnila. Gospodarski politiki, ki jo je v zvezni skupščini predstavil Ante Markovič, predsednik ZIS, sredi tega tedna, so najbolj nasprotovali delegati iz Črne gore in Srbije. Vladi so očitali dvoje: najprej, da skupščino le obvešča, kaj bo počela z gospodarsko politiko in ne dopušča, da bi jo zvezna skupščina dogradila; drug očitek pa je, da Markovič ni pripravil kratkoročnih ukrepov za zajezitev inflacije in da torej sploh nima pravega protiinflacijskega programa. Oba očitka sta stara. Prvi - zanemarjanje skupščine - se je pojavil kmalu potem, ko je Markovič oznanil, da vlada ne bo hodila k političnim organom po privolitev za tisto, kar namerava storiti v gospodarski politiki in da bo torej skušala svoj gospodarski program izpeljati podobno kot vlade v državah zahodne parlamentarne demokracije. Parlament se torej naj ne bi vmešaval v posamezne poteze gospodarske politike, ampak naj odloča le o vladni usmeritvi, jo podpre ali zavrne, od česar je seveda tudi odvisen obstoj vlade. Načelno so vsi soglašali z Markovičevim iskanjem novih vladnih pozicij in z novo vladno vlogo, saj se je v preteklosti jasno pokazalo, da so bile vlade na gospodarskem področju nemočne prav zato, ker so bile preveč pod političnim vplivom. Hitro pa se je pokazalo, da bodo zaradi tega največ izgubljali tisti, ki so si pri odločanju o gospodarskih vprašanjih vedno pomagali tako, da so vanj čimbolj vmešali politiko. To "pomanjkljivost" bodo najbrž občutile vse delegacije v zvezni skupščini. To pot sta pogrešali politično pomoč zlasti Črna gora in Srbija, ki jima nekateri ukrepi zvezne vlade nikakor ne gredo na roko. Taki so skorajda vsi monetarni ukrepi, zlasti pa prepoved uporabe jugo-menic (menic, za katere izdajatelj ne jamči s svojim premoženjem) in prenehanje pokrivanja trgovinskega presežka s SZ z denarjem iz primarne emisije. Oba izrazito inflacijska vzvoda sta doslej omogočala kolikor toliko normalno finančno poslovanje gospodarstva v južnem delu dr- žave, sta pa strahovito povečevala inflacijo. Takih neljubih potez je že nekaj. Zanje so vedele seveda tudi prejšnje vlade, ki pa so z njimi pogorele zaradi vpletanja politike (Planinčeva) ali pa jih sploh niso hotele potegniti (Mikuliče-va). Res pa je, da je bila takrat vsa oblast še združena v političnih rokah, nekaj ustavnih in reformnih sprememb pa je tej oblasti vzelo kos moči. S tem "sistemskim" očitkom -češ da je skupščina zgolj avditorij, ki ga ZIS obvešča, kaj namerava storiti, pa je povezan tudi ugovor, da se brez protiinflacijskega programa ne moremo kosati z inflacijo, in zahteva, da mora vlada narediti program kratkoročnega protiinflacijskega ukrepanja. Markovičevo pojasnjevanje, da je vse v gospodarski politiki in vse, kar je povezano z reformo gospodarskega sistema, usmerjeno proti inflaciji, ne zadošča. Ne zaleže trditev, da je uvajanje trga pravzaprav najmočnejši protiinflacijski program. Srbski krogi, pritrjujejo pa jim tudi marsikje drugje na jugu države, čeprav ne povsod enako ognjevito, so prepričani, da v razmerah, ki jih povzroča hiperinflacija, sploh ni mogoče govoriti o trgu, saj trg takrat ne more več delovati. Do tega trga lahko pridemo postopoma z zmanjševanjem inflacije, zato so kratkoročni ukrepi, povezani v sveženj, za njih najbolj iskano blago. Pri tem seveda ne gre za strokoven prepir: gre za iskanje opor za "svoje" gospodarstvo in za iskanje možnosti, da bi gospodarske ukrepe oblikovali po svoji politični podobi in potrebi. Realsocialistični ustroj države namreč daje politiki moč, da razporeja zaslužek gospodarstva tja, kamor misli, da ga mora, in kjer si mora kupovati podporo. Ker je bilo tega zaslužka premalo, Je bilo za politične apetite treba kar naprej tiskati denar, torej zajemati v inflacijo. Ta vozel S zdavnaj ne bo presekan, rahlo p že popušča. Kdo ga skuša zran Ijati, se ve, kdo mu daje podporo, tudi. Zato je pričakovati stopnje vanje v nasprotovanju zvezni vladi in stopnjevanje pohtičneg pritiska na zahodni Danes proslavljajo v Prebenegu 10-letnico kulturnega društva Jože Rapotec Zgleden primer vaškega sodelovanja Danes praznuje kulturno društvo Jože Rapotec iz Prebenega 10-letnico obnovitve delovanja. Člani društva in domačini nasploh so se močno potrudili, da bi praznik čim bolje uspel, zato so povabili v goste znane skupine in posameznike ter skrbno pripravili prireditveni prostor, na katerem bo proslava, ki se bo začela ob 18. uri, ko se bodo obiskovalcem predstavili MePZ Milan Pertot iz Barkovelj, godbeno društvo Prosek, folklorna skupina in ŽPZ Stu ledi, mladi iz Prebenega in Mario Magajna s svojimi fotografijami. Jubilejni nagovor bo imel Boris Bandi Pesnik Marij Čuk. Skratka, priložnost, da se človek ozre na teh deset let in za tak pregled je seveda najbolj primeren predsednik KD Jože Rapotec Boris Bandi, ki je bil pred desetimi leti tudi med pobudniki za obnovo društva. Zakaj je prišlo do obnovitve pred desetimi leti? Občina je popravljala Srenjsko hišo v Prebenegu in to priložnost je bilo treba izkoristiti, glavni vzrok pa je v tem, da smo čutili pomanjkanje neke vaške ustanove, ki bi vsestransko povezovala vse vaščane, pravi Boris Bandi. V tem smislu smo sestavili pripravljalni odbor, ki je zrcalil vse komponente. Pred desetimi leti pa smo našli še en vzgib, saj je bilo v Prebenegu dovolj naraščaja, ki je omogočil ustanovitev otroškega zborčka. S tem smo k društvenemu delovanju pritegnili tudi starše, potem pa je šlo samo od sebe: organizirali smo najrazličnejše proslave, priredili gostovanja dramskih skupin in pevskih zborov, maja postavljali mlaj in priredili šagro, resnici na ljubo še pred obnovitvijo društva. Tudi šagra deluje v vasi kot koheziven element, predvsem sedaj, ko je društvo dobilo svoje prostore oziroma zemljišče, ki smo ga vaščani sami preuredili v zgledno lep večnamenski prireditveni prostor. Seveda, v teh desetih letih ni teklo vse kot po olju. Pred časom smo imeli tudi društveno krizo, ker se je kulturno življenje reproduciralo po starih ustaljenih tirnicah. A spet smo pljunili v roke, individuirali nove cilje in društvo je spet začelo delovati s polno paro. Boris Bandi ugotavlja tudi, da je z mladino velik problem, vendar ne zato, ker ne .bi pristopala k društvu. Gre za to, da je v Prebenegu malo prebivalcev, kar močno prizadeva delovanje. Resnici na ljubo pa Bandi ugotavlja, da so vsi v vasi z društvom, da je odziv vaščanov na prireditve zares velik in pohvale vreden, tako da je praktično vsa vas soudeležena pri KD Jože Rapotec, kar daje jamstvo za razvoj in delo v prihodnjih letih. Posebno misel je predsednik KD J. Rapotec namenil današnji proslavi, ki naj bi bila pravi ljudski praznik naših ljudi, zato je odbor povabil k sodelovanju skupine in posameznike iz našega zamejstva. Ob tej priložnosti je prebeneško društvo založilo in izdalo priložnostno brošuro, ki jo je oblikoval književnik Boris Pangerc, kateremu se Bandi javno zahvaljuje in pristavlja: »Vse smo pripravili po najboljših močeh in z navdušenjem. Upajmo, da bo to upoštevalo tudi nebo in ne bo spustilo na nas dežnih kapelj.« Zgodovinski utrinki iz Prebenega - vasi na meji Vse kaže, da je Prebenegu zgodovina namenila usodo obmejne vasice. Dolga stoletja je ob vasi tekla državna meja med Avstrijo (kamor je spadal Pre-benegj in Beneško Istro (RepublikoJ, ki je bila del mogočnega pomorskega imperija. Živeti ob meji je bilo v tistih časih precej drugače kot danes. V administrativnem smislu je bil Prebeneg stoletja vezan na Dolino. Še v fevdalni dobi je bila vas "politično" in cerkveno odvisna od dolinske županije in župnije. Z ustanovitvijo "modernih" občin (po letu 1815) je Prebeneg postal podobčina in priključen Glavni občini Dolina, ki je štela skupno 12 podobčin. Tedaj sta podobčino Prebeneg tvorili še vasi Socerb in Kastelec. Skupno je podobčina štela 443 prebivalcev, naseljenih v 103 hišah. Ta ureditev je bila v kasnejših letih večkrat spremenjena. Leta 1851 so Županijo Dolina tvorile poleg Doline še podobčine: Podgorje, Černotiči, Socerb (ki je med- tem postal tudi podobčina) in Prebeneg. Slednja je štela 277 prebivalcev ter se raztezala na površini 638 sežnjev (klafter). Leta 1869 so našteli 289 prebivalcev in 60 hiš. Dvajset let kasneje pa 313 prebivalcev in 63 hiš. Leta 1900 je bilo 298 prebivalcev in 60 hiš. Ob zadnjem uradnem avstrijskem ljudskem štetju leta 1910 je davčna občina Prebeneg štela skupno 305 prebivalcev in 61 hiš, od katerih je živelo 244 v 51 hišah v Prebenegu in 61 v 10 hišah v "Ulci" (Mačkolje). Celotna občina Dolina je tedaj štela 5261 prebivalcev, od katerih so bili štirje nemške in eden italijanske narodnosti. Po drugi svetovni vojni se je marsikaj spremenilo. Davčne občine so bile ukinjene, tako da se "Ulca" šteje k Mačko-Ijam in ne več k Prebenegu. Iz tega in drugih vzrokov je v Prebenegu manj prebivalcev. Leta 1951 so jih našteli 173, leta 1981 pa le še 149. Vse do prve svetovne vojne in še po njej so se Prebenežani preživljali v glavnem s kmetijstvom. Šolo so otroci obiskovali v Dolini. Mesto Trst pa je bilo za tedanje razmere še precej daleč. V vasi niso imeli svojih društev; le cerkveni pevski zbor je ob priliki zapel tudi na veselicah. Čeravno je bil Prebeneg kmetska vas, se je nekaj ljudi preživljalo tudi z obrtjo. Leta 1906 so bili tu kar trije čevljarji: Anton in Josip Rapotec ter Anton Žerjal. Jakob in Peter Parovel pa sta imela gostilno, tobakarno in trgovino. Lastnik "torkle" za oljke pa je bila vaška srenja. Kot skoraj v vsaki vasi so imeli tudi tu svojega zapriseženega cenilca, ta je bil Andrej Žerjal. Danes je seveda vse drugače, življenje se je v Prebenegu popolnoma predrugačilo... le Prebeneg ostaja obmejna vas... (Odlomek Borisa Kureta iz brošure — naslovnica je ponatisnjena zgoraj) Precejšnja dejavnost Mediocredita Pokrajina 1984 1985 1986 1987 1988 Gorica 3,4 1,3 25,7 7,8 9,4 Trst 27,8 46,5 83,1 61,5 79,2 Videm 25,4 48,9 66,1 77,1 106,0 Pordenon — 0,4 2,6 6,5 8,9 druge — 5,8 20,4 16,6 38,9 Skupno 56,8 103,0 178,0 169,7 242,6 Poročali smo, da je bančno podjetje Medio-credito pred dnevi odprlo nov sedež v Vidmu, v Ponovljenih palačah Aquileia in Spezzotti. Na slavnost je prišel tudi finančni minister Amato, ki je ob tej priložnosti orisal položaj kreditnega Poslovanja v državi. Predsednik Mediocredita Alessio Pasguanto-nio je orisal delovanje tega kreditnega zavoda v zadnjih letih. Že iz priložene razpredelnice je razvidno, da se je poslovanje zavoda zelo povečalo, še zlasti na območju videmske ter tržaške pokrajine. Posojila industrijskim podjetjem stalno naraščajo, kar pomeni, da je vedno več investicij v nove naprave, še zlasti v novo tehnologijo. V prvih treh mesecih letošnjega leta so se posojila še povečala v primerjavi z lanskim letom. V pristanišču v Tržiču veliko prostora za skladišča v lanskem letu so v tržiškem prista-?lšču imeIi 2.352.059 ton prometa. Šlo ®v glavnem za izkrcano blago. V pr-'b štirih letošnjih mesecih se je pro-sk V Prlmerjavi s tistim v prvem lan-dfl6? četrtletju povečal, kar pomeni, lan u ^^šnji končni rezultat boljši od skega. Sicer pa je treba povedati, dnin? Promet v tem pristanišču v za-S(J'b letih stalno veča. Od leta 1985 Ta Porast kar 30-odstoten. rnetrezultat so dosegli s komaj 930 jo u '1 Jtporativne obale. Že v kratkem b0sl°do podaljšali na 1.200 metrov. bla0el So imeli težave s skladiščenjem 9aii ^ tem pristanišču niso razpola-°Per4- skladiščnimi prostori. Tik za prostori. »iHp -uo ooaio je bilo veliko moc-Pagjj' ^^mor so dolga leta odlagali od-Va j. ® kemične tovarne Solvay. Upra-lotjlj ^kega pristanišča se je morala dg j ?ahtevnega in dolgoletnega dela, m0r'^ila to močvirje. Zatem so ga gaj0 1 strditi. Sedaj končno razpola-bišfjjp JB0.000 kvadratnimi metri skla-bekaj Prost;ora. Tu so že speljali do b°vih cest, zgradili novo uprav-da so r7adl:)0'. Najpomembnejše pa je, skladis.Bradili prvi dve veliki pokriti r°v DruC1; Ti zavzemata 10.000 kv. met-letill sl j\ne- Tema naj bi v prihodnjih dišf 7' 9ra> ne nji, bp hi si na morebitnem tekmovala ~ .dobili vsaj še eno piko. Kaže, 6 je med njimi še najboje znašlo Mlad telovadec na zaključni akademiji dekle zaradi svoje rasti (Domove ritmičarke so skoraj pri vseh točkah dosegle stopnjo izraznosti, kar je vsekakor več kot sama tehnična izvedba posamezne vaje). Podčrtal bi ljubkost deklic v točki klasičnega baleta, pri če-mer je treba upoštevati, da ga vadijo, da bi pridobile na izbrušenosti izvedbe vaj z malim orodjem, kar jih čaka v naslednjih letih ali kar poskušajo že sedaj. Umestna se mi je zdela poteza plesne učiteljice, ki je poskrbela, da so imele primerno držo od vstopa v telovadnico do odhoda, tako da se gledalcu ni sesula napetost ob zaključku točke sredi parterja. Pri sestavi z žogami so deklice iz skupine za animacijo pokazale presenetljivo obvladanje tega malega orodja v vseh mogočih položajih in prežah, poleg tega, da so tudi povezave bile posrečene. Skupinica iz II. pripravnice je ob primernem napevu pesmi Marko skače prikazala usklajeno zaporednost ritmičnih korakov in prvin z osnovnimi elementi akrobatike. Pri točki o Mačji šoli smo si gledalci zaželeli, da bi bila od 40 do 60 sekund daljša, ker bi nastopajoče imele več možnosti izraziti direndaj, ki ga lahko povzroči prihod "miši" v "mačjo šolo". Skupina selekcije je nastopila s tremi točkami: Klovni, Obroči in trakovi ter Drobno orodje. Obroče in trakove smo imeli priložnost videti tudi na slavnosti v gledališki dvorani. Točka je izvrstno dimenzionirana za oder, kjer je prišla do izraza. V telovadnici ni enako učinkovala, a dekleta so jo izvedle točno (razen majhnega pogreška tik pred koncem) in še bolj sproščeno. Drobno orodje je služilo nastopajočim, da so lahko pokazale tudi kot posameznice, kaj zmorejo. Dve ali tri so uspele izraziti osebno interpretacijo prikazane sestave, vendar nobena še ne izstopa do tolikšne mere, da bi jo lahko poimensko zabeležili v tem pregledu. Najboljša točka Domovih ritmi-čark, ki se lahko kosa z Obroči in trakovi, so bili Klovni. Izvajanje je bilo sproščeno, igrivo, a ni nikoli prestopilo praga burke, kar bi bilo pri ritmiki nedopustno; posameznice so tehnično dobro izvajale in se istočasno uklap-Ijale v skupino. Vaditeljica je s to točko verjetno našla ključ, po katerem bo lahko še precej sezon lahko nastopala tudi že odrasla tekmovalka, ki bi sicer med osnovnošolkami nerodno našla svoje mesto. Gostinje s Kontovela so nam s plesno točko Can-Can pokazale pripravo, telesno vzdržljivost - delovale so sveže ves čas utrudljivega poskakovanja - predvsem pa so dokazale, kako je možno s strogostjo doseči, da je izvajanje ne samo točno, temveč znotraj skupine tudi istočasno. Nekaj nerodnosti je bilo opaziti le pri vstajanju iz špage. Pozitivni del zgornje ocene lahko gladko pripišemo tudi dekletom iz Nove Gorice, katerih značilnost je mehkoba podajanja, učinkovit glasbeni napev in usklajenost skupine. Točko z naslovom "Pozdrav" so opravičile z razdeljevanjem nageljnov med gledalci. Posebej sta nastopili dve dekleti v paru: spet prepričevalno, predvsem pa izrazito. Obiskovalci, ki so napolnili tribune so odhajali zadovoljni, ker so s seboj odnašali prijetne^ vtise, ki so jih dojeli med sporedom. Če izzvzamemo razdeljevanje kolajn Domovim članom, kar bi lahko bilo drugače pripravljeno, je ves potek dokazal, da pri društvu niso več začetniki, ko organizirajo celovečerne prireditve. I ALDO RUPEL Ul. Vergerio 9/1 (dvorišče SUPERCOOP) Tel. (040) 948343 ZARADI PRENOVE POSLOVNIH PROSTOROV POSEBNA RAZPRODAJA — LINOLEUM in TALNE OBLOGE PVC 2-3-4 m po 10.000 lir m2 — MOOUETTE 4 m po 6.000 lir m2 — LESENI POD s popusti 20 - 30 - 40% — OPREMA ZA ZAVESE po 15.000 lir m — SAMOLEPLJIVE PLOŠČICE PVC po 8.000 lir m2 — LADIJSKI POD (lakirana švedska smreka) I. kat. po 10.000 lir m2 (IVA vključena) VSE PO IZREDNIH CENAH Katalan Spedizioni s ne špeditersko podjetje ustanovljeno leta 1983 • carinske operacije • mednarodni in vsedržavni prevodi • skladiščenje • gbirnik ga Jugoslavijo SEDEŽ in SKLADIŠČE - mejni prehod RABUJEZ Tel. 231153 Fax 232339 AGENCIJA FERNETIČI -Opčine Tel. 214284 PRODAJA in RAZSTAVA: LA CONCESSIONARIA TRST — Ul. Caboto 24 — Tel. 826181 Pooblaščena avtomehanična delavnica Ml/ČUZO Bazoviška ul. 60 — OPČINE Tel. 214618 Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 3.500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000,- din, upokojenci mesečno 25.000, - din, trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000. - din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch tzdaja Ji ZTT Član italijanske in tiska tT ' ^1 Trst INIiil 2veze časopisnih f ^ založnikov FIEG 18. junija 1989 Nesreča vzhodnonemškega potniškega letala na letališču v Vzhodnem Berlinu Pri poskusu vzleta se je letalo vnelo V plamenih izgubilo življenje pet oseb VZHODNI BERLIN — Pet mrtvih in dvanajst huje ranjenih je obračun letalske nesreče na letališču v Vzhodnem Berlinu, kjer se je vnel iljušin - 62, v katerem so bili 103 potniki in deset članov posadke. Do nesreče, ki bi lahko imela katastrofalne posledice, je prišlo včeraj zjutraj ob 8.29, ko je letalo, ki je bilo namenjeno v Moskvo, poskušalo vzleteti. Toda na koncu vzletne steze se letalo ni odlepilo od tal, temveč je nadaljevalo svojo divjo vožnjo po polju, kjer se je približno 500 m od steze ustavilo in vnelo. Kljub neprimernemu mestu so do gorečega letala (na sliki AP) prva gasilska vozila uspela priti prej kot v treh minutah, ko je večini potnikov s pomočjo zasilnih izhodov že uspelo pobegniti iz gorečega letala. O zbranosti potnikov priča tudi podatek, da jih je več kot petdeset uspelo priti na varno brez najmanjše poškodbe. Gasilci so svoje delo opravili v dobri uri, medtem ko je bilo letališče Schonefeld v Vzhodnem Berlinu več kot uro in pol zaprto za promet. Ta čas so številna reševalna vozila neprestano odvažala poškodovane potnike v bližnje bolnišnice. Reševalne ekipe še naprej iščejo med zgorelimi ostanki letala in predstavnik vzhodnonemške letalske družbe Interflug je izrazil strah, da je bilo mrtvih več kot pet, saj se za nekaj potnikov še ne ve, kakšna usoda jih je med nesrečo doletela. Do zadnje letalske nesreče je v Nemški demokratični republiki prišlo skoraj pred tremi leti, ko je decembra 1986 neko sovjetsko letalo med pristajanjem strmoglavilo na vzhodnoberlinsko letališče Schonefeld. Takrat so bile posledice nesreče precej hujše, saj je v razbitinah letala umrlo 72 oseb. Mati Korajža nadaljuje JAR odhaja iz Namibije romanje po Kalabriji LOCRI (REGGIO CALABRIA) -Angela Casella, mati mladega Cesare-ja, ki so ga ugrabili pred več kot poldrugim letom, nadaljuje svoje protestno romanje po Kalabriji. Medtem so se sestali parlamentarna protimafijska komisija, visoki komisar za boj proti mafiji Sica in župani iz vse dežele. V 42 občinah pa so vzpostavili posebno telefonsko službo, preko katere bodo ljudje lahko anonimno nudili informacije o ugrabitelj skih tolpah ter o krajih, kjer morda skrivajo ugrabljence. Zupani so to pobudo uresničili z upanjem, da se bo prebivalstvo nanjo odzvalo brez strahu pred morebitnimi posledicami. Prav v teh dneh je namreč tamkajšnje prebivalstvo izkazalo veliko solidarnost ženski, ki se je sama lotila nevarnega boja proti organiziranemu kriminalu. Prav dejstvo, da gospa Casella vztrajno nadaljuje svoj boj, je izzvalo nemalo^ razburjenja tudi v vladnih krogih. Župani nekaterih občin so odločili, da razpustijo občinske odbore v znak protesta proti državi, ki pomanjkljivo ukrepa in premalo skrbi za varnost v Kalabriji. Na poziv visokega komisarja Sice so to odločitev prekli- cali. De Mita je na primer izjavil, da je družina Casella s svojim zadržanjem že od samega začetka ovirala preiskave v zvezi z ugrabitvijo; predvčerajšnjim pa je kvestor Fera, ki je izvedenec za ugrabitve v predsedniškem kabinetu, opozoril, da bi se akcija gospe Casella lahko tragično končala. Ugrabitelji bi se namreč lahko maščevali in ubili ugrabljenega Cesareja. Kakorkoli že, okrog družine Casella se je v teh dneh strnil trden krog solidarnosti, ki se vedno bolj širi. Tudi prebivalci Pavie, kjer živi družina in ki so doslej hladno in brezbrižno sledili njeni drami, so se nekako zdramili. Danes bo v Kalabrijo prispela delegacija mater, socialistke iz kraja San Severo pa so poslale pismo predsedniku Cossigi, v katerem izražajo solidarnost Materi Korajži. Primer Casella pa ni osamljen. Včeraj se je oglasila družina nekega drugega ugrabljenca, Carla Celadona, ki je že izplačala 5 milijard odkupnine, kljub temu pa nima nobene vesti o sinu, in prav tako izrazila zaskrbljenost nad brezbrižnostjo pristojnih oblasti. V skladu z dogovori se je v petek iz Namibije odpeljal zadnji konvoj južnoafriških oklepnih vozil. S tem umikom se je število južnoafriških vojakov, ki so še v Namibiji, zmanjšalo na 1500 (Telefoto AP) Od Jugoslavije zahtevajo nazaj zaplenjene slike ZAGREB — Družina Rošič iz Zagreba je tožila jugoslovansko državo in dediče maršala Tita ter zahtevala, naj ji vrnejo štiri slike starih mojstrov, ki so jim jih odvzeli, piše beograjski dnevnik Večernje novosti. Slike, med katerimi je delo italijanskega mojstra Veroneseja z naslovom Mitološka pokrajina, ki je vredno milijon dolarjev in tri platna holandskih mojstrov iz 17. stoletja Philipsa Vevermana, Petra Klesa in Jana Feniksa, hranijo v bivši letni rezidenci maršala Tita na Brionih. »Julija leta 1957 so jih zagrebškemu zbiralcu Milivoju Rošiču odvzeli inšpektorji državne varnosti,« pravi Tomislav Tončič, ki zastopa njegove dediče. Umetniških del niso nikoli razglasili za državno lastnino in tudi niso bile med osebnimi predmeti bivšega predsednika, ki so jih podedovali njegovi bližnji sorodniki. Vprašanje bodo razrešili na zagrebškem sodišču, (dd) Za tuje turiste boni za cestnino? BEOGRAD — Da bi se čim bolje pripravili na turistično sezono, je Avto moto zveza Jugoslavije predlagala posebne bone, s katerimi bi tuji motorizirani turisti plačevali cestnine. Predlog naj bi sprejeli do pričetka turistične sezone, o njem pa bodo odločali delegati v skupščini SFRJ. V AMZJ menijo, da bodo boni zmanjšali zastoje in čakanje na izhodnih postajah, še posebej pa so pomembni zato, ker po nekaterih napovedih pričakujejo, da bo samo iz ZRN pripotovalo 8 odstotkov več motoriziranih turistov kot lani. Bone naj bi prodajali na 5 tisoč prodajnih mestih v tujini in na mejnih prehodih v Jugoslavijo. Poleg helikopterjev so v AMZJ za letošnjo turistično sezono pripravili tudi sodobno letalo, ki je opremljeno z medicinsko opremo. Brionski narodni park BRIONI — Italijanski konzorcij Ar-cipelago iz Rima so izbrali za tujega partnerja za skupno vlaganje v izdelavo projekta razvoja narodnega parka Brioni. To so sklenili na seji koordinacijskega odbora konzorcija za razvoj Brionov. Med številnimi partnerji so se odločili za Arcipelago zato, ker njegove dejavnosti najbolj ustrezajo razvoju in bodočemu poslovanju Brionov. Ta italijanski konzorcij so namreč zasnovali zato, da bi zgradil ali sodeloval pri gradnji več ekskluzivnih krajev visokega turizma v Sredozemlju, med njimi pa so Brioni po pomenu in prednosti na prveti1 mestu. Tudi vprašanje človekovih pravic na sestanku neuvrščenih v Beogradu Priprave na deveti "vrh" neuvrščenih, ki bo prve dni septembra v Beogradu, dobivajo bolj stvarne obrise. Veliko se še ne ve o tem, katera specifična vprašanja nameravajo obravnavati in kako jih mislijo zastaviti, tako rekoč v načelu pa so priprave zmeraj bolj jasne. To se je pokazalo tudi na seji predsedstva Zvezne konference socialistične zveze. Tudi tokrat je bilo, roko na srce, največ govora o finančnih problemih okrog "vrha" (kar je navsezadnje razumljivo), toda vsebinski del je bil mnogo bolj zanimiv kot na dosedanjih razpravah. Izstopal je poudarek, da bo treba gibanje resnično posodobiti, vendar ne samo to: treba ga bo tudi usposobiti ne le zato, da bi držalo korak k razvojem, marveč tudi, da bi želo uspehe v mednarodnem dogajanju. Napotilo je potemtakem - posodobitev in usposobitev. Gibanje bo moralo v bodoče mnogo bolj samokritično razčistiti s svojimi stališči. Vanje bo treba vdahniti veliko več stvarnega duha na račun deklarativnosti, ki je bila do sedaj njegova glavna izrazna značilnost. Tako je bilo med drugim slišati, da če smo mnenja, da "pripada svet vsem", potem ne moremo soglašati s stališčem, da so pogledi neuvrščenih vedno neoporečni in da imajo tako rekoč pravico do monopola pri reševanju problemov. Glavna dilema je v tem, ali bo in kako namerava gibanje v prihodnosti (toda ne oddaljeni) vplivati na svetovne, ali pa tudi regionalne tokove. Predvsem se vsiljuje potreba po novih temah in vprašanjih, s katerimi naj bi se začelo soočati. Preteklost naj bi sicer ostala kot izhodišče, konkretni problemi pa bi morali biti tisti, ki so značilni za današnji in bodoči svet. Na beograjskem sestanku so potrdili, da je tako rekoč zavest o novih vprašanjih v bistvu že prodrla. Povedali so, katere bodo glavne teme na tapeti devetega "vrha". Okvirna bosta seveda mir in sodelovanje, pozornost pa naj bi šla poglavjem, kakršna so varnost in razorožitev, krizna žarišča, gospodarska problematika (tako med neuvrščenimi, kakor med njimi in bogatimi deželami - poudarek naj bi dali zlasti slednjim problemom), varovanje okolja in, naposled, člo- vekove pravice. Pri vprašanju varnosti in razoroževanja bodo kajpak morali izhajati iz novih svetovnih odnosov, ki jih zaznamuje spremenjena politika velesil (na sestanku so opozorili na Gorbačovovo domala kategorično trditev v Zahodni Nemčiji, da je "hladne vojne" konec); v zvezi s kriznimi žarišči pa je razumljivo, da nameravajo ugrizniti predvsem v tista, ki so med "revnimi" in v glavnem neuvrščenimi državami, in so kajpak na antipodu načel gibanja. Bržčas tako imenovani tretji svet še zmeraj daje za oboroževanje več kot 30 milijard dolarjev na leto. Seveda je po svoje prevladovala razprava o "človekovih pravicah". Dejstvo je, da je zavoljo problema, ali vsaj problematike Kosova ugled Jugoslavije v mednarodni javnosti, pa tudi v gibanju neuvrščenih, okrnjen, to pa seveda ne sme preprečiti poštene, dosledne in že v načelu nedvoumne razprave o tej temi. Kljub zaostajanju, s katerim pa nameravajo na beograjskem "vrhu" prelomiti, pa je gibanje v mednarodnem dogajanju vsekakor ohranilo pomembno, če drugače ne, politično mesto. Zanimanje zanj se celo stopnjuje. Na beograjski konferenci bodo prisotni domala vsi predstavniki držav, članic evropske EFTE, pa tudi, kot opazovalci, nekateri delegati Evropske skupnosti. Med drugim je bilo slišati, da bo perspektiva Jugoslavije v gibanju toliko večja, kolikor bolj bo vključena v evropske tokove. Med organizatorji septembrske konference neuvrščenih kroži tudi zamisel, da bi nanjo uradno povabili predstavnike stalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov (s čimer naj bi gibanje pokazalo, da je življenjsko zainteresirano in voljno prispevati ža mir in sodelovanje), toda se še ne ve, kakšen bo odziv gibanja, saj je v njem žal še veliko zakrnjenih stališč; korenita novost pa je v tem, da so Združene države, ki so bile do sedaj nekak glavni nasprotnik gibanja, dale prozorno vedeti, da so pripravljene na "razpravo" o njegovi politiki, ciljih in akcijah. MIRO KOCJAN PODJETJE Gentro della porta Ul. della lesa 48 — TRST — Tel. (040) 393972 ZASTEKLITVE IZ LESA ALUMINIJA-PVC BLINDIRANA VRATA POLŽASTE STOPNICE + dostava in montaža + na sedežu velika razstava modelov Razstavljamo na velesejmu, kjer nudimo posebne cene. ■TwS''' "PANORAM ALIFT“ — dvigalo, ki nadomešča stopnišča — najprimernejše za enodružinska stanovanja in za multistanovanjske zgradbe — zunanja in notranja dvigala brez kletke KOMPAKTNA EKONOMIČNA IN LEPEGA VIDEZA j OSEDNA IN TOVORNA DVIGALA: PROKVOPMA IN SERVIS TRST - Dolina I.C. 34147 - Ul. Travnik 524 - Tel. (040) 380371 - Fax (040) 830772 I