Književnost in umetnost. Druga nemška vadnica za slovenske občne ljudske šole. Spisala H. Schreiner, ravnatelj, \n dr. J. Bezjak, profesor na c. kr. učiteljišou v Mariboru. Velja vezana 1 K 60vinarjev. Na Dunaju. V cesarsko-kralj e vi zalogi šolskih knjig. 1899. Str. 338. — To je torej nadaljevanje wPrve nernške vadnice", ki sta jo spisala ista pisatelja, in o kateri srao svoj čas obširneje izpregovorili. Le-te ,,Druge vadnice" prilična obilnost izvira odtod, ker je nje gradivo proračunjeno za dve šolski leti ter zategadelj razpada na dva oddelka, izmed katerih ima vsak svoj slovarček, a vrhutega je dodejan na koncu knjige alfabetski slovarček. Kako razborito sta uredila pisatelja knjigo, prav po Komenskega vzoru (prirn. ,,Orbis pictus"!) pouk v tujščini družeč z nazoruim poukoin na podlagi »Stenskih slik", ki jih je izdal Jansky v Taboru, kako sta sestavila prvi del iz osrnih, drugi del iz desetih takih slik (,,Garfcen und Feld% Bdas Dorf", ,,der Garten im Sommer" itd.), in kako vsaka izrned teh slik zopet razpada v tri oddelke, namreč a) nazorni pouk, b) slovnico, c) berila — o vsera tern kakor tudi o metodiškem razpravljanju nazornih slik, slovnice in beril nas poučujeta pisatelja sama v brošurici: ,,Anleitung zum Gebrauche des Zweiten deutschen Uebungsbuches fiir slovenische allgemeine Volksschule n". P r e i s b r oschiert 40 h. Wien. Kaiserlich-koniglicher Schulbiicherverlag. 1899. S t r. 27. To knjižico bi morali po našem mnenju šolski nadzorniki in voditelji onim učiteljem, ki bodo po ,,Vadnici" poučevali, ne le priporočati, ampak jim jo naravnost intimirati; kajti v rokah neukega ali zlovoljnega učitelja seveda tudi ingeniozno učilo Schreinerjevo-Bezjakovo ne bi imelo zaželjenega uspeha, kakor je ni metode na svetu, ki se po zlovoljnežu in zagovednežu ne bi dala patvoriti v karikaturno spako. In baš analitiška rnetoda, ki sta jo Schreiner in Bezjak tako lepo izkoristila za nernški pouk na naših ljudskih šolah, dasi je edino pametna in uspešna pri jezikovnem pouku, in dasi so bili vsi imenitni pedagogi vseh časov nje pristaši, ima vkljub vserau terau toliko očitih in prikritih, deloraa zlovoljnih, deloma nerazsodnih nasprotnikov, da jo je treba nekaterim, ki jo mrze zlasti iz komodnosti, kar naravnost oktroirati. — Te dni je na neki učiteljski konferenci na Štajerskem poročal nekdo o »Prvi vadnici" ter trdil, da jo bo treba po njegovi izkušnji še temeljito predelati, češ, da Schreiner in Bezjak sta pač dobra pedagoga, pa malo praktična učitelja. Prav bi bilo, da bi se nasproti takim neugodnim, po našem mnenju neupravičenim glasovom pojavili drugi ugodni glasovi, ki bi se takisto opirali na prakso; praksa proti praksi! Ne rečemo, da bi bili BVadnici" brez hib; a vse te hibe — mi poznarao knjigo precej natančno — se ne dostajejo bistva in celega načrta, arapak so zgolj postranske ter se po temeljiti izkušnji lahko odpravijo pri drugem natisku; ali greh bi bilo radi njih obsojati celo delo. Onerau nevšečnemu referentu pa mi pravimo: Najboljša KnJiga Je v i"okah nespretnikov in nevoljnikov topo orodje, a spreten in vnet učitelj doseže vspehov tudi s prilično slabo knjigo; vsekakor pa sta SchreinerjeviBezjakovi ^Vadnici* doslej daleko najboljši knjigi te vrste, in ako nam je že nemščina neizogibna liki izvirni greh, potern je že vendar bolj umestna naravna analitiška metoda, ki obeta vsaj nekaj uspeha, nego pa duhomorna gramatiška rnetoda, ki je seveda komodnim, maloraarnim učiteljem najboljše sredstvo za formalno (?) izobraževanje ter disciplinarno krocenje nebrzdane mladine. nLj. _...-