St. 201 nmu platane t gotitiii (Cntv cirrufc cm u postal V frstu, ¥ soboto 26. avgusta 1922 osamezna številka 20 stotink Letnik XLVII jzhaja. Izvzema pondeljek. vuk dao ijatra^ UrednBhro: ude* m. Ftsačlfts AaiSkega It. 20, L nadstropje. DopW naj ae pošiljajo ure4nUh* Ndrvikiranfl pisma m ne sprejem« jo, rokopis ae dj? vrač*k». Izdajatelj la adgeirarsl nrednlft šte fen O o4 in a. — Lastnik tlskanUf L Tlak tiskanu Edinost Maročatat mala za mesec L7.— .»mesece L letaLM. —. to cato tam LflQ— Za ftaoaamatva mesečno 4 lira več-^S^Si J imirtNj ta apcava it 11-flf EDINOST Posamezna številka v Trsta in okolici po 20 stotink. — Oglasi t» računalo * Mrakosti ene kolona (72 mm.) — Oglasi trgovcev ta obrtnikov mun po 40 cent aam talce, ta zahvale, poslanice In vabila po L 1* —, oglasi denarnih zavodov mm po L X MaH oglasi po 90 at. beseda, maj nanj pa L 2 — Oglas« naročnina in reklamacije ae pottJjajo Lz ki učno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv* FrančlSka Aallkaga itev. m. I Mdafropje. — Jalafoa ureduiitva M uprava U-i7. Spričo sestanka državnikov Male enten-te v Marijanskih Lažnih, ki mu vsi brez razlike pripisujejo zgodovinsko znamenitost za prihodnji razvoj stvari v Srednji Evropi, in posebej še radi potovanja nemško - avstrijskzga kancelarja Seipela v Prago, Berlin in Verono, postajajo tudi v italijanskem časopisju razprave čim živahnejše. Kakor da vsaj razsodnejšim glavam izrecno pr o tii talijanske ga značaja — more tvoriti zanjo nevarno neznanko.» Dotični italijanski list je v hudih skrbeh posebno radi vojaškega dogovora med Jugoslavijo in Čehoslovaško. Naravna posledica tega dogovora med Belgradom in Prago — tako ugotavlja italijanski glas — bo ta, da bo Čehoslovaška podpirala jugo-slovensko politiko na Jadranu. Vznemir- v Italiji sedaj prihaja izpoznanje, da jen jc tembolj, ker sodi, da se bo v Mari- j -____ i • i____M c*-«JtiJ<-» . 1-1 T___-1 _________1' X___ll . države, ki tvorijo Malo entento, postajajo za uredbo Srednje Evrope činitelj, s katerim bodo morali tudi mogotci Evrope prav resno računati. Dozdeva se jim — in v tem se ne motijo —, da je Seipela poleg dejstva, da je Avstrija na robu pogube, janskih Lažnih razpravljalo tudi o priključitvi Grške k Mali ententi. In poleg vsega tega da bodo državniki Male entente določali skupno delo na gospodarskem polju. Iz teh razlogov poživlja italijanski list italijanske državnike, naj skrbijo, da skle- ravno izpoznanje o nedogledni važnosti p\ Male eotente ne zadobijo izrecno prots-sestanka v Marijinih Lažnih sklonilo k italijanskega, značaj«! in da se ne bosta4* potovanju v Prago. Razumljivo je to. Avstrija si sama ne more pomagati. Grenka izkustva, v času odkar velike države « rešujejo* avstrijsko repubHko, govorijo tej poslednji veliko kršili senžermenska in trianonska pogodba na škodo Italije.» Ta izvajanja v italijanskem listu zvenijo kot izpoved: grešili smo! In res: italijan-- _ . ske politične kroge mora peči v dušo resnico, da naj od te strani ne pričakuje (vpra§anje: ali je moralo priti tako, ali ne pomoči in rešitve! Na priključitev k Nem- bi bilo m0gi0 priti drugače? Ne, ni moralo čiji Avstrija tudi ne more misliti. Vsaj za priti tako _ bi bijD prišlo drugače! dogledne čase ne. Avstriji pa se mudi, zelo priti pa JC m0rai0( ker ni jmela Italija v mudi. Padi coupnega svojega gospodar- „ajodličnejših trenotkih mirovne konferen-skega položaja, izlasti še vsled popolnega j cc državnikov, ki bi bili dalekcgledno ra-razsuia njene valute, je ta država v svojih. zuinevaii resnične interese Italije in ki ne zadnjih vzdihijajih. Bije zanjo zadnja ura. bi bi|j o^atno nastopali ravno proti ti-Od kod naj ji pride pomoč v tej skrajni stim stranem, na katere je Italija naveza-srski in nevarnosti? Te dni so padli sicer na s svojini najvišjimi interesi! Saj ugotav-v svet glasovi, da se misli Avstrija izročiti ]ja gori omenjeni pisec izrecno, da bi bila v gospodarskem eziru Italiji. Z ozirom na mogia Jta[ja postati voditeljica Male en-skrajno silo, ki se nahaja v nji Avstrija, z ienie in zavzeti s tem odkčno mesto na ozirom na zemljepisni položaj te republike, ko je — izvzernši mal pas zemlje .na Tirol- urejanju Srednje Evrope. Tedanji vodilni državniki Italije niso hoteli. Niso hoteli skem — teritorialno ločeiia od Italije; z i na pr. do zadnjega priznati države SHS in ozirom na sedanji kritični gospodarski po-1 ^ šli v svoji slepoti m nacionalistični za-ložaj te poslednje in slednjič; z oziram na j krknjenosti celo tako daleč, da n?so hoteli potrebe avstrijske industrije in trgovine mjstopiti v direktne stike z zastopniki te n;ene potrebe za prehranjevanje: ne more države in so se pogajali ž njimi potom tembra. Zadržanje Italije napram kakršnikoli rešitvi bo odvisno od sklepa, ki da stavi ta mednarodni zbor. Za sedaj pa se bom mogel na sestanku s kancelarjem Seipelom natančno seznaniti z novim položajem v Avstriji in dobiti jasno sliko o metežih, ki m v tej deželi pripravljajo in ao se tudi že dogodili. O pomenu avstrijskih predlogov ie minister Schanzer izjavil sledeče: Govori se o carinski zvezi, ki jo ho morala vlada resno vzeti v pretres, da se bet crr4e3o, f;akine posledic« bi imala taka zveza za Italijo. Od tak« zveze bi imela Avstrija gotovo korist, a od na Se strani se * mora vsak kerak skrbno pretehtati in proučiti. Glade položaja v Trstu je rekel- minister Schanzer, da vlftda tržaško vprašanje pridno premduje in da ne bo ničesar zanemarila, kar bi moglo prinesti mestu resnično korist." Ponavljam pa — je zaključil Schanzer — da ima sedanji pogovor, ki je brez dvoma zelo važen, predvsem namen, da dobim pertrebr e elemente, na podlagi katerih se bo razpravifalo o tem vprašanju v ministrskem sveto. Novi izgredi RIM, 25. Kronika izgredov je vedno polna. Vesti o spopadih prihajajo iz vseh krajev. V Napoliju se vrši boj med fašisti, arditi in legijonarji, po Emiliji in drugod med fasišti, socialisti in komunisti, iz gor- ska. Ju^oslovenski parlamentarci bi prišli v Prago one 28. oktobra ob priliki velikih narodnih svečanosti na dan državnega praznika osvobojenja. noben trezen človek resno upoštevati te možnosti. Zato je zelo verjetno — in nemški lis-ti razpravljajo tudi o tem —, da vidi posredovalcev! Kaj so dosegli s tem? Da so Šla kolesa dogodkov preko njih in da so sedaj dcHvedla do Marijanskih Lažni, Avstrija edino svojo rešitev v priključitvi bj mogla — kakor priznava oni pisec k gospodarski uredbi Srednje Evrope, k Mali ententi. Ni torej odklanjati misli, da je iz tega razloga kancelar Seipel še pred razpravami in odločitvami v Marijinih lažnih pohitel v Prago. Z ozirom na vse te okolnosti in možnosti ie razumljivo, če so resni ljudje v Italiji sedaj vznemirjeni. Z vso silo se jim narinja vprašanje, ali ne bi bilo moglo priti drugače, če bi bili svoj čas v Parizu Orlandi in Sonnrni manj dostopni pritisku pretiranih nacionalističnih krogov in če bi bili bistrovidnejši in dalekoglednejši računarji z resničnostmi?! Tako se vprašujejo sedaj realni politiki v Italiji. Škoda le, da jih je za sedaj še tako malo. V nekem italijanskem časopisu čitamo tako-le pametno sodbo*: «.ItaK»;a je vedno zavzemala odlično mesto med državami naslednicami Avstrije. Koliko odličnejšo vlogo bi pa igrala sedaj, če bi bila odločno prevzela vodstvo politike Male entente, s katero jo vežejo skupni interesi, mesto da je to vodstvo | je, da struja, ki sedaj prevladuje v politi-prepustila Franciji! Najvišji interes Italije čnern življenju Italije, sili in pritiska, naj zahteva, da z vso pažrjo zasleduje razgo- se zmote nadaljujejo in morda celo še vore v Marijanskih Lažnih. In to ne le poostrijo! Ali res ne velja za Italijo nauk, radi obnovitve zveze, ki — četudi ne bo 4a «o izkus4\a najboljši svarilec in učitelj?! Italija Sest&sak med Schanzerjem in Seipelom VERONA, 25. Pogovor med ministrom za zunanje zadeve Schanzerjem in avstrijskim kancelarjem Seipelom se je začel danes predpoidne ob 10.30 v prostorih tukajšnje prefekture. Sestanek v Veroni in ljubosumnost Italije je bil te dni ubit en fašist, vsled česar je nastalo med faiisti silno razburjenje. Vodstvo krajevne stranke je odstopilo in poverilo svojo oblast tajnemu akcijskemu odboru. Vse stranke, vštevši republikance in komuniste, so objavile proglase, v katerih z vračajo raz sebe krivdo za umor fašista in pozivajo k pomirjen ju. Vkljub temu se je bati spričo fašistovskih priprav hudih izgredov...... Medtem prihajajo iz vse Italije vesti o odstopih socialističnih zastopstev. Parcik «Fita£el£ja» potopljen NAPOLI, 25. Parnik «Filadelfia», ki je bil nedavno vkljub vojaški orožniški zasedbi pozorišče ropanja hi najhujših nasil-stev, je bit povrh tega pred par dnevi zažgan in je sedaj tudi poln vode. tako da se pričakuje potopitev vsak hip. Jugoslavila Sestanek italijansko - jugostovencke razmejitvene komisije v Opatiji. — Sporazum z Itafijo predstojec BELGRAD, 25. Listi javljajo, da je z Italijo že dosažen sporazum v vseh vprašanjih, ki se tičejo izvršitve rapallske pogodbe. Dosežen je baje sporazum tudi glede šolskih vprašanj. Razmejitvena komisija, obstoječa iz italijanskih in jugosloven-skih delegatov, se sestane baje že 1. septembra v Opatiji, kjer se vrše že priprave za sprejem delegatov. Za predsednika italijanske komisije bo baj& imenovan bivši ministrski predsednik Salandra, proti kateremu je fašrstovski odpor najmanjši. Drugi člani italijanske komisije bi Vili sen. Quintieri, ki je tudi doslej vodil to vpr&šan-je, Gullioi, direktor carin in polkovnik Carietti, šef kabineta ministra vojne. Kralje vfs Gjorgje položil sroj oficirski čin BELGRAD, 25. Izjava kraljeviča Gjor-gja, da odlaga svoj oficirski čin, ie bila na meredajn^m mestu uvaževana. Tudi pesa-dijski polk, ki je doslej nosil kraljevičevo ime, je bil prekrščen v pp. «Suvobor». VpraJan^c redaraks stavke pred svetom. BELGRAD, 25. Vprašanje rudarske stavke je prišlo pred ministrski svet. Vlada doslej ni šlo za grajsko vprašanje. Politika g. Bene- storila defkutivnih sklepov, dala pa je nuni-ša gre samo navideeno za tem, da pomaga 1 stru za »oci&lno politiko 2rjavu nalog, da ob Avstriji, v resnici pa gre le za tem, da sc ! svojaga sluSbenejfa ootovanja po Slo- zopet okoristi z njenim razsulom. Kot |vcni^ tern«ljito prou& yzroke stavke in raz-taka se mora Čehoslovaška nadzorovati | ^^^ Ur ***** ^ ° tem lzčrpno Nekateri Ksii so javili, da vlada na podlagi skim kanclerjem Seipelom so vzbudila Parizu veliko pozornost. Časopisje obširno razpravlja o politiki, ki jo bo vodila Italija nasproti Avstriji. Po mnenju francoskega časopisja namerava sedanji italijanski mi nister vnanjih stvari popraviti, kar je po kvaril njegov predhodnik, ko je šlo za vprašanje Graaskega. To mu bo tem lažje ker sedaj ni nevarnosti, da bi se zameri! Madžarski, če podpira Avstrijo, kakor je to bilo tedaj. Na vsak način se v Fran-iji nekoliko nezaupno opazujejo Schanzer jeve poteze. «Echo de Paris» naglaša nuj nost nadaljevanja od dr. Beneša započete ga dela, ko je z nekdanjim zveznim kan celarjem dr. Schoberjem o tem razpravljal da se nudi Dunaju vsakojaka pomoč. — _______________ f Brezdvorano je — pravi list — pomoč nje Italije prihajajo vesti o pripravah za t Anglije in Francije posredovalcem v Pragi nove izgrede v velikem ofase^i. V Trevizu J zagotovljena. V ospredje pa sili vprašanje, • 1M ■ * * — —1—1 *----kakšno stališče da zavzame Italija. List Francija Francosko časopisje o Italiji in Avstriji PARIZ, 25. Pogajanja med italijanskim: siug6( naj 2 vsa energij0 nadaljuje svoje vnanpm ministrom Schanzerjem in avstnj- prizadevanje, da dobijo kraji, ki jih je za. letos suše in poleg suše š>e> kobilice, tako da bo v teh krajih položaj še slabši kot lanL To velja glede Krima, odeške gubernije, Nikolajev in Zaporožje v Ukrajini, za nekatere gubernije ob Volgi in za tatarsko republiko. Ruska vlada prosi dr. Nansena, ki si je stekel Že dosedaj nevenljive za- nastati nevarnost za gospodarske interese ki ves mednarodni politični položaj Italije. Kaj je politika? Politika je umetnost, ki usposoblja državnika, da gleda v bodočnost, da more v vsakem trenotku računati z vsemi možnostmi bodočega razvoja. Pred vsem pa ga varuje pred precenjevanjem samega sebe in svoje moči. Te umetnosti italijanski državniki niso poznali. Lovili so se le za hipnimi uspehi, za fikci-jami, ki *iim jih je predčaravalo mamljivo samoveličje. Tako so — med drugim — zablodili na pot do znanega nesrečnega sestanka v Benetkah. Posledice so znane. Tisto računanje z Madžari je — poleg drugega — potisnilo Malo entento na pot v Marijanske Lažni! Zato se nam zdi italijanski pisec, ki cdkrito priznava zamude in zmote, kakor Jeremija na razvalinah Jeruzalema. Ne — ni moralo priti tako! Žalostno pa dosedanjih poročil sodi, da ima stavka tudi politični značaj. Vest o tej vladni sodbi je naredila na javnost zalo mučen vtisek, ker so ru- in zadrževati v njenih dejanjih in težnjah, direktnih in indirektnih.« List smatra, da se bo tudi Francija po-H , , stavila na stališče Italije, da se morti na Malo entento. — Napadi na Beneša ohraniti integriteta Avstrije, in priporoča ^^ dali že ponovno javno izjavo, da ima stav- RIM, 25. Danes sta se sestala v Veroni »pno akcijo zaveznikov, ker ItaKja sama! ^J?^^LjS^^^LS'Siri italijanski minister vnanjih stvari Schan- da ne more dati veliko: ona mora skrbeti £ Jfff zer in avstrijski kancler Seipel. Sestanka ^ svo, finančni položaj, ki m fipajen. - krene potrcbno< da se U delavska zahteva so se udeležili tudi komendator Contarini,, schanzer se bo omejil na peslušanje Sei- jzvrgi. Poudarja se, da bi je od te dolžnosti ne kom. Varbaro, načelnik urada za vnanje P®10^"1 P°iasi^" o razmerah v Avstriji, ki j moglo odvezati niti to, če bi bŽa kljub sve-stvari Biancheri in avstrijska zastopnika ^ porabil na prihodnji seji Zveze čanim zagotovilom delavstva stavka vendar v Wimmer in Kviatkowski. | narodov, kateri je poverjena rešitev av- Listi se z velikim zanimanjem bavijo z; stnJskega vprašanja, vprašanjem prihodnjih odnošajev med' VERONA, 25. List »Arena« je imel pogovor Italijo in Avstrijo. Pri tem izbija zopet na * italijanskim ministrom za zunanje zadeve površje ljubosumnost na Malo entento,; Z^^Jl^ J^anzer ^ gotovi meri političnega značaja, ker če bi rudarji ne imeli tehtnih gospodarskih vzrokov, bi nikakor ne mogli proglasiti politične stavke. Dejstvo pa, da se je večina javnosti postavila odtočno na delavsko stran, dokazuje jasno, da je stavka upravičena. S tem da vlada prisili Tr izjavil, da je italijansko časopisje morda ma o ,e T f j ^ a a v-!TT PV posebno p na Čehoslovasko, nasproti ka- pretiravalo pomen koraka Sia^a SeSe premogokopno družbo, da za«k>volp delavstvo; teri se sicer naglaša,o vedno velike sim-^ri ilaUjanskivSi Nekateri so g^orilfT* ^ ^Cnei? "gotov iladeUvstvu elazstenen: patije. Posebno jasno govori v tem oziru neksiji in združitvi obelf držav Goto^ je? da - ^ ^ aMessaggero*, ki pravi med Jmrflm. »at^oifa j* — ——u— _ j pravi med drugim: zahteva resnost položaja, da se prouči brez od-«Fantazija se je te dni zelo razvnela: go- lašanja. Sestanek s kancelarjem Seipelom mu vorilo se je v listih celo o priklopitvi Av- ^ vs« cl°mcnte, ,ki so potrebni za jasno strije k Italiji. Treba se je varovati pred Prrouč\teT hi primerno sodbo o njem. takimi nevarnimi pretiravanji Mnenje LZ^T^^JIL Tt vlad\trde" ^^ .. i tj i • JT . c - postopati sporazumno z zavezniki. Smernice (talijanske vlade, ki ga ,e Schanzer ze raz- naše zunank pomike glede Avstrije slonijo na lozu Londoou, Panzu m prest<5tmcam Male položaju, ki ga je ustvarila senžermenska mi- entente, to mnenje, ki ga bo ponovil tudi rovna pogodba. Dogodkov v Srednji Evropi danes v Veroni, je čisto in jasno: spošto- pa ne smemo zanemarjati. Italija ima ves in- vati vse obstoječe pogodbe, prizadevati teres, da ostane Avstrija na nogah, kakršna si, da jih brez pridržkov sjx>štujejo tudi in. sc bo ^el enako upirala proti morebit vse druge države, narediti vse mogoče, da Jf^S^Vl "ovim co J 1 ^ s . njcam -te dežele, kakor bo skusala preprečiti Av3.tr!,a resi gospodarskega razsula in n^no gospodarsko propast To je glavni vzrok, preprečiti z vsemi sredstvi, da druge drža- da se zanimamo za to Vprašanje. Na mestu pa ve izkoristijo to razsulo za svoje posebne bo skrajna previdnost tudi z ozirom na more-namene. Ni treba posebej pojasnjevati — bitne naše obveze finančne narave, nadaljuje list — kaj naj se razume pod te-' Glede mogočih posledic svojega pogovora s mi posebnimi nameni. Ti nameni se izra- kancelarjem Seipelom je rekel minister Schan-žajo v vznemirjajoči obliki in z vztrajnostjo ,7er: Pri POg°v?ru bom dobil natančne podat-v politiki Male entente in Čehoslovaške. na podUgi katenh bom preložil avstrijake ri«. • j ____u__x t predloge ministrskemu svetu. Ne sme se pa Očeviden je namen g. Beneša da prevza- ^zabi?it da je bilo avstrijsko vprašani, na k£ .ne v tej avstrijski krizi prevladujočo vo- donski konferenci ža izročeno svetu Zveza na-dilno ulogo, kakor je že poizkušal, ko ie minimum in odstranila povod kaki bodoči res politični stavki. Njena popustljivost v tem slučaju bi naredila zelo mučen vtisek na vso javnost, tem bolj ker je delavstvo pripravljeno sprejeti njene posredovalne predloge ob priliki zadnjega spora med rudarji ia premogokopno družbo. folioslovaška t Marijine PRAGA, 25. Včeraj je odpotoval ministrski predsednik Beneš v Marijine Lažne, kjer se začnefo danes pogajanja s Pašičem o obnovitvi zveze med Čehoelovaško. in Jugoslavijo. V soboto pride romunski minister za zunanje zadeve, da se udeleži konference malega sporazuma, Id se začne v nedeljo. Obisk jogoaloreasirifc parlamentarcev v Pragi. PRAGA, 24. Nedavno ja imel prvi tajnik jugoslovanska narodne skupščina poslanec Vo-jislav Jaapć pofoamg s ministrskim predsednikom Benaism glada prihoda jugoslovenskih ^—----------------------- parlamentarcev na čeboalovaiko. Javlja se, da, „ _ , . _ rodov, ki ie sklican za prve dni meseca seD»ie Že končnoveliavno določen dan taga obi- zemlje. Nekateri kraji Rusiie so imeli tudi pripominja, da je konzulta ponovno, pose bno v vprašanju Burške, zavzemala Pragi nasprotno stališče. V sedanjem momentu bi ne bilo ničesar bolj zaželjenega, kakor zveza me& Rimom, Belgradom in Prago kajti če se dovoli svoboda gibanja Mali ententi, »tedaj bi bila posledica, da se ne varnosti, ki se lahko še pridružijo evrop ski konfuziji, odstranijo. «Journal des Debats» piše: «Na Dunajti širi grof Czernin propagando za priklopi-tev k Italiji. Vsi stari predvojni trozvezarji so se sedaj našli v objemu. Italija noče, da bi takozvane nasledstvene države, ki sestavljajo Malo entento, dobile v srednj Evropi preveliko moč, zato izkorišča obupni položaj Avstrije, da si zagotovi he gemonijo v državah, kjer je vladala do L 1914. habsburška dinastija. Nekateri Italijani mislijo, da bo uiihova država tako tažje uveljavljala politiko zbliževanja Nemčiji, in da bo končno tržaška luka kateri je vojna zadala silen udarec, zopet procvitala. Morda rimska vlada ne bo odklonila tozadevnih pogajanj z državami Male entente in pc-eebno s Čehoslovaško toda zahtevala bo, da se prizna Italiji prednosten in prevladujoč položaj.» List dvomi, da bo imela Italija dovolj sredstev za preprečitev avstrijske gospodarske nesreče in pravi, da bi bilo boljš»e, da zavezniške velevlasli v splošno evropskem interesu podvzamejo skupno pomožno akcijo. «Temps» piše v uvodnem članku, da bi propast Avstrije povzročila nasprotje met! interesi sosednih slovanskih držav ter Italije in Nemčije. Kar se tiče načrta kan-celarja Seipela, pravi list, da obstoji ta načrt v carinski zvezi med Italijo in Avstrijo. Ali je bila italijanska vlada obveščena, s kakšnimi idejami so se ukvarjali dunajski krogi? Skoraj bi človek verjet, ko se je videlo, s kakšno naglico in ne da bi mu bila dala povoda nikaka pobuda iz inozemstva je minister Schanzer obvestil slovanske sosiede Avstrije, da bo treba spoštovati senžermensko pogodbo. Sicer pa je razumljivo, da se Italija bavl z načrtom carinske in denarne združitve z Avstrijo. Italijansko pokroviteljstvo nad Avstrijo bi bila pregraja med obema slovanskima državama Srednje Evrope in bi omogočila Italiji, da vodi skupno z Nemčijo kontinentalno politiko. Toda ali se bodo stvari res tako razvijale? Dovoljeno je dvomiti. V vsakem slučaju pa je gotovo, da ni italijanska vlada nikoli jasno izjavila, da namerava spraviti Avstrijo v odvisnost od Italije. Francoski odgovor na angleško noto o vzhodnem vprašanju. PARIZ, 25. ♦.Temps» daja sledeče podrobnosti o francoskem cdgovoru na nedavno angle ško noto -o vzhodnem vprašanju: Obe vladi se strinjata glede konference o vzhodnem vpra Sanju, ki se skliče v Benetke ali kako drugo italijansko mesto oh času, ki ga določi angleško ministrstvo za zunanje zadeve. Trije veliki komisarji v Carigradu bodo zastopali na konferenci Anglijo, Francijo in Italijo. Angor-ska, atenska in carigrajska vlada se povabijo, da pošljejo svoje zastopnike. V nasprotju s predlogom angleške vlade misli francoska vlada, da bodo splošni mirovni pogoji sprejeti. Izpraznitev Male Azije se bo morala izvršiti po dosedanjih dogovorih. Rusija V Rusiji bo letos dobra letina, toda še je potrebna podpora ŽENEVA, 24. Pred kratkim so bile objavljene protislovne vesti o letini in dragi-np v Rusiji. Vsled tega je prosil zastopnik drja Nansena v Moskvi sovjetsko vlado, naj mu da .uradne podatke o sedanjem položaju. Zastopnik sovjeiske vlade je poslal drju Nansenu obvestila, ki so precej povoljna. Letošnja letina je prilična in mnogo boljša kot lanska. Kljub temu pa bo potreba za letošnje leto še zelo velika, ker je v krajih, kjer je bila lakota, na tiso-Če otrok brez sitrehe, katere bo treba hraniti, oblačiti in negovati. Kmetje so bili vsled vojne, revolucije in draginje v teh krajih popolnoma razdejani in treba bo orjaških naporov, da se jim omogoči, da se zopet postavijo na noge, ker jim drugače ne bo mogoče obdelovati zadosti dela suša, v mejah možnosti pomoč, da si bo prizadeto prebivalstvo moglo zopet vzpostaviti svoje razdejano domovanje. Škof v Irkutsku usmrćen. LONDON, 25. «Exchange Telegraph* je prejel iz Stockholma vest, ki pravi, da je dala sovjetska vlada usmrtiti škofa Anatolija v Irkutsku, .ki je bil obsojen na smrt, ker se je uprl rekviziciji dragocenih cerkvenih predmetov. Nemilja Odposlanci reparacijske komisije so zapustili Berlin BERLIN, 25. Uradna pogajanja med gospodoma Manclere in Bradbury ter nemško vlado so končana. Dasi se ne more reči, da se je dosegel kak stvaren uspeh, je treba vendar naglasiti, da so bili stavljeni in pretreseni razni predlogi. Odposlanca mislita, da bosta mogla obvestiti repara-cijsko komisijo o položaju v Nemčiji, in to je pač bil glavni namen njunemu obisku \ Brlinu. - Oba odposlanca odpotujeta danes iz Berlina v Pariz. Splošni kongres rusldh monarhistov BERLIN, 25. V nekaj dneh prične v Wiesbadnu zborovati splošni kongres ruskih monarhistov pod predsedstvom velikega kneza Cirila. Balkanska skupina ruskih monarhistov kandidira velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča za voditelja ruskih monarhistov in za pretendenta na ruski prestol. Poravnava med Bavarsko in berlinsko vlado BERLIN, 25. Bavarska vlada je razveljavila odlok, ki je nadomestoval do sedaj državni zakon o zaščiti republike. Pogajanja med Nemčijo in zavezniki se nko razbila. BERLIN, 24. Wolfov dopisni urad javlja: Nekateri listi so objavili senzacionalne vesti o domnevnem neuspehu pogajanj, ki se vrSijo sedaj v Berlinu glede vojne odškodnine. Ta&e vesti so popolnoma neutemeljene. Po položaju, kakrien je bil snoči, ni nobenega vzroka za vznemirjenje. Pogajanja se vršijo na zelo stvaren način. Začel se je pretresati sploSni položaj Nemčije in do sedaj se Sc ni razpravljalo o nemških |>rotipredlogih. Danes opoldne sta imela gg. Mancler in Brandbury pogovor. A ostrila Na štajerskem prepovedala vlada prodajo alkoholnih pajac GRADEC, 24. V skrbeh radi ponavljajočih se izgredov, ki se zagrešajo v pijan-nosti in so lotgična posledica poslabšanja gmoitnih in moralnih razmer, je štajerska deželna vlada strogo prepovedala prodajo alkoholnih pijač za dobo prihodnjih osem dni. Izgredi na Dunaju DUNAJ, 24. Včeraj je pod vodstvom rediteljev prikorakalo okoli 2500 brezposelnih od posamnih posredovalnic dela pred parlamentarno poslopje, kjer je pričela zborovati izredna konferenca soc. dem. strankinega vodstva, da se posvetuje o trenotni politični in gospodarski situaciji. Brezposelni, zaradi gotovih neizpolnjenih zahtev kakor tudi zaradi napačne vesti, da je bil izvršen na narodnega poslanca dr. Adlerja atentat in da je gori omenjena konferenca prekinjena, so zelo razburjeni skušali vdreti v parlament. Pri tem je prišla do spopadov s policijo, ki je potegnila sablje. Na obeh straneh je bilo več ranjenih. Demonstrantje so deloma razrušili balustrado parlamenta. Metali so na policijo tudi kamenje, ki so ga drobili iz ob« zidja. Okoli 13 se je posrečilo demonstrante razgnati, ki so se nato zopet začeli zbirati pred posredovalnicami. Ob 15 je zavladal mir. Socialnodemokratični parlamentarni klub je deputaciji, ki je od&la v parlament na konferenco, dal zagotovilo, da bo z vsemi sredstvi podpiral zahteve brezposelnih in da bo zahteval čimprejšnje sklicanje parlamenta. Na konferenci v parlamentu je soc. dem. vodstvo sklenilo, da zahteva od vlade akojšnje sklicanje parlamenta. Grška Grška ne namerava izdati novih bankovcev ATENE, 24. Finančno ministrstvo odločno zanikuje vesrti, češ jla namerava Grška izdati nove svote papirnatega denarja. Vlada ima na razpolago še en del zadnjega notranjega posojila. Hala Azila Borbe v Mali Aziji med Turki m Grki. ANGORA, 24. Močna turška leteča kolona je prebila sovražnikovo fronto pri Mendarep ter je prodrla do severno od železnice. Kolona je razdrla železnico, telefon in brzojav ter je zajela nekaj orožja in vojnega materiala. ATENE, 24. Po poročilih, ki so jih objavili grški listi, je štel turški oddelek, ki je napadel [rško sprednjo stražo pri Ortendiji vzhodno od ^azli-ja in južno od Buladarja, 2000 mož s topništvom. Posadka omenjenega kraja je bdla šibka in se ni spustila v borbo z glavno sovražnikovo močjo. Listi zatrjuieio. da gre zs dogodek, ki nima nikake važnosti bo ta-le: 1) Poročilo predsedniiftva, 2) pri«ta-niSki stroški. M. D. P. St. Jakob. Danes zvečer ob 20. uri sestanek dramatičnega odseka. Srednješolska organizacija. Vsi tovariši in prijatelji društva, so vabljeni, da se udeležijo izleta v Lipico v nedeljo 27. t. m. Zbirališče ob 7 uri pri Rotondi (Boschetto). Odbor. M. D. P. Magdalena. V nedeljo celodneven izlet. Odhod ob 7 uri kakor navadno. Prijatelji društva dobrodošli. - Odbor. Iz tržaškega iivljenJa vanjem ima dostop vsakdo in odbor že tem potom vabi vse Vipavce, da ne zamude prilike j slišati tako koristne stvari. V Vipavi ostanemo Tatovi. Marsikateri letoviščnik je že ostal celo nedeljo do večera. V hladu se potem presenečen, ko se je vrnil v Trst, kjer je bil dvigne vsa zbrana družba in gre na Nanos, kjer zapustil svoje stanovanje lepo zaprto. Marši-1 se bodo tekom pondeljka in torka obdržala Dnevne vesti Potni fisti za one naše dijake, ki hodijo na prednje in visoke iole v inozemstvo, se baje spet odrekajo v pulskem in poreškem političnem okraju. Poslanca Stangher in Wilfan sta kakor smo čuli, radi tega že posredovala. Upajmo. da se na merodajnem mestu pravočasno spozna neumestnost takega nagajanja in podrejenim uradom izdajo primerna navodila. Mi smo prvi zato, da naj se n*«* mla^"-ma. A vlada naj za to skrbi, ne z odrekanjem potnih listov, nego z napravo, oziroma zo^ei-no otvoritvijo potrebnih šol. Sploh pa naj oi se že enkrat nehalo s tem, da se zabranjuje potovanje čez mejo. Uspehi takih političnih akcij so redno negativni, ne glede na to, da bi znali slabi vzgledi vplivati na inozemstvo, kar bi, na primer za Trst, ne bilo ravno želeti. Italija in vprašanje rešitve Avstrije. Razpravljajoč o sestanku avstrijskega kancelarja Seipela z italijanskim ministrom Schanzerjem piše «Neue Freie Presse»: Verujem©, da minister Schanzer živahno sočustvuje z našimi skrbmi. Avstrija je za Italijo nekaka Belgija, ki se mora ohraniti, da se ne strnejo Slovani od Knkonoš do Dalmacije. Italija je mislila, da bo mogla malo antanto porabljati proti habsburškim rovarenjem, toda orodje je padlo mo>stru iz rok. In če bi Avstrija prišla gospodarski v odvisnost od Čeho-slovaške, bi pomenilo to za Italijo nevarnost osamljenja. A mi berači z bilijonskimi dolgovi napram Ceboslovaški, ki bi se nam morale tovarne zaustaviti, Če ne bomo imeli kuriva in bi se zopet začela politika zatvora? Ali bomo zavarovani proti jezi Francije? Ali bo italijanska pomoč zadostna, da se nam ohrani kupo- da • ^^ ka|ti če bi bu čakal ^ ne_ valna moč, ko ima Itallia sama deficit nad sest koliko dnif fc bii0 njegovo presenečenje morda milijard?! To so težka vprašanja, trnjeva tem §e nego ■ bilo Sicer pa ^ Wo itak vc_ bob, ko m ti tega ne vemo, kaj Italiia hoče m Hko Ko -e stopU s SVQj0 S0pr0g0 v spalno soka) moremo mi sami otvoriti, ko je Beneš tako ^ _ mta M hodniku je našel zaklenjena, ,vstri;sko_n€ITlSke k-onc ostro odklonil vsako novo politično uredbo. kakor ^ - bil stil _ je kar 0strmel. Oma- '^slo^ke krone * glasi tve se Sprejemajo vsak dan od 9.—12. ure dopoldne. — Odbor Političnega društva «Edinost» v Gorici. * Proevetni tečaj aa Nnon. Akad. fer. dr. Adrija praznuje letos 20-letnico svojega delovanja. Da se to izvrši v najprimernejši obliki, je sklenil odbor prirediti dne 9. septembra slavnostno proslavo v »Trgovskem Domu*, o kater« bomo pravočasno še izpregovorili par besedi. Poleg tega pa se vrši dne 27., 28. in 29. t. m. prosvetni tečaj, združen z izletom na Nanos. V nedeljo, dne 27. zjutraj se tečaj otvori v Vipavi z predavanjem tov. Simonitija o narodni higijeni, in ako bo čas dopuščal predava še tov. Pavlin o zadružništvu. K tem preda- Obilna iL m pri Vipavi prodaja v svojem gozdu na Nanosu približno 2000 m3 bukovih Mih dreves. Drevje je porabno za deske ali železniške pragove. Pojasnila daje županstvo. <547) Župan: Janko Rudolf. katerega pa še čaka neprijetno iznenađenje, ko se bo vrnil iz zabavnega letovišča v mesto. Občinski svetovalec Cupolo je že prestal to preizkušnjo in se sedaj lahko zopet vrne na letovišče. Prav gotovo bo ukrenil vse potrebno, da onemogoči, da v njegovi odsotnosti ne- še naslednja predavanja Delo dijaštva med ljudstvom. — Prosvetna vprašanja. — Geografske prilike Primorja. — Kritika kapitalističnega družabnega reda — in Leki proti nedostatkom vladajočega kapitalizma. — Vsakdo naj prinese kaj prigrizka v nahrbtniku, sicer pa je za mleko In žgance, kakor pozvani gostje obiskujejo njegovo stanovanje. _______________ _ ______ Prvikrat ko je šel s svojo soprogo nekam z& tudi za. prenočižče^dobro preskrbljeno pri pa-več dni v Istro, ni imel še dovolj izkušnje in stirjih. Vabljeni so vsi akademiki, sredrješolci je mislil, da je že za vse preskrbljeno, če je in vsi prijatelii dijaštva. Stroški, ne bodo ve- zaprl okna m oknice in obrnil dvakrat ključ j^j _ Odbor. v ključavnici. Podal se je brez vsake skrbi uživanju zlate prostosti z ljubo ženko ob strani. Včeraj pa se je vrnil malo pogledat, kako in kaj je v Trstu. Morda ga je privedlo do tega tudi čitanje mestnih listov, ki so polni vesti o vdorih v nenadzorovana stanovanja. Imel je DAROVI V počastitev spomina nepozabnega prijatelja J. Štoka daruje Drag. Starec Lir 25.— za «Šolsko društvo«. Borzna ooroiifa« Taja valuta aa triaškam tzjo« oprsVe krone Jasno je, da bi bilo vsako drugo stanje boljše od sedanjega; jasno je tudi, da gojimo živo simpatijo do italijanskega naroda. Jasno ie nada- ljc za četje če no izbirati med državami, ki jih potrebuje vse Oklenil"! T. re so bile na stežaj odprte, predali prazni, dinarji po tleh kosi obleke. Tatovi so bili zbirčni in Jej i . 1.25— 1.35 —.< 3.--.04 81.7?».— 82.25 26.25.— 27.— 17.75.- 18.75 in katerih nenaklonjenost jo more uničiti.« — V nadaljevanju pravi čiankar, da je to (even-tuelna priključitev k Italiji), zadnji triumf Avstrije, da se reši pred strašno katastrofo. In vprašuje: je-li Italija tista Tellova ploča, na katero more Avstrija skočiti, da se odtegne biri-čem? Slovenski otrok v slovensko šolo! V Ster- zingu na južnem Tirolskem je bilo dne 17. t. m. imenitno »pregledovanje otrok*, z namenom, seveda da se čim več nemških otrok odtegne lastni šoli in potisne v italijanr.^o. Naj- Prej neznane srčne raae... V ulici Gin-nastica 8 stanuje družina Čiruznik, ki ima med drugimi otroci tudi komaj 16-letno Lucijo. Dekle je vkljub svoji mladosti precej razvito in je zmešalo« že marsikomu glavo. Kakor se pa pri takih zadevah po navadi godi, so stariši nekega dne ugotovili, da je tudi njej nekdo zmešal glavo, in še prav pošteno. Uboga deklica, ne navajena na take bolezni, se je črez noč kar icguc lastni vuii 10 jjuiisuc v na/- | ' , — ; « , .m prej je bilo rečeno, da se morajo zglasiti vsi vsa izprememla. Fetje m smeh sta utmnila, otroci, ki so dovršili prvi razred. Potem so to cvetoča Hca sta začela bledeti. Stariši so zapoved omejili na tis Le otroke, ki jim priimek ugibali, kaj da je, toda uganiti niso _ mogli, zveni na italijansko. In vspeh na, oleonl 10tt.25.— 1< 8 25 8 —.— 86.— Lepa opremljena vila na Bledu (541 s prostranim parkom in velikim arondiranim gozdnim kompleksom na prodaj. Cena 1V2 miljona dina-jev. Pooblaščenec dr. Mirko Triiler, odvetnik v Radovljici, Jugoslavija. Stiskalnice za grozdje in jabolka; trebilnice za grozdje; plugi. 546 Slamoreznice na verigo i. t. d. i. t d. Ins. RISU S N. VMovieh Trst, Via Sanita 8 (vogal Via Porporella) io in invaon reg. zadruga z o. z. Trst, Via deir Oltno štev. 6. PODRUŽNICI: Gorica Monfalcone Via Garibaldi St. 20 Via Friuli §t. 614 ZclGga in delavnica nnjoličnih peti In štedilnikov. 65 Izbera majoličnih plošč za stene in keramičnih plošč za pode. Prevzema se delo u okolici ? ■BBHna KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. 1NSERIRAJ V »EDINOSTI« I Krone, srebro, briljante In vspeh te omejitve je bil fenamenalen: oglasili so se le štirje otroci! Tem otročičem so stavljali italijanska vprašanja, ki jih pa sirote niso razumeli! Naravno! Saj tudi večina starižev s takimi priimki ne razume italijanščine in je tudi ne rabi v d rutini. Kak je bil .Vončni vspeh tega imenitnega zlato, diamante, in platin kupujem po najvišjih cenah. Mali oafasi ziatana ALBERT POOK, Via Uni štev. 46 « v!a lima) KNJIGOVODKINJA, izurjena, ki vodi že delj časa vse uradniške posle pri denarni zadrugi z več>im prometom, želi premeniti mesto. Naslov pri upravništvu. 1598 ŽAGAR, prvovrstna moč za parne in vodne žage, želi premeniti meslo. Cenjene ponudbe pod «2aga» na upravništvo. 1599 DRUŽABNIK ali družabnica za trgovsko podjetje v večjem mestu Jugoslavije, se išče. Potrebna glavnica K 150.000. Ponudbe pod «Štev. 32» na upravništvo. 1600 ROMUNSKA prvovrstna detelja dospe z jadre-nico v Trst. Cena L 63.— q. Pojasnila daje tvrdka M«diani-Rosetti. Via Udine 23. 1601 • pregledovanja otrok » — ne vemo. Za ras je ta dogodek pometnben z druge itrani. Mi bi hoteli videti, kako debelo bi gledala italijanska šolska uprava v naših krajih, 5e bi hotela na vse strani vestno in dosledno Izvajati pravilo, da otrok, ki mu priime.k zveni nemško ali jugoslovensko, ne hodi v italijansko sololl Potem bi videli, kako je že od nekdaj jjgoslovenska kri plodila italijansko njivo v sedanji Julijski Krajini. In če bi hoteli v Dal-i laciji izvajati to pravilo, bi videli, koliko slovanskih odpadnikov se bori sedaj v italijanskih vrstah! Pa dobro! Mi sprejemamo to pravilo. Samo naj se strogo izvaja na obe strani!: , Mi bi bili na ogromnem dobičku. Gospoda pri ° Šolski upravi bi videli, kako bi se praznile italijanske šole! Mi nismo nikdar vabili resnično italijanskih otrok v našo šolo. Pač pa so se in se še potiskajo naši otroci v italijansko šolo! Ali jih vabijo z raznimi mamili, ali jih potiskajo z grožnjami, ali pa silijo z zapiranjem naših šol. Korajžo v roko, o gospoda! Priredite tudi pri nas tako pregledovanje otrok, ali — kakor rečeno — objektivno in nepristransko! Potem bi prišli še le do res zdravih ia normalnih razmer: italijanski otrok v italijansko, slovenski pa v slovensko šolo! Najemninski davek. Tukajšnia davčna uprava razglaša: S 1. septembra 1922 se mora plačati pri tr.kajšnji davkariji (Piazza Chiesa Evangelica št. 2 I) davka in 5% z dokladami. Pojasailo k obisku fašistov v Kanalu. K dopisu iz Kanala o obisku fašistov, ki smo ga objavili pretekli četrtek, smo dobili od ugledne strani pojasnilo, v katerem nas zagotavljajo, da fašisti niso imeli kosilo pri gostilničarju Garlattiju. Turneja kubanskih kozakov po Italiji. Kakor nam poročajo iz Belgrada, podvzame skupina kubanskih kozakov bcguncev prihodnji mesec • po vsej Italiji turnejo s prirejanjem vratolomnih vaj na konjih. Obeta se, da bodo ti nastopi prava senzacija za občinstvo, za vojaštvo pa jako poučni. Vsled tega je obljubilo italijansko vojno ministrstvo skupini vsestransko podporo. Prva predstava se bo baje vršila v Gorici 3. septembra. Pomorsko-pri star :>ško-že!ezni širi odbor de- Mati je bila vsa v sskrkeh in je kuhala mali Luciji na^ioljše jedi, — vse ni nič pomagalo. Končno pa se je mati nekega dne zamislila v svoje mlade dni in spoznanje je prišlo nad njo. Šla je k možu, fa prijela pod roko in mu dejala: «Veš, aj je? Naša Lucija je — zaljubljena! • •> SLAMOREZNICO, železna vrata m 3.80 X m In imela je prav. Deidica se je bila zagle- 3 _ ^ gig prodam Natančna pojasnila dajej dala v nekega mladeniča m od tedaj ni josj Valenčič, Trnovo na Kranjskem. 1602 imela več miru. Nesreča pa je hotela, da —T-^Z- se mladenič ni bil zagledal v njo, in to je ^ GOSTIL!«: m kavarne: najboljše esence bil vzrok Lucijine žalosti in bolezni Kako, | —« ^ vse deklice v njenih letih si je tudi ona 4C.41 si dovoljuje opozoriti cenj. občinstvo, da nima z menjalnico Slovenske eskumptne banke v Ljubljani, Kolodvorska ulica St. 43 (hotel Južni kolodvor) nikakih zvez, ter da posluje od 10. t m. v lastnih prostorih v Kolodvorski ulici št. 41 na dvorišču levo, poleg carinske agenture Grom. trgovske korespondence, želi premeriti mesto. Cenjene ponudbe pod »Knjigovodja« na upravništvo. 1588 vzela stvar preveč k srcu in konec je bil, KNJIGOVODJA, samostojen, vešč jezikov in da se je odločila na korak, kakor jih' 1 J delajo «veliki*: priskrbela si je strup in ga izpila. Nesretnica je mislila, da bo solnce omrknilo in da se bo zemlja stresla, prinese ona steklenico s strupom (k ustom. Zgodilo pa ee ni ne eno ne drugo, pač pa se je še pravočasno pokazala na vratih mati, ki je nujno poklicala zdravnika, kateri je nesrečno dekliooi dal odpeljati v bolnišnico, kjer so ji izprali —. želodec. Prozaično, kaj ne? Porotno sodišče. Včera j se je začelo drugo zasedanje porotnega sedišča. Na obtožni klopi je sedel Valentin Russian, ki je nedavno tekom razprave vrgel proti sodnikom par stdac in bil prijet od orožni- RAZPOLAGAM z večjo množino istrskega vina. Za zunanje odjemalce tranzit. V zalogi imam kraški teran in pristen vipavc po n-godnih cenah. Priporoča se Fran Štrancar, via Cunicoii 8. 1592 EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema zadnji teden od 9 do 7, Gorica, Piazza Vittoria St. 4, I. " 1511 BAHCA D6LLA VCNCM GiULEA Delniška družba — Glavnica L 5,000.000.— popolnoma vplačana. = Zadružni sedež In osrednje ravnateljstvo v TRSTU = Mm emisija orkuianiii) nakaznic, vse Mg mm Mi'eii borza. Corso Giuseppe Verdi — GORICA — Telefon štev. 8 — Blagajna posluje od 9-12 In od 15-17 —- 77 POZOR! Nujno potrebujem mnogo srebra. Plačam krone in goldinarje po najvišjih cenah. Via Malcanton 7, n. levo. 1594 trave, iz volne in drugo posamezno pohištvo se prodaja po najzmernejsih cenah. Fonde-ria 3. 1582 kov, katerim pa je drugi obtoženec Hrosnet NOVE POSTELJE, vzmeti, žimnice iz morske ob tej priliki, v splošni zmešnjavi, zbežal. Russiana je po cfcrambi branitelja dr. Zen-nara, ki je poudarjal, da je bil obtoženec skrajno razburjen — njegov oče je umrl v norišnici — in da je nekoliko sunil mizo, ki se je zaradi tesnobe v dvorani prevrnila, na podlagi porotniškega pravoreka sodni dvor oprostil. Hrometa, ki se je po begu iz sodne dvorane rkrival v mestu, so včeraj našli v stanovanju policijski agenti in ga aretirali POROČNA SOBA, masivna, svetle barve, se proda po izredno nizki ceni. Campo Belve-dere 1 1594 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in bovje po najvišjih cenah pl»*tije edini RelMi Viia. via Madonnina 10. L zo» <6 1H lili ([ Vesti z GorISkesa Poziv slovenskim starišea v Gorici. Politično društvo «Edinost» poživlja slovenske s ta rile v Gorici, ki želijo vpisati svoje otroke na skvenskih razredih mestne ljudske šole,, da se zglasijo v društvenem tajništvu Via Ma- Poročne sobe, 54 8 Udine 25 1560 naprej. — želne svetovalne komisije je sklican za pone-imeli it. 5 (prej Via Scuole, nad bivio trgovino Obeda« sobe od L 2400 naprej kakor tndi dru-deljek, 28. t. m. ob 10. v dvorano 26 na gene- Hedžet-Koritnik). Prosimo, da se slov. stariši go navadno ia Eno pohištvo, kuhinje, omare s A apa. m« . .1, ___J_ _-__A__I__n • I ^ . ia. "»A«___ »« ____• ralnem civilnem komisariatu. Dnevni red seje zglase najkasneje do Pri-i 4 predali, itd. PODLISTEK M. JOKAJ: MEČ IN BLISK Povest Poslovenil Slavomir Josipovič (H) Ko se je po solnčnem zahodu pokazalo rožil Bajazid in sedem sto tisoč pa Timur-to čudo z bledo glavo v fosforovi svetlobi, Lenk. Tudi njega je zaslepila misel, da se bo bojeval v očigled svoji ženi. Ona ga smatra za zemeljskega boga, naj se torej o tem tudi prepriča. To je bila nova spodbuda. Zdaj je njegovo osvetoljubje še večje in Želja zmage še jačja; saj bo žena gledala njegove čine. Kako krasni bodo ti čini! X. Leta 1406. po krščanskem štetju se je pojavila na nebu ogromna repatica. Dolgi zlati rep tega nebesnega čudesa Je bilo vide strašno podobo polovico neba. vlekoč za seboj strahoviti rep, je razsvetlilo vse na zemlji z neko čudno svetlobo, kakor da nekje za goro gori velik ogenj. Toda svetloba ni bila rdeča, nego zelena in ko je na to še luna posvetila s svojo srebrno svetlobo, sta se gledala ta dva nebeška popotnika, kot dva duhova mrtvih. Nekoč je mesec za£el v sivo paro repati-čino in zvezdarji so preračunali, koliko miljonov milj daleč sega ta rep in koliko bi trebalo, da bi bila luna zadela repatico namesto v rep, v glavo, na kar bi obe zro-potali na zemljo, kjer bi bil potem sodnji dan. Pobožni ljudje so hodili na božja pota in se križali pred «dies irae» katerega predhodnica je «Lampadias». Tako namreč so bili nazvali grški učenjaki to repatico. V svitu tega nebesnega čudesa, v svitu tega nočnega strašila sta se pripravljali dve strašni vojski, da se pobijeta, kakor se še nikdar niso pobile vojske Štiristo in dvajset, tisoč ljudi je bil obo- En miljon sto in dvajset tisoč vojakov si je iskalo na azijatskih poljanah ugodnega bojišča za prelivanje preobilne krvi. Ta dva osvojitelja se nista več bala niti nebes. Ne le, da sta si bila že razdelila zvezdo, katera ju je nosila, nego tudi ono strašilo, ki se jima je približevalo na nebu. Jedro Lampadiasa se je nagibalo proti zapadu, rep pa se je iztezal proti vzhodu. Bajazid je menil, da je to oni meč, katerega mu pošilja prerok, da premaga ž njim protivnika ker je ostrina namerjena proti Tknurjevi vojski. Tamerlan pa je v tem pojavu videl buzdovan, katerega mu prerok potiska v roko, da ž njim pobije Bajazida. Jedro namreč je bunka buzdovana, s katero bo treščil sovražnika po glav L In tako sta se dvignila, da se sprimeta, dva presnogočna vladarja, dve gorostasni vojski Čim brže gresta drag prati drugemu, tem bolj se približuje repatica zemlji. Ta dva osvojitelja sveta mislita na to, kateri poprej zagrabi repatico. GOkICA — Piaiza deila Vittoria (Piazza Granda) št. 20 — Tel. Prodaja na drobno: vrvice in konope iz prediva za vsako rabo, pas ve iti vrvice za blazinarje, dreto za čevljarje, platno za vreče, mreže in predivo za ribarstvo itd. itd. CENE NIZKE. Vajeti, vlačilci, biči za konje itd. CENE NIZ