Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto • • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Zm New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS r Iisf: slovenskih JelavcevYAmerikL I Tike iaryest Slovenian Daily m the United States. m Issued every day except Sundays -I and lesal Holidays. 75,000 Readers. TELET0N: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3978 NO. 60. — STEV. 60. NEW YORK, TUESDAY, MAR CH 14, 1933. — TOREK, 14. MARCA 1933 VOLUME XLI — LETNIK XLL PREDSEDNIK JE PRIPOROČIL IZDELOVANJE PIVA PREDLOGA BO ŠE TA TEDEN UZAKONJENA, NAKAR BOMO PO 30 DNEH DOBILI PIVO Roosevelt je v posebni poslanci pozval narodne zastopnike, naj se podajo takoj na delo. — Pivovarne bodo najbrž že meseca maja začele izdelovati dobro pivo. — Tisoč dolarjev bo treba plačati za licenco, od vsakega sodčka piva pa pet dolarjev davka. WASHINGTON, D. C., I 3. marca. — Voditelji v senatu in poslanski zbornici pravijo, da bo najbrž še pred koncem tega tedna sprejeta predloga, ki bo omogočila izdelovanje in obdačen je dobrega piva. Predsednik Roosevelt je namreč poslal kongresu kratko poslanico, v kateri zahteva, da je treba v tem pogledu taLoj nekaj storiti. Voditeli i poslanske zbornice so se takoj podali na delo. Predloga bo v zbornici skorogotovo že ju-t ri sprejeta. Predsednikova poslanica se glasi: — Kongresu priporočam, naj Volsteadovo postavo takoj toliko izpremeni, da bosta dovoljena izdelovanje in prodaja piva ter drugih pijač, ki vsebujejo toliko alkohola kot je po ustavi dovoljeno. — Na take pijače naj se naloži primeren davek, da bo imela vlada potrebne dohodke. Zelo važno je, da se to takoj stori. Kakor rečeno, bo zadeva v poslanski zbornici že jutri rešena, dočim je Harrison, predsednik senatnega finančnega odseka izjavil, da se bo začel odsek s predlogo takoj baviti, kakorhitro bo rešena v poslanski zbornici. Demokratski senator Robinson je rekel po kratkem razgovoru s predsednikom Rooseveltom, da bo predloga glede dobrega piva v senatu v teku dveh dni sprejeta. Ker se je o zadevi že dosti razpravljalo. se ne bodo vršila javna zaslišanja. Zakonski osnutek predvideva pivo, ki bi imelo tri in četrt odstotka alkohola. Na sod 3 1 galon bi bilo pet dolarjev davka. Upajo, da bo ta davek prinesel na leto stopetdeset milijonov dolarjev. Postava bo uveljavljena trideset dni po sprejetju. Vino ne bo dovoljeno. Uvoz dobrega piva v suha-ške države bo prepovedan. Vsaka država bo zase uveljavila odredbe glede prodaje. Pivovarnarji bodo morali plačati vsako leto tisoč dolarjev za licenco. Zakonski osnutek ne določa nobenih kazni za r»ne, ki izdelujejo pivo doma. Pivo se bo smelo prodajati tudi takim osebam, ki še niso polnoletne. Zborniški odsek za pota in sredstva bo jutri zboroval ter odobril zakonski osnutek. Ker imajo demokratje v obeh zbornicah veliko večino in ker se je demokratska stranka v svoji platformi izrekla za legalizacijo piva, je dvomljivo, da bi zadel predlog na kak pomemben odpoiv Predsednikova poslanica je kongresnike zelo presenetila, kajti vsi so domnevali, da bo prišla ta zadeva dosti kasneje na vrsto. Predsednik je pa napravil konec vsakemu zavlačevanju. Demokratski voditelji so izjavili, da hoče izpolniti vse obljube, ki jih vsebuje platforma demokratske stranke ter so sklenili takoj ugoditi njegovi želji. Predsednik smatra davek i)a pivo kot mogočno sredstvo za uravnovešenje proračuna. Ko je bila prečitana predsednikoma poslanica v zbornici, je rekel suhač Blanton iz Texasa, da je njegovo zaupanje v predsednika neomajno, češ, da Roosevelt ni priporočil izdelovanja in prodaje opojnih pijač. Po teh njegovih besedah je izbruhnil v zbornici silen krohot. Newyorški demokrat Boylan mu je odvrnil: — Trdno sem prepričan, da bo moj dragi tovariš iz Texasa glasoval za dobro pivo. Kitajska se je postavila v bran FARMERJI GROZE VLADI NAPETOST V EVROPI Farmer ji 16 držav imajo Niti leta 1914 ni bilo v konvencijo. — Od kon- Evropi tako napeto kot greta zahtevajo pomoč je sedaj. — Cela Evro-do 3. maja, ali pa bodo pa pričakuje izbruh voj-zopet zastavkali. PAPEŽ JE IMENOVAL KARDINALE De* Moines, Iowa, 13. marca. Bojeviti farmerji. ki pripadajo k National Farmers Holiday Association so na svoji konvenciji zagrozili vladi, da bodo zopet pričeli s stavko, a ko jim do 3. maja kongers ne dovoli pomoči. Na konvenciji je bilo zastopanih okoli 4(H) Aseb iz 16 držav. Konvencija je sprejela resolucijo, ki zahteva moratorij za farmer-ske dol prove, sprejem Frazierjeve predloge z*i financiranje farriie.*-skih posojil po nizki obrestni meri in zvezno poslovanje bank. Med drugimi pravi resolucija: "Ako do 3. maja ne dobimo postavne pravice, se bojno pripravili na tržno stavko tekom desetih dni in bomo razglasili narodni farmerski praznik". Konvenciji je predsedoval predsednik farmerske organizacije Milo Keno iz Des Moines. Na konvencinji .so bile zastopano države: Kansas. Iowa, Wisconsin, North Dakota. Michigan, Ohio, Minnesota. Illinois. Nebraska. Montana, Oklahoma, Maryland, Colorado, Missouri, South Dakota in Texas. District of, Columbia je bil zastopan po dveh delegatih. Skoro po vseh teh državah so farmerji prejšnje poletje zastavkali in so ustavili po ee.stah \v.s promet z živili. S tem so hoteli preprečiti dovoz živil v mesta. ZAPLEMBA D1PL0MATSKE-GA ŽGANJA Washington, D. C. 12. marca. Diplomati devetnajstih držav so pri državnem tajniku protestirali proti zaplembi pošiljatve žjranja. šampanjca in vina. kar je bilo namenjeno za razna poslaništva. Sedanja pošiljate v, ki je bila največja v šestih mesecih, je bila poslana iz Lrverpoola na nekem ameriškem parniku. -ki je pripeljal v Baltimore. Ko je bil par-nik še na potu. mu je bilo naročeno, da pristoji najprej v New Torku. Ko je parnik pristal v New Yorku, so prohibicijski agenti zaplenili pošiljate^-. češ, da ameriška ladja ne sme voditi opoj-nir pijač v obrežnem prometu, to je' med New Yorkom in Baltimore. ne. London, .Anglija, 13. marca. — Londonsko časopisje se zelo zanima za ulogo Anglije, ki jo bo igrala v prihodnji evropski vojni. "The Sunday Times" pravi: — Še nikdar od leta 1914 ni bilo tako odkritega govorjenja o vojni in še nikdar ni bilo tako grozilnega položaja. Splošno prevladuje mnenje, da so Francozi namen ministrskega predsednika Ramsey Ma-cDonalda in zunanjega ministra Sir John Simon-a, da se s francoskim mi-nistrkiin predsednikom Edouard Daladiler posvetujeta o razorožitvi. preobrnili in vseli za priložnost. da so izrazili željo, da bi .v* za slučaj bodoče evropske vojne sklenila anglesko-francoska zveza. — Kraji nevarnosti so jasni, — pravi "The Sunday Times". — so tako jasni, da jih morejo videti tudi najbolj kratkovidni državniki. Rožljanje sabelj, kar je bila navada Nemčije pred svetovno vojno, se zopet sliši preko Rena in v poljskem koridoru. Zadnja dva tedna se je napetost med Berlinom in Varšavo vidno povečala. Francija in Poljska stojita na straži. — Na jugovzhodu ni položaj prav nič boljši. iNa Dunaju se boje fašistovskega puča. ki bi bližje prinesel priklopitev Avstrije k Nemčiji. Napetost med Malo an-tanto in veliko sosedo I talijo se do sedaj ni še prav nič zmanjšala. "The Observer" pravi: — Veliki politični izbruhi v treh delih sveta dajejo ključ državnikom. Največ tekom enega meseca bomo videli, kakšen nov svet bo vstal. "The Sunday Express" piše: — Položaj v Evropi je resen. Francija, v bojazni pred novim nacijo-nalizmom. ki sedaj preveva Nemčijo. si na vse načine prizadeva, da bi privabila Anglijo v novo an-tanto in tudi misli, da je dosegla svoj namen vsled razgovora angleškega in francoskega ministrskega predsednika. Toda to francosko upanje je nek angleški diplomat odločno izanikal. Za slučaj vojne med Francijo in Nemčijo ter Poljsko se Anglija ne bo odločila, da bi pomagala Franciji, razun kir jo veže pogodba Lige narodov. BURJA ODNESLA HOOVERJU KLOBUK Ko je bil bivši predsednik lloo-Ver v soboto na izprehodu iz hotela Waldorf-Astoria, mu je burja odnesla klobuk. Detektiv, ki ga je spremljal, je vjel klobuk in Hoover ga je smeje sprejel. Hoover je nato nadaljeval svojo pot v nek hotel pri Central parku. kje je imel zajtrk. H avojo ženo in sinom, ki živita v bližini Pasadena. Cal., je Hoover govoril po telefonu in od njiju i*vedel. da v tamošnjem kraju ni bilo potresa. Hoover se še ni odločil, kdaj odpotuje is New York«. ZAMRZU LABODI 8uffern, N. Y., 12. maja. — Nagli mraz je vse presenetil. 'Najbolj pa je presenetil štiri labude na jezeru Antrim v vaškem parku. Zgodaj zjutraj so ljudje videli labude kakih petnajst čevljev od kraja. Dognali so. da so zamrznili. ko so spali. Dva dečka sta jih zbudila in labudi so pričeli stegovati vratove in mahati s peruti, toda se niso mogM dvigniti. Prišla sta dva policista, ki sta razbila led do labndov in sta jih tako osvobodila ledu. Apostol, delegat v Wash-ingtonu je bil imenovan za kardinala. — Papež je podal svoje svarilo. Vojna proti katoliški cerkvi je vzrok današnjih slaBih časov. Vatikan, 13. marca. — Papež je kardinalskem konzistoriju rekel, da preti krščanski civilizaciji, veri in celo Bogu vojna. Ko je popisoval temni, kritični mednarodni položaj, je rekel, da se pripravlja moralna in duhovna nesreča v državah. v katerih preganjajo katoliško cerkev. Papež je tudi rekel, da bo molil, da bi sveto leto prineslo konec sedanji gospodarski krizi in da bi se vse države razorožile. Pri tem konzistoriju je papež imenoval šest novih kardinalov: Pietro Fumasoni-Biondi. dosedanji apostolski delegat v Wash-ingtonu; Jeain Marie Rodrigue Villeneuve, nadškof v Quebecn; Angelo Maria Dolei. apostolski nuncij v Bukarešti; Theodor In-nitzer, nadškof na Dunaju; Elia Dela Costa. nadškof v Florenci in Maruillo Fossati, nadškof v Turi nu. V svojem govoru se je tudi dotaknil krsta bolgarske - princese, ki je hči bolgarskega kralja i-: ■kraljice Giovanne, hčere italijanske kraljeve dvojice. Pred poroko sta se kralj Boris in kraljica Giovanna ustmeno in pismeno zavezala, da bodo njihovi otroci krščeni in vzgojeni v katoliški veri. Toda princesa Marija Louise je bila krščena po pravoslavnem o-bredu. Papež je rekel, da kraljico ne zadene nobena krivda, ker je bila proti temu, da je njena hči krščena po pravoslavni veri in je to tudi naznanila papežu. KAJZERJEVA ZASTAVA ZOPET VIHRA Predsednik Hindenburg je zopet vpeljal cesarsko zastavo. — Wei-merska ustava je poteptana. AVSTRIJI PRETIJO NEMIRI Vlada se boji monarhisti-čne in fašistovske vstaje. — Nadvojvoda Otto je blizu Dunaja. Dunaj, Avstrija, 13. marca. — Poveljnik socijalLstične armade Kepublikanischer Sehutabud je izdal povelje vsem posadkam v Avstriji. da morajo v 4S ur biti pripravljene na boj. ker pričakuje vstaje od dveh strani. Navzlic vladnemu zanikanju zatrjujejo socijalisti. da se nahaja mladi nadvojvoda v Avstriji aii pa blizu meje. ter pričakuje mo-narhistično vstajo s pomočjo voditeljev Ileihwehra. Ravno tako pa se tudi socijalisti boje, da bodo dvignili vstajo fašisti in se bodo pridružili monarh ustom. Komaj je Adolf Hitler prevzel mesto kanclerja v Nemčiji, je avstrijski kancler Dollfuss prevzel diktaturo. Kako daleč bo Doll-fussova vlada šla z oziroin na nemške fašiste, še ni znano. V nekaterih krogih so mnenja, da je edina rešitev za Avstrijo monarhija. Celo socijalni demokrati bi rajši videli, da se povrne cesarstvo, kot pa da bi Hitler zavladal deželi. Od vseč strani prihajajo vesti, da je nadvojvoda Oton. sin zadnjega avstrijskega cesarja, na potu v Avstrijo, ali pa je že celo v Avstriji. Vlada je zaplenila tri liste. ki so poročali, da je Oton na potu v Avstrijo. isocija lističu i list "Arbeitcr Zei-tung" pravi v svojem uradnem članku, da pod Habsburžani in Ilohenzollernei demokracija ni bila mrtva, da pa danes stoji nemški narod pred grobom nemške demokracije. GEN. ČJANG KAJ ŠEK JE PREZVEL VRHOVNO POVELJSTVO PEIPING, Kitajska, 13. marca. — Krvavi boji se nadaljujejo v bližini Kupei prelaza ob kitajskem zidu, 65 milj severno od Peipinga. Čete maršala Čang Hsiao-lianga, ki so prej branile prelaz, so odšle, ko so izvedele, da se je maršal odpovedal svojemu poveljniškemu mestu. Takoj nato pa je armada generala Cang Kaj-šeka zasedla prelaz in je takoj pričela z artilerijo streljati na sovražnika. Japonski letalci neprestano bombardirajo kitajske postojanko v prelazu. Japonska artilerija je skoraj porušila zid okoli prelaza. toda Kitajci drže svoje postojanke. Japonci so prezgodaj naznanili zauzet je Kupei prelaza in sicer zaradi tega, ker je odšla vojska maršala Čanga. Ozka gorska cesta v bližini Kupei prelaza je kazala nenavadno sliko. Vojska maršala Can ga se je s kamelami, poniji in vozovi umikala. medtem ko je vojska generala Cang Kaj-Šeka prihajala, d i zavzame mesto odhajajoče vojske. Značilno pri tem je. da je vsaka kitajska vojska pod osebnim vodstvom kakega poveljnika in ne predstavlja kitajske narodne vlade v Nankingu. Proti Kupei prela.7Ai prihaja vojska nan^-kingške vlade. Največjega pomena je, da se bo sedaj bojevala proti Japoncem vojska kitajske narodne v lad t*. Navzlic hudemu japonskemu bombardiranju Kitajci nimajo občutnih izgub, ker so dobro zavarovani v za kopih. Maršal Cang Ilsia-liang se je iz Peipinga odpeljala ž aeroplanom najbrže v Šanghaj. DOGODKI PO CAti: FORNUSKEM PO- ' TRESU ADVERTISE n "GLAS NARODA' Berlin, Nemčija, 13. marca. — Vsled odredbe predsednika Paula von Ilindenburga je bila- zavržena republikanska zastava nemškega naroda in na njeno mesto je stopila sfara cesarska zastava: bclo-rdeče-ema. To odredbo je po radiju oznanil kancler Adolf Hitler ter je zagotovil. da ima fašistovska sva-stika izastava Isto vrednost z državno zastavo. Vsled tega je kancler Hitler odredil, da mora na vseh državnih poslopjih biti -poleg državne razobešena tudi fašistovska zastava. Po vseli nemških cerkvah so zvonili zvonovi v spomin nemškim padlim vojakom v svetovni voj- ni. liazobešenje cesarskih zastav je v velikem nasprotstvu s prejšno republikansko vlado, pod katero cesarska zastava ni bila dovoljena. V svojem govoru, v katerem je kancler naznanil, da se razvijejo cesarske zastave, je rekel Hitler. da morajo njegovi pristaši točno in slepo slediti njegovim odredbam. — tre» porušil, ^LA>111QD1 Glas Naroda" Owned ud Published by ■LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Oovporadoa) Ii. Benedtk, m w. of the corporation and add •f Manhattan. of above offlcen; New York City, N. I. GLAS NARODA" (Vaiee ol the Pespk) Twill Bvery Day Except Sundays and Holiday« lato T«Ua sa Ameriko In •■•■•••••••••••••■■••a $6.00 .....................$3.00 »eta ..................$1.50 Za New York za celo leto ...... $7.00 Za pol let«.................... $3.00 Za lnosemstro aa celo leto......$7.00 Za pol leta....................$3JS0 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agree men t "Olaa Naroda** lAaJa vaakl dan l*T«?mSl nedelj In praanlkor. podptaa In oaebnoati se ne nrlotrfujejo. Denar naj ee blagovoli po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se »reJSnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. -GLAS NABODV. 216 W. 18th Street, New York. N- t Telephone: CHeUct 3—3878 IZKORIŠČANJE ŽENSK IN OTROK Pred kratkim so razpravljali 11a Teachers College v New Yorku o 44krizi ameriške vzgoje". Kot zastopniki so bili navzoči poftsorji in uradniki državnih in mestnih Sol. Pri tej priliki je bilo ugotovljeno, da po deželi kar nadebelo zapirajo učne zavode. Dosti učiteljev in učiteljic je br<«z dela, veliko je pa tudi takih, ki poučujejo, pa ne dobivajo nobene plače. Na tisoče deklert, in fantov, ki bi morali hoditi v šolo, jo zaposlenih v industriji. Kriza je dala podjetnikom in politikom, kateri so ž njimi v zvezi, priliko se za večje izrabljanje otrok. Ta nečeden posel opravljajo is i>omočjo raketirjev. Komisar za delo in industrijo v državi Massachusetts je poročal, da plačujejo nekateri izdelovalci oblek ženam in dekletom po deset oziroma peitnajst centov na uro. Zna ni eo pa tudi slučaji, ko delavka ne zasluži več kot pet centov na uro. Iz Conneetieuta in iVmi-vlvanije prihajajo stična poročila. Otroci ho še manj plačani. Iz dokazilnega materijala newyorske Consumer s League je razvidno, da v največjem ameriškem mestu zaslužijo po nekatrih 'tovarnah žen<- in dekleta po štiri dolarje na teden. Nekateri pa niti toliko ne. Dva dolarja oziroma trije dolarji so njihova tedenska plača. Denar, ki ga zaslužijo, jim komaj zadošča za liajnuj-nese življenske potrebščine. Prenočujejo ]><► vežah in postajah podulične železnice. Prostitiirija se širi. Za zaščito otrok jclnlo v zakonodajah vloženih nad sto zakonskih predlog, pa so jih politiki porazili v interesu izkori šče valce v. Uvedbo narodne postave za zaščito otrok skušajo na vsak način preprečiti. Leta 1924 jo je kongres sprejel kot dodatek k ustavi, toda najviše sodišče jo je zavrnilo kot neustavno. Dosedaj jo je odobrilo osem držav. Da postane amendment del ustave, ga pa mora šestintrideset držav odobriti. Proti tej postavi so posebno severne industrijah^ države. Večina politikov se strinja s tem brutalnim izrabljanjem. Izkoriščalcem ni za nič drugega kot za profit, ki ga iztiskajo iz mladih ljudi, kateri morajo delati konkurenco odraslim nezaposlenim. Ste namenjeni v Evropo? Kdorkoli želi potovati letos t domovino, za stalno, ali le na začasni obisk svojcev, naj vsekakor piše po naša navodila sa potovanje in prepričal se bo, da bo sa mil denar udobno in hitro potoval. Pošljemo jih vsakomur brezplačno. METROPOLITAN travel bureau 216 West 18th Street Vew York, V. Y. Dopisi, Brooklyn, N. Y. •Kakor že poročano, dne 28. januarja, bo alov. pev. društvo "Slovan" priredilo šaloigro "Ženska brivec" v Slov. Domu na 233 Irving Ave.. Brooklyn, X. V. prihodnjo nedeljo dne 19. t. m. Začetek ob 3.30 popoldne. Naj omenim, da bo program zelo obširen z raznimi toekami in bo gotovo v popolno zadovoljstvo vsakega, ki se prireditve udeleži. Omenim naj tudi. da so vloge omenjene šaloigre prav dobro razdeljene, in igralei se z vso vnemo trudijo, da bodo vsak .svojo kar najbolj mogoče po voljno rešil, da bo tako še bolj smešna, kot je že itak po svojem imenu. Vpoštevajoč sedanje razmere, bo vstopnina samo 35 eentov. o-troei *v spremstvu sta riše v so prosti. (Natančen program v obliki oglasa bo v par dneh priobčen). , Tem potom prav uljudno vabim v imenu "Slovana" vse rojake in rojakinje iz Greater New Yorka in okolice, da se v obilnem številu udeležite zgorajšnjega koncerta. Smelo trdim, da boste deležni najbogatejšega razvedrila in smeha ter boste tako vsaj za par ur pozabili v družbi med svojci na današnjo mizerijo. Vsem skupaj kličem na veselo svidenje dne 10. 4. m. ob 3.30 popoldne v Slovenskemu Domu v Brooklvnu. Zdravo! Authonv Svet. tajnik Slov. pev. društva 'Slovan*. Gilbert, Minn lTpamt da mi priobčite par vr-.stie v list G. N. Vedno se oziram po dopisih in iz Minnesote ne opazim, da bi kdo kaj poročal. Zdi se mi, kakor da smo vsi Minne.sot-čani že šli iz te«ra sveta. Ker pa vidim dokaj ljudi še pri življenju in .so prav čvrsti, sen« prepričan, da ui tako. Trudni pa tudi niso, ker vsak. kateri ima tlelo. dela samo od 8—10 dni na mesec. Leni smo postali? čitali bi radi. ali za poročati ui nobenega. Mraza je bilo to izinio čez mero. Jaz sem dal toplomer ven. hotee videti, koliko je bilo mraza tisto jutro. Imel sem ga za pol ure zunaj. in kaj se je zgodilo? Tako je bilo mraz, da je Slo srebro prehitro doli. in ga je razneslo. Potem sem zvedel na radio, da je bilo samo 42 stopinj tisto jutro. Prava Sibirija je naš Mesaba Kange ali ni res?" V začetku t. m. se je pokazalo dokaj vlažno vreme, te dni je pa začelo z vetrovi razsajati in zopet je mraz. Demokratska administracija je dobro in strogo stopila na repe kapitalistom. Banke imamo zaprte. Seveda, zaradi mene bi smele ostati zaprte za nekaj let. ker ne bom nič pogrešal. Kar se tiče trgovcev, je pa neprilično. pa mora rako biti. drugače mora naša obljubljena dežela propasti. Ljudje so še precej mirni. Vlada želi dobiti vse -zlato oziroma zlat denar. Sedaj je pa tako: kdor dobi v roke cekin, ga ogleduje in reče: Ot kako je lep! — in smukne ga v nogavico, češ tu boš počival. Potem ni čudno, če je tak primanjkljaj v denarju. Za danes naj zadostuje, mogoče bom koga navdušil, da bo kaj več napisal. Lep pozdrav vseiu čitateljem, Glas Narodu pa želim obilo novih in starih naročnikov. Naročnik. g*w TOM, TUESDAY, MAJtCH 14, IMS THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. CENA DR. KERNOTEGA BERILA } JE ZNIZANA Anglesko-slovensko (KRGum SLome BK»lUl MbdOM gk m KNJIGARNI 'GLAS NAROVA "Tujski legijonax" France Lesar razkrinkan. Te dni je prišel v Ljubljano France Ijesar ia Kota, ki je pravil dolgo storijo o svoji odisejadi kot slovenski vojni ujetnik. Precej verjetno je bilo njegovo pripovedovanje. da so mu.celo sprva verovali na policiji. Saj je znal France tako zanimivo pripovedovati o svojem potovanju, točno je opisal razne kraje, tuje in eksotične pokrajine, da bi človek mislil, da je res mnogo potoval. Za vsak.slučaj so pa na kriminalnem uradu še pregledali kartoteko. in tedaj so našli Franceta tudi zabeleženega v svojih analih. Ugotovili so, da je leta 1920 France pobegnil iz ljubljanskega gradu, kamor so ga bile zaprle vojaške oblasti, nato se je pa klatil po raizntfh krajih sveta. Leto dni pozneje so ga prijeli v Linzu in ga izgnali, dani je bil aretiran v Mariboru, opravka so pa imele z njim tudi druge oblasti. Ko je Lesar uvidel, da so ga na policiji razkrinkali j. je seveda svoje pripovedovanje temeljito /spremenil, zatrjuje pa še vedno, da je bil v tujski legiji. Po temeljitem" zaslišanju ga je policija zaradi večnega potepuštva izročila sodišču. Hudiča izganjajo. Tz ŽelimeJj pišejo: O naši dolini se prav malo ču-je. iNekdaj smo imeli kokošjo farmo, ki je slovela daleč naokoli, pram imenitni so bili tudi naši raki, toda tega je že mnogo let. Prav vsakdanje je naše življenje. Pa se je v zadnjem času nekaj pripetilo. da je na mali oživela naša dolina. Vodenica je v naših krajih redka bolezen. Na tej bolezni boleha že tla I j Časa neka posestniea. Zdravila se je na vse načine, pa ji ni pomagalo. Že je skoro obupala, tu pa so ji priskočili na pomoč učeni ljudje, ki so pogrunttli. da je "za eo prana". Bolnica je tudi o o tem preričana in trdi. da ji je zavdal oče njenega moža. in sicer točno pred 30 leti na dan poroke. Ljudje kimajo z glavami, verjamejo.pa le. Pbrtga Franca mora biti zavdana. saj drugače Jii mogoče. kajti na svatbeni pojedini j..' oče njenega moža natočil čašo vin-ea in ji rekel: Na, Franca, le pij. bom naredil, da ne boš mogla ne živeti, ne umreti. To so na vsak način čarovniške besede, ki so povzročile, da se je v ubogo Franco na stara leta vselil hudič. Hudiča je pa treba izgnati. Z žegnano vodo so že poizkušali, pa ni nič pomagalo. Pa »o poklicali slavnega moža iz Žalne pri Višnji gori, ki ima baje v sebi čudodelno moč, in so ljudje prepričani, da bo Franco "odcupral". Mož počenja čudovite stvari, z raznimi kretnjami in nerazumljivimi besedami se sklanja nad bolnico. Stare ženske že pripoveducjjo, da bo kmalu iliudic odšel tja, odkoder je prišel, baje -so že videli njegovo -glavo in kosmati rep . s katerim je nemirno opletal okoli sebe. VAe to je znak. da se hudič v Francinem telesu ne počuti dobro in da je mož iz Žalne res mogočen čudodelnik. Zaenkrat procedura še ni končana, kajti 'hudiča je treba dognati enkrat za vselej in to ni tako lahko. Ko se bo ubogi peklenšček preselil v pekel, bomo o zadevi poročali, da bodo ljudje vedeli, kako so Želimijah hudiča izganjali. Bazbojništvo in smrtna nesreča. Oblasti še vedno brez uspeha zasledujejo razbojnika, ki ima na vesti smrt posestnika Simona Žni-darja iz Ješevca. Kakor poročajo. je posestnik Žnidar prišel po opravki Ii v Slovensko Bistrico in je hotel pri tamošuji mestni hranilnici dvigniti večjo vsoto denarja. Dobil pa je le manjši znesek in ko je nakupil razne potrebščine. se je zgodaj popoldne h svojo ihčerko Marijo vraeal ppoti domu. Hči je že na .začetku poti o-pazila, da jima sledi neki neznanec in je nato opozorila tudi očeta. Ko sta prekoračila železniško progo in zavila na pevpot ob majhnem potoku, je Marija opazila .da jima neznanec sledi vedno hitrejše. Naenkrat je priletel kamen, ki je zadel očeta v glavo, da se je zrušil in onesvestil. Tedaj je neraanee akoeft proti njemu ia je hčerko, Id Je hotela u- braniti onesveščenega očeta, sunil parkrat z nožem in vrgel v potok. Marija je obupno klicala na pomoč in je njene klice'slišal posestnik Frane Kmetee, ki je za gozdom vozil gnoj. Ko je tekel na pomoč, se je napadalec spustil v beg proti Laporju. Kmetec in hči sta nezavestnega očeta spravila v hišo mlinarja Stegna, kjer so ga za silo obvezali, potem pa odnesli na njegov dom. Se predno je prišel zdravnik, je stari Žnidar umrl zaradi hude rane na glavi. Morilec je pazil nanj gotovo že v Slovenski Bistrici in je izvršil svoj (zločin, meneč, da nosi posestnik s seboj večjo vsoto denarja. — V snežnem zametu pa je našla smrt Terezija, hči bogatega posestnika Motalna v Frajhamu. Sorodniki so jo bili povabili na koline in se je nesrečnica pozno zvečer vkljub prigovarjanju sorodnikov napotila proti domu dve uri daleč. Nedaleč od doma pa je zašla v močan snežni metež. omagala in zmrznila. Domači so sprva mislili, da je prenočila pri sorodnikih. ker pa je dopoldne ni bilo od nikoder, so jo šli iskat. Ko so gazili velik sneg. je eden od domačih izašel v velik zamet in občutil pod nogami nekaj mehkega. Ko so začeli odkopavati sneg, so zagledali najprej dele obleke in tako so našli nesrečno Terezijo, ki je zapustila troje malih otrok. Po nedolžnem v smrt. V Novi vasi pri Sv. Marku se je 27. februarja pripetil žalosten dogodek, ki je znova dokazal preveliko podivjanost mladine na deželi. V ptujski okolici je stara navada. da se ob pustu priredijo razne domače zabave. Tako je priredil posestnik Peter Cvetko domačo pustno zabavo, na katero je povabil le svoje ožje iznanee in prijatelje. ki so se mirno zabavali in plesali. Okrog 23. ure pa so se pojavili pred hišo nepovabljeni gostji', in sicer fantje Viktor: Kos Hameršak in Peše. vsi iz Stojn-cev. Oboroženi so bili z odprtimi noži. Domači gostje so se mirno za-držaili. da bi se izognili prepiru in so celo nepoklicanim gostom pustili. da so zaplesali. Ko so fantje odplesali, je eden izmed njih napadel nekega poročenega posestnika. ki je baš plesal s svojo ženo. zadel pa je 32-letnega posest-nikovega sina Franca Mežnari-ča ter mu tzadel globoko rano v levo stran prsi. Ljudje so ranjencu nemudoma priskočili na pomoč in ga odpeljal v ptujsko bolnišnico. Ves čas je bil Mežnarič pri zavesti, kmalu po prevozu v Ptuj pa je izdihnil. Ko sta ga prišla obiskat njegov brat in sestra v bolnišnico, sta ga našla že na mrtvaškem odru. Sodna komisija, ki je izvršila obdukcijo, je ugotovila, da je dobil pokojni Mežnarič globoko rano z velikim nožem, ki mu je pre-rezal žilo odvodnico in je ranjenec. podlegel notranji izkrvavitvi. Vsaka zdravniška pomoč je bila zaman. Orožniki krivcev še niso izsledili. Zločin v Vin jem vrhu pred sodniki. Pred novomeškim okrožnim sodiščem se je razpravljal krvav do- godek, ki je bil izvršen 16. decembra lani v zidanici posestnika Bakšeka v Vinjeni vrhu in katerega žrtev je bil 30-1 etni poročeni dninar Franc JIrovat tr. Tomaževe vasi pri Beli cerkvi, ("sodnega večera se je liro vat podal od svoj« s-estre, poročene v Vinjeni vrhu. (le,a države New York, da de-pri kateri je bil ta dan na dnini. la v »n™ precej odda- na dom svoje matere. Pot ga je ]iCUii Pa ^ navzlic v kateri sta se ta čas nahajala j posrečilo, seznaniti se s čed- Bakšetova hčerka Frančiška in Pečlar T. P. ini piše iz gorenje- njen zaročenec. 28letni -lože Cvel-bar, doma iz vasi Podulce. Ko je France dospel do zidanice. je Francka prijavno povabila v'liram, ga pogostila z vinom ter se živahno pogovarjala :< njim. Med razgovorom sta se pričala čez čas prepirati Ilrovat in Cvclbar. kar je dalo Ilrovat u povod. da je C vel barja sunil. Takoj ' dni m _dek 1 e t o m. Nekega dne jo je povabili na kosilo, in jed ji je zelo ugajala. Po kosilu ga je eačela malo natančneje ogledovati, nakar začudeno vzklikne: — Tonv. kaj pa imaš na «rlavi Opazila je namreč nekaj sivin las. ki so skoro uničili njeno ljubezen. Od tistega časa je ni več k njemu. Parkrat jo je še srečat; pogleda ga sicer, prijazne besed-.* nato je sledil spopad, v katerem , pa ne dobi več od nje. je Cvclbar. ki je telesno šibkejši posegel po nožu in Hrovata prav mesarsko oklal. Odprl je mu j" trebušno votlino in na več krajih prerezal čreva. Polejr tega je nesrečnežu prizadejal še druge občutne rane v dolžini 12 do 1.1 cm. L? največji pazljivosti in trudu pri mar i ja bolnice usmiljenih bratov dr. Pavlica dolguje mož zahvalo. da ni podlegel groznim poškodbam. zaradi katerih je visel več tednov med življenjem in smrtjo. Obtoženi C vel bar, ki se je pred sodiki zagovarjal, da je dejanje izvršil v silobranu, je bil obsojen na S mesecev ječe. HUDA NESREČA NA RAZBURKANEM MORJU Ko je 22. februarja okrog 4. zjutraj divjala silna nevihta med Ku-tlešo in Prisko, je ladja Cetin.ske plovitbe "Cetina", ki je bila v službi stalnega potniškega prometa med Metkovičem in Splitom, nasedla na skalo. Parnik je bil na potu iz Metkoviča v Makarsko. kejr je po voznem redu čez noč pristal, zgodaj zjutraj pa krenil proti Splitu. Kapitan parnika. izkušeni mornar Lavi novic, je poskuša! vse, da izvede parnik iz. nevarne situacije pri Vrulji. kjer je v viharnih nočeh zadela nesreča že več ladij. Ker pa je bila burja vedno močnejša, in je tako močno snežilo, da se ni ničesar videlo, je parnik na tem nevarnem ni«'-stu nasedel. S toliko močjo je u-daril ob skale, da so na spodnjem delu nastali dve veliki odprtini, skozi katere je voda s silno močjo vrela v notranjost ladje. Veliki hladnokrvnosti kapitana in moštva se je treba zahvaliti, da ni prišlo do panike in žrtev. Potnike -so hitro in v vzornem redu izkrcali na iiajbižje iz morja štrleče skale za njimi pa- so se tja rešili tudi vsi mornarji. Parnik se je polagoma pogrezal, dokler ni trdno obstal na skalah poti vodno površino. Ob ."». zjutraj je prispel na pomoč parnik "Jadran", ki vrši redni promet na Braeti. Parnik "•Ta d ran" se je dve uri trudil, da bi se približal "Cetmi", kar pa mu zaradi silnih valov ni uspelo. Tu di iz Splita so takoj, ko so zvedeli za nesrečo, od pluli na pomoč pa-robrodi. Ponesrečena ladja, ki je trdno nasedla bo ostala tam. dokler se burja ne umiri, potem pa jo bodo odpreiuili v splitsko ladjedelnico. F:i:iHB0(iej;::H;!!!!ii!n!n7!!:;jir!!! ■ .................. imajo velik uspeh 8 so je V svojem obupu se je obrnil name in me prosi, da bi mu svetoval kako zdravilo zoper sive la.>e. To je kočljiva zadeva, in dobrega nasveta ni mogoče kar tako s kljuke sneti. Jaz se namreč nahajam v L>ii godi i. Ko sem .se zadnjič v ogledalo pogledal, sem uzrl slično nadlogo na svoji glavi. Cesar ni pleša pobrala, so začele sive niti prepletati: sive niti — grozeče znamenje poslavljajoče se mladosti. To je žalostno svarilo, pa nič zato. prijatelj Tonv. — Naj bo že taka zima na glavi, da je le v srcu pomlad, pa je a liriglit. * Mlada nevesta se je vrnila s poročnega potovanja. Zamišljena je bila in otožna. — Pa si se dolgočasila jo vprašale prijateljice. — Oh, ravno nasprotno odgovorila. — Gotovo si razočarana v zakonu.* — so silile v njo. — Ali ravno nasprotno — je rekla in se prisiljeno nasmehnila. Kakor veste, so prijateljice /.<•-lo radovedno in jo dalje vpraševale : — Gotvo žaluješ po samskem stanu ? — Nikar ne bodite čudne! Ka no nasprotno! — Nekam bleda si in bolna se nam zdiš — so rekle. — Ravno nasprotno! — Ali te glava, boli — Ah. ravno nasprotno — j? odvrnila srečna mlada nevesta. * Te ilni sem čital sledečo zani-mivost: — V Tibetu čuvajo mlada dekleta izelo strogo in mladenke nimajo skoraj nikoli prilike, da bi prišle v družbo z mladimi moškimi. Po tirugi strani zahtevajo stari običaji, da morajo mladi moški, ki se potegujejo za roko kakšnega dekleta, podati dokaz svoje ljubezni in hrabrosti. Pred vsem si mora mladenič poiskati priliko, da pride z dekle.-tom na samem skupaj in če to doseže. si mora po mnogih poklonili obvezati golo laket s cunjo, ki je namočena v olju. ter jo vžgat i. Medtem ko cunja gori in se mu dela rana. ki i,neza-jisan obrtni zakon. "To je )." re> od sib*." — j■» lic- ■re se l«' nc bos zbal. Xa i^ti način eni pred leti uničil tekmeca. Vi", mi je bil na poti v Xew Yorku. V kmvko nošo preoblečen sem ga /a-kKhIovsI nn ulici, mn podtaknil sveženj -bankovcev in poklical stražnika. Policemen i -m> jako dobro poznal! mojega -»oVražnika. in jaz sem ko.* pot'žil ženi. — "Ta Jimniv bi (bil so.tda zabeležil številke ban-moral winter vedeti. da mi ne muc kovcev. Ivratkoinalo je dobil eno Je- ČUDNA NAKLJUČJE ral z zaprtimi oči ni »in potem odgovoril sinu. O o.-pod stražnik! Ta cigan se laže. Izgnili je moja. najmanj 3000 "Jimmv! Jaz vem za sredstvo, frankov vred na ura. in jaz vem. da bthliti v zeljnik. Kolikokrat sem «la-j: "S po nejMilrebnem vt"ktiil roko V prazen žep. In vedno sem \t.del .'iinnivja prav blizu. Lahko mi j to jt če. Zdaj res ui>va lako bogata. da bi razmetavala d-nar. A saj imaš zlato i.ro. Spusti jo Kreti u \ žep. obvesti poličema na. Kreda b»-mcjal. če u»e je prehitel, te bi I do zaprli, ti pa boš kakor it! ha v unci, takoj I»i ga tožil radi umazane Ji nkurene"!" "Veš kaj*" s«* je zamislila žena. "O ne ere drngaiV, pripravi nut past, pa m' ho ujel."' "Xa kak lia^n.'" sc je zanimal Fred. "O, to j«- popolnoma preprosta r»s". Francoska policija vendar nima zabeleženih tvojih osebnih podatkov. Sousti torej svoj-» najlKilj-so uro Jimtnvju v žep. poklici naj-f ližjega stražnika ter ga ova«)' pri policiji, (ientleiuan •iinunv bo najmanj za še*t mesecev zašit tjdi tatvine v prvorazrednem kopali-• čm. Ti boš pa cr-t«! nemoten." "Morebit imaš prav." j - odsro-vori! Fred. "Premisliti moram to stvar, ker tako res ne sme ostati." M d ti in je pri|»ovcdi«val Jimmy v »kro)nu"in letovišču v najbližji o-ko!i«i" svojenin očetu, starru s častitljivo sii»'/.ii;Jh'|(» glavo, knko mu Fred kvari obrt. "Današnja mladina re* ue kaže noln-ne pod-ietii"stj in Naun*tojno.sti." i«' ogor-«" no /aklpiril. "Ko cm bil jaz zelenec K redo v e star«*sti. seiu zapustil }»'.*polnoma siui ro.'Mu! kraj ter prav il' bro zaslužil v C'hieagn. X ». in zda j! lies .se je splačalo potovati v stari Kvro|Mi. da bi se me držal za Mikuio ta lenuh. Ker j«* pre-J l'>kro'_r IichV enostavno živeti z ženo) vred na m 'j ra'un. Nesrainiiež!'* votli!" "OiV!" m navdušeno odgovoril gentleman Jiiumy. "Vi imate res glavo na pravem toporisču. K ) sem ."as peljal v Kvropo. >eni Kade I glav ni dobitek !" je tat samo 011." **(Jaspod stražnik! To je podlo obrekovanje. Ponavljam, da «em .k iro videl, kako mi je ta žepar vtakni! roko v žep. Ta žep je zdaj prazen. Moja ura je zlata in zaznamovana z mojo začetnico "J". (V jo bostt* naš):. lw>ste sami vedeli, kdo je kr»v. Pr iiščite. prosim, takoj teira moža na stražnici!" Stražnik je pogledal oba razjarjena glasna Američana. Prav ^la*>o je razumel njuno francoščino in videl, da Hi sc bila najrajši stepi a. "Ciospoda. sledita mi oba." je r^kel. KAKO SE A UJEL ADMIRAL SPEE Bivši tajni agent in mornariški častnik Rintelen. ki je opravljal pod sedanjim nemškim podkance-larjem Paptnom med vojno v Ameriki vohunsko službo in ki živi že več let v Londonu, je objavil te dni svoje -zanimive spomine. Londonski listi posnemajo iz njih poglavje. ki govori o tem. kako ie prišlo do bitke pri Falklandskih otokih. Poročilo je napisano na podlagi razgovora tajnega agenta liin-telena. kt". so ga bile ameriške oblasti izročile Angliji, s š^fom angleške jK>mo'*ske tajne službe admiralom Hallom. 0 MTURAlEACUf IN PRISELJEVANJU Spričevali o prihodu. Vprašanje: Ali je spričevalo o prihodu (Certificate of arrival) potrebno toliko ea prvi koliko za drugi papir? Ali je treba plačati pristojbino $5 zanj zopet pri prošnji za drugi papir.' Odgovor: Od 1. julija 1929 so morali vsi oni. ki so zapor&ili za prvi papir, plačati kot pristojbino ni, Xe da bi Xemci o tem kaj vede.j ^ P™ Pml L J«' li. je bila dobila angleška admira-i U**m 192f)' Pa mOTa>° ^laC'ati ** liteta že prve tedne svetovne vojn-.lZil pričevalo o nemški tajni kodeks. Angleški a- Stražnik je javil dogodek policijskemu nadzorniku. Ta je obvladal angleščino, in je razgovor ta-jkoj postal .Vvaben. I "Gospod nadzornik!" je vpil Kred j, potikal po obali tn j-j Jimmy, "temu se bodo vendar bil jako slab" volje. Jezilo ga jc Kravi- smejal?!. Jaz sem okraden. in namreč, da ni smel izrabiti gneer. | Zt|aj n„.uj pravijo, da sem jaz tat. čeprav je srečal toliko premožnih | Pre išči te rajši tega moža!" je odg:>- gustov. čnnati A ta večer je skleni obra-' "Samo vi stt sovraž-ifkom in je zepar: monljvarjal Fred. "Kje pa je moja naj- odpusti vse vedno dobro oblečen. Xi izključeno. da !h< hotelu policija pregle-d;iti 11111 i niegfi/c. Frilove žepe. Vsled tega j h m»c >j ni moral ob-t«-žiti s tujo la.-tnino.... Po dalj-w'in tavanju je naposled zagledal < bsovraženega tekmeca pol -g nekega bara. Pisiinn s«' je '^rl na njega in mu pričel slet>:ti. Kmalu sta dospela v gmčo. Množica »e ji' zbrala okoli dalmatinskega krošnja rja. If je v komični francoščini priporočal svoje ceneno blago. V t "Ml trenutku je Fred naglo spustil svo-jo zlato uro Jimmvju v ž«,p. A \ istem t remit ku g«t je Jimmy nepričakovano sunil v bok in vljudno ib'jal: **Oprostite!" S tem je Kredit s|-,s'-no podtaknil *vojo uro. Fred ;ra j«' surovo zagrabil za r >ko. "P.»čakajte, prijatelj. st ■ len. d. I.i si f h »iskal -anio.tojen de-i^" vljmli«.! To pot ^te bili pre- malo -pretui in -em vas /a>aes! v pravem trenutku." Takoj je poklical stražnika. Jimmy si je na tihem krčevito otipa! žep: **Ati tako! T>» pa j»* res P"za.»!išaJio. tlospod straž-i.^k' Ta žepar mi je pravkar izmaknil drago zlato uro. ki je med < i -i- .j* sočtitno pilila I pridn<*pr;i rl'na. ki ga je tako jK>žrt vovalno ".n ■ lairal z dnJ :ž -m za • bi.-ke v iirra!-itici. Sočutje je ilobn» storil • simi. in je t;:rn:t! napre j i f-rati vr • lun -JUtHJ frank v!" "Ta pr»menatla na oliali res jej stražnik je stopil bliže in vpra-zelo pripr.u -n km*. Kako sijajno fcjij je zsrodilo.' bi utegn i t0 frankoV vretliia ura* p regie it e takoj njegove žepe!" "11.bo. gosptnla-!" je strogo za-povedal nadzornik in velel >traž-nijvu. tla bi preiskal »ba Američana. Stražnik je tnlpeljal dvojico v preiskovalno >olw>. Četrt ure pozneje so prišV! asi trije na-^aj. Kreti in Jimmy sta imela jako začudena in nezadovoljna obraza. Stražnik je kratko javil, da ni našel v nobenem žepu nobene ukradene ure. Xad-zornik je sklenil, tla sa je moral zgoditi nesporlrziim in naznanil sovražnikoma. tla -sta prosta. Odšli sta iz hiše in takoj imivalno obrnila drug drugemu hrln-t. Kreti je odkorakal na tlesin. dtn iin je kre-i# | Jimuiv na levo.... .Meti tem se jc povrnil Mražnik. ki je oba odslovil. k svoj mu predstojniku. "Čudno naključje!" je pripomnil nadzornik. "Nekaj tu ni v redu. Eden od ni i ju je leer b »Ijše oblečen kakor drugi, toda oba -ta izven suma." "Tisto že!" je pritrdil stražnik, "oba sta i/.ven suma. Najbrž sta tudi šele preti kratkim dospela k nam. ker ju rt'sem srečal nikoli p'> prej. Kako je vroče nocoj." Stražnik je privlekel iz ž'pa robec, »la bi si iz žepa in molče pomolil ostrnieb-mu nadzorniku obe pogrešani zlati uri. genije v l»erlinn so .si bili preskrbeli ofieijelne brzojavne formularje l>t»veljstva nemške mornai'Ice in ricijelne p«vate. Eskadro nemškega admirala grofa Speea naj bi u-ničilj velik.'" angleški kržarki " In-ve.i-ble'" in "Inflectible". stacioni-rani v Kgejskem zalivu. Ponoči so ju skriva i nad ■•tuestili / tlvema le-senima ladjama, zgrajenima na hitro roko v Angliji in na zunaj popolnoma n< dobrt.ma križarkama. Križarki sta pa oil pluli s polno paro proti angleškemu otočju pri južnem zboru Južne Amerike. Eskadra nemškega adm. Speea je bila varno zasidrana pred zapa-dno obalo Južne Amerike ]>r.! \*al-paralsu. Kar je prinesel v Berlinu neki sel na glavni brzojavni urad šifriran kabelogram. napisan na formularV-li mornariškega urada. Tu je bilo povelje admiralu Specu, naj takoj poskusi odpluti v južni smeri do Falklandskih otokov in uni«3* t i radi > postajo na Port Stan lev. Častniki so admirala svarili svarili pred to vratolomno nalogo, češ. da je jasno, da imajo Angle Ji tam že d >lgt» nint»go močnejše bro-dovje. kamor za vozi admiral s svojo eskadro. ki bo izgubljena. Admiral je }>a odgovoril, tla nr>ra iz-]K>lniti povelje vhmnega |M»veIj-stva nemške mornarice in je s polno j>nro odplul s svojo eskadro — v smrt. Povel je so mu bili podtaknili angU'ški vohuni. prihodu, ko zaprosijo za drugi papir. Po zakonu, ki je lani prišel v veljavo, se pa ne zahteva več spričevalo o Vprašanje: prihodu onih. ki .so prišli v Ztlru- umrl. Imel je prvi žene države pred dnem 29. junija res, tla smem rabiti 1906. Tem se torej odpusti pri- papir:' stojbino Državljan po očetu. Vprašanje: Moj oče je postal ameriški državljan, ko sem bil še dete in sem z materjo še živel v starem kraju. Ko .sera bil star l-"> let. sem prišel v Združene države. Moj oče je umrl. Ali sem ameri- njegovo spričevalo o prihodu, ški državljan! Ali moreni dobiti svoje lastno držav!jansko spričevalo ? Prvi papir kmalu zapade. Vprašanje: Moj prvi papir bo sedem let prihodnji mesec. Ali bo} še dober, ako takoj zaprosim za drugi frapir ? Odgovor: Le tedaj bo dober, ako prvi papir ne bo še sedem let star. ko vas pokličejo za izpit in vložitev naturalizacijske prošnje. Navadno naturalizacij.sk i urad jemlje v poštev take slučaje in pos-peša stvar, tako da prvi papir ne zapade pred vložitvijo redo vite prošnje, ki .se podpiše po tzpi-tu. Ko vložile tiskovino za drugi papir, opozorite naturalizaeijski urad na to. da prvi papir kmalu zapade. Vdova deklaranta. Moj mož je lani papir. Ali je njegov prvi Odgovor: Da. smete vložiti prošnjo za drugi papir na podlagi pokojnikoveka prvega papirja, ako ta ni še 7 let *tar. Morala boste plačati za svoje spričevalo o prihodu, in ako pokojnik sam ni še plačal te pristojbine, bosi.' morala plačati še dodatnih /i4 i Koledar 1.1933 Vsebuje poleg spisov dveh naših pisateljev Trohe in Rupnika tudi pesmi Johna Bukovin-skega, opis našega "Severnega romarja" Planinska, par krasnih povesti, poučne članke iz zemljepisja, naravoslovja in zgodovine ter nešteto drugih zanimivosti. Cena Vpoštevajoč slabe gospodarske razmere, smo ga tiskali le omejeno število. Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z letošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašajte, pač ga naročite še danes. t ' i * • • - TEH 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLK, PO-UK A IN NASVETOV JE VREDNIH ZA VSAKEGA 50 CENTOV Slovenic Publishing Company 216 We»t 18th Street New York, N. Y. 3K BURLEY TOBAK IZ KENTUCKYJA "Direktno ad pridelomtra d« va»" Ketjtuekv Hurley tol>ak je suM'tana najfinejših pritlelkor. ki jih mora plo-dvviia keiitueky>kn zemlja produeirati. dozorel. s«'ii<>Iist. ^Ia«i«"k iu mehak, istih strodavnih ukiisov in dišav, ki jih di«t»i I«- j m pravilnem "staranju". Mi smo |>rtl>ru"-ani. da uist«- šo nikdar v življpftjn okusili ali ptišili holj zadoro- Ijive^a iu okusnemu lubaka. Posebna Ponudba! PET FUNTOV TOBAKA ZA PUSENJE $ 1 Odgovor: Posta! ste ameriški -državljan onega dne. ko ste bili ]>ripii8čeni v Združene države. Ako vam je .sedaj ver kot 21 let. morete dobiti svoje lastno državljansko spričevalo (certificate or derivative citizenship). Pojdite na naturalizaeijski urad ozirorila pišite tja. Pokažite .svoje rojstno spričevalo, porot-ni li>t staršev in navedite podatke o očetovem državljanstvu. Pristojbina za spričevalo stane $10. Starost za vložitev naturalizacij-skih prošenj. CENE za pošiljatve denarja v staro domovino, Id so bile do sobote objavljene v tem listu, niso več veljavne. Vsled uradno proglašenega bančnega praznika ni mogoče natančno ugoto viti vrednosti tu jezemske-ga denarja. Ka-korhitro dobimo natančna poročila, jih bomo objavili v "Glas Naroda". METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRAXK 8AKSER) 210 \Y. IS ST., NEW YORK Vprašanje: Koliko mora |)rist--ljonet- biti star, tla vloži " ' za prvi oziroma druiri prošnjo papir Odgovor: Vsak inozemec. ki je vsaj 18 let star in je bil zakonito pripuščen v Združene države, muc vložiti prošnjo za prvi papir. I> i .se vloži prošnja 7.n druiri papir, mora prosilec biti vsaj 21 let ,st;»r. VIŠJI OD MOUNT EVERESTA 1st t >;-asim / tiliema ekspedieijama, ki liiM'-fta prematrati najvišjo goro sveta. Monnt Kverest. >e je ]>ri-^>ravljala tretjii ekspedicija. ki h tiče podati dukončeii dokaz, da jt' na svetn se višji vrli, nego je kralj !liimalajsk -i5;i p-»ir<>rj:i. Za tu teorij«« imajo poleg razni i legeiitlarnih potllag v rokali tehten dokaz v ifliliki tele>koj»4u fotografije. ki .-.ta .»n napravila I. 1!>2S. dva Angleža, botanik K-onirtU»n-\Vard in 1 »rd Cawdor. Že d v" I -i I prej st i >e «iba raziskovalca približala skrivnostnemu pog«>rju v sev^'r«>v/.hotliieiii Pamir-ju. ki je bilo na zemljepisnih kartah dotlej m je š - danes označen.* z belo fi-o. Najvišji vrh tega pogorja je trora. ki j-> doinaeini iui"-nnjej > "Fantomsko jrort»". ker le sem pa tja /a trenut -k pokuka :z ine«rle in oblakov. Antrle/a sta pro-ilrla nekoliko kiloiiie,n'\ v t<» ti-betsko oz.Midje. a -sta bil« potem Pred kratkim ie iir^nm-ai zaradi svoje nezad'tstiv,* t»premt*pri- siljen.i, da sta se vrnila. Imela "ti pa le siv.'-o. da sta neketra tlim v skalnem kao.Mi v ja^nej-.-in r -menu opazila ogromno .-kupno ledenikov. L. r.»2S. sta s.' vrnila, a tudi te-daj zaradi strašnih' viharjev nista mogla prodreti globlje v to ••zem-reditev sta prišla tudi dva elegant- je Prt*ti,a >nirtna nevarnost. Te- lje. A nekega dne sta vendarle na moška, ki jn je bila kmaln pol- ^ ** nJegov plašč in klo- pazila vrhove i>tc gors-ke verige in na plesna dvorana. Plesala t-ta v. 1;aPr(>' Spolni, ki je s'Veda po jima je uspelo, da sta v teh-skop- stal tarča za besne strele. Hadipko liro dobila na fot«igralsko plo-težkih ran j«- v dunaj-iki Indnišni- jščo sliko teb vrhov. Površne e mi it ve c-l. umrl. X.ipoleon. ki ni mogel po-lin merjenja 'kažejo, tla mora Hiti ta neznana gorska veriga še dosti DIVJA LOVCA NA GOZDAR SKEM PLESU NAPOLEONOVE OBRESTI UŽIVA kratkim je praznoval v Kobleuzu 7r». rojstni dan slikar Lonis (ierbin mož. ki š • danes uživa obresti od kapitala, katerega je V KoenigsAvusterhausnu so pi»:-, Napoleon I. za >voje^a ka-redili pred kratkim gozdarji in njih ',H ola Fraih'M sP"lnia. ki mu je v prijatelji plesno zabavo, h kateri ,Mk? ,,ri S|avkov" življenj-. t-» imeli dostop samo povabljeni XaPolt>°" ^ je v tej bitki piv-gostje v predpisani obleki. Xa pri- v.b'' sPUst'I- zategadelj inn gospeini »bi gr&podičnami. anuui-, rala goste iu zbujala splošno ves**-|Tr lost s svojimi nastopi. Nihče ni ve-del. kdo sta in odkod sta prišla.' Ko je bila plesna zarbava na vrhuneu. sta tnjea iz^io'la s j»le-i-išča. Izvedt la siov najelo sobe v hotelu. To jima je prekrževa-lo račun«', kajti imela st« namen napasti več udeležencev prireditve ponoči, ko se :1kk1> vračal; z zabave domov. Xa plesu pa sta doznala, da plačati hrabrosti svojega kaprobi, je določil, tla morajo prejemati vsi moški potomci Spohntwvi do-Miirtii' o4>r«Mi v višini .">1M J frankov. Poslednji', potoinee je sedaj Louis Oerbin. ki i>a med voiskama leta 1870-71 in li>l+-l)S ni prejemel ničesar. Leta 1927 pa je prejel p^ intervenciji nemških oblasti tudi višja nego .Mount Everest. Oil tistega časa je I\oiigd:ui-Ward pripravljal tretjo ekspetlieijt». ki naj bi rešila definiliVno vprašanje o najvišji jrori sveta. Kot edini Kvrrrpee b«> njegov spremljevalec v tej ekspedieiji dijak Ronald Callback, ostali spremljevalci pa naknadno Uplačilo v višini 2^01 bodo vešči planinci iz neke obmej- Starovrsten, zrel. sornolist Naš kenliK-kvški Hurley Tohak ? listo noč .sploh ne pojdetk» hote- n'iiH«- Od takrat na)irej pa prejem i j ne angleške |*oKtaje v Asainu. la. ampak botlt» noč j»respali v h »-jteLskih |»osteljali. Njih sobe sta vzela na piko in vdirala vanje ter jih temeljito o-plenila. (Jalagoma o-pit^ili odsotnost prešernih veseljakov, so se končno vzdignili, da bi jn poiskali. Namestil njili pa So nabilo pokradeno vse. kar je imelo kakšno vrednost. Nakradene reči sta vlomilca, ki sta imela s seboj najmodernejše vlonribsko orodje, .skrila v posebnem prostoru, kjer »ta. nagrmadila kovčke, plašče, kožuhe, oble-JvO. nakit lin denar. Začel se je seveda lov za neznancema, kajti vsem je postalo jasno, da ni izvršil tatvine nihče drugi kakor onadva. Policija je tatova kmaln »sledila. Toda ko so jn stražniki rvezali. da bi ju odvedli v ccapor. je eden od obeh. ki je bil pri preiskavi skril tan ek to.-no vsakega po! leta s\ ;j j Wartl iu Caulbaek sta že odpojov;.-obol. i la v Indijo. jeuesa luluiku, k4i ie»-ei. Prost je v>elt keuiikitlij in drugih I »opravkov, ki zakrivajo jioiiiruijkljivo-sii. vjivajajo okun in iz|MKlkoi«»vajo wlravj*». Mi se misln/auemo istih meto.1 pri ^ ^ kat<^h pripravljanju tohaka. kot se jih Klužer.-ili imši jiratleiU. zji svojo lwrn-Ih>. Vso t nI t«l je «winravljeiiu. »uVs<«r ni v lijem, kar hi grixU» jezik ali t>pi- rilo ttkus. Tisofi ljubitelji tobaka Sirom sveta prisegajo |»ri nejirekosljivih svojstvih te^a tobaka za kajeuje in žvečenje. ZMANJŠATI: VAŠK > |/ Mr pro-IZDATKK za TOBAK > dajamo (Urektno enar iiovniemo, i'e po«ljatevi? . , r» * n ne bo zadovoljiva. 1 Httel Hf**. Pobegnit Hi »10- ivt funtov .pel. C^arj^ ki so sliaali streljanje škeea Burley toliaka da 40 velikih na ulici, so pogledali v noč, kaj sc obrtikhv za pnftiu ali 30 zalogajev »oba- jfrodi zunaj. Videči, da lefci straž-ka^-a žvečenje. J nik v krvi, so telefonirali po po- Pošljite 23 eentov v srebru I mo- Kmalu so tljeii hegnna. ki si Z5c "»rsrrriis:^ ? »»0^«.»,. ua toliaka. Kn iMisktisen zavitek vas 1m» pre|>fl?al. INDEPENBEIfr TOBACCO GROWERS ASSOCIATION Preiskava je pokarala, da sta bila oba neznanea, ki sta prišla v »mo-kinjru na jrnzdaMUfi pleš, divja lov-ea. Hotela sta se m »še e v at i nad preganjalci zaradi kontrole, ki ji-dofHiftua iKeti na tuj račun Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 8th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN uO L ▲ 8 I A I O O A* WBW YORE, TUESDAY, MARCH 14, 1933 THE LAEOE8T BLOVSOT DAILY inU. 8. A. JUDITINA PRISEGA S^^OBKOMAN IZ ŽIVLJENJA =======^ ZA "G L A 8 NARODA" PRIREDIL L H. 21 (Nadaljevanje.) Beograd, 2'i Preti sodiščem za Brodarju včeraj po obtožencu Antonu Um-niku, ki je tajil vsako krivdo, obtoženec Fr. Grilc, ki je prav tako izjavil, da se ne čuti krivega. Urile taji, da bi na dan Barle- In Lutz stopi k oknu in gleda v daljavo iu ni videl ničesar dni gega, kot svojo gozdno kraljico, ki je bila daleč proč od njega. Na to pa se hitro zopet obrne k materi. — Zdaj vem, mati. Grofica Krlau. še vedno misli, kakor tudi drugi ljude, rai7un nas, da jo naš oče še vedno na j veji upnik in da se imajo grofica in njeni otroci (zahvaliti očetu, da še smejo sta no vati na Krlau. Torej, kako bi bilo, a ko bi ti enkrat šla na Erlau. pod pretvezo, da si ogleda« grad ? To ne bi bilo prav nič sumljivo, kajti to bi bilo popolnoma naravno, ko bi bil oče v resnici še glavni up nik. da si enkrat o«rledaš. Grofiei pišeš pismo in ji sporočiš, da si Hočeš ogledati Erlau iu ji moraš še ljubeznjivo pripomniti, da je v nobenem oziru ne maraš motiti in da ne boš dolffo ostala. Seveda moraš očetu povedati, da si hočeš grad ogledati in tudi oče ne bo pri tem videl ničesar sumljivega. Jaz pa bom že za to skrbel, da boš dobita komteso in se boš 2 njo seznanila. Toda na grad ne smeš iti v torek. Četrtek in soboto popoldne, ker te dneve obiskuje komte-sa trgovski tečaj. Toda njeni materi ne Smeš izdati, da se uči knjigovodstva. kajti grofica misli, da se uči glazbe. Hans in Feliee sta *eio fina človeka, to mi moreš verjeti. 'In grof Hans, ki je arhitekt, bo prihodnje leto po preteku pogodbe z družbo, za katero sedaj dela. postal samostojen in njegove sestra bo pri njem kot tajnica in knjigovodkinja. Grofica bi obema delala velike težave, ker je že sedaj zelo nejevoljna, ker si jo njen *in izbral poklic, v katerem si ^luži denar. Še vedno je zelo nazadnjaška in ne razume novega časa. — Kako pa si tedaj misli bodočnost svojih otrok, ako se ne učita služiti denar? — To ti hočem povedati — vedno misli na bogato ženite v iu sedaj samo še za svojega sina. — In pozne j«- seveda tudi za svojo hčer! — Seveda, toda samo slišati bi morala oba. kako se zadržita proti želji svoje matere. Grof Hans niti ne misli na to, da bi poro- i bil. čil bogato Amerikanko Miss Mildred Field, sorodnieo družine Erlau, četudi ga grofica k temu vedno sili. Tudi MLss Field si na vse na.-ine p^sadeva. da bi enkrat postala grofica Erlau. tudi mladi ;rrof je svoji materi že opetovano odločno povedal, da se ne bo prodal nob'-ni ženski. če je ne ljnbi. In komtesa z vsemi svojimi močim podpira brata v tem. da izmota iz zanjke. ki jo je vrgla proti njemu mati. Komtesa Feliee mi je rekla, da se njen brat ne bo nikdar prodal za denar iu ko bi to kdaj storil, bi ga v njenih očeh tako ponižalo, da ga nikdar več ne bi mogla imeti rada. Iz tejra razvidi«. da se komtesa ne bi hotela prodati. Poročila se bo samo z možem. ki jra ljubi. Seveda, zdaj je še premlada, da bi mislila na možitev. Mati ga o>tro pogleda. je umaknil čez Umnikovo dvori- imela najbolj udobno in lep razgled. Koliko časa pa hočeš ostati, Lanie ? — Kaj misliš, koliko časa me moreš pogrešati? — Hočem ti biti dober: dva tedna. Drugo nedeljo pridem sam po te in v pohdeljek se skupaj peljeva domov. Ob tej priliki bom tudi zopet obiskal barona Borau iu mu to že sedaj moreš povedati, L/utz. In. tako se je vse lepo uredilo iu Lutz hvaležno pogleda svojo mater. Zelo zadovoljen so nato poslovi od svojih starišev in se odpelje v Borau. * (Dalje prihodnjič.) ŠENČURSH DOGODKI PRED SODIŠČEM (Nadaljevanje.) februarja, 'ji. Tudi zanika, da bi brl v prvi zaščito drža 1 vrst* na .demonstrantov, imel ... _ "»pa je zeleno kravato. Da bi nosil ve je bd v procesu proti Janezu , , . , ,.„ i veliko slovensko zastavo, opore- in tovarišem zaslisan V JUGOSLAVIJO Prtkt Havrs Na Hitrem Ekspresnem ParniKn PARIS 21. MARCA J 3. Aprila — 19. Maja LAFAYETTE 18. Marca CHAMPLAIN J. APRILA — 22. APRILA NIZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pajunll« In petna list« vpr«. •ajta na*« pooblattene agenta SreaeK J^rte VAMPIR — ANALFARET zastavo, ka, čeprav so to izpovedale nekatere priče. Po njegovem je tudi laž, da bi razlagali prsa in zaklical orožniku: "Pa me zabodi hudič, če se upaš!" Zlagano je tudi. da , , v je orožnika napadel in mu hotel tovega shoda v Šenčurju nosil na j , „,,... . . . ,, ... , , odvtzeti puško. Tudi ni res. da bi celu množice veliko slovensko za-i .. .... . o*«,.« I zmerjal orožnika s smrkavcem in da bi klical: "Žrvela republika! stavo in kričal: "Živel -dr. Korošec! Doli vlada! Doli Jugoslavija! /ivela samostojna Slovenija! Živela republika!" Prav tako tudi taji. da bi ga dvignili na ramena in da je pri tej priliki kričal: "Živel dr. Korošec! Zmaga je naša I" Videl pa je, da so tudi ženske metale polena in kamenje iti da je nekdo udaril orožniškega poročnika Rakiča z desko po desnem ramenu, ne ve pa. kdo bi Nadaljni obtoženec Vinko Kos. kmetski fant. je bi! član katoliške godbe in je prihajal z Voklega v Šenčur k vajam. Tudi na dan Barletovega shoda je bila napovedana vaja za popoldne, čeprav je bilo jasno, da je ne bo. Kos pravi. da je ves čas. ko so se odigravali dogodki pred zborovališeem. stal obrnjen vstran in da ni videl, kaj se je dogajalo spredaj in v sredi. Ko so nastopili orožniki, se upanja. In — kaj misliš, kako je proti tebi.' Lutzove oči zažare. — Sedaj se ie zatajuje — niti sama sebi noče priznati, da mi je že /e!o naklonjena. Včasih, ko se nekoliko tejra zave, ravna z menoj kruto, mislim, da se boji. da bi se v mene zaljubila, ravno zato, ker sem .sin koniercijalnega svetnika Wernerja. '►koli materinih ustnih se vendar zaziblje lahen nasmeh. — Ali misliš, da bi samo kot navaden človek imel več kot pa in svojega očeta ? Lutz se ve*elo tzasmeje. — Tako j»r mati. toda strah preti sinom mojega oče** ji boni že pregnal, kadar bo zrela za možitev. — In kdaj misliš, d« bo? — No. kaki dve leti bomo morali še čakati, predno bomo obhajali poroko. Sedaj pa moram še tudi odslužiti eno leto kot pomočnik barona Borau in potem moram še MoliUnr malo povzdigniti. Toda z zaroko ne bom tako dolgo odlašal, tega fte bi vzdržal. Vedeti moram, da je gozdna kraljica moja. In k temu mi moraš ti pomagali, kajti oče ti skoro nikdar ne odreče tvoje želje in to mu moraš tudi lep« diplomat ično pojasniti. Mislim tako-le: ko boš enkrat na Erlau in boš spoznala komteso Feliee. potem boš povedala očetu kako krasna in ljubka je in da se uči knjigovodstva. Veš, to mu iio ugajalo. Meni je *elo hudo. da se mora s tem ukvarjati, toda zasadi <«"eta ji to pustim, ker vera. tla ima to rad. ker se tako odločno pripravlja na svoj poklic. Prosim te. mati, pomagaj mi! In strastno jo objame, ter jo prisrčno poljubi, tako da ga mora prositi, da je preveč ne stiska ter mu je slednjič obljubila storiti vse. kar je v njeni moči. Kmalu nato pride oče domov in ni slutil, da sta njegova žena in *»in »kovala proti njemu zaroto. Med večerjo, malo prej, predno se je Lutz vrnil na Borau. ker je moral naslednjega jutra biti zopet zprodaj na svojem mestu, pravi gospa Werner: — Najrajši bi se odpeljala z Lutzom, ako že ne bi bilo tako pozno. Radovedno jo pogleda komercijaliii svetnik. — Kam pa hočeš iti ž njim. Lanie? Tako je imel navado skrajšati njeno ime Melanie. — Tako rada bi ob tem lepem pomladanskem vremenu vela nekaj dni v Sclnvarzenbergu. Werner se glasno zasmeje in jo poteplje po roki. — Ti v Schwanzenberg? Za to boš pač imela kak po^ben povod. Gospa malo zarili. — Ali moram za kaj takega imeti kak poseben povod? Schwar-zenberg ima vendar zelo slikovito le-go. — Naj bo. toda tako lepe vendar ne. da bi tam hotela nekaj ni ostati. Bodi odkrita : nekaj dni hočeš samo biti blizu svojega iče, stal tamkaj nekaj časa s svojim dekletom, nato pa se vrnil v vas. Zvečer se je vršila vaje godbe. po kateri so šli skozi vas in igrali vesele koračnee proti Brniku. Obtoženec oporeka, da bi klical: "Doli vlada! Živela republika! Zmaga je naša!" Obtoženec, bivši narodni poslanec Ivan Št rein je bil zaslišan zaradi dogodkov v Mengšu, kamor je prišel baje samo zato. da bi se Živela svoboda ! Doli vlada! Predsednik je prečital nekatere izpovedi prič. vendar pa je obtoženec vse oporekal in je trdil, da so ga morda v množici zamenjali s kom drugim. S tem je bila včerajšnja razprava zakljčena in se je nadaljevala danes ob 8. Na današnji razpravi je bil prvi zaslišan obtoženec Peter Cerar. ki se mora zagovarjati zaradi dogodkov v Mengšu. Izpovedal je, da ni sodeloval pri tamošnjih demonstracijah. temveč se je držal ob strani poleg ceste. Sploh se 11? čuti krivega in oporeka, da bi bil inicijator demonstracij in nosil slovensko zastavo. Še manj je točno. da bi vzklikal kakšne protidr-žavne klice. V ostalem priznava, da je imel slovensko trobojnico V gumbnici suknje. Nadalje oporeka. da bi bil vodja demonstracij v Domžalah. V Domžale je šel samo zato, da bi bil s svojim dekletom pri maši. po maši pa se je takoj vrnil domov. O demonstracijah v Mengšu pravi, da so trajale samo četrt ure. ker je prožni-štvo množico kmalu razgnalo. V splošnem se poslužuje iste taktike. kakor ostali obtoženci, da sploh vse taji. Obtoženec Jernej Vomberger j-1 bil (zaslišan zaradi obdolžitve. da -je v več krajih v gostilnah tako n udeležil službe božje, ker se je | pr. v Cerkljah v Predvoru in dru prezi- d sina Olajšana jse oddahne in Lutz se ojunaeen zravna. — Da. — pravi mati. — priznam ti, da bi za časa svojega, bi-\anja v Schwarzenbergu imela večkrat priliko videti Lutza. Potem pa bi si mogla obenem tudi ogledati grad Erlau, kar sem že dolgo nameravala, seveda dokler, ima« še vedno dolžna pisma. In stdaj mi jo to še vedno lahko storiti, ker grofica misli, da si ti še vedno glavni upnik. Komercijalni svetnik je imel željo svoje žene ogledati si grad Erlau samo za pretvezo in je mislil, da hoče biti z Lutzom samo /aradi toga, da bi bila v njegovi bližini, zato se nasmeje in reče: — Seveda ti tejra ne branim. Lanie. samo grofiei sporoči, da prideš. Prav gotovo te bo prijazno sprejela, kajti grofica misli, da se ima samo nam zahvaliti, da sme še vedno živeti na Erelau. Toda nocoj ne sme* iti z Lutzom. kar ima tako majhen avtomobil, da v njem ne moreš udobno sedeti. Tudi prepozno prideš v Schwarzen-berg in zdaj tam še ni nič kaj posebnega. Jutri zjutraj se boš odpeljal«. In ravno prav bo. kajti prihodnje dni bom zelo zaposlen in pojutr&njem moram tudi po trgovskih opravkih v Hamburg. Zaradi tega tudi ne bi bila te dni skupaj. Torej, l/ute, jutri- zjutraj boi*tclefoniČDo naročil za mamo »obo v hotelu Brunnig, tam bo vračal iz Domžal in ne bi priš«-l pravočasno domov. V Mengšu je bila za ta dan napovedana Koroš-čeva proslava, ki pa je bila prepovedana. Obtoženec je bil predsednik pripravljalnega odbora za Koroščeve proslave v kamniškem okraju in so v samostanu v Grob-Ijah našli tudi listek, na katerem je zapisano, da je vodja vsega te-jra in da se mu prepušča potlrob-na organizacija. Obtoženec zanika, da bi v Mengšu nastopal pred množico, kakor da bi bil njen voditelj in da bi ljudi pozival: "No. ali ne bo nič?!" Vprašanju predsednika. ali je imel zeleno kravato. je pritrdil, češ da je bila pač taka moda. Ko je orožnik pozval njegovo skupino, naj se razide. je razgalil prsa in mu tzaklical: "Pa me prebodi, če se upaš!", kar pa Štrcin taji. Ko se je Strcin mudil v Mengšu, so se pripeljali z avto-mdbilom tudi misijonarji iz Gro-belj, med njimi tudi Oeepek, da bi si nekoliko ogledali življenje, kakor pravi Štrcin. oziroma kravate, kakor je pripomnil predsednik senata. Obtoženec se je udeležil tudi posvetovanja v Grob-Ijah 5. marca, pri katerem je sodeloval tudi misijonar Godina. Govorili so o pripravah za KoroŠ-čevo proslavo. Da bi prišel Godina v Mengeš, pra'vi obtoženec, da ne ve, predsednik pa je pripomnil, da je prišel tja tudi misijonar Oeepek, ki je vodil skupino 30 kolesarjev z veliko slovensko zastavo na čelu in je kasneje pobegnil v inozemstvo, ko so mu postala tla prevroča. Obtoženec je seveda zanikal, da bi mu fcilo o tem kaj enianega. Prav tako tudi ne ve. da so metali v Domžalah, Komendi in Mengšu kamenje na orožnike, čeprav je bil povsod zraven. Obtoženec Tomaž Ogrin, po poklicu čevljar, je izpovedal, da je prišel v Mengeš, ko je bilo že vse končano. Klicali je samq "Živel dr. Korošec!", predsednik senata ap je pripomnil, da je v preiskavi priznal, da je klical tudi "Živel zeleni leader", kar pa sedaj ta- god delal propagando za samostojno Slovenijo pod predsedstvom dr. Korošca češ. da bi bila taka Slovenija privlačna za Slovence izven naše države. Izpovedal je. das ploh ni ničesar delal proti državi in se -zavzemal samo za avtonomijo oz. za svobodno Slovenijo. Kaj je federacija, ne ve pa tudi za avtonomijo ne ve točne* povedati, kaj si predstavlja poti tem pojmom. Obtoženec Josip Loboda je bil zaslišan zaradi dogodkov v Dolu ter je tudi vse zanikal, kar ga dolži obtožnica. Trdi. da je glavna priča proti njemu zelo gluha in da zato ni mogla čuti. kaj j * govoril. Naslednji obztoženec Alozij IH-ja je prav tako vse zanikal, kar ga dolži obtožnica. Nato je sodišče pričelo zasliševati kranjskega župnika Matijo ftkrbca. (Dalje prihodnjič.; V dortmundskt aferi je prišlo do senzacionalnega preobrata. Pokazalo se je. da je Scheer. ki so ga i-meli za morilca treh žensk in napadalca na šest žrtev, ki so pobegnile storilcu, več ali manj nedolžen j na pravih zločiiih. Scheer ni bil nič drugega kakor vaba v rokah ! Avgusta Schulteja. ki ga je imel po-j pol noma v oblasti. Kriminalna po-] lič ja je spoznala, da ima opravit. ,v Schultejevem primeru z zločin cem. ki po grozotnosti činov cel. prekaša razvpitega Kuertena. Ker je Sehulte analfabet. se je posluževal Seheera za zvodnika. — On je v n:egovem čnienu sestavljal in oddajal inserate za liste in je moral vsako žrtev privesti v njegovo bližino. Scheer j« navadno in-seeniral v>o reč tako. da je še! v spremstvu žrtve na sprehod. Med -potoma ga je napadel Seli uit", ki mu je naroči, da mora vselej kadar pride d-> tega. pokriti žrtvi glavo ruto. Stvar se je praktieirala na-Itaneno po navodilih. | Sehulte. ki je zadnje dni izvedel. Ida so njegovim zločinom na sledu, jo je hotel popihati! na Holandsko. da lg' se ognil kazni. V obmejnem ^raju Gronauu pa s-o ga prijeli. Pripeljal se je bil na ukradenem kolesu in se je hotel pretihotapiti na drugo stran. Noč je hotel pre-spati na meji, zato je šel zvečer v g-*«tilno. kjer se je tako na|J'I, da je jel razgrajati. Vpil jo med drugim : "Bo« varuj, če me kdo izda policiji, da sem ukradel kolo! Razbil mu bom g!avo.*T Te besede so opozorile pivce, da nekaj ni v redu. Detektl'.vi so obkolili hišo. kjer je prenočeval .zločinec in vdrli v nje-covo sobo. Sehulte je bil tako presenečen. da se ni niti najmanj u-piral. Ljudje, ki so bili medtem Izvedeli, koga so prijeli, so se zbrali v množico, ki ie sprejela morilca z demonstrativnimi vzkliki. Le skrajno premišljenemu transi>ortii gre hvala, da ni množica Schulteja linčala. kar je hotela storiti. Na policiji je začel Sehulte. ki je bil dotlej miren, besneti. Pi*!-nrav.ti ga niso mogli do nobene izjave. Zato s? ga zaprli v celico, kjer se pa najbrže ne bo s pokoril. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU ( F RAX K 8AKSER) 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Z. PlSlTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA* POTOVANJE ......................................... SHIPPING NEWS fesasass Poziv! Iidajanje ltoU Je ▼ iveii s velikimi stroški. Mno go jih Je, Id so radi sla bih razmer kako prizadeti, da so nas naprosili, da Jih počakamo, zato naj pa oni, katerim Je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava KNJIŽNICA NAPOLEONOVE ŽENE Nedavno je bila v Franciji razstavljena knjižnica Napoleonove žene Marin* Lime, ki j<» bila. ka kor znano, avstrijska pr'nccsa. — Lastnik knjižnice je postal v poznejši dobi dunajski nadvojvoda Fran Salvator. ki je poslal lan; zbirka x Pariz, pač z namenom, da bi našel v Franciji kupca. Trajalo je pa precej časa. da se je našel ta uiož. a našel se je vendarle. in seer v osubi John Jaffeia. mešči-na iz Nice. Jaffe je kupil knjižnico in jo podaril franeosb! vladi, ki je bo uvrstila med svoje knjižne Terl-kosti in spomine na slavnega cesa»-ja. Knjižnica Napoleonove žene *'ma tsvoji zgodovino. Marija. Luiza jo je zapustila ob svoji smfti 1. 1847 nadf.o«vodi Rainerju, tedanjemu podkralju Lombardije 'n Benečije. Od njega jo je podedoval Fran Salvator. Lani, ko je bila v Parizu razstava spominov na Reichstalt-skega vojvodo, so zbirko poslali »* Pariz in jo razstavi)', v Malmai>o nu, nekdanjem bivališču Napoleonove prve žene Josephine, zdaj pa jo je dobila v dar francoska vlada. Temeljne knjige Napoleonove žene so bili francoski kla^'ki v originali izdaji. Vse -knjige so v dragoceni vezavi in nosijo začetnice M. L. Od Na]K>Ieona je ostalo v zbir-li več zemljevidov, ki jih bo francoska vlada združila 3 drugimi spomiil na velikega Korzičana. 15. marca: Deuischlund v Hamburg 17. marca: Aquitania v Cherbourg 18. marca: Lafayette v Havre Conte di Savoia v Ct noa 22. mat«: Eu v Bremen Manhattan v Havre New York v Hamburg 24. marca: Paris v Havre Majestic v Cherbourg 25. marca: Augustus v Genoa 29. marca: Albert liallin v Hamburg 30. marca: Bremen v Bremen 31. marca: Olympic v Cherbourg 1. aprila: Itex v Genoa Cham plain v Havre Voiendam v Boulogne 5. aprila: Aquttanla v Cherbourg Hamburg v Hambutg 7. aprila: „ Hurupa v Bremen 8. aprila: Conte di Savoia v Genoa 12. aprila: l>eut»chland v Hamburg 14.aprila: Statendam v Boulogne Saturnia v Trat 15. aprila: bremen v Bremen 18. aprila: Majestic v Cherbourg Paris v Havre 19. aprila: Ma d ha t tan v Havre New York v Hamburg 21. aprila: «»l\mpic v Cherbouarg Mauritania v Cherbourg 22. aprila: Cliamp'ain v Havre Roma v Genoa 25. aprila: Leviathan v Cherbourg Europa v Bremen 26. apri'a: liert-ngaria v Cherbourg Albert Ballin v Hamburg Veend.im v Boulogne 29. aprila: lie de France v Havre Augustus v Genoa 2. maja: Brerm-n v IJt.m. n 3. maja: A'luitania v Cherbourg Hamburg v Cherbourg 4. maja: Conte di Savoia v Genoa 5. maja: Majestic v Cherbourg WVstrmland v Havre Volendam v Boulogne S. maja: Lafayelt« v Havre Vulcan la v Trjit 10. maja: Mauietania v Cherbourg I>eutsrhtaiid v Cherbourg 12. maja: Olympic v Havre Minnewaoka v Havre IC->tta»rdani v Ilnulocne 13. mala: ("hamp'a i n v Havre Hex v Genoa Buroti;i v Kn-mni 16. maja: I.i-viMtluit> v Ch*TlM>iirK 17. maja: I5«-r»-ntr;irl:» V f'hcrlw "U.'K Ww York v Cherbourg 19. mala: Slati-nibni v Boulogne I'arifc v Havre 30. maja: Conte Gramle v Genoa It-"«'frien v Kremen Georgic v Coth 24. maja: Al:«nliattan v I ta vrt' All»ert Ballin v Cherbourg Aquitania v Cherbourg | 25. m j Ja: Conte di Savoia v Genoa 26. maja: Majestic v Cherbourg Minnetonka v Havre Yeentlam v Boulogne 27. maja: lie de France v Havre Saturnia v Trst 30 maja: Eunipa v Bremen 31. maja: Mauritania v Cherbourg Hamburg v Cherbourg Pres. Itoosevelt v Havre Roma v Genoa 2. junija: Olympic v Cherbourg Western land v Havre Volendam v Boulogne 3. junija: Cliamp'ain v Havre Kex v Genoa Britannic v Cobh 6. junija: Leviathan v Cherbourg 7. Junijar Deutsf hland v Cherbourg Berengaria v Cherbourg 3. junija: l-ifa\ette v Havre Augustus v Genoa Bremen v Bremen 9. junija: S t at en tla m v Boulogne Minnt waska v Cherbourg S 10. Junija: Paris v Ha\re 14. junija: Pres. Harding v Havre Majt-stic v Cherbourg N"w York v Cherbourg Aquitania v Cherbourg 15. junija: Cont»- d i Su\oia v Genoa 16. junija: Europa v r.rtmrn Petinlaud v Havre Rotterdam v Boulogne 17. Junija: Britanie v C»bh IV de France v lhvre 20. junija: I>c Cruise v Havre 21. Junija: Vutcania v Trst Mauritania v Cherbourg Albert BaTin v Cherbourg Manhattan v Havre 23. Junija: < »lympM- v Cherbourg Minetonka v Havre Veend.im v Boulogne 24. junija: Champlain v Havre Ilex v Genoa Bremen v Bremen 27. junija: Leviathan v Cherbourg 28. Jun Ja: iJerensuria v Cherbourg Hamburg v Cherbourg 29. junija: Conte Orande v Genoa 30. junija: Majestic v Cherbourg statendam v Boulogne I- julija: I "a ris v Havre lafajette v liavt e 3. Julija: Europa v Bremen 5. julija: Saturnia v Trst A qui ta na v Cherbourg lM*Utsrli!ahd v Cherbourg 7. julija: Me d»« France v Havre Volendam v Boulogne 8. julija: C»nte d i Sil vola v Genoa II- julija: Hremen v Bremen 12. julija: Mauritania v Cherbour; New- V«rk v Cherbourg o'ympic v Cherbourg 15. Julija: Champlain v Havre P.-X v rienoa 18. julija: Leviathan v Cherbourg 19. Ju'ija: 1 ieretin:« ri.i v Cherbourg Manhattan v Havre Albert F "-aH in v Cherbourg 20. julija: Majestic v Cherbourg 21. julija: J*ariK v I In vre Rumpel v ISrcmon Ktalemlam v Boulogne 26. julija: I-'ifavetle v Havre Aquilania v Cherbourg Hamburg v Cherbourg Pres UiMjecvelt v fluvre 27. julija: Bremen v Bremen 28. juliia: Veenda m v Boulorne« I'e de France v Havre 29. Julija: Vulcania v Trst DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA"