List 8. Strupena rosa (peronospora) na trtah. Strupena rosa je trtaa bolezen, od katere listje zgodaj porumeni in odpade v mesecu septembru ali pa še poprej. Listje je pa rastlini to, kar so pluča in želodec živali. Ako izgubi trta listje, ne more dozoreti grozdje, in tudi les ostane slaboten. To vse naredi strupena rosa, katera more trto skoraj popolnoma uničiti, y ako razsaja več let. Žalostne nasledke strupene rose poznajo dobro Primorci, posebno pa kranjski Vipavci. Hvala Bogu, letos jim je prizanesla ta šiba božja, zato so pa imeli čez dolgo časa, če tudi ne obilo vina, pa vsaj dobrega. Zalibog pa se je pričela kazati strupena rosa prav močno po Dolenjskem. Živo priporočamo Dolenjcem, da se prično ob pravem času brigati, kako bi zatrli to bolezen, katere se bojijo Francozi in Amerikanci bolj, nego trtne uši. Strupena rosa je bolezen, ki jo provzroča gliva z imenom peronospora viticola. Kakor zatiramo sploh take glivične bolezni s posebnimi kemijskimi tvarinami, tako so skušali tudi peronosporo. Posrečilo se jim je, in našli so, da je taka tvarina apno in bakren vitrijol. Kako se oboja tvarina sponaša, kagj žejo nastopne vrste: M Lansko leto smo prijavili ta-Ie članek: Znano je, da se mora trtno listje na spodnji plati, da trtam ne škodi strupena rosa, škropiti z apnom in z bakrenim vitrijolom. Glede tega priporoča E. Mach, vodja vinarske šole v S. Michele na Tirolskem, na podlogi dosedanjih poskušenj tako-le ravnati: Pri porabi tekoče zmesi iz apna in bakrenega vi-trijola zadostuje, če vzameš 2 % ugašenega apna in 2 % bakrenega vitrijola na hektoliter vode. Če pa vzameš premalo apna, ali če je apno slabo, utegne se, ker je apna premalo, pripetiti, da se osmodi nekoliko trtno listje. Da toraj varno ravnaš, priporočamo kupiti v lekarni nekoliko rudečega lakmusovega papirja. Košček tega papirja, pomočenega v zmes, mora zamodreti, če je v zmesi uže dosti apna. Drugi poskus je ta: Zmes naj mirno stoji, da se gošča usede na dno. Ako je goranja tekočina brezbarvena, to jo znamenje, da je bilo dovolj apna; ako je pa ta tekočina še višnjev-kasta, kaže to, da je bilo premalo apna. Apno bodi ravno prav; Kolikor bolje to pogodiš, toliko boljši je učinek tekočine. Tako so pokazali vsi poskusi. Ako je premalo apna, potem se pa, kakor smo uže omenili, osmodi listje. Gospod Ivan Urbančič, posestnik v Trnovem na Notranjskem, naredil je na podlogi tega članka poskus ter nam sporočil o izidu tole: *) Poškropil sem prvikrat s priporočeno tekočino proti koncu meseca julija trtno listje, in sicer za poskušnjo vsako drugo vrsto. V drugič sem škropil čez mesec dni, to je, konec meseca avgusta. Ob prvem škropljenji še ni bilo znaka o peronospori, ob drugem škropljenji našel sem pa uže njen sled. Tudi ob drugem škropljenji sem ravnal kakor v prvič, nekatere vrste sem škropil v drugič, nekatere poškropljene vrste sem v drugič pustil, nekatere sem pa ob tem času prvikrat škropil. Opazil sem ta-le vspeh: Konec meseca julija škropljene trte ostale so zdrave, a one poleg njih rastoče in neškrop-ljene pričele so bolehati v pričetku meseca septembra za peronosporo. Ob drugem škropljenji so bile neškropljene trte uže nekoliko bolne. Drugo škropljenje ni nič koristilo in po mojem mnenji tudi onim trtam ne, ki so bile uže po-škrcpljene, kajti vsled suhega vremena med obojim škropljenjem je prvo popolnoma zadostovalo. Iz tega, da v mesecu avgustu prvič škropljeno bolno listje ni ozdravelo ali vsaj zeleno ostalo, posnemam, da je treba škropiti, dokler ni še listje bolno. Jaz sem naredil skušnjo: Škropljenje pomaga prav izvrstno, ako škropiš ob pravem času, kedar se je pa bolezen uže pokazala in vgnjezdila, takrat pa ne pomaga nič. i Pod. 8, *) Gospodu zanimivo sporočilo Urbančieti se zahvaljujemo prav lepo za jako Za škropljenje je treba posebnih škropilnic, katerih večina je pa draga. Linsko leto smo pa popisali neko novo, ki je douaj cenejša od drugih, zato naj nam bodi dovoljeno, ker je reč zelo važna, ta popis še enkrat priobčiti. Falbisaner & Stebel v Offenburgu na Badenskem sta sestavila po navodu Gotheja, vodje kralj, šole za sadjarstvo in vinarstvo v Geiseoheimu, novo škropilnico za pokončevanje drevesnih mrčesov in gliv. Škropilnico so spoznali prvi strokovnjaki na Nemškem za najboljšo napravo, s katero se dade hitro, gotovo in na najpri-prostejši način uničiti razni škodljivci na rastlinah. S to prav ročno škropilnico (glej podobo 8) je moči pokončevati mrčea in glive na drevji, na grmovji in na trtah na najlaži način. S škropilnico škropiš lahko strup na katero koli mesto, bodisi na naj-^ ^P višje veje ali na najtanjše nizke mla-