UREDNIŠTVO IN UPRAVA TABOR, 'ELOVADNI DOM - LJUBLJANA 33-85 — Ček. rač uprave 16.416
LETO II.

i
NIK Z A F I Z K L)ITI
IZDAJA FIZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE
R O
ŠTEV. 23
j! IZHAJA REDNO VSAKO SREDO MESEČNA NAROČNINA DIN 12'— Rokopisi se ne v r a č a ) o
Znren Polič:
NOVA POT V FIZKULTURI
Za nami je leto dni defJa, so zičar- —kjerkoli javno udejstvovati. Zveza se
b- 'poizkusi v obnavljanju oz. ust-varanju f.zkultuunega življenja in so razne prireditvs (na.top v LjL-bljani,
1.	maj. Titova štafeta), ki predstavljajo zunanji 'izraz novega življenja v Raši organizaciji. Mnogo :m» v tem času pretek išal;, novega — v mnogo-čem i mo luidi uspeli, toda piUv tv ko so po edinci in društva- mnogo gradili na starem, naj si bo društvenem ali h-ubaškem življenju. Prav to drugo dejstvo je večkrat zameglilo pravi Pdgled na drvar, n is je oddaljilo od daš h konkretnih nalog in nas zapeljalo na kriva. pota. Se danes oifclto-iajo društva, ki se ne morejo otresti evajega rt1.regai klubašlva, oziroma novo 'ustanovljena društva zaidejo Pod vplivom poed.nih skupin iz starega fizkui turnega življenja na pota nezdravega kiluibaštvai Po pordimih društvih le abiitefio ljudje jz bivših klubov in se ljubosumno zapirajo v krog starih znancev, ter s tem pokažejo kako napačno razraiejo preleni s starim življenjem. Mi pa nismo ustanovili novo f zk ul turno organizacijo zalo, ker nam pač 'klubi po ‘tvojem dbseigu ali vddstv.u- nii io bili všeč, ali ker simo morda1 hniteli za vsaikc cenoi mesto starih društev ne-1 jaj novega. Ne, mi smo hoteli, novo fizkultumo organizacijo predvsem zalo, ker nam ni ugajača stara vsebina, ker i taro kluba št vo in neenotnost organizacije -ni bilo v skladu z mor gočno vseljudsko enotnostjo, ki ,jo je U;tvarila, narodnoosvobodilna bcirlba, ksr je bila stara telesna vzgoja privilegij nekaterih, m,j pa i mo hoteli spkiš-.iiO, -es Ijud-ko telesno vzgojo, ker je bila- stara tele:na vzgoja večkrat (predmet trgovine in izl unirišča-n ja., mi p-a smo hoteli, da postane ; redst.vo vzgoje našega ljudstva, ker srno hoteli da: postane velika združevalna vila naših narodov, da poštene sredstvo za dviganje obrambne moči, 2u usposabjanje k višjim iitieritvam, Za gojitev medsebojne povezanosti in meči Evo, zato smoi u.tvarili novo organizacijo.
Nova fizkulturna organizacija sicer čppa načine svojega dela, lamo tehniko, i-z življenja v Pre-tckosti, toda to je le skromen del njene vsebine. Glavni del je tirto novo, je množičnost, je vsel'branost, je dnlaidje s splošnim javn m In političnim ži,v-'jenjem, o čemer v;em .mo že toliko govorili, kar pa še nj, povsem ali pa Pcnekiod Ipldh ni zaživelo.
M. hočemo biti obrambna organizacija- svojegai -ljudstva, torej njegova 'organizirana moč. Zato je pot robno krepiti in šibiti organizacijsko por vezanost in dvigati njeno skupno moč. K prvemu o mo pristopili, ko Mmo pritegnili večino naše mladice in ko je mladina prevzela vodilno vlago v organizacjsl sem delu. Toda s samim tern naloga ni v celoti izvršena. Ogromno število delavstva, kmetov m nameščencev je danes še izven naše Organizacije, šc ne uživa koristi ztira-ye tele. ne vzgoje, ni vključeno v na-organizirano obrambno rilo. Res A da -smo poizkušali tudi med njimi Sv<|!je delo, toda n; rodilo zaželjenega 'uspeha. K,; o so vzj tki? Predvsem v Prevelikem posploševanju -naših me-dela, v šafo uniziranju org: niza-ci.ske rtndubure, v nepravilnem pri-tc-pcojiu k propagandi, enostavno v eupcštevanju zakonitosti današnje-življenja, kateremu je prav iljud-• °> -so- praiv delavci, n kmetje ; rvo-Jd borbo podiavili nove osnove, ^j-^csledice nezdrave kluba ške prete-v °'sh ' e nem dane; kažejo- predvsem našeni nogometu. Kač po vrsti si j ede incidenti nai igriščih, surovosti dai -C:v neopravičeni pas egi gle-c-v. Igrale;, prečesto pozabljajo, da 00^™^ prav teko fizkultuma pa-j,®3’ n<2 pa prilika za el ebna obr-a-■v avania- vodstva- tekem pievzema-5 Prečesto v roke sodniki, ki že prvimi odločitvami Pokažejo svojo "1*ano't in zato tudi n; morejo gu.1.1® e do In1.'ja -trdno v neke h in L ‘t.ci ne vodiij-o računa o pcilreb-r-i^ krjanstivu človeka, ki -ga mo. Po,vazal; danes vsakdo. ki se hoče
je 'trd-rao odločila, d'a. boi tudi v tej, isicer lepi in koristni fiztkuiliturni -panogi v najkraijšem času. naipravila popoln red. V nobenem primeru ne moremo dop.l Mii, da b;, nedisciplinirani im suir-ovl izpadi v nogometu umazafliii sl.ii-co pravega fi-zkulturnkm ,in prave, vzgojne ter koristne fizkul-ture.
Da- prgmostimo nastale težave, je nujno potrebno, da poiščemo inov:h možno.ti, novih poti, po katerih bomo vzbudili splošno zanimanje za naše delo in tudi dosegli nadaljnje ma )Cvno vl iljučevonje v naše vršite. Najvažnejša Pot, ki nam jo je nakazal že FISAJ iin o kateri smo tudi na naši skupščini govorili, p orgajniHati-ja aktivov. Toda prav pri organizaciji aktivov ne smemo 'del-a preveč posploševati). Vsak aktiv bo imel svoje -posebnosti, noj. tale vadi ckio!lja, v katerem živi, iiz katerega črpa svoje članstvo in v katerem se« odvija dejansko vse njegovo življenje. Toda prav aktiv bo tisto [sredstvo s katerim bomo izpolnili, en del svatje naloge, d'ai namreč s pravilno telesno vzgojo odstrani amo tovarne vplive' poklicnega dela. Zato se mora- pričeti pravo tekmovanje za ustanavljanje aktivov. V mestih ibodo aktivj fabriR, zdravi -tve-nčh ustanov, železničarjev, poštarjev, prosvetnih delavcev itd., morali stalti gibalo za nadaljnji; razvoj' kulturne organizacije in rto bodo vršili- nn deželi aktivi poedinih vasi, naselij, zadrug ali večjih pi:< esitev. Ker bodo podani pogoji, se morajo aktivi čimpreje spremeniti v pravu-društva (s čeme: bomo d-dhilii nov, pravi značaj naših bodočih društ-sV), drugje pa nadaDjelvfitl svoje delo kot esirvnj del že dbstoječih društev.
Ko pozivamo- k ul'tanavljaniu no-vih in novih aktivov, pa seveda ne mislimo na neorganizirano dele. Vs:k aktiv mora biti organizacijska povezan, 'bilo v društvo, bilo v samo okrožje, kjer v bližini ni nob:h©ga društva. Vsak aktiv ipa mora stremeti zal tem, da -s i voj,im članstvom red" no goji telesno vzgoja Zato s'o mu seveda ipdorebni pnontori, orodje vn druge naprave. S prostori je predvsem na d-želi lahko. Prvi primeren pašnik, k;ter ne bo iposebna štoolda, prc| tor db potoku, rejmišče ali drugi Prostori, vse to so kraji, kjer se lahko vsestransko gojil fiz) aultura. Preprosite skupne vaje, razne prnoge lahke
,po-
f.iz-
aCetilk'3, igre, odbojka, nogomet, plavanje itd. vse to so panoge, ki jih lahko takoj goji vsak ativv na deželi in za katere se da hitro vzposobili vodnike. S prostori 'do težje v mestih. Kjer imajo društva- tvoja telovadišča, jih bodo 'Seveda, lahko uporabljati tudi aktivi. Če pa, društvo prostorov sploh nima ali so premnj-hni, si bodo morali .'pomagati akl:ivj z še nezsKidaniml parcelami, deli parkov in podobno. Tj prostori se dado P l.flratklm ddannišlcm delom pripraviti za redno uporabo.
S formiranjem akti tc*v moramo pričeti takoj, ker Prav poletni meseci nam 'bodo omogočili največji razmah fizkultumega dala, nam bodo omogočili •vključiti -nove in nove prijatelje zdravega gibanja v nair-avi.
(Nadaljevanje na 2. stran;.)
Poziv fizkulturnim organizacijam k sodelovanju v „Fizkulturnem tednu"
Na osnovi odločitve III. kiongresa Ljudske mladine Jugoslavije je določen teden od 1. do 8. junija za Mladinski teden, v katerem bodo mladinske organizacije povečale svoje delo v vseh sektorjih. Zaradi tega se morajo vključiti v to delo vse organizacije Fizkulturne zveze Jugoslavije. Pomoč mladinskim organizacijam naj se odraža v prirejanju raznih prireditev, tekem itd.
V Beogradu je 2. junija velik le-talsko-športni miting v organizaciji CO FISAJ-a, na katerem sodelujejo pilot; JA. V Subotici je nogometna tekma med CFR (Rapid) iz Bukarešte in Spartakom. Talke in podtibnle tekme naj se prirede po vsej državi v korist organizacij Ljudske mladine Jugoslavije.
Razen materialne pomoči organizacij FISAJ-a, morajo biti še razni članski sestankj in konference, na katerih se bo članstvo, seznanilo s sik',epi III. kongresa Ljudske mladine itd.
Fizkulturne organizacije morajo napraviti načrt za te sestanke in prireditve skupaj z Ljudsko mladino. Vključevanje v spored Mladinskega tedna morajo smatrat; naše organizacije za obvezno.
Beograd, 29. maja 1946.
Centralni odbor Fizkulturne zveze Jugoslavije
Armijski general Svoboda	QnOtfiO
fizkulturno organizacijo v ČSR
Minister narodne obrambe airmij-sk; generali Svoboda i-e je v svojclm govoru v rzldiu zavzemal za endino f'd vui'1 turno argmiziaiciij-o r.ia O-Sk-a-sb vaškem.
General Svcbdda je v svotjem govoru opozarja', na velike u.aPiehe, ' ii jih je prine la češkemu n slcvaštoe-imu nairod-u err;: 'a'ost -na vseh pod- cč-,'tjh od o-rvcbojiirija dalije. Ideja skupnost;. je zajela vse in zmrgafal povsod, kjer jel šlo za vi ©narodne in vssdržavne interese. Pd.rolnoma -n1:ravno je, da se -n,i u:/calv,iila m,jt; v razbiti in neenotni fižkultuni.
Današnja fiztiiultuira moria •iro:C za cilj pred-vuom povečamo budnost in obrambo naroda, je poivdar,-)! generali Svoboda. Fi-zlkultuoai nie; sime biti last 'iiamo dela naroda, aimprlk mo m pao stati last vseh Ijudslkih sloji:tv. Zdrava Obrslmbnost zahteva dane halr-mo|niičoo združitev, pameivno in nravno vzgojo z dovršeno fiekulturo. Če hočemic- doneči ambnjeinl o Dl, ne moramo zaupata fizkultee raznim or-
ganizacijam z nczaldosbiiim; tekivaid-nicn; sr:td3ttvi, ampak je nujino, da imamo sslmo eno organizacijo, ki bi zagotcivjla izpolnitev tega cT;ja. Združitev pa še posebno zahteva dkrb za ctoramibo države.
Združenje fiil ulture Pa je tudi v interesu tilaršav ■ telovadec:' mladina in stvar celega naroda ir armnde, -ker od tega v znal-n,; meri zeivi-si o(ar Čanje ideje motnosti -rtaircdia, ojačanje in 'zagotovitev -obrambe države.
Verjamem, da bolmio navi siljub -višem zaprekam našo fiz kulturo zedinfli, ker verjamem v razvodnict:!, poštenost narodno in državno zavedn-o-st mašega 1/jd'slrVa.
Svoj govor je zaključil z besedami: V Meiuisu obrambe države in -republi ke prašim -višje! Sdkicf.e, pri-padniilke DTJ, Orla, FPT, Junake in vse športnike, da -bi* iskreno in hilro zedriii: n-a-ao fiziku-lturo. Zgodovina bo nelkoč ocenila -vašo debro voljo J'n rekla -o na:, da .‘mo -bili pravi ljudje na pravem mi?stu.
Metla] m*ti o fiitianč&etn vprašanju
Finančno vprašanje je danes gotovo eno perečih v naši fizkulturni organizaciji. V zvezi s problemi, ki nastajajo ob tem vprašanju se je jasno dokazala ozkost, lokalpatrio-tizem in stara miselnost nekaterih fizkulturnih društev. Redno plačevanje določenih organizacijiskih prispevkov, članarine, vpisnine, odstotkov od izkupička prireditev in drugih dajatev nekateri naši tovariši ne smatrajo kot svojo moralno obveznost, od katere ima korist celotna organizacija in njeni višji forumi, zlasti okrožja, katerim ta vir dohodkov pravzaprav edini, ki naj omogoči njihovo redno administrativno in tehnično poslovanje. Zanimivo je stališče nekega fizkul-turnega društva na Štajerskem, ki je plačalo vpisnino in članarino za 24 svojih članov in sicer za aktivne igralce nogometa. To je prav gotovo značilen primer starega pojmovanja in izpade taka dajatev kot nekakšna verifikacija od prej.
Ravno kar se tiče vpisnine in članarine društvenih članov je značilno še drugo dejstvo, da so se namreč pri tem pokazala kot najbolj redna in disciplinirana ravno podeželska društva, kakor sta n. pr. F.D. Rakek v ljubljanskem in F.D. Teharje v celjskem okrožju. Obe društvi sta že davno poravnali vpisnino in članarino tako za dru-
štvo kot za vse članstvo, dočim mnoga bogatejša, zlasti mestna društva tega še niso storila.
Nekaj podobnega se je zgodilo pri nabiralni akciji v okviru fiz-kulturnega tedna. Podeželska društva so zbrala mnogo več kot bogata mestna društva, ki so se izgovarjala, da so dobila znake prepozno, čeprav so bili znaki razdeljeni v mestih prej kot pa na deželi. In vendar so bila ravno ta društva tekom zime toliko sposobna in iniciativna, da so si z zabavnimi prireditvami in plesi (včasih do zore) nabrala deset ali celo stotisoče, kateri so šli v njihov žep. Ko pa je bilo treba posvetiti finančni akciji, ki je bila namenjena v korist skupnosti, je ta njihova iniciativnost in sposobnost popolnoma odpovedala.
Vse osnovne enote, fizkulturna društva in aktivi, si morajo danes biti na jasnem, da je tudi redno plačevanje določenih dajatev katerih višina je bila določena na skupščini FISAJ-a in je enotna v vsej FLRJ, eden od činiteljev, ki utrju-jeio fizkultumo organizacijo, biti si mora na jasnem, da se mora finančno vprašanje naše fizkulturne organizacije reševati načrtno, sistematično in nesebično, ker bomo tudi s tem razvijali in utrjevali njen nesebični in ljudski značaj.
Jože Šturm
Velik letalski miting v Zemunu
Na športno letailshem mitingu, k' je biil v nedeljo 2. junija na zemnn-dkern letallišču, je bilo- okrog 30000 gledalcev, rti so z zanimanjem sledili drznim podvigom ja-dir-tilce-v in letalcev. Poleg predstavnikov ljudske ob-l'a I;,; so bili na nrtingu tudi 6"<ini generalštaba Jugoslovanske armade in večje število v-išjih in nižjih oficirjev.
Miting je otvoril generalni sekretar FISAJ-a) -tov. Miro Kreaiči-6, k;i je povda-riil vdlitto važnost te prireditve.
Med drugim je rekel:
»Športno iletalstvo- v Jugo-sfaviji pred vojno, je bilo razvito rsmoi v netisterih mesilih. Z n j'm so se ba-vile samo majhne sfcuPine ljudi v aeroklubih. Takrat je bilo športno letalstvo umaitramo samo kot pravica in zabava imovi-tih sloj-s-v in n;, imelo tako v praktičnem delu kot v svojih nalogah n-oibenjh višjih ciljev in nobene zaveze s širokimi ljudskim; množicami.
Jasno je, da i e je po osvoboditvi domovine začelo gledati na to fiz-kiullrumo panogi o' popolnoma drugače, kot se pač gleda na vs-a ostala vprašanja kultu-rnidga, fizkultumega n družabnega' živDie-nja našega ljudstva.
Športno letelsitvo je v svojimi raznimi sternjsm''. začenši z gradnjo modela, letov jadralnh letal, padalstvom pa do letenja z motornimi letali, v svojem bistvu mnogo več kot šport. Te panoge razvijajo pri mladini od prvega- trcinutka dalje v e'lik smVel za kodsitruktivnost i-n oni' ui itvarjplni duh, kj, dandanes izipo^ju-je in nosi našo mladino- -z n e v.iti eno močjo, oni ustvarjalni duh, o katerem je na mladini'em foongrd a v Zoig-rebu govoril tov. Tito. Z grajenjem modelov, leten jim na ja-draDnih letalih jp na motornih ldtaiVh, rip-o-znava naša mladina principe tehnike, aerodinamike, meteorologi e, se sipo-zna-vai z delom motorja, brez čuser si. danij ne moremo zamislit' pokole-nja, ki je predano in z zanosom gradi našo ljudsko repubilk-o ter jo vodi do poročnega -p -ocvila.
Doseči, da naši mladi tovariši iin tovarišice vodijo jadralno in motorno
2 3. junija 1946 — fiz	k ul	f u r n i d	a n
letalo im skačejo s padalom pcmrrni, razviti pri njih zaupanje v svojo moč, Iobčutek neprestanega nadvladovanja narave in občutek najbolj zdravega veselja. To pomeni razvili množično športno leteti tvo, to ra mer i ifcobra-zit; .nošo miladiiTo, diai bo- -neikriga dne naša dežela ddb^a mi:fstre ;v tehmiki, konstruktorje in. iznajditelji, naša armada! da- dobre j n pripravljene (padalce, Pilote- in d-ran© čuvaitje našega neba.«
LET JADRALNEGA LETALA »TJTVA«
Nato je -ried’1 spored, katerega prva točk'3i ,:ie bilo -lirlenie jad-ralrega letala dlcm-ače' k-oinstrvkciie »Ut.-va«. Za tem je letalo .po-te-nMo v višave 'brezmeftorno letalo poljnke konstrukcije tjoa »Orlik«, katerega- krila meri io 14 m.
Nato so i puščali -modele letali, N-rii-prCj brezmolorne poitem Da moto-ne. Končn.o so spustili še m-oidel. katerega-vijafe je gnal bendnrki motor. Na-vei-ik-o presenečanje gledalcev, se -je s tega modela r.pristito maiihno rdeče padalo, k; se !ie avtomsitščmo odklopilo od modela-.
Slediilo 'e prlksizcvrnje sitairtania jadralnih letal brez ipomrči motornih Mal. To se izvede z gumtiarto- vrv ib, fe io skupina mi’-"d:ncev močno rolte-gujie. Ko ie vrv dav-oli nategnjena pa se odmaknejo cv-ire, ki nreloračuleio vzlet, nakar se letalo bi f koviito d-Vi-gne.
AKROBACIJE LETAL
Na letalu za akrobatove ie nato letel vojni nilot Ju-goslovansike --rmode Podporočnik Franjo Godec, kater°ga drzna izvajanja so gledalci navdušeno občudovali. Za nilm je vzletel štonm-ovik. To je -naiosld-VniO letelo z zelo močn'im motoriem, ki g sl usposablja za razne akrobacije. V s'd nie-eove važne dele ščiti močan jeklen oklep, takio da se ga ne more poškodoval' i s-lroj-nii-eo, včasih pa niti z lahk’"m topom. Letalo ie vo-dJi po--ročmk Aničič ki ‘e « 1 km letalom izved-rl neštet c -u "pešniih ral-g na fronti v Sremiu.
Za zaključek j e bil prirejen letail-:lki brdr. Letelo je veliko štev Mo udarnikov beograjskih n-odjetij in ustanov, mladine in fizkulturnikov, s čemer 'js- bil miting uspešno zaključen.
Zoran 'Polič:
Nova pot v tizkulturi
Nadaljevanje s 1. str.
Z naraščanjem alt'ti vo v bo narastla pobretoa, po kadrih. Tudj v tem vprašanju se mora odnos društev (in po-edincev (bistveno : premamiti. Večina društev se zadovoljuje s tem, da ima za e dovolj vaditeljev. Več.ma, ivadi-teljev se zadovoljuje z znanjem, ki ga imajo še iz preiekiopti. Vse to je napačno. Društvai se ne e mejo zapirat; v svoj 'kroig, med njimi ne .sme biti nezdrave konkurence, temveč nasprotno, vi ako društvo mora stremeti za tem, da uspdsoibj čim več kadra, da ustanov;, čim več aktivov in jim pomaga, da telomujeja v dvigu števila otetnistva, števila vaditeljev, števila aktivov ;in v doseženih uspehih. Po-edinci — vaditelji pa ,se ne smejo zadovoljevati li sedanjim znanjem. Prav to nas lahlko zavaja na napačna pota, nas često sili, da vozimo po sta.ih tol',h in s tem škodujemo samemu društvu in organizacij!! v celoti. Krivda vaditeljev je, dai so te nekatera društva spremenila po nekaj dneh Obstoja v stare nogometna ktiibe, krivda voditeljev je, če se del član-tirtiva ne more vživeti v nove prilike iin še vedno živi v duhu starega društvenega dela, krivda vaditeljev je, če delo v društvu ni c.g.v.izirvno, si-i temtiiično in uspešno, krivda vaditeljev je, če se -na raznih tekmah predvsem ncigcmetnih, pojavljajo izpadi poedincev, ki v nobenem primeru ne morejo delati časti, društvu in celotni organizacija. Evo, za' vse to nosijo .odgovornost naši kadri. Vse to bodo pa 'lahko odpravili, če bodo vnelij. v društvo' novega duha, duha pravega fizkulturniika. Zato pa je predvsem potrebno znanje, tako v iizkuiltumem de.u, kakor tu|d; v splošnih živhenjskih pojalvUi. Tečaji, ki jih prireja Zveza, dlji pa. sama društva, morajo 'bitj, zato bolj ofoiskclva-ni, obiskovani z večjo ljubeznijo in z večjim zaupanjem,
Tudj propaganda! fizkulturnega dela še nima svojih pravih oblik. N® zadur-tuje siamo pisana beseda ali morda film. Potrebna je propaganda .s. prikazovanjem dela, .naporov in tudi uspehoiv. Potrebna so p.adava-nja, Pdvrtibn-a je iJureinu beseda nas zborih volivcev, na sind.kailniih s®-l tanit ih .n zborih mlad ne, ipotrebna ,e ipcmcč st.aču ov in drugih propagandnih sredstev. Pravilno moramo v ta nrtnen prirejati tudi zlete in izlete. Vsako .prilika morajo uporabiti d.uštva in aktivi, da pohiite v kraje, kjer fizkuliura še ni razvita, da tam nastopajo, pozivatjo sna tekme in s tem vzbudijo zanimanje.
Pred krvikim smo uvedi,;, tekme v ljudskem peteroboju. Toda ta stvar še nima praive širine. Se vedno dopuščamo, da nas vežejo stare oblike tekem, da ne tekmujemo brez posebne predpriprave, brez sodnikov ;in naprav. Panoge ljudskega peteroboja la Ibiile izbran® tako, da ni 'treba nobenih posebnih priprav n lit; naprav. Zato lahko priredi tel ime vsaka vas, ■ja jih vodi vsak mladinec, delavec ali kmečki fant. Pomen ljudskega peteroboja je važen, njegova vloga v propagandi fizUulture velika in ,n.e bi bilo prav, če bi ne uspeli zaradi nekih neupravičenih predi iddkcv do novih oblik deta, zaradi nermi^elnega foi maillizma tam, kjer je potrebna sproščenost in dopustna manjšai točnost, zaradi nezaupanja v iniciativnost mlad.h flzkultumih kadrov. Čim bomo tako zadavili d®lo, bodo takoij nantali pogoji, za ustanovitev aktivov, tiiaterim pa maramo biti dobri vodniki in učitelji, 'ter jih, če le mogoče, opremljati z najpotrebnejšim materialom. Evo, to je način propagande, ki bo rodil velike uspehe. S takim načinom d®!la Pa se bomb tudi izognili nezdravi specializaciji, ki, še vedno grozi, ,da bo bistveno oslabila' zaželjeni ul peh v fizikulturnem delu. Ne moremia iin ne smemo dopustiti specializacije mladini, ki prvič viiopi
na telovadišče. S 'tcfajm načinom ne 'bi prav nič koristili nj aminu zdravju, pa tudi ne bi ustvarjali prav nobenih rekorderjev. Sistematična, redna lin tplošna vadba jte pot do vrhun-tikih rezultatov, ne pa takojšnje igračkanje s posameznim; panogami, ko še n.iso ustvarjeni njkalki • p toni pogoji za uspeh.
Po- vtem kar runo gori ugotovili, menama rad; jasnosti ponovno poudariti, da se sama tehnika v fizkultur-nem delu, torej dui se maičin gojitve po edinih Panog ni bistveno' spremenil. Pojavljajb so novi načini izvar japija (teka, inkoka, metanja orodja, itd.), toda to v nobinetn primeru ne vpHiiiva na drugo, plat našega dela. na vsebinsko, in orgamiizacijskioi. Ta je v celoti nova in mora postati nolva .tudi, v praksi. Zato moremo odsiira-niti stare napake, otresti ve stare mi-
selnosti, pozabiti na ozkost starega društvenega jn klubskega življenja in postati ra. — fižkuliuumiki.
Fidkultuira 'damels ni več samo stvar poedincev. Z zmago Narodnoosvotoo'-dillnegia gibanja je postala splošna, ljudska cblai-t. O tem govor;, naša Ustava, govor,; zakon ,o ljudskih odborih :n to kaže veOJka pozornost, Isiatero ji izkazujejo vsi organi oblasti. Zaščita, ki E« daje ustava fiz-toulijuri in naloge, ki jih iimaijo v zvezi s tem naši ljudiki odbori, so najmočnejše jamstvo, da se bo naša. organizacija, lahko razvijala, toda samo, če ‘bo tudi po isvoji vsebini odgovarjala duhu novega življenja, duhu naše ustave, če bo izpolnila naloge, zaradi katerih jo, 'ljbdstvo želi, ji z ti 'Javo in zakonom jamči pravice in zaradi katerih jo tudi, vključuje med svoje najpotrebnejše ih najmočnejšo organizirane skupnosti. Izkažimo ise zato z razumevanjem novega časa in novih nalogi ter resnično postanimo organizirana obrambna nila našega ljudstva.
0 taktiki phi teku
Vsak itekač ve, da, nj uspeh tetra vedno odvisen »simo od njegove tele. ne sposobnost; ampak tudi od tega, ikiako 5|na te svoje tiste:ne sposobnosti med itekcim kac najbolj ra-oionelllno i-zkorhtiiiti. Predvsem mera v 'alk teka'č paziti, da. se prehitro ne izčrpa, laer mu navsldino evemtrjistai naistkoik, pa če jsl še tako velik, do čilija ne zadostuje iin ga drugi tekači, ki ,ao svoje močj, izrabljal; palmetoejev prebite neposredno pred cliljem.
Na drug; stranmi pa tekač tudi ne srn d izrabljati nvojih sil prepočasi in štediiiti, vise svcije moči za zidni; del proge, Ikieir doisliitkinait, kljub temu, da na 'koncu teče zelo hitro, svojih na. sprotnifcciv ne more več prehiteti. Cbstoljiata torej dva pirohlstmai, na katera mena telkaič polagati pri teku m:» pažnjo, če hoče, da bo svojie isiile izrabit kolristno in da bo v irelsnici dosegel tisti uspeh z,a katerega 'je spo-i.idben.
PREHITER ZAČETEK
Najvsčjsi naipska vsalkegai tekača, Usi jo navadno najčešče zagreše za-čeb.uM, je prehiter začetek teka. Vzrok temu je navadno preveCiitoa ča-stihtepnoist tolkalci, prečenj,eveinije svojih moč; ailii pa napačno Pojmiova-/nje o pravita,i talktjsi. Vsaka taktika se mora v prvi Vršni 'iin predvsem opirati n,a fiziološka pogoje tekmovali ca in šele potem na njegove ždllje in pned: itaiv®' o epoedbaoslfci. Velil.ro vlogo pr; .taktiki igra vseteaker vrsta ttismovatija,. Telklj bcmio drugače na prvenstveneim tekmovanju, Iksksir oa msinlj važnem tekmotvaniiiu. Bri prvenstvenih tekmovanjiilh stremi s.ekmo-valec navadno za tem, da doseže prvo mesto, ne gleda na časi, ki ga bo potreboval zai itd le. V na prdtj-u s telm pa si pr; nel.rateniih tekmovanjiih tekač zal da nallogo, ida) izboljša 'svic|j naljboilj-šl uspeh v 'časovnem pogledu. V tetin slučaju e© taktika siavada razlikuje od ione, če Itekač stremi mamo za tem, da doseže (Prvo mesto. O taktiki, ki se nanaša na ta vprsštinilai, ne bomo razpravljati, ker je vsakemu posamezniku vdč ali manj znana iin 6/3 o njaj od primera do primera vsakdo , alm odloči}. Važnejša za nas je taktika,' 'ki temelji na fizioloških 'principih, ta pa je vedno Ista iin se ne me-q;ia: old primera do primete.
ENAKOMERNI TEK JE NAJRACIONALNEJŠI
Vs/3 dosedanje znanstvene ugotovitve soglaša jo v tem, da človeški
organizem najlažje prenašal velike napore takrat, kadar deluje enakomerno. Tudi 'v praksi se je to pravilo do .sedal) vtietno najbolje obneslo. Dot-Ikaz za to vidimo ;v taktikeh najboljših tekačev na svetu, kaiteirih »lliajlna« je, da tečejo vso progo v kar najbdlli, enakemernem tempu.
Oglejmo isii sedaj taktike za posamezne dolžine teka. Za i princ, .to je za teke od 100 do 400 m velja, malčelo, da ne valja zanje nobena taktika, drugače rečeno ito pdmeni, da je treba teči samic, z dno tetirtiiko in ta (e: teči je treba od začetka do konca kar najhitreje! Vsako razde! jevainje proge na delle, v 'katerih bi' tekili hitrejia ali Počai mejj)e, samo škodi kcnčhemiu uspehu pa tudi Icelaalčevemu oirganiz. mu. Naij de&lnsje je, da tisf.cač ve s kolikšno hitrostjo je sposoben preteči dic,ločeno razdaljo. S to h itrostjo potem začne teči na telkmovaraju in teče do konca telka.. Č3 mu -v končni borbi ostane še ikajj sil za poipešets, bo -to seveda izimriichil, toda samo na,
Mladina je v svojem iednu
posvetila en dan fizkuliuri
važnejših tekmah, dočm bo na manj važnih rajši, štedil sile za pozneje.
TEK NA SREDNJE PROGE
V tekih ima snddnje Iprcge je ■teteti-ka v osnov« tata. V teku na 800 m sli n. pr. tekači raizdefe progo v pogledu taktike na dva, ifcrš aLi več delov. Pni telm morajo stremeti, da tečejo čim večji del proga' v enakomernem tempu. Za naše tekače je naljprlmeimeljjša ta[<|:,ka, da tečejo prvih 400 m v čaisu 60 eelkund, ob drže ta tempo tekaj še nasleidnj ih 200 m, teko da pretečdjo 600 m v čaau 1:30 i,n nato preidejo v fiiniiiš. Kolikor sekund jim u, pe Preteči zadnjih 200' m hitreje od ostalih že preteč enih, toliko bodo tekli na 800 m pod 2 min., kar (jig za maše prilike že prvovrsten uspeh. To je v voakem pogledu nalli-boljša italkilka, Iker ne more nltiolii-odpavedaitl. Isto velja tudi za 1500'm, samo da tam oidlvča o rezultatu zadnjih 300 m, dočim je prve tri kroge <po 400 ;m treba na' vsak način teči enakomitimo. Za naše prilike gtzvrsten rezulvat na 'tej prog} je točno 4 minute. Povprečno mora preteči torej tekač en krog, da doseže ta rezučital, v 64 sekundah in zadnjih 300 m v 48 sdklundah. Kolikor . ickpad bo tekač, ki |je pretetrel prve tri kroge' v ppv-prečnem času 64 sek., pretpkel zadnji del proge v manj' kot 48 sek., toliko bo tekel pod 4 minutami.
Prav isti, princip velja tudi pri takta n,a dolge prege, izjema je le v tem, da 'je pr j/ tekih na dolge proge prvli krog pretečen nekoliko Mitreje kipt ostati, i $o:r pa je do zadnjega, s6i predzadnjega, ko se temipo teka v fj-nišu zopet po pesi, vsesl aoz; enakomeren.
To so osnove tdlrtilkie za vse teke, ki se jih pel lužujejo najboljši telrači na svelt-u in po katetrih se bo po sim. j ,h 'sposobnostih ravnal tudi vsak drug 'tekač, I$B bo izpremehlil samo osnovno hitrost, v vsem drugem Pa se bo držal teh navodil.	V. Z.
immmiiiiimuliiimimmmmiHiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiimiimimiijiim.
Osnove crawla
Najhitrejši način plavanja, ki ga poznamo, je cravvl. Zanimivo pa je, da ga niso izumili športni učitelji, pač pa so se ga naučili od avstralskih plavalcev. Jedro cravvla je staro. Iz slik na grških in egipčanskih vazah lahko sklepamo, da so tudi oni gojili ta način plavanja. Krav-ljati se pravi plezati ali plaziti se po vodi. Delo z rokami je podobno gibanju sprednjih nog pri štirinožnih živalih. Četudi je delo rok čisto naravno, vendar se ga ni tako lahko naučiti.
Začetnikom dela vselej preglavice delo z nogami, ki mora biti

Vaje vseljudskega peteroboja v slikah
mehko, kratko, enakomerno in vztrajno. Plavalci se hitro utrudijo — to pa zato, ker uporabljajo le mišice na nogah, namesto da bi pritegnili k delu tudi velike mišice na spodnjem delu trupa. Če se cravvl poučuje pravilno, tedaj ni prenaporen, lahko ga plavajo že najmlaj-ši otroci.
Začetnik mora dobiti najprej čut za visoko in iztegnjeno lego ob gladini vode. Ta lega naj bo taka, da gleda iz vode del pleč in del kopalnih hlačk. Plavalec gre k robu bazena, kjer se energično odrine od zidu in drsi po vodi iztegnjen. Nato prične z gibanjem nog. Najprej tako, da se z rokami drži za rob bazena, nato z žogo v rokah, končno brez žoge. To je treba vaditi več tednov.
Kakšno naj bo delo nog? Gibati jih moramo z velikimi mišicami, ki vežejo trup s stegni. Kolena morajo biti mehka, tudi nožni sklep je mehak, stopala sama pa so tako zaobrnjena, da kažejo pete na ven, palca sta skoraj skupaj. Strigi nog ne smejo biti preveliki, peta pride kvečjemu 30 cm pod vodo in zopet le tako visoko, da komaj pogleda čez vodno gladino. Da se doseže čim večja hitrost, je važno, da opišemo pri vsakem udarcu z nogo majhen krog v smeri na ven. Ta krog se konča v trenutku, ko pride peta na vodno gladino.
Ko obvlada plavalec delo z nogami vsaj tako dobro, da preplava v iztegnjeni legi (roki v vzročen ju) kakih 25 metrov, tedaj šele lahko začne z delom rok. Potegi z rokami morajo biti močni in izdatni. Ko je poteg končan, t. j. ko se pri-
kaže komolec iz vode, tedaj je treba mišice sprostiti. Le tako se za trenutek odpočijejo in se lažje napolnijo s svežo krvjo. Pri dobrem plavalcu delujeta roki pod vodo energično, nad vodo pa nekako leno oz. mehko.
Posebno pažnjo mora začetnik polagati dihanju. Plavalci gredo v plitko vodo, kjer pokleknejo in se oprejo z rokami ob tla. Voda naj jim sega do brade. Tako se pričnejo vaje v dihanju. Ko so glave zunaj, vdihnejo skozi usta, nato pa povesijo glave pod vodo in izdihnejo skozi usta in skozi nos. To je treba vaditi vsako uro po sto in še večkrat. Ta vaja je koristna tudi za oči, ker se nekateri boje pod vodo gledati.
Ko je plavalec že vešč dihanja v vodi, ko obvlada delo nog, ko obvlada tudi že delo rok, tedaj šele se mu bo posrečilo združiti vse gibanje v harmoničen crawl. Napačno bi delal, ko bi hotel sedaj sprin-tati na 50 ali več metrov! Začetnik mora začeti s počasnim plavanjem, in sicer na 100, 200 in 300 metrov. Šele, ko je plavalec pridobil osnovno znanje, sme začeti z rednim treningom za dosego hitrosti in vztrajnosti.
Bojazen pred nastopom
Splošno je znano, da zapadejo osebe, ki morajo javno nastopati, neki vrsti bojazni, kar pa ni primeren izraz. Običajno je v rabi beseda »trema«, ki najbolje opiše tisto čudno notranje razpoloženje, katero občuti odrski igralec, govornik, športnik na startu itd. Vir treme je vedno isti: nek nerazumljiv strah pred javnostjo, pred nastopom, pred prvim startom. Mnogokrat doseže ta strah že dosti prej vrhunec in se izraža, kakor je pač dotični živčno močan, v večji ali manjši razdraženosti, ki tekmovalca zelo moti. Po prvem startu, metu ali skoku ta živčna razdraženost hitro pojema in dostikrat popolnoma mine. Značilno je, da je posameznik bolj podvržen tremi, kot n. pr. tekmovalec v štafeti ozir. v moštvu in od teh imajo običajno tekači v kratkih štafetah večjo tremo, kot oni v daljših. S čisto psihološkega vidika vpliva na duševno razpoloženje tudi nasprotnik ali pa značaj prireditve. Vsekakor je trema senčna plat športa, vendar je tudi tu neka izenačujoča pravica, kajti trema je splošna in ne izključuje ne prijatelja, ne nasprotnika.
Dogodi se, da se športniki, ki živčno ne prenesejo tega čudnega duševnega razpoloženja, popolnoma odrečejo športu, vendar so taki primeri zelo redki. Tak primer je n. pr. W. Scharer, znani švicarski tekač, 'ki je na olimpijadi v Parizu
1.	1924. zasedel na 1500 m za Nur-mijem 2. mesto in je bil to glavni vzrok, da je dal tekališču slovo.
Ljudje brez startne treme so zelo redki Posebno znan primer hladnokrvnega športnika pred mnogimi leti je bil Estonec Klumberg. Na neko važno mednarodno tekmovanje je prispel kot kak sprehajalec, kateremu se nikamor ne mudi. Prijel in vrgel je kopje, ki se je zapičilo 55 m daleč, takoj nato je počasi odšel na mesto, kjer se je skakalo v višino in skočil 1.83 m, se nato obrnil proti prostoru za skok v daljino in skočil 6.94 m. Nato je absolviral tek za troboj, v katerem je nadmočno zmagal.
Klumberg je bil tudi eden izmed onih maloštevilnih skakalcev, ki skačejo enako dobro z levo in desno nogo. Njegov slog skoka je bil enak skoku divje mačke. Drug lahkoatlet, ki je skakal enako z levo ali desno nogo, je bil Američan Edvard Hamm. Razlika je samo v tem, da si je Hamm pridobil to sposobnost z dolgoletnim trudom, dočim je bilo Klumbergu dano od narave. — Ko je bil star 18 let, je že preskočil 7 m, nesrečen primer pa je zahteval, da si je zlomil nogo, s katero se je odrival. S previdnostjo ranjenega, ki se ničesar tako ne boji kot ponovitve nezgode, je čuval ranjeno nogo i11 se postopoma privadil, da se je odgnal z drugo nogo. Preteklo je vec let, preden je bil zmožen, da je dosegel 7 m.
POLET
Stran 3
23.
pwe.Mtv.o-
i$.&ovenij&
RUDAR - OLIMP 3:0 (1:0)
vvV četrtek 30. maja ;e bjlla na igrišču Svobode v Ljubljani odigrana nogometna tekma za prvenstvo Sio-yetnije med' trbovelfrakim Rudarjem in celjskim Olimpom. Igra ni nudila Posebnega užitka. Rudarji sot se pokazali kot 'bcrbern enaj .torica, medlem ko je en ušivo Olimpa le uem in tja predvajalo zadovoljiv nogomet. Trboveljčani so zasluženo zmagali in si priborili1 pinvi dve točki v prvenstvu.
'Zaradi naliva pred tekmo se (je na igrišču zbralo le ckol; 300 gledalcev, ki s predvajano igric* niso bili zadovoljni. Tekmo je pravilno vodil rednik. Gvardjančič.
»ŽELEZNIČAR« LB. - »OLIMP« 3:1 (2:1)
Tudi tretjo tekmo to ljubljanski železničarji igrali izven doma, in sicer v Celju. Začetek igre je kazal vse prej kakor na lahek uspeh gostov, toidai poznejši razplet dogodkov je tekel v v.dno korist Ljubljančanov, kit so nazadnje vrč toott zasluženo spravili obe 'točki; Remici na ljubo dodajamo še, da doseženi uspeh v številkah ni prava bilanca pci.el.ca igre, 'ki je biliai posebno po odmoru čisto v rokah zmagovalcev.
Olimp ije začel mnogo- obetajoče •n si je v prvem naletu že po 15 minutah zariguiral vodilni gol, Pozneje pa je vse vidneje popuščal.
Moštvi sta masiopili, v naslednjih sestavah:
Železničar. Razlbcrniic I., Sočan D., Aljanč.c, Sočan V., Pitaj, Košenipa, Stadler, Brodnik., Razbomik II, Cesar, Šebenik.
Olimp. Macuh, Čebular, Koželj, Koražija, Trnovšek, Pasero, Cocej, Po inek, Čoh, Čater, Vendlin.
DOL. LENDAVA - RUDAR 3 : 1 (2:0)
V Dol. Lendavi stai odigrali prvenstveno noigometnioj tskmo moštvi Lendave in Rudarja te Trbovelj, v kateri je uspelo- domačim do> eoi že tretjo zmago in ostali na vrhu tabele. Tekma je bila odigrana v zelo hitra m tempu, z veliko bci.lber.ostjo in pclžrbvovanje.n. Vodstvo so dotegli domači že v 10. minuiiii prvega polčasa, po prostem i itrelu, ki ga £e podal jsšala desno krilo dcmačega moštva v gol. Rudarji, so poskušali s streljanjem le vsakega položaja dol e-č,i izenačenje, -kar pa jim ne le ni uspelo, ampak so- v 40. min. prejeli celo že drugi gol.
Tud,-, v drugem polčasu so do tridesete min. Prevladovali domači igralci, ki so v 23. min. dti ©gli tretji gol. Nato so se razživeli gostje, ki so v predzadnji minuti dosegli častni gol.
STANJE PO ČETRTEM KOLU JE V TABELI NASLEDNJE:
Lendava .	. .	3	3	0	0	7 : 2
Železničar Lb. .	3	2	0	1	5 : 3
Železničar Mb. .	3	1	1	1	4:4
Rudar, T.boivlje	4	1	0	3	5 : 7
Olimp, Celje .	3	0	1	2	2 : 7
imimiiiiiiiu............................................
ZAGREBŠKA ŠPORTNA NEDELJA
C. F. R. (Bukarešta) - Dinamo 4:3 (1:2)
V četrtek 30. maja so v Zagrebu gortovailj) izvrstni romun-ki nogeme-taši in sicer' člani C. F. R. iz Bukarešte. V Prvi itekrnj v Jugoslaviji so igrali, 26. maja v Beogradu proti »Cr-venl zvezdi«, kjer so izgubili z rezultatom 2 : 4. V igri proti zagrebškemu Dinamu I 'o se gosti predstavili v zelo dobri luč.. Igrajo moderen nogomet, predvsem pa jih odlikuje hitrout vsakega posameznega igralca. V igri- z glaiviq sq pravi mojstri, posebno so nevarni pred golem. V njihov,j-h vir-utah najdemo nekatere stare in znane romunske repreze-ntativce, pa tudi nekaj zelo mladih igralcev. Postava Romunov je bila na/ lednja: Sadov-sohi, Ghiuritan, M-ela)a, Ureohjatu, Mari, T.ita-nescu, Lungu, Mihailescu, Radu, Filotti, CricJtoin.
Domači Dinama, k j- je bil že drugič poražen v teku štirih dni, je nastopil v postavi: Mjciniider, Etringer, Lojen, Golc|b, (Rajs) Pleše, Kokotovič, Ci-menmanič, (Beda) Velfl, Reberslu, (Golob) Kači,jan, Strugar.
Ze v začetku so gostje v napadu. V 1. m ih. je Lojen preprečil z roka pot žogi v mrežo, zaradi tega sodnik žvižga 11 metrovko. Mora -iider sicer odbije žogo, toda v derini kat iin gostje vodijo 1:0. Strelec je 'bil Filotti. Vse do 25. min. igrajo domači zelo raztrgano in brez zveze. Ko je v igro vstopil Rajs (Golicjb je šel v naP-aid, a Reberški iz igre) je moštvo Dinama
začelo s svojo znano igro. V 30. min. [e pred vrat,j gd itolv velika gneča iz katere uspe Strugarju pcitj.nlti žogo v levi kat in stanje je 1:1. Že 2 min. kasneje Kacijan izvnstno pod® Strugarju, kateremu mi bilo težko spraviti žogo v mrežo. Dinamo vodi 2:1. Sledi še nekaj napadov z obeh strani in prvi polčas je k'r.očan.
V drugem polčasu so domači zamenjali Cimermančiča z Bedo, gostje pa Mihailescua in Cricitoitta z Maru-šainoih in Bogdanom. V 't'Em delu igre so Dinamo.vci, začeli s splošnim napadom na vrata gostov. Toda Romuni pridejo že v 3. min. nenadoma' zelo pečeni do izenačenja. Decno krilo Lungu prevarj Lojena ‘ter iz fol-ir žine ontro utr el j a, Monsjder premalo odbije, Bogdan je na mestu in doseže 2:2. DinamoVci ne odnehajo cid napadov ter so stalno pred vrati CFR. V 13. min. prinese ponovni nenadni -beg Lungua usPeh gostom — 3:2. Obramba Zagrebčanov nc| i pr-j, tem golu veliko krivde. Domači -O še najdalj e vztrajni v napadu, toda vsa se razbija na obrambni črti gostov. Kcino.io v 25. min. Vedli doseže z izredno lepim in silovitim udarcem z 18 m izenačenje 3:3, kar je 8000 gledalcev burno pozdravilo. — Ko je zagrebško obč.nstvo pričakovalo zmagoviti, gol, je izredno razpoloženi Filotti, zaradi velike napake zagrebške obrambe, do-
<MW)iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiWMiiiMiMMiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiw»iiiiiii»mnMwiiinniii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiintnnimnninimwnMMu»
Slike s prvenstva akademikov v odbojki
i'egel zmagoviti gol ter tako osigural 1 zmago gioistcm.
Dinama je igro zasluženo izgubil, saj je v vseh vrstah popolnoma odpovedal, posebno pa v obrambi. Ob-I čute se še vedno veliko pomanjka-I nje izvrstnega Horvata II, nd ^ vi eh sje še najbolj ugajal razpoložen i Kcr I koto vič.
C. F. R. je zadovoljil v vsakem -pogledu ter se je kot celota izkazal za boljše moštvo. Povdarili je treba odlično igr o Fi lotti a, Lungua, Marta in Bogdana, čeprav tudi ostali, niso dosti zaostajali za svojimi tovariši.
LOKOMOTIVA - METALAC 2:2
V predtekmi uo igrali Lokomotiva in Metalac prvenstveno tekmo za Hr_ vaitsko ligo. Po obojestransko1 dobri, požrtvovalni, toda ,nekoliko preostri igri, je dvoboj; osital neodločen 2 : 2. Lokomotiva je vadila skoraj do konca igre z 2:1. Metalac je .izenačil v zadnjih minutah, ko' je igral z 8 igralci.
DINAMO - METALAC 2:0 (0:0)
V tretjem kolu hrvalskega, nogometnega pr v eni tva rta se v nedeljo 2. junija srečali v Zagrebu moštvi Dinama in Metalca. Po zelo zanimivi igri je zmagat Dinamo. V prvem polčasu sta bila. nasprotnika po-polncm-a izenačena ter je imel celo Metalac nekaj več priložnosti priti, v vodstvo.
V	'drugem delu igre ,;e je i lika dokaj izpromenila v korist bolj izurjen.h Dinamov cev, Id so neštetokrat nevarno, ogrožali naspiotn.kova vrata. Že v 5. min. si en 'igralci Dinama dosegli voidstvo z lepim l.taelcm Strugarja^
V	32. min. je Cimermaneič dosegel drugi gol za 1 voj e moštvo po deforo dodanem prostem strelu Rajsa. Moštvo Dinama je nastopilo v ii ti postavi kot proti C. F. R., samo da je namesto Velfla igral Reberški,
Po tretjem okrnjenem kolu hrvat-skega nogometnega prvenstva je položaj v tabelj sledeči:
Teksitilac (Var aždin) Hajduk (Split) Lckcmotiva (Zagreb) Praleter (Belišče) Dinamo (Zagreb) Split (Split)
Metalac (Zagreb)
J edin ; tv-o (Suš-k)
3210	6:2 5
3	2	0	1	11:5	4
3	0	3	0	5:5	3
3	1	1	1	3:0	3
2	10	1	1:4	2
3	1	0	2	3:4	2
2	0	11	2:4	1
10 0 1 1:2 0
HrVatsko nogometno prvenstvo je zanimivo. Presenečenja, so zelo pogosta. Hajduk je doživel katautrofo v Varaždinu, lcj'=r je podlegel dema-č:mu Tefe.tilcu prepričevalno z 0 : 3. N-ovj, član hnvabiike lige Jedinstvo iz Sušaka j-e pustilo oibe točki gostem FD Splita z 1:2.	Ivan Snoj
Uspehi nogometašev
FD Hajduka med vojno
Mncgoi se je že pisalo o velikih uspehih nogometnih igralcev Haj dulca,. ki so v celotj ddšiiii k partizanom in .nastopali med vojno v že osvobojenih ozemljih, v Afriki in Italiji. Kakšni so bili ti uspehi je najbolje' razvidno iz navedene itabete, 'ki kaže, da igrale;, Hajduka niso izgubili niti ene tekme, in 'da so zai.luženo (prejeli francosko odlikovanje Lorenskj križ. Preti kratkim je F-izkuiJiurnu zveza Jugoslavije izrekla priznanje igralcem Hajduka, ko ,se jč m-oštvio vrnilo neporaženo s turneje po Češkoslovaški.
ZMAGE HAJDUKA L. 1944:
Leta 1944. je na Visu premagal angleško vojaško moštvo »Queem « 7 : 1, v Bariju »Suth Army« 3 : 2, v M'an-frsdoniji »Pick Navy« 7:0, v Pal el e RAF 5 : 1, v Napoliju Royal Navy 7 : 0, v Tirani Con Depot 3 :1, v Bariju »RAF XI.« 3 : 0, v Splitu Reprezentanco Angleške vojske 1:0, na Malti reprezentanco Malte 4:1, »Pičit Navy« 5 : 2 in. »MFA« 2 : 1, v El Shattar »Jedinatvo« 4:0, v Digli »Army RAF« 6 : 2, v Kairu »Parouk A.senal« 7:1.
ZMAGE HAJDUKA L. 1945:
V letu 1945. pa je Hajduk dosegel slitieče uspehe: v Tel Avivu je premagal tamošnje nogemetno moštvo »Malkkalbi« 7:2, v Haiffi »Brit:* XI.« 3 : 2, v Alepu »Ho|ne| tmen« 3 : 1 in v Beyirouthu reprezentanco Libanona 6:1.
e.»e«.
T ekmovanje
lahkoatletinj DTJ, Brno
Laihkoafcletimje DTJ (Delavske telovadne enote) iz Brna tlo na svojem tekmovanju dosegle naslednje usps'-he:
60 m: Vorlova 8,7 seks, iskoit v višino: Vorticva 136 cm, ista £fe zmagala še prj skoka v daljino 4,79 m, v metu krogle 9,17 m, v metu diska 22,66 m, doičim je v metu krogle Zmagala Kuti eeova s 25,34 m.
DAVISOV POKAL
Jugoslavija igra s Francijo
9., 10. in 11. junija v Parizu
Po zmagi, inald Češkoslovaško v Pragi so naši teniški igralci Mitič, Fun-čec in Paiada v ponr.tieiljelk 3. t. m. odpotovali z letalom v Pariz, kjer bodo odiigraltii s toništo .rapirezenitainco Frabcije 'polfinalno tekmo za Davisov pokal.
Naši igialloi is© bodo torej točno po da:etih leliih (zadnjič je bilo 5., 6. in 7. junija 1936.) zopet sastali v teHtpao-vainju za Davisov pokal v Parizu z najboljšimi francoskimi igralci. Za Francijo bcista verjetno nastopila Petra iin Pelizza, ki nba piremagala le tol. v prvem kolu Angleže s 5:0, v diiu-gem kolu pa Švicarje v Montaeuxu s 3:2. Močnejši igralec ije Putaa, do-čim- je Pelizza, sodeč po igrah s Švico, v Iticfcerih je iizgubitl obe tdčččii v igrah posamezn.kov, nekoliko slabši. Ker pa imajo Francozi precej dobrih igralcev, še ni 'č.i to goibovo, ,da bo drugi igrailisfc v igrah poi.amea.ililkoiv Pelizza. Če po neuspehu nalših ligrai-cev Mitiča m Palaide v igri parov s češkoslovaško predvidevamo, da bodoi Francozi sikioira/j gcitova zma-
gali v igri parov in ida, je verjetno najboljši fraincoeki igralec Petra boljši od našegai Punčeca, pnid/tlmo do zaltil/učka, da bo o zmagi najbrže odločala igra, Mitič ; Petra. Na Prvii, pogled lilzgleda, d‘a imama zaradi tega velike 'izglddie mai zmago, keir je verjetno Mitič boljši od Petre. V naš prilog govort liludiif dejstvo, da ,rno Čehoalovake premagali na njihovih domačih teh, kar nem do setialj še nu uspelo, dooim srnici Francoze pred 10 leti1, ko so veljali za mnogo močnejše, as premagalM ima injiihoviih tleh.
Igra s Frainajjo v Parnizu je ipo mnenju , trokovnjaicov prav za prav igra, za prvenstvo Evrope, ttaajjbj zmagovalec ho igral v f.natni tehtni evro-p ke cone verjetno ;s Švedsko, k„, nima liz-gleda na zmago niiitd proti Jugoslaviji niti proitii Frsincjji
V sluČEjjlu, dia Mjtič, Puinčec in Paiada zmagajo v iPelrizu nad najboljšimi igralci FrancijiE1,, bo odigrana, finalna teluna/ v evropski comii med Jugoslavija in zmagovalcem tekme Švedska : Belgija v Zagrebu.
Tabela v evropski coni odigranih tekem za Davisov pokal
1. kolo
Jugoslavija
Egipt
Turčija
Češkoslovaška
Francija
Anglija
Švica
Španija
Kitajska
Danska
Belgija
Monaco
švedska
Nizozemska
2 kolo
J. Jugosl 5:0	|
| češkosl w. o. J
V Francija 5:0 ^
| Švica 3:2 J
j Kitajska 4:1 ,
J Belgija 4:1 J
1 Švedska 5:0 \ Irska j
3. kolo
Jugoslavija 3:2
Francija 3:2
Belgija 3:2
švedska 5:0
Finale
2
I
.'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiMmiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiimiimiiiiiiiMiii
Telovadna akademija FD Celja
V soboto, 25. maja, je v natrpani dvorani kina Metropol v Celju pokazalo FD Celje na svoji pivi telovadim akademiji uspeh svojega de-ia. Pomen uspele akademije je tem večji, če upoštevamo, da so skoraj vse telovadne točke sestavili sami vaditelj! in vaditeljice iz Celja. Brez dvoma je bila akademija FD Celje doslej najboljša fizkulturna prireditev po osvoboditvi v celjskem okrožju.
OtivoriB so akademijo 4 pionirke in pionirji, ki so recitirali izrek »Mi smo Tiltovi — Tito je naš«. Sledile so najprej proste vaje moške dece (sestavil tov. Telban) in ženske dece (IzeStavila tov. Marekova), ki so pokazale, da je potrebno deci popravljati kar v početku elementarne gilbe, kateilih še ne obvladajo popolnoma. Nadvse so zadovoljile sestave m izvedba prostih vaj. Kokotove vaje z medicinkami (moški naraščaj), Grilčeva prosita vaja (člani), ki je bila kljub najtežjim prvinam prav vzorno izvedena, Osetova »Bratje le k soncu, svobodi« (ženski naraščaj), Lojkovn »Borba in zmaga« ter baletni valček (članice), kjer so tako pravilno izrazile občuteno ritmiko, da so praiv vsakogar prijetno presenetile. Izvajani so bili še slovaški narodni plesi, katere je naštudirala Trdinova z ženskim naraščajem in katerih izvedba je bila nadvse skladna, dalje sovjetski narodni ples, ki so ga. izvajale članice, naštudirala pa tov. Bogkova in razaioterosb', ki jih je v živahnem tempu Izvajal moški naraščaj.
Značilnost vseh sestavljenih vaj je bila v tem, da so bile zelo razgibane, skoraj brez drž, v vseh, pred-
vsem pa pri sestavah za ženske, je bila močno izražena ritmi črnost.
Za naijvečje presenečenje so poskrbeli člalni na drogu in bradlji ter članice na dvovišinski bradlji. Pri seatavli :ln iavedlbi je bilo jasno videti, da v Celju raste nov kader telovadcev m telovadk, ki se bodo s temeljito in vestno vadbo kmalu približali vrhunskim, storitvam. Predvsem so se izkazale članice na dvo-viš inski brajdi ji s prav vrhunskimi sestavami in člani na bradlji, kjer so brezhibno opravili po dve vaji s številnimi vrhunskimi prvinami.
Za zaključek smo videli umetniško skupinsko sliko vseh telovadcev in telovadk, ki so nastopali. Vsekakor m'l bilo umestno, da se je ob tej zaključni točki igrala himna, ker skupinska slika zgubi na efektu s predolgim prikazovanjem, poleg tega je bila drža na rokah prenaporna, da ibi' jo bilo mogoče vzdržati do konca.
Izvedba vseh tečk je bila razen ženske dece res vzorna. Morda bi bila pri gotovih točkah potrebna še vadba, da bi bila izražena večja dovršenost. Pogrešali smo pri marsikaterem lepo pokončno držo telesa, tu in tam rii bilo vzornega kritja, pri naralščaju obojega spola pa je bilo opaziti pomanjkljivo1 izraznost gibov. Te kritične pripombe je smatrati pozitivno in je potrebno, da se bo v bodoče • posvečalo takim malenkostim več pozornosti.
Akademiji so pglsaatvovali tudi okrožni sekretar z načelniki posameznih oddelkov, predsednik okraj. LO Celje - mesto in zastopniki vseh množičnih organizacij, ki so videli uspehe v fizfculturi. Jug Karel.
Lahkoatletski miting v Ljubljani
V četrtek dne 30. maja popoldne j,e priredila Sviclboda: na 'telovadišču na Taboru .prvi, letošnji lahkoatletski miting v Ljubljani; na katerem je tekmovalo isjcer zelo malo tekmovalcev iin tekmovalk, zato pa eo bili uspehi za začetek zelo zadovoljivi. Skoraj v vseh tačkah su tekmovalci dosegli norme, k( uo določene za prvi razred. Posebno ise je izkazal dose-daj neznani Špan (Svoboda), iki je zmagal z rezultatom 3.30 m v dkoteu ob palici, in s sfcokic|m 6.45 m v daljina zacl lcal samo 2 cm za zmagovalcem Podlogarjem.
Rezultat;, tekmovanja so bili,:
Skok v daljino, člani: 1. Podlogar Drago (Edinost) 6,47;	2. Špan Jože
(Svoboda) 6,45; 3. Cqp Janez (I. Gregorčič) 5,74.
Skok v daljino, članice: 1. Gradi-šar Dagmar. (Olimp) 4.18; 2. Matoz Marija (Krim) 3,93; 'Zemljič Zdenka (Krim) 3,38.
Skok v višino, člani: 1. Zgalin Ljubo (Krim) 1,65; 2. Čop Janez (J. Gregorčič) 1,55; 3. Košir Marjan (Domžale) 1,50.
Skok v višino, članice: 1. Gradišar Dagmar (Olimp) 1.30.
Met (krogle, člani; 1. Slamič Herman (Borec) 11,82; 2. Kosec Miloš (Svdboda) 11,36; 3. Prilbcšek Franc (Udarnik) 11,29.
Met krogle, članice:	1. Marinček
Dana (Udarnik) 10,61; 2. Jug Boža (Svdboda) 7,58.
Skok ob palici, člani: 1. Špan Jože (Svoboda,) 3,30;	2. Pribošek Franc
(Udarnik) 3,10; 3. Ka.ec Miloš (Svoboda) 2,90.
Met diska, člani: 1. Slamič Herman (Bcirec) 36,45; 2. Ko,;ec Miloš (Svoboda) 33,87; 3. Špindler Janez (Udarnik) 29,35.
Met diska, naraščaj: 1. Brod Bojan (Partizan) 34,45; 2. Šubelj Franc (Ježica) 32,72; 3. Šuster Janez (Partizan) 32,60.

ki gradi progo Brčko—Banoviči
Mladina, ki gradi progo Brčko— Banoviči, je v nedeljo 26. maja v vasi Bukviku priredila lahkoatletsko tekmovanje, na katerem so tekmovale čačanska, Topliška, Moravska, Primorsko — Gorenjska, Ljubljanska in Kosmetska mladinska delovna brigada.
Najprej so tekli na 100 m. Zmagal je mladinec Dane Slevec iz Ljubljanske delavske brigade. Za njim je prispel na cilj Zorič iz Ča-čanske brigade, tretji pa je bil Dra-gičevič iz Topliške brigade.
Sledil je skok v višino, v katerem je zmagal Zorič iz čačanske brigade, ki je skočil 1,65 m visoko, drugi je bil Petrovič iz Moravske delovne brigade, ki je skočil 1,60 metrov.
V metu krogle sta zasedla prvi dve mesti mladinca iz čačanske delovne brigade. V teku na 1000 metrov je dosegel najboljši čas Stefanovič iz čačanske brigade,
drugi je bil Aleksič iz Topliške brigade, tretji pa Markovič iz Kosin etske delovne brigade.
Od tovarišic je v teku na 60 m zmagala Markovičeva iz čačanske delovne brigade, v skoku v višino, tov. Peroševičeva tudi iz čačanske brigade, ki je skočila 1,15 m.
Končni uspeh tekmovanja po brigadah je naslednji:	1. čačanska
delovna brigada 72 točk, 2. Topliška 52 točk, 3. Kosmetska 51 točk, 4. Moravska 42 točk, 5. Ljubljanska 38 točk, 6. Primorsko— Gorenjska 21 točk.
Mladinci in mladinke, ki niso tekmovale, so z velikim zanimanjem zasledovali tekmovanje, ki je v veliki meri prispevalo k populariziranju fizkulture. To najbolie dokazuje dejstvo, da se je s fizkultu-ro začelo baviti ogromno število mladincev in mladink iz vseh delovnih brigad, kar v začetku ni bilo opaziti.
Kongres Mednarodne kolesarske zveze
švicarski list »Šport« je priobčil poročilo o poteku prvega povojnega kongresa Mednarodne kolesarske zveze, ki je bil v Bruxellesu.
Za predsednika Zveze je bil soglasno izvoljen dosedanji predsednik Belgijec Al ban Kollignon, za tajnika Francoz Victor Brayer. Sedež sekretariata Zveze bo v Parizu.
Svetovno kolesarsko prvenstvo bo letos od 24. avgusta do 1. septembra v Zurichu (Švica). Na kongresu se je razmotrivalo o predlogu švicarskega narodnega komi teta kolesarskega športa, o izpremembi amaterskih pravil. Sklenjeno je bilo, da bo o tem razpravljala posebna komisija, ki bo sestavljena iz predstavnikov Danske, Anglije, Francije, Luxemburga in Švice. Svoj predlog bo komisija predložila izrednemu kongresu Zveze, ki se bo sestal v februarju 1947. leta. Razpravljajo se je tudi o odnosih kolesarske zveze do Nemčije, Avstrije in
Italije. Avstrija je bila sprejeta v članstvo Mednarodne kolesarske zveze. Nato je bruxelleški kongres potrdil prejšnjo odločitev o izključitvi Nemčije Iz članstva Zveze. O vprašanju članstva Italije se je razvila živahna debata. Predstavnik Italije na kongresu, Bartollino, je zagotavljal ostale delegate, da je Italijanska kolesarska zveza očiščena fašističnih in profašističnih elementov in da so na vodstvu novi ljudje. Francoski delegat je predlagal naj se obnove odnosi članov zveze z Italijo, s čemer je naletel na oster protest pri holandskih, danskih in luxemburšk;h delegatih. Končno je obveljal kompromisni predlog Belgije, po katerem se Italijanska kolesarska zveza začasno sprejme v mednarodno kolesarsko zvezo s posvetovalnim glasom. Italijanska zveza se sme posluževati vseh ostalih pravic, brž ko bo zaključena mirovna konferenca z Italijo.
Izbirno tekmovanje za balkansko
prvenstvo o orodni telovadbi
Dne 15. iin 16. t. m. bodo v Zagrebu izbirne tekme v orodni telovadb: za sestavo moške in ženske vrste, ki bosta zastopal. Jugoslavijo na tekmovanjih za balkansko prvenstvo dne 8. in 9. julije v Sofiji. To bo snidenje najboljših jugoslovanskih telovadcev in telovadk, ki bodo pomerili svoja moči v ostni borbi, kajti vsas posameznik se bo p stegoval za čast, da bi irodeloval klat reprezentant na balkanskih Igrah.
Tekmovanje samo bo na :en škem igrišču Svobode na Salati v Zagrebu. SPored tekmovanja bc razdeljen tako, kakor je predviden za Sofijo. — Moški telkmiuijtijo v soboto dne 15. t. m. popoldne cib 15. uir,j v poljubni prosti vaji, in1?, drogu in konju na šil' z ročaji, v nedeljo 16. t. m. dopoldne ob 8.30 pa na bradlji, ‘krogih in v skoku čez ikanja vzdolž. — Zenlke tekmujejo v soboto ob 16. uirji popoldne v poljubni prosti vaji do na d*vo-višinski bradlji, v nedeljo ob 8.30 pa na gredi, krogih v gugu in v skoku čez kopja na šir brez ročajev. V-si tefcmorvailci tekmujejo v poljubnih seL tbarvah in izvajajo vaje na posameznem orodju samb enkrat, z izjemo pri ski:ku čez konja, kjer so dovoljeni trije skokj in se šteje v oceni najboljša izvedba. Tekmovanje v prostih sei.tavah je posebno trda ipre-izlkiušnj.a' za sodniški, zbor in zahteva izurjenih strokovnjakov. Priporočljivo bii bili o, da bi že v tem tekmovanju ne sodil nihče, kj še ni kot tekmovalec ali sodnik sodeloval na mednarodnih tekmah,
Kako sc sodi? Sodilo se bo ,po olimpijskih Pravilih. Vsako vajo ocenjujejo z 10 točkami po 4 sodniki, ki javno pdkažejio svoje ocene. Najboljša in inelj slabša- ocena odpadete, srednji, se i-eštejeta in delita z 2. Ta način omogoča najpravilnejš'3 locenjev.mje, seveda le v primeru, če so sodniki dovolj strokovno usposobljeni.
Slovenijo bo zal tolpalo 14 tekmovalcev in 15 tekmovalk. To so naši najboljši tekovadči, i.n telovadke in upamo, da bodo častno zasl ropal; našo federalno encto. Tekmovanje na stadionu v Ljubljani, je pckaizato, da
je orodna telovadba pri nais zopek na lepi višini, navzlic preslanim grozotam 4 letne vojne. Gotovo je, da es-danje etanje ne bi mogli istovetiti z -nekdanjim, vendar nas dosedanji uspehi povsem zadovaljujejb, kajti naši najboljši doš"ej niti. še niso nalšli pravega in zadostnega čara za rerno 'n sistematična delo. Kdor je bil navzoč ma stadionu je mogsi ugotoi-viti, da našim tekmovalcem manjka predvsem moči in tekmovalne rutine. Ko bodo pridobili to dvoje, bodo z marljivo vadbo nedvomno dosegli vzornike iz Preteklih -dni1. Na tem mestu bi rvetova11! vsism, d'a na pred-stolječem tekmovanju uporabijo izkustva in popravijo napake, ki so jih ugotovili dne 19. maija, v Ikofikor je seveda to še mogoče. Vodilo za Zagreb po naj bi bilo: tekmuj vsak v sol tavi, ki jo tialjbolj obvladaš, tudi če je težkoča manjšal in posvečaj več pažnije strumnemu zadržana ju pri prihodu -in odhodu z orodja. Z upoštevanjem teh dveh nasvetov bo marsikdo pridobil dokaj več točk 'in s tem tudi boljše mesto alj. celo »poljem v državno vrsto 8 najboljših.
V zadnjem čalsu smo i,m'?'li prilifeo' Slišati o marljivem udejstvovarcvi zlasti zagrebških in beogra’fkih telovadcev. Nedvcmno so poleg Slovencev Hrvatje v prav lepem razvoju, zarnd' tega moremo pričakovati, da: se bo ra-zvila zlasti med Slovenci in Hrvati naj ostrejša borba za prva me'sta.
KOŠARKA
Nastop igralcev FD Partizan (Beograd) v Vojvodini
Igralci Doma Jugoslovanske armade Partizani so odigrali v Vojvodini več tekem z naljboiljšimi igralki Subotice, Novega Sada j n Petrovgrada.
Prvo itcfrmo pnott reprezentanci Subotice je Partizan odločali v svojo tooriislt z rezultatom 38:23. Sprejem ‘iigrailosV Partizana' ,v Subotici je M
............................................................................................ m
Vse fizkulturne prireditve naj bodo v Mladinskem tednu posvečene mladini
Prizor s prvenstva naraščaja ZSSR v plavanju v Moskvi
...............
zelo prisrčen. Drugi dati je Partizah premagal Jedlnstvo z 51: 22.
Iz Subotice je Partizan odpotoval v Novi Sad, 'kjer je v sredo igral i-ivofjo tretjo tekmo z Jedlnistvctn in tudi zmagal z rezultatom 28:9. Tudi v četrti tekmi z Radničkim je zmagalo moštvo ‘Partizainial z rezultatom 39:6, čeprav so domači 'ilgralci nudil: gostom miclčan odpor. Zadnjo telktno je odigral Partizan v PEltrovigriaida, kjer je premagali moštvo Rotira čkegn z 38:36.
Nasitop PaUaizalaa v Vojvodini je v vetJisd meri koristil propagandi košarke v Vojvodini in tesnejši povi: zavi fidkultumikov JugolšlovEtiske armade z Vojvodinskimi, društvi.
Drobiž
Troboj v odbojki na stadionu FD Olimpa
Na praznik 30. maja je FD Olimp priredil na svojem stadionu troboj v odbojki, katerega se je razen obeh celjskih fizkulturnih društev udeležilo tudi moštvo FD Slo ven j-gradca.
Izidi so bili sledeči:
FD Slovenjgradec : FD Celje 2:0 (15:4, 15:4);
FD Slovenjgradec : FD Olimp 2:1 (15:13, 12:15, 15:12) ;
FD Olimp : FD Celje 2:0 (15:7, 15:2).
Zasluženo je zmagalo moštvo FD Slovenigradca s štirimi dobljenimi in eno izgubljeno igro, pred FD Olimpom s tremi dobljenimi in dvema izgubljenima igrama, tretie je bilo FD Celje s štirimi izgubljenimi igrami.
PLANINCI SO PROSLAVILI rojstni dan maršala Ti/a na vrhu Triglava
Skupina jeseniških alpinistov, nier1 katerimi rta bila tudi dva Ljubljan rana. se je zbrala že 23. maja 1 Mojstrani z namenom, da proslavi na vrhu očaka plenim Titov roflstnj. dan.
še isti večer so krenili na težavno nnit. katero je ctežfkočalo stolno de ževje. Preko strmih, od dežja pre-noieTiih težkih snežnih n1« zov so dne 24. maja iz Kota mimo Staničeve koče in preko Kredarice dosegli zvečer vrh Triglava.
Ob 19 je tovar'9 Delfe Izobesil na »arjvišji točki jugoslovansko zas-ta vo, nakar je 150 svetlobnih raket med grmenjem plazov zažarelo naid doislej še ne priključenimi kraji Julijske krajine in Koroške.
Tako so se planinci na svojstven način "oddolžil na Titov roistni dan njegovemu delu za ustvaritev FLRJ.
Lado.
Kolesarska dirka Pariš-*—Tours
Na znani kolesarski dirki od Pariza do Toursa, katere proga je dolga 251 km je v deževnem vremenu zmagal Belgijec Schottle v času 6:39:19 urah pred Francozom Prevotalom, ki je rabil 6:40:39 ur. Četrti je bil Belgijec Bonduel v 6:43:39 urah, peti Belgijec Gueus, šesti Francoz Tiger, sedmi Belgijec Simpelaer itd.
V	Italiji je med 46 tekmovalci na 286 km dolgi progi okoli Romagne zmagal Fausto Coppi v času 8:29:00 urah. Bartole in Leoni sta med dirko odstopila.
V	Neufchatelu je v dirki na 100 km zmagal belgijski prvak Van Steen-bergen v času 2:30:00 urah pred svojim rojakom Wagnerjem in Italijanom Osvaldom Bailom.
Mac Lencley je pretekel 100 m v 10.3 sek.
V	avstralskem mestu Canbery je sprinter Mac Lechley pretekel daljino 100 m v času 10.3 sekunde, kar je samo za 1 desetinko slabše od svetovnega rekorda, ki ga je pred desetimi leti postavil črnec Jesse Ovvens
Vaje za tekmovanje v orodni telovadbi
Mladinski razred (14 do 18 let) Fizkultunna. zveza- Slovenije, odsek za orodno telovadbo razpisuje tehtne vrst v peteroboju, ki obsega:
Mladinci:
1. obvezno prd to vajo,
. obvezno vajo na bradlji,
3. obvezno vaje na drogu ali krog-h, pre.ikdk čez kozo vzdolž,
5. skok v višino.
Mladinke:
1.	obvezno prosto vajo,
2.	obvezno vajo- na gretij,
3.	obvezno vajo na- krogih ali dvo-Višinski bradlji,
4.	(preskok preko koze vzdolž,
5.	skok v višino.
Splošne določbe:
Tekmujejo samo vrtite v zgoraj navedenih panogah. Vr ta šteje 6 tekmovalcev, z enim ali dv?ma namestnikoma. Z'3.1 oceni3' vrste se štejejo uspehi 'šestih najboljših, c< tala dva sta namestnika. Vrt ta moral imeti vodnika, ki naj ne tekmuje. V primeru, da vodnik tekmuje, je na čelu vrste, ostali ipa so razvrščeni po velikosti. V splošnem veljajo dd tej običajna tekmovalna pravila, v. ko’.'kor niso v nasprotju s tem razpisom.
Ocenjevanje:
Vsaka vaja ve oceni od 0 do 10 točk, dovoljene so tudi desetinke točke. Vsak sodnik zase oceni izvedeno vajo do 10 tačk. Povprečje (air/meto-na sredina) teh ocen je končna ocena vaje.	_ .
Vi alk tekmovalec mera skušati z-veitl celo vajo tako, kakor je Predpisana. Od skupne ocene cele vaje se računa za:
1.	celotni dujietn in lepoto
•izvedbe  ...............4 ti doke
2.	za pravilnost in dovršenost izvedbe ....	6 točki
skunaj 10 točit
V celotnem dojmu je oh) eženo: lepota, gladkote, hhkotn-ost in ritmič-nost izvedbe, drža telesa, rok In nog, •naskok na orodje in doskelk ter prihod in odhod k vaji.
Za pravilno izvedeno vajo je smatrali ono katero ‘je tekmovalec napravil točno po 'opisu. V' eka vaja je razdeljena: na 4 dele (proda vaja na 4 takte), za pravilnost izvedbe vsakega dela je detočeno število točk. Če tak del vaje n) pravi'no izveden •ali sploh izpuščen, se oceni z ničto, ocenijo se mu pa ostali deli pravilno izvedene vaje. Pel ameznj deli vaje pa morajo biti 'vkljub temu gladko povezani, drugače ?e odbijejo točke za celotni do jem.
Tekmujejo društvene vrste ali Posamezniki na okrožnih tekmah. Za zvezne tekme Fizkulturne zveze Slovenije je dolžno poslati vsako okrožje vsaj eno najboljšo društveno vrsto alj, vrt to sestavljeno iz najboljših tekmoval’cev posameznh društev. Tekme se bodo vršile dan pred zveznimi telkmamj članstva, predvidoma v septembru 1946 v Kranju.
Pregled in opis vaj:
Mladinci:
I.	Obvezna prosta vaja:
Temeljna po. tava: i to ja spetno-pri' ročiti, dl. no1:., talit 4/4.
I.	1. predročiti, dl. not,
2.	ctiročjti, dl. del,
3.	vzročitl, dl. not,
4.	drža.
II.	1. čep — predročiti, dl. not,
2.	vzpora čepno med rokama,
3.	'vapora ležno za rokama:,
4.	drža.
III.	1. vzpora čelpno med rokama,
2.	z vzravnavo stoja rpeino — vzročiti, dl. not,
3.	izpad z desno vstran — od-ročiti, dl. ger,
4.	drža.
IV.	1. s %> obratom v levo Peki ek
na desni — lehtj upogniti gor, pesti, dl.
2.	vzravnava na levi, zanožiii desno — suniti v admčenje gor, pestj. odpreti, dl. d cul,
3.	s pri nožen j^m desne itiaja spetno — 'priročitj, dl. not,
4.	drža.
Pri tekmovanju -e prošta vaja dela dvakrat. Za pravilnost izvedbe sevi tik takt oceni z 1.5 točke, terej štirje takti skupaj 6 točk.
II.	Obvezna vaja na bradlji (debečna ali doprsna):
Iz stoje bočno znotraj bradlje;
1.	naskokoma vzpora — vred raz-nožno pred rolkama 1. Itočka;
2.	prsprijem naprej — preval sklonjeno naprej (nogi ostaneta v razil oženju) v M ed raanožno za rolkama, 1 in pol točke;
3.	polagoma stoja na 'ramenih, smor žiti — drža, 2 in pol točke;
4.	vzPora in predlkcleb — zakoleb — predkoleb — z z. (kolebam zanož-ka v desno, 1 točita;
pravl-lnoit skupaj 6 točk.
III.	/a Drog (doskočni):
Naskokoma vir z nadprijemom:
1.	iz predkolsiba naupor potikal en-slvo z desno not do vzp:re jezdno, 1 lin pol točke;
2.	(premah ddnožno z desno nazaj v vzporo spredaj, 1 točka;
3.	toč v vzpori spredaj) nazaj, 2 in pod točke;
4.	koleb podmetno — v ztkolebu sel kok. 1 točka;
pravilnost skupaj 6 točk.
IH./b Krogj (doskočni):
Naskokoma vis:
1.	z drugim predkoleibom vzgiba — vis vznet no. 1 in pol točke;
2.	zakol£to — Predkoilelb, 1 točka;
3.	z zakolebom izvlnck naprej v vis vznosino. 2 in pol točke;
4.	v zakoilebu seskdk ulefcnjeno, 1 točka;
pravilnost skupaj 6 točk.
Vrsta lahko tekmuje po iiztoirj, v vaji na drogu ali v vaji na krogih.
IV.	Presktik čez kozo vzdolž (130 cm visoka, navadna odrivna deska 10 cm visoka) z naletom raznožika.
(Dalje prihodnjič)

1: ZVEZINI RAZGLASI
v.;.;.;.;*
OBJAVA
Fizkulturna društvu lahko zaprosijo za les za obnovo fizkulturnih domov in naprav ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo.
Les za obnovo fizkulturnih domov in naprav bo društvo prejelo kot za brezobrestno dolgoročno odplačilo.
Vse prošnje z utemeljenimi pogoji povračila je treba pošiljati na Fiz-kulturno zvezo Slovenije, Ljubljana, Tabor. — Sekretariat FZS pa bo prošnje dostavljal ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo. FZS.
OBJAVA
Vsem fizkutturnim okrožjem, društvom, aktivom in šolam sporočamo, da je zmanjkalo »prostih vaj«. Na zalogi imamo še »redovne vaje«. Društva, kakor tudi šole, naj jih naroče takoj v našj Zadrugi.
Nadalje sporočamo, da imamo na zalogi brošuro Nova pot fizkulture, ki je zelo pripravna za predavanja o fizkulturi in katero priporočamo vsem okrožjem, društvom in aktivom. Izšla je v založbi GOZMS in se dob; v naši zadrugi po 8 din za izvod.
Vsa društva in aktivi naj se obračajo za klavirske izvlečke za letošnje preste vaje direktno na svoja okrožja. Šole pa dobe klavirškj izvleček pri naši Zadrugi na Taboru. Cena izvodu je 15 din.
G’ede priglasnic in izkaznic sporočamo, da naj jih društva naročajo pri svojih okrožjih, pri katerih dobe tudi navodila o postopku s priglamica-mj in nakaznicami.
Glede predpisanih telovadnih krojev sporočamo: vsem društvom, aktivom in šolam, da čim prej Pošljejo na FSZ seznam z navedbo, koliko telovadnih oblek za javne nastope
potrebujejo in sicer posebej za moško in žensko deco, naraščaj (niče), člane in članice. Pripominjamo, da se bodo kroji pošiljal; po točnem redu dospelih naročil, brž ko bodo kroji na razpolago. Naša zadruga razpošilja blago samo proti povzetju ali pa, če se ga osebno dvigne pri naši zadrug; na Taboru.	O. Z. F. Z. S.
OBJAVA
Dodatno k naši objavi o krojih javljamo tudi cene teh krojev, in sicer:
1. hlačke in bluza za deco 125 do 130 din;
2: hlačke in majica za naraščaj 125 do 130 din;
3.	hlačke in majica za člane 125 do 130 din;
4.	krilo, bluza, hlačke za naraščaj-nice 205 do 210 din;
5.	krilo, b'uza, hlačke za članice 205 do 210 din.
K zgoraj navedenim cenam pripominjamo, da cene niso definitivne. Društva prosimo, da nam k priloženemu seznamu tudi pošljejo 50 ch akontacije za naročene kroje. Kakor hitro bodo kroj; na razpolago, jib dobite potom vašega fizk. okrožja-Društva pa, katerim je bolj priročno-da prejmejo kroje v Ljubljani ali kakem drugem centru, naj nam t a -ko j sporoče, da bomo lahko pravočasno poslali kroje v ta kraj. Po 10-juniju bomo nakazoval; kroje izk'ju-čno samo še Fizkulturnim oikrožjem-Vsa ta navodila veljajo tud) za šole. Prosimo, da pohitite z naročili, ker je že zadnji čas in so javni n'»stepi pred durmj. Akontacije in naročila pošljite direktno na Fizkulturno zvezo Slovenje, Ljubljana. Tabor, po nakaznici ati pa na naš čekovni račun št. 12.071.
OSKRBOVALNA ZADRUGA FZS.
Tisk Tskarne »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. — Glavni urednik Zdenko Vahtar.