m OBZORJA STROKE poročila Glasnik S.E.D. 42/4 2002. stran 38 vi s svetlobnimi krogi in splaši par ribic. Vrednost tega projekta je v tem, da uporabnik po zabavni in igrivi poti spozna transformacijo pomena, ki vznikne iz dizajna interaktivnih digitalnih plasti. Mikro in makrokozmos V stavbi je tudi dvigalo del programa. Med vožnjo se potniku »odprejo« digitalna tla pod nogami in s pogledom na veliki zaslon ima priložnost, da izkusi potovanje skozi tkivja zamrznjenega ter na milimetrske rezine razrezanega in poskeniranega človeškega telesa ali pa se odpravi na vesoljsko potovanje skozi prebito streho v vesolje. Z digitalno montažo satelitske fotografije in računalniške grafike zazna obiskovalec pod svojimi nogami preboj v zemeljsko atmosfero ali pa sinhrono z nadstropji potuje po človeškem telesu. Arhitektura uspeha Muzej ima na vrhu panoramsko restavracijo, v kateri občasno potekajo koncerti sodobne elektronske glasbe. Za mlajše organizirajo rojstnodnevne zabave in delavnice seznanjanja s tehnologijo, za starejše pa skrbijo s tečaji internetnega opismenjevanja. Povprečno 100.000 obiskovalcev na leto, številna sodelovanja, nagrade in vsakoletni festival so potrdili in upravičili tržni, sodobni koncept muzeja. Nagrada l'rix Ars Electrónica je z milijonom evrov najbolj široko-grudna institucija in velja za najpomembnejšo nagrado za kreativnost in pionirstvo v medijskih umetnostih med kiberumetniki. Hkrati prinaša impresiven pregled tekočega umetniškega dogajanja in trendov v kategorijah računalniške animacije, vizualnih efektov, digitalne glasbe, interaktivne umetnosti in še česa. Dogajanje popestri vsakoletni festival Ars Electrónica, ki ga zaznamujejo simpoziji, razstave, pcrformansi in dogodki, ki usmerjajo kulturne in socialne posledice novih tehnologij na obzorje umetniških in znanstvenih - teoretičnih - premišljevanj. Z novimi oblikami predstavitev in posredovanj, z bogatim arhivom medijske umetnosti je festival postal pomembna in obiskovana prireditev. Mehanika vtisa Pet nadstropij prihodnosti. Pet stopenj, da se izve, poizkusi, da se dotakne, igra, izkusi, prilagodi lastnemu okusu, da se uči ... Center Ars Electrónica je namenjen potrebam in interesom obiskovalcev. Infrastruktura vrhunske tehnologije - optično omrežje, zmogljiva računalniška grafika, mult i medijske delovne postaje, podatkovne baze, digitalno arhiviranje podatkov in telekonferenčne zmogljivosti - se stalno vzdržuje, posodablja in razširja. Muzej prihodnosti je permanentni laboratorij in atelje inovacij. Pristanek Ob izhodu položiš papirno zapestnico (dobljeno ob vhodu) v posebno napravo, ki sešteje čas, preživet v stavbi, in ti izpiše, da je: v dobrih štirih urah, ki sem jih preživel v muzeju, z obličja zemlje izginilo 13 vrst življenja, v zračni prostor je poletelo 3.761 letal, na svetu so razstrelili 49 pehotnih min za uničevanje žive sile. Evropa se je za 0,00023 milimetrov premaknila proti severovzhodu, izginilo je 1.210.833 zvezd, svetovno prebivalstvo se je povečalo za 36.785 ljudi, planet seje segrel za 0,0000060 stopinj Celzija in od lakote je umiralo 4.256 ljudi. Ušiva popotnica za pristanek v sedanjost. Drugi članki in sestavki / 1.25 dr. Mirjam Meticej POROČILO 0 KONfERENCI NEMŠKEGA ZDRUŽENJA ZA PRIPOVEDNIŠTVO Od i. do 5. septembra 2002 je v Augsburgu v Nemčiji potekala mednarodna konferenca Kotnission für Erzählforschung,1 ki je del Deutsche Gessellschaft für Ethnologie/ Organizatorki srečanja sta bili etnologinji prof. dr. Sabine Doering - Manteuffel in prof. dr. Sabine Wienker - Piepho z Univerze v Augsburgu. ki je zdaj tudi predsednica združenja. Tokratna tema je bila »Pripovedovati med kulturami« - gre zlasti za »kulturne razlike«, za vprašanja, katere lastnosti pripisujemo drugim ljudstvom, zakaj te lastnosti niso tako redko negativne, katere stereotipe najdemo v tradicijskem in modernem pripovedništvu o tujcih, kateri miselni in zaznavni vzorci odsevajo v teh pripovedih in drugo. Predavatelji se niso omejili le na klasične žanre, kot so pravljice, povedke. pregovori ali šale. ampak so raziskovali tudi sodobne (urbane) povedke. časopisna besedila, besedila, ki krožijo po Internetu .... ki jih sicer ne moremo imeti za povedke v klasičnem smislu, vendar pa kažejo nekatere tipične poteze povedk. Konference so se udeležili nemški in tuji folkloristi iz Velike Britanije, Švice, Francije, Avstrije, Mehike, Nizozemske, ZDA, Norveške, Latvije, Litve, Estonije in Madžarske, med njimi tudi takšne »zvezde«, kot so Lutz Röhrich (Freiburg), Wilhelm F. H, Nikolai-sen (Aberdeen), dr. Mihäly Hoppal (Budimpešta), dr. Bronislava Kerbelite (Vilna), Reimund Kvideland (Bergen) in Leander Petz-doldt (Innsbruck). Navdušil je zlasti razpon tem, o katerih so govorili predavatelji. Poslušali smo lahko o demonologiji (celo kar nekaj predstavitev), denimo o podobi hudiča v litovski slovstveni folklori, o bajnih bitjih v ameriškem izročilu, vzorcu, ki se kaže v pripovedih o slovitih «dobrih« roparjih, in zlasti veliko o sodobnih povedkah in Šalah. ki krožijo o drugih narodnostih v Nemčiji in drugje. Spregovorili so tudi o spominih na holokavst in prebeg iz Vzhodne v Zahodno Nemčijo po drugi svetovni vojni, o sodobnih pravljičarjih v Švici. Harryju Potterju. islandskih sagah, avstralskih mitih, afriških pripovedih, nekaj je bilo primerjalnih raziskav izročila pri različnih ljudstvih in še nekaj poročil o raznih projektih. Seveda pa bi lahko naštevali v nedogled. Skratka, tokratno srečanje folklorislov nemškega združenja za raziskave pripovedništva se je tematsko navezovalo na slovstveno folkloro skoraj vseh celin in ponujalo obilo zanimivih predavanj, od tradicionalnih folkloristienih tem do povsem sodobnih (najaktualnejše je bilo verjetno predavanje H. Gerndta o časopisnih zgodbah o primerih okužbe z bacili vraničnega prisada po napadu na ameriški WTC), Poleg tega so ob večerih potekale dodatne dejavnosti. na primer ogled muzeja slovitega družinskega lutkovnega gledališča iz Augsburga. Srečanje je bilo odlično organizirano in izjemno zanimivo, »očitali« bi mu lahko le to, kar se sicer na konte- ' Nemškega združenja (komisije) za raziskave pripovedništva. 2 Nemškega etnološkega društva. Glasnik S.E.D. 42/4 2002, stran 39 poročila OBZORJA STROKE S.E.D. rencah žal precej pogosto pojavlja - da je popoldanski program potekal v dveh sekcijah, zato ni bilo mogoče slediti predavanjem vseh navzočih. Dopoldne so bila na vrsti plenarna predavanja, vendar takrat vsaj načelno pogovor po posameznih predavanjih ni bil predviden, tako da so mnoga vprašanja ostala neizgovorjena in s tem tudi ne od govorjena. Drugi članki in sestavki I 1.25 Janez Rus NEKA] MISLI OB ŠTUDIJU V BARCELONI Univerza v Barceloni, katalonska univerza z največ študenti, je Pred nedavnim praznovala 550-letnico obstoja. V akademskem fetu 2001/2002 je bilo v tej državni ustanovi vpisanih 55.832 do-diplomskih študentov, ki se jim je priključilo 1446 tujcev, študentov ¡z programa EU lira s mu s. Slednji katalonsko realnost pogosto Prezrejo ali pa jim gre celo v nos, češ da je ureditev današnje Evrope v duhu vsega, kar ni nacionalizem in separatizem. Po mnenju mnogih tujcev, s katerimi sem se imel priložnost seznaniti v letu dni, je namreč takšno razpoloženje prevladujoče med mnogimi Katalonci, ki se pri varovanju svojih prepričanj v socialni interakciji omejujejo večinoma na pripadnike svoje narodnosti. Delež sodelovanja tujih študentov v lokalni kulturi je skromen, saj je Pogosto ne sprejemajo. Sestavljajo pa živahno subkulturo skoraj vedno kastiljsko govorečih študentov, ki s številčnostjo in (zaradi skromnejše udeležbe na fakulteti) pestro obšolsko dejavnostjo pripomorejo k velikemu prepoznavanju te skupine med mladimi. Ena 'ijenih glavnih značilnosli je slabo poznavanje katalonščine kot Posledica omenjenega neupoštevanja lokalne kulture. Opazil sem, s takšno držo opuščajo priložnosl seznaniti se s skupnostjo, kjer se zanimivo prepletajo raznovrstne identitete. Poleg tega nisem prepričan, ali se zavedajo, da zanikanje nacionalne identitete isto kot iskanje supranacionalnih tvorb. Namreč, evropske po* vezave ne izključujejo poudarjanja nacionalnih identitet in sploh Njihovega obstoja, o čemer so me tujci radi prepričevali in zaradi tesar se Katalonci pogosto čutijo ogrožene. Takšne dileme, izražene v najrazličnejših oblikah, sem imel priložnost opazovati in v nJih sodelovati vsak dan. Ena boljših se mi je zgodila na železniški Postaji, kjer sem stanoval. Na njej je bil stalno neki klošar, zgovoren moški petdesetih let. Naneslo je, da sva se zapletla v pogovor 111 mi je, tujcu, hotel dopovedati, da so Katalonci Španci. O tem in zgodovinskih okoliščinah, ki so pripeljale do današnjih razmer, v ''reeloni ni ležko govoriti - v to privoli tako rekoč vsak domačin, odišče zgodbe o uspehu katalonske krone ob koncu srednjega Vcka je bila njena združitev z aragonsko, v naslednjem stoletju pa sta sv°jemu kraljestvu pridružili še Valencio in Baleare, Skupaj so Sestavljali konfederacijo katalonsko-aragonske krone, ki je pomena vrhunec katalonske prevlade v prostoru med Pirenejskim in ^ Peninskim polotokom. Začetek njenega konca je bila poroka ^rdinanda II. iz aragoriske kraljeve družine z Izabelo Kastiljsko Poroka je sprožila povezovanje katalonskega in kastilj-■ ega bloka s prelomnico na dan, ki je v zadnjem letu dobil spekta-