roštntn* plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. tena posamezni sievilki Din 150. TRGOVSKI LIST Časopis asa trgovino, inctustrijo Irt obrL Karotnlna za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din> za Vi leta 45 Din. mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača In toži se v Ljubljani, Uredništvo ln upravniitvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri postni hranilnici v Ljubljani 11.851, geto XIV. Telefon st. 2552. Ljubljana, v torek, 29. decembra 1931. Telefon st. 2552. štev. 148. Depresija v Avstriji se nadaljuje Zavod za konjunkturno raziskovanje v Avstriji poroča, da se je svetovni gospodarski položaj v zadnjih tednih na novo poslabšal. Angleško zvišanje carine in zaporne odredbe številnih srednjeevropskih držav pomenijo za svetovno trgovino občutno otežkočenje, ko-jega posledice se še niso javile v polni meri. Produkcijsko delovanje v večini dežel zopet pada; ameriška jeklena industrija na primer kaže najmanjšo izrabo kapacitete od pričetka krize. V Avstriji traja depresija v nezmanjšani izmeri dalje in ni videti nobenega pre-okreta v tendenci. Kot doslej je sedanji položaj označen po zmanjšanem gospodarskem obsegu, po obratnih omejitvah in znatno večji brezposelnosti, dočim morejo le nekatere industrije izkoristiti vrednotnopolitične razmere. Ostane skupni vtis depresije. Za bližnjo bodočnost torej skoraj ni računati z zboljšanjem položaja. Zlasti so za Avstrijo značilne velike zaloge blaga. Tekstilna industrija je v nasprotju z drugimi industrijami v znamenju posebne konjunkture. Močno poslabšal se je delovni trg. Poročilo navaja cene v Avstriji in pride do zaključka, da avstrijsko gibanje cen še nikakor ni v skladu s tendenco svetovnotržnih cen, ki še bolj padajo. Neugoden je bil razvoj zunanje trgovine v novembru; znatnemu dvigu importa stoji nasproti močno padanje eksporta. Nato podaja zavod nekaj številk o padanju industrijske in trgovske konjunkture. V zadnjih mesecih je bilo stanje delavcev v nič manj kot sedmih industrijskih panogah pod polovico povprečnosti leta 1929., in sicer v tovarnah kos, lokomotiv in vagonov, železnih konstrukcij, avtomobilov, klobukov, magnezita in strojev. Izdelovanje kos izumira, kar je v prvi vrsti posledica zastoja izvoza v Rusijo; število delavcev v teh podjetjih se je v zadnjih letih skrčilo za nič manj kot 60 odstotkov. V izdelovalnicah lokomotiv in vagonov ter železnih konstrukcij je padlo število delavcev za 01 do 62 odstotkov, v veliki skupini industrij za HO do 90 odstotkov, drugod najmanj za 10 odstotkov razen v premogarstvu s 7 odstotki. V trgovskih obratih so znašale odpustitve v zadnjih dveh letih 0 odstotkov. Samo v dveh panogah se je število delavcev napram letu 1929 pomnožilo, in sicer v izdelovanju sladkarij za 2 odstotka in v fabrika-ciji čevljev za 4 odstotke. Aritmetična I povprečnost nazadovanja v zaposlitvi vse industrije znaša 35'3°/o. gov, pridobi pravico za nakup valut za 50 do 200 šilingov. To nakazilo valut je vezano obenem na predložitev potnega lista in na izjavo, da nima prosilec nobenih deviz ali valut. Tudi finančni zavod, ki nakaže valutni znesek, mora podati izjavo, da je prepričan o resničnosti vseh okoliščin. Nakazovanje valut na avtotriptike je bilo z včerajšnjim dnem popolnoma ustavljeno. Posledica tega ukrepa bo popolno onemogočenje vsakega potovanja Avstrijcev' v inozemstvo zaradi zasebnih namenov, pa tudi znatna omejitev poslovnih potovanj. Dovoljenja Narodne banke za nakazilo večjih množin valut za potovanja v inozemstvo bodo izdana samo, če gre v resnici za neodložljive posle. Da bo s tem v znatni meri omejena tudi trgovina, je samo ob sebi umevno. drži eksportne cene za finski les proti ruski konkurenci. Cena za finski les je padla s tem na 8-3 funtov per standard, dočim je ruska cena 8-6 in poljska še zmeraj 10'0. Tako se je konkurenčni boj na lesnem trgu prav izredno poostril. * * * KATASTROFALEN PADEC CEN NA POLJSKEM Nezmožnost krmiti živino in splošno osiromašenje kmetskega ljudstva v vzhodnih provincah je povzročilo katastrofalen padec cen goveje živine, svinj in ovac. Tako so prodajali na trgu v Varšavi živega ovna za 2 in pol do 3 zlole, za živo svinjo 60 grošev, enako za kuro ali pa za en kilogram telečjega mesa, ki so ga tudi prodajali za 60 grošev! Za konje so mešetarji ponujali 10 in še manj zlotov! Nek kmet je iz jeze konja, ki ga je prignal na trg, utopil; drugi kmet je prodal grivo in rep, ki ju je konju odstrigel, konja samega pa pustil na trgu, naj ga vzame kdor hoče zastonj, v nadi. da bosta konju griva in rep čez par let zrastla do primerne dolžine, (t zlot je danes 0 Din 33 par.) Padanje jugoslovanske zunanje trgovine G. M. Eisen iz Zagreba piše v »N. F. Pr.«: V zadnjih tednih je izšlo več praktično važnih zakonov gospodarsko-političnega značaja. Poleg že poroča-nega zvišanja zaščitne carine in zaščite za domačo filmsko produkcijo je izšel obsežni novi monopolni za. kon, ki prinaša važne novosti glede izvoza tobaka. Dočim se je vršil izvoz tobaka doslej le po monopolni upravi, je dovoljeno sedaj ustanavljanje tobačnoizvoznih zadrug, ki bodo producirale tipizirane tobačne vrste za prodajo v inozemstvo. Istočasno se bo obdržala tudi še dosedanja monopolistična eksportna oblika. Z novim zakonom postane zasebnemu gospodarstvu omogočen eksport nove važne panoge. Vobče sta eksport in import pod vplivom mednarodnih gospodarskih in zlasti deviznih in valutnopolitičnih razmer v znamenju nazadovanja. Ta tendenca se je javila tudi v dobi no-vember.december s povprečno 30 odstotnim padcem napram isti lanski dobi. Poleg padca prodaje v inozemstvu se pojavlja v nekaterih vrstah tudi padec domače prodaje ob deloma padajoči tendenci cen. Veliko je stremljenje, da se gotovina naloži v stvarnih vrednotah, zlasti tudi imobilijah. Pšenični režim se strogo izvaja in se gleda zlasti na omejitev protizakonitega pritiska na cene. Poleg vagon-stva kaže v industriji posebno železna panoga močnejša znamenja krize. Industrija vobče izhaja z menjajočimi se obratnimi omejitvami. V bankarstvu je položaj nespremenjeno miren in je označen po poostrenem stremljenju po likvidnosti. VELIKA FUZIJA 4' JUGOSLOVANSKI PLOVBI Beremo iz Beograda od 23. dec.: V poučenih beograjskih krogih se mnogo govori o možnosti spojitve obrežne plovbe. V' slučaju uresničenja te misli bi se spojila največja jugoslovanska pa-robrodna družba, »Jadranska Plovid-ba«, s plovbnima družbama »Dubro-vačka Plovidba« in »Boka«. Cilj spojitve bi bilo znižanje upravnih stroškov posameznih podjetij, kar bi moglo v sedanji težki denarni krizi imeti velik vpliv tudi na rentabilnost podjetij. * * * UVOZ KORUZE IN JEČMENA V GRČIJO Trgovska zbornica kraljevine Jugoslavije v Solunu je prejela od ministrstva za trgovino v Atenah obvestilo, da je grška vlada odobrila na predlog grškega ministrstva za kmetijstvo carine prost uvoz za gotove količine koruze in ječmena. Uvoz se mora izvršiti do 15. januarja ter je dovoljen za 11.850 ton koruze in za 500 ton ječmena. Uvoz se bo vršil preko grške agrarne banke, grških kmetijskih in nabavtjalnih zadrug in preko trgovcev. * * ♦ Poljski budžet Poljski državni proračun za leto 1932/33 predvideva 2452 mitjonov izdatkov in 2375 mitjonov dohodkov, je torej pasiven za 77 miljonov zlotov. Ta pasiva se bo pokrila iz blagajniških dohodkov tekočega leta. Na resor ministrstva vojske odpade 833 miljonov, na penzije 149 miljonov, na invalidske podpore 157 miljonov in na amortizacijo drž. dolgov 280 miljonov zlotov. Ing. Milan Snkljc: Zaščita umne svojine (Nadaljevanje.) Iz zgodovine patentnega prava izhaja s popolno jasnostjo, da je bil namen te zaščite predvsem narodnogospodarski, da se je ustanovila zaščita industrijske svojine ne samo prvenstveno, marveč lahko rečem izključno v interesu narodnega gospodarstva. Ker v Nemčiji spričo politične razkosanosti pred ujedinjenjem, izvršenim leta 1871., zakonita zaščita industrijske svojine ni imela praktične vrednosti, je že obstojala namera, da se patentni zakoni sploh odpravijo. Takrat pa sta svetovni razstavi v Parizu leta 1867 in na Dunaju leta 1873. pokazali, da sta nemška industrija in obrt v nevarnosti, da izgubita vsako tvorno inicijativo, ker duševna produkcija v industrijskem področju pi našla niti zaščite, niti nagrade. To spoznanje je povzročilo preobrat v javnem mnenju, in rezultat je bil patentni zakon iz leta 1877, ki je za vso nemško državo ustanovil učinkovito patentno zaščito. Naša teza se da z mnogimi zgodovinskimi podatki obrazložiti in dokazati. Na tem mestu hočem samo primeroma omeniti, da se morejo v državi, ki je v industrijskem smislu malo razvita, Cesto ustanoviti industrijska podjetja ali razširiti obstoječa le pod pogojem, da jim je zajamčena carinska ali patentna zaščita, ker bi bil sicer riziko investicij neznosen, čim se v industrijsko zaščito vnesejo metode iz literarnega avtorskega prava, postane zaščita industrijske svojine iz Pavla Savel, iz koristne narodno.gospodarske institucije ne samo nai-odno-gospodar-ska opasnost, marveč narodno-gospo-darska propast! Ljubljanska izjava nam je prinesla še eno spoznanje, ki po mojem mnenju ni dragoceno. Tam namreč čita-mo, ko govori o znanstvenikih v državni službi, ta-le stavek: »Nihče ni nameščen za to, da najde nove znanstvene ideje in istine, cilj je vedno praktično konkreten. Ako znanstvenik, stremeč za tem konkretnim ciljem, odkrije nove ideje, ne more sicer svojemu gospodarju preprečiti njihovo realizacijo in od njega morda ne more zahtevati odškodnino, razen v smislu § 12. zakona o zaščiti industrijske svojine, toda napram vsaki drugi osebi, ki bi izkoriščala njegovo idejo, mu popolnoma pripade zaščita.« — Ta izrek je direktno naperjen proti rešpektu, ki ga v Javnosti uživa Univerza kot taka in posebej znanstveni poklic univerzitetnih učiteljev. Sel sem, da interpeliram odličnega gospoda na ljubljanski univerzi. Opozoril me je na obstoječo diferenco dveh naziranj, kojih eno hoče, da je Univerza naj višji znanstveni zavod, dočim smatra drugo naziranje Univerzo za fabriko, v kateri se producirajo državni uradniki in ostali intelektualni profesijonisti. V praksi se bližamo realizaciji, tega drugega naziranj a. Potem pa je gospod citiral tezo, ki jo je postavil francoski filozof g. Benda o izdajstvu vrhovne inteligence, ali da rabim francoski izraz »la trahison du clerc«. Mi danes, po tej tezi, skoro več nimamo čistih znanstvenikov, kakoršnji so bili Co-pernicus in Galilei, marveč so se naši 'znanstveniki podali v službo politič- - --------------—U—U—lw<------------------ Omejitev potovanj Avstrijcev v tujino Avstrijska Narodna banka je izdala 22. I. m. nove odredbe glede nakazovanja deviz in valut, ki praktično popolnoma onemogočajo nakazovanje valut za potovanja v inozemstvo. Po prvotnih določbah- devizne nared-be je mogel vsak Avstrijec kupiti vsaka dva meseca proti predložitvi potnega lista in voznega listka na avstrijski železnici do meje za 300 šilingov tujih valut po oficijelnem tečaju Narodne banke. Narodna banka je sedaj odredila, da ne zadostuje zgolj predložitev potnega lista in avstrijskega voznega listka za kakršnokoli nakazilo deviz ali valut, pač pa je potrebna predložitev voznega listka za železnico v inozemstvu v vrednosti najmanj 15 šilingov, da se more dobiti tujih valut v vrednosti 10 šilingov. Kdor ima inozemski vozni listek v vrednosti 30 do 50 šilin- VEČ POZORNOSTI PRI IZVOZU V ITALIJO Nekatere italijanske carinarne se pritožujejo, da pri naših izvoznih pošiljkah često niso pravilno izpolnjene mednarodne prijavnice. Zlasti manjkajo podatki: 1. o vrednosti blaga, poleg količine v kubičnih metrih ni označena teža, 2. pri pošiljkah lesa se poleg navedbe količine v kubičnih metrih pogrešilo opušča teža in 3. pri pošiljkah, ki vsebujejo več vrst lesa, se pogrešilo opušča navedba teže za vsako vrsto lesa posebej. Ker vse te pomanjkljivosti pri navedbi podatkov za mednarodne prijave carinarnam škodujejo našemu izvozu in izvoznikom, se zainteresirani krogi opozarjajo, da navedejo na prošnji ločne podatke. * * * POOSTR1T EV KONK U R ENČN EG A BOJA NA LESNEM TRGU Finska vlada je namesto podpor za brezposelne dala žagam iz državnih gozdov les brezplačno na razpolago, da na eni strani lesne delavce v polni izmeri zaposli, a na drugi strani pa da nih stremljenj, ali pretirano nacionalističnih programov, ali pridobitnega udejstvovanja, ali religijoznih tendenc. Ta pojav ni osamljen, marveč tvori zgolj element v mnogobroj -nem kompleksu vzrokov in tendenc, ki da pripravljajo zaton moderne kulture človeštva. V svojem poročilu h konceptu g. Ruffinija se g. živojin Perič opravičuje, da iznaša zgolj dve do tri skromne opombe k magistralni spomenici g. Ruffinija, magistralni tako po idejah, kot po erudiciji pisca, nadalje k spomenici učenega g. Wig-more-a, ki je znan tudi na tej strani Atlantskega oceana. Kakor pa ni tako slabe knjige, da se iz nje ne bi mogli nekaj naučiti, tako tudi njegove pripombe morda ne bodo brez koristi. G. Perič se sklicuje na ori-jentalne filozofe, ki trdijo, da je neznanje zvišeno nad znanjem, ker je znanje relativno in omejeno, dočim je neznanje absolutno in neomejeno. In vsled tega napram omejenemu znanju predstavlja neznanje pojem dovršenor ti. Ko se je tako submisno opravičil, poda g. Perič katedralno kritiko o onih konceptih. Moje pripombe k ljubljanski izjavi nočejo biti skromne, niti nisem z njimi hotel omalovažiti avtoritete njenih redaktorjev. Moram pa kot strokovnjak opozoriti na neskladnost med nazt-ranjem, k je v izjavi izraženo, in veljavno zakonodajo, ali pravilneje rečeno, med onim naziranjem in namenom ter učinkom zakonske zaščite Industrijske svojine. Ljubljanska univerza resumira svoje mišljenje v štirih tezah, ki se glasijo prilično tako: I. Proti zaščiti naučne svojine ni načeloma niti pravnih, niti etičnih pomislekov, in je znanstvenikom za. Ščita potrebna. II. Zaščita znanstvene svojine po projektu g. Ruffinija ne ogrožava niti znanosti, niti v kaki znatni meri razvoj tehnike, industrije in sploh narodnega gospodarstva. III. Položaj znanstvenika se z izvedbo projekta ne bo toliko Izboljšal, kot misli motivno poročilo k temu načrtu. IV. Eventualna opasnost za narodno gospodarstvo in verojetna mala uspešnost za znanstvenike bi se mogli v enaki meri odstraniti s spremembami v načrtu, ki se navajajo v 15 točkah. Prva od teh točk zahteva za znanstvenike, ki so javno nastavljeni radi znanstvenega dela, zaščito po analogiji § 12. zakona o zaščiti industrijske svojine, to je, da jim mora biti zajamčen delež na materijalni koristi izuma, ki so ga napravili v izvrševanju službe. V osmi točki zahteva ljubljanska Univerza, da naj uživa tvorec izuma ali odkritja, na kojega podlagi je druga oseba pridobila patent, še nadalje zaščito naučne svojine, v kolikor ta ni s patentom zaščitena, po prestanku patenta pa naj zopet uživa naučno zaščito znanstve. ni tvorec. Posebno zanimiv pa je predlog po enajsti točki, ki hoče dobo zaščite omejiti za tvorca največ do smrti, za njegove pravne naslednike pa na 30 let po objavi, če pa je bil predmet naučne svojine direktno sposoben za patent, ki ga vendar tw>rec ni pridobil, na 15 let od objave. Na podlagi že podanih argumentov moram nonovno ugotoviti, da se v IV. tezi iznašajo nazori, ki ne nasprotujejo samo veljavnemu zakonu, marveč so ob enem diametralno nasprotni pomenu in namenu patentnega prava. Pri drugi priliki sem že omenil g Periča in njegovo izjavo. Abstrahiram od sila učenega in dolgega uvod. nega razmotrivanja in hočem karak-terizirati samo njegovo meritorno izpoved. To storim najbolje, če dobesedno citiram: »Kao što vidimo, ne samo da nova socijalna shvatanja ne idu u prilog jednom povečanju broja privatnih prava več. naprotiv, ona teže baš ka ogranič°nju onih koja več postoje. Ovakva shvatanja potiču od onšte ideje o socializira nln priv?*-nih prava. — Iz ovoga izlazi. da bi stvaranje jednog novog nrivatnog Položaj trgovine, obrti in industrije v višji, je predlagala zbornica Osrednjemu uradu, da se izdajo Okrožnim uradom navodila, da se že itak težka bremena regresov ublažijo na ta način, da bi se za lečenje vajencev zaračunili I1' efektivni stroški oz. ako se to določi pavšalno, naj bi se računalo največ Din 6-—■ za vsak bolezenski dan. Prav tako je opozorila zbornica Osrednji urad na prerigorozno prakso pri regresih ob priliki nezgod v zmislu § 36 zakona o zavarovanju delavcev, ki so v mnogih primerih vprav katastrofalni ter ogrožajo obstoj zlasti lastnikov manjših obrtniških obratov. Po zaslišanju interesentov je zbornica predložila konkretne predloge /.a izpremembo tablice denarnega ekvivalenta pri delavskem zavarovanju. V novi tablici se sicer naši predlogi niso v celoti upoštevali, vendar je pri-puščeno gospodu banu, da lahko posamezne postavke tablice, ako obstojajo stvarni razlogi, izpremeni. Z utemeljeno predstavko se je zbornica zavzela tako pri ministrstvu za so-cijalno politiko, kakor tudi pri Osrednjem uradu, da se revidira odlok glede kategorizacije služkinj, gostilniškega, hotelskega in kavarniškega osebja, ker se je kategorizacija izvedla na način, ki nalaga službodajalcem in pomožnemu osebju teh strok neupravičeno vena bremena, medtem ko taka kategorizacija niti iz socijalnotehničiuh razlogov hi koristna. Ko so se pojavile težave v denarnem prometu, je zbornica zaprosila vse socijalne ustanove v Dravski banovini, da pri izterjevanju prispevkov upoštevajo težak položaj delojemalcev in da opustijo prisilno izterjevanje prispevkov vse dotlej, dokler trajajo omejitve izplačil pri denarnih zavodih. Podrobnosti porazdelitve socijalnih dajatev so razvidne iz sledečega pregleda: Na zavarovalnih prispevkih so bili predpisani v prvem polletju 1931: 1. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani: 1. za bolniško zavarovanje Din 20,205.052-24 Iz poročila predsednika Zbornice TOI g. Ivana Jelačina o delovanju zbornice v dobi od 6. junija do 18. decembra 1931 (Nadaljevanje.) Revizija socijalnega zavarovanja O reviziji zakona o socijalnem zavarovanju sem poročal že na poletni plenarni seji. Danes moram ugotoviti le ‘o, da načrt, ki ga je izdelala komisija glede socijalnega zavarovanja, ni upošteval skoro nobenih zahtev in predlogov, ki so jih stavile gospodarske korporacije. Kakor sem že omenil, je nujno po trebna decentralizacija po načelih stvarne in leritorijalne avtonomije zavarovanja po banovinah. Banovinskim faktorjem je treba dati pravico najširšega samoodločevanja in pritegniti k sodelovanju čim širše kroge interesentov, ki so baš vsled centralizirane uprave izgubili vsak vpliv in sodelovanje na ureditvi zavarovanja. Lokalni faktorji, tako zavarovalci kakor njih delodajalci naj sami odločajo o prebitkih zavari) vanja, kakor morajo tudi sami nosili odgovornost za primanjkljaje. Le na lak način se bo vzbudil interes posameznikov na zavarovanju in bo tudi mogoče doseči, da se ob neokrnjenih dajatvah zavarovancem prispevki znižajo. Povišanje prispevkov, ki ga je dekre-tiral komisar Osrednjega urada za zavarovanje delavcev dne 15. novembra t. L, pomeni za našo banovino povečanje dajatev za okroglo 3 in pol milijona Din letno. Opozarjam, da se je lo povišanje izvršilo brez zaslišanja organizacij interesentov in se je zato zbornica opravičeno morala brzojavno pritožiti proti temu ukrepu pri ministru socijalne politike. Z ozirom na pretirane zahteve v primerih regresnih povračil za bolniške stroške zavarovanih vajencev, kateri niso v skladu z dejanskimi izdatki, ki jih ima Okrožni urad, marveč so mnogo 2. za nezgodno zavarovanje 11. Bolniška blagajna Trgovskega bolniškega društva: 1. za bolniško zavarovanje 2. za nezgodno zavarovanje III. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani: za pok. zav. nameščenci'v IV. Glavna bratovska skladnica v Ljubljani: 1. za pokojninsko zavarov. 2. za nezgodno zavarovanje V. Bratovske sklad-nice v Dravski banovini: za bolniško zavarovanje, ker niso podatki vseh skladnje na razpolago okoli ...................... 5,‘538.00:5-15 1.870.329-90 217.284-60 10.lfi1.907- — 5.650.047-17 936.206-39 ■ 5,000.000--- Din 49.698.830-45 .Ml O ~ kntigov o o siv o VSAK DAN BILANCA ,,KARTOTEKA" d. z o. z. ' ubliana, Sclcnburgova 6 • prava, kao što bi to bila naučna svojina, bilo samo jedan korak u nazad, korak ka ojačanju ideje jedne organizacije društvene preterano individualist ičke, organizacije čiji osnov se nalazi u ustanovi privatnih prava.« (Konec prihodnjič.) Za bolniško nezgodno in penzijsko zavarovanje delavcev in nameščencev je bilo torej v prvem polletju 1931 v Sloveniji predpisano na prispevkih skoro 50 milijonov dinarjev. O gibanju brezposelnosti pri nas žal nimamo zanesljivejših podatkov na razpolago. Po uradnih podatkih borz dela v Ljubljani, Mariboru, Celju in Murski Soboti je bilo 5. decembra t. 1. v evidenci brezposelnih vsega 3212 oseb, od tega 1047 žensk. To so po večini samo kvalificiranci, ki iščejo zaposlitve potom borz dela. Glavni kader brezposelnih. zlasti sezonski delavci, se pa pri borzah dela sploh ne javijo. Zalo prav gotovo ni pretirano, če računamo, da znaša število brezposelnih v Sloveniji najmanj petkratni gornji iznos. Med važnejšimi nadaljnjimi načelnimi vprašanji bi omenil izjavo zbornice ministrstvu za socijalno politiko glede nameravane reorganizacije borz dela. Zbornica se je izjavila proti ukinitvi zasebnih posredovalnic za službe, nadalje omenjam izjavo glede ratifikacije mednarodne konvencije o delovnem času v premogovnikih in končno glede prepovedi sprejema v tovarne mladine do 18. lela. Po svojem predstavniku se je udeležila zbornica tudi ankete, ki se je vršila v Beogradu radi ratifikacije konvencije o prepovedi nočnega dela v pekarnah, ter se je še v posebni pred-stavki izjavila proti ratifikaciji. Po zaslišanju obrtniških in trgovskih organizacij je stavila zbornica kr. banski upravi podrobne predloge za revizijo izvršilne naredbe o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtniških lokalov ter o delovnem času pomožnega osebja v trli lokalih. Medtem pa je bil izdan nov zakon o ob rt ih. ki vsebuje glede odpiranja in zapiranja lokalov nova določila in ustvarjajo itak novo bazo /.a izdajo izvršilne naredbe. (Koner prihodnjič.) vseh vrst eno- m večbarvne lugografika Liubljanu. Sv. Petre nasip 23 ‘Sit«!; -.V^ '■ "•» ;;[ 't Zvišanje kvote pri prisilnih poravnavah od 40 na 60 odstotkov predlaga tudi zbornica za TOI v Osijeku. Lokoniotivna tovarna Borsig v Berlinu je ustavila izplačila. Ta leta 1847 ustanovljena tvrdka je eno največjih industrijskih podjetij Nemčije in zaposki-je okoli 3700 delavcev. V težkoče je zašlo vsled inozemskih obveznosti in vsled zgub pri aliiranih podjetjih. Pasiva so navedena z 12,milijoni mark. Zborovanje hmeljarjev Bačke v Novem Sadu zahteva v svojih sklepih, poslanih na ministrstvo za trgovino in industrijo, znižanje carine pri uvozu v druge države, preostali del francoskega uvoznega kontingenta, sestanek z zastopniki slovenskega hmeljarstva itd. Jugoslavija bo sprejeta v Chadbour-nov sladkorni dogovor. Zadnja sprejeta članica je Peru z letošnjo eksportno kvoto 360.000 ton, v bodočih šestih letih pa letno s 373.750 tonami. Brezposelnih v Avstriji so našteli 15. t. in. že 303.000: v prvi decemberski polovici je znašal dnevni prirastek ca. 2000 oseb. Produkcija surovega železa v Češkoslovaški je dala v novembru 60 odstotkov normalne produkcije, produkcija surovega jekla 55 odstotkov; prva 88 tisoč ton, druga 105.000 ton. Nemški veletržni indeks je bil v preteklem tednu s 103-6 za en odstotek nižji kot v tednu prej. Izvoz demantov v London bosta po nizozemskih poročilih Južnoafriška vlada in zveza demantov ustavili do julija I. 1932 Sladkorna tovarna v Vrbasu (Vojvodina) je peso predelala. Večina sezij-skih delavcev, ca- 700 je sedaj seveda odpuščena. Predelanih je bilo ca. 12.000 vagonov sladkorne pese. Sladkorno ceno v Romuniji bodo morale tovarne po sklepu ministrskega sveta znižati. Ce ne bodo hotele, bodo češkoslovaškemu sladkorju dovolili uvoz. Albanska banka je pomnožila svoje zlate rezerve za 200.000 dolarjev. Konferenca o zmanjšanju svetovnega trgovskega brodovja se pripravlja. Za sedanjo reducirano svetovno trgovino je trgovsko hrodovje mnogo preveliko. Število nezaposlenih ton a 2-83 m® je preseglo v zadnjem času 11,000.000 enot in se še množi. Zopet nove carine v Angliji so na vidiku; to pot gre za polfabrikate in fabri-kate iz železa in jekla ter za čevlje. Pasivnost italijanske trgovske bilance se je v prvih enajstih letošnjih mesecih zmanjšala od 4645 na 1615 milijonov lir. Glede omejitve kavčukove produkcije se pogajajo Holandci in Angleži v Haagu. Pravijo, da bo omejitev 40- do 50- odstotna. Chilski soliter za ruski petrolej je predmet pogajanj med Cliile in Rusijo. Petrolejska rafinerija v Cliile bo monopolizirana. Nemci bodo pričeli izdelovati za Anglijo namenjeno importno blago v Angliji sami in jih k temu koraku bodri neka velika angleška importna tvrdka sama. Tvrdka bo pokupila razne angleške tovarne in jili bo prepustila Nemcem. Surovine bodo dobivali Nemci v Angliji brez carine. Tako se bodo ognili sedanjim carinam in kolebanju funta. V zunanji trgovini Avstrije v prvih enajstih letošnjih mesecih je padel na-pram istim lanskim mesecem uvoz za 482 milijonov šilingov, izvoz za 478 milijonov; deficit znaša 748 mil. sil. Trgovska bilanca Anglije je bila v novembru pasivna s 46-4 mil. funtov proti 42-7 v oktobru. Nekoliko pomnoženi izvoz je bil več kot izenačen po uvozu, ker so se importerji hoteli založiti pred uveljavljenjem novih im_ portnih carin. Vodilna francoska poljedelska banka se nahaja v resnih težkočah; je to Socičtč des Agriculteurs de France. Govori se o deficitu 56 do 60 mil. frankov, koja vsota pa utegne še zelo narasti. Tarriieu bo oredlne^l zn banko kredit v znesku 100 milijonov frankov. ” ' ! DE U Efektno tržišče Tendenca nestalna; promet Din 11,«41.188-92 Tudi minoli teden je zaključil s skoro istotolikim skupnim deviznim prometom kakor predzadnji teden (10,985 milj. Din), kar znači v očigled le štirih borznih sestankov (na državni praznik dne 17. t. m. borza ni poslovala) še dokaj normalno devizno trgovanje. Iz naslednje tabele (številke v oklepajih značijo blago Narodne banke): 14. dec. Din 3,871.740-06 (1.798) Curih-Praga 15. dec. Din 2,542.199-39 (2.222) Curih-Praga 10. dec. Din 2,322.643-39 (2.176) Praga-Curih 18. dec. Din 2,904.606-08 (2.447) Praga—Ne\v- Vork. je razvidno, da je ponedeljkov borzni sestanek zaključil z največjim, petkov pa z najmanjšim dnevnim prometom in da so na poedinih borznih sestankih prevladovali zaključki v devizah Curih, Praga, New-York. Pretežni del deviznih zaključkov je tudi tokrat omogočila Narodna banka, ki je dala v celem nad oseminpol mi-ljona dinarjev blaga na razpolago in sicer največ Prage (2,754 milj. Din), Curiha (2,382 milj. Din), Ne\v-Yorka (1,851 milj. Din), dokaj manje Londona (1,004 milj. Din) ter Italije (521 tisoč Din), poleg tega pa še nekaj zaključkov Amsterdama in Pariza. Izmed zaključkov v privatnem blagu so bili največji v Italiji (1,871 milj. Din), znatno manjši pa v Curihu (417 tisoč), Berlinu (204 tisoč Din), New-Yorku (194 tisoč Din), končno v Londonu in Parizu, katerih je bilo zaključeno po 120 tisoč dinarjev. V primeri s predzadnjim tednom (številke v oklepajih) je bil tekom minolega tedna dosežen v posameznih devizah naslednji skupni promet (vse v milijonih dinarjev); Praga 2,874 (2.6751. Curih 9,790 (2.838), Trat 2,302 (1,133), New-York 2,045 (1,558), London 1,124 (1,972), Berlin 0,204 (0,171), Pariz 0,094 (0,616), Amsterdam 0,069 (0), Dunaj 0,028 (0), Bruselj 0,009 (0) in Varšava 0,003 (0,019). Devizna tečajnica pretečenega tedna kaže nenavadni tečajni padec devize Amsterdam, ki je od 14. na 18. t. m. oslabela za približno dvajset točk, do-čim je njena notica v sredo 16. t. m. sploh izostala. Poleg Amsterdama so beležili s tendenco navzdol kot je razvidno iz priložene tabele: Velik uspeh naših sliv na vi • 1 J V • V v • T nemških tržiščih Glavni urednik diisselclorfskega lista >Fruchtenzeitung« gosp. dr. Kriiger je organiziral anketo med nemškimi trgovci, da bi zvedel njih mnenje glede jugoslovanskih sljiv. O tem poroča Zavod za zunanjo trgovino med drugim sledeče: Jugoslovanska sljiva je doživela letos na nemških tržiščih kar največji uspeh i po svoji zunanjosti i po svojem okusu in ceni. Kljub temu, da je v začetku nje cena znašala nekoliko več kot ostalih, so jo trgovci radi kupovali, ker jo je radi svoje kvalitete bilo mogoče dobro prodati. Zgodnje vrste so se plačevale do 17 pfenigov za kgj" poznejše do 12 pfenigov. Prav tako zadovoljni so bili nemški trgovci z pakiranjem, ki se je letos vršilo po holandskem načinu, priporočajo pa, da bi se raje pakiralo v bodoče v pletenih košarah. V istem smislu se glase poročila iz vseh glavnejših nemških tržišč tako, da lahko trdimo, da so si naše sl ji ve utrdile svoj sloves ter da bodo vedno našle v Nemčiji dobre odjemalce. Sveže najfine še norveško ribje olje ' D lekarne Dr. 6. Pice oli-ja v Linblimi •• priporoča bledim in slabelo,iu osebam Dne 14. dec. 1931. Denar Blago A msterdam 227804 2284-88 Berlin ne beleži Bruselj 783-86 786-22 Budimpešta ne beleži Curih 1097-85 1101-15 Dunaj ne beleži London 188-14 195-61 New-York 5009-93 5626-93 Pariz 221-10 221-76 Praga 166-87 167-37 Trsi 287-54 293-54 Dne 18. dec. 1931. Denar Blago Amsterdam 2258-80 2265-64 Berlin ne beleži Bruselj 782"76 785-12 Budimpešta ne beleži Curih 1097-85 1101-15 Dunaj ne beleži London 189-76 197-26 Ne\v-York 5607-18 5624-18 New-York kabel 5629-18 5646-18 Pariz 221-10 221-76 Praga 166-65 167-15 Trst 283-41 289-41 Devizno tržišče Tendenca neizprenienjeno mlačna; brez zaključkov Efektno tržišče ne kaže nikakega oživljenja. Industrijska papirja Stavbne družbe in Tvornice za dušik se iščeta po Din 40-— oziroma Din 125-—, do-čim so bile notice 8% inoz. drž. posojila v zlatu iz leta 1922 od ponedeljka na petek minolega tedna 58-—, 57-—, 55-— in 60-—; 7% inoz. drž. posojilo v zlatu iz leta 1927 pa je bilo nudeno v sredo (dne 16. t. m.) po 50-—, v petek po 55"—, na ostale borzne dneve po 52-—. Tečaj 28. decembra 1931. Povpra- ševanje Din Ponudbe Din DEVIZE: Amsterdam 100 h. gold. Berlin 100 M............. Bruselj 100 belg . . . . Budimpešta 100 pen"« Cui 100 fr............... Dunaj 100 Š2 ngov . . . London 1 funt .... Newyork 100 dolarjev . Pariz 100 fr......... Praga 100 kron .... Stockholm 100 Šved. kr Trat 100 ltr . ... 2256-05 2262-89 78276 785-12 1097-85 1101-15 189-65 197-15 5604-43 5621-43 220-94 221-00 160-43 166.93 283-41 289-41 Priporoča se Gregorc & Ko. Ljubljana Veletrgovina špecerijskega in kolonialnega blaga, ra/neg« i g a n i a in Špirila. Tclelon 22-46 Buo.avi: Gregorc Zahtevajte špccijalne ponudbe; ^■iiudbepotiDrtsciUiiii Za izvoznike stavbnega lesa. Tvrdka Dott. M. Justell, studio industriale, Trieste, Via S. Nicolo 9-11., potrebuje stalno stavbni les za konstrukcije in ga želi uvažati. Ponudbe je poslati tvrdki neposredno. Trgovci in gospodarska kriza! Vsled občutne gospodarske krize in pomanjkanja gotovine je odbor gremija trgovcev v Ljubljani soglasno sklenil priporočati članom, da naj v bodoče prodajajo blago le proti gotovini odnosno proti nabavni knjižici. Gre-mij je izdal tozadevna opozorila, ki se bodo članom razdelila, da jih razobesijo v poslovnih prostorih. — Gremij trgovcev. Naročajte in podpirajte »TRGOVSKI UST«! Konkurzi in poravnave Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo naslednjo okrožnico o otvorjenih in odpravljenih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza. za čas od 11. do 20. decembra 1931. A. OTVORJENI KONKURZI:* Dravska banovina: Pristavec Leopold, Preserje, destilacija »Triglav« L. Pristavec, Jezero pri Ljubljani. Primorska banovina: Koen Adolf, Split, Konforti Leon I., Travnik. Drinska banovina: Grinjkin Aleksej, šabac, Jugoslovanska seljačka zadruga s. o. j., Vrutci, Miloševič S. Nikola, Obrenovac, Milijič Dragoljub K., Už. Požega. Zetska banovina: Alibalič Sadik, Podgorica. Dunavska banovina: Kukulidič Janaček, Požarevac, Nikodijevič Cedo-mir, Smederevska Palanka, Radojevič S. Vojislav, Arandjelovac, Stankovič Nikola, Batoš, Telbis Rafael, Mastort. Moravska banovina: Dačič Danilo, Kruševac, Topalovič Stojan, Vučitrn, Vardarska banovina, Rajkovič Traj-ko, Leskovac, B. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA: Dravska banovina: Stanojčič Sreta, Markašice, Stossl Ignac, Celje, Stossl Simon, Celje, Strah Engelbert, Mirna. Savska banovina: Beck Ignac sin, Lipik, Hofman S. Fucks, Zagreb, Ka. nold d. d., Karlovac, Lachner Feliks, Našice, Miščevič Isa, Lovinac, Pavelič Luka, Virovitica, Piller Vojislav, Dja-kovo, Rožič Stjepan, Buševac, Primorska banovina: Perovič Gašperin, Šibenik, Velagič Mehmed, Travnik. Drinska banovina: Bičakčič Ismet, Sarajevo, Buzaretič Damjan, Vukovar, Husagič Šalih, Bijeljina, Levi šarko A. S., Sarajevo, Mehmedagič Mehmed, Tuzla, Reich I., Vinkovci. Dunavska banovina: Berlet Samuel, Novi Sad, Boškovič čedomir, ču-rug, Bugarskl Slavko, ož. z Aleksič Marijo, Tovariševo, Grujič Momčilo, Kula, Holik Rudolf »Nova nevesta«, Novi Sad, Ilgen Karl, Subotica, Le-schinger Josef, Velika Kikinda, Peš Karl, Sombor, Trabak Jan, Bački Pe-trovac, Vujič Veljko, Stari Bečej. Vardarska banovina: Katanič Aleksander, Leskovac. (’. ODPRAVLJENI KONKURZI:** Dravska banovina: Vodlak Elizabeta, Polzela. Dunavska banovina: Deutsch Si- mon, Subotica. Miljkovič Brača, Rača, Miljkovič živan, Badnjevac, Nikolič Marija, Bačka Palanka, Sakači Arpad, Sombor. Moravska banovina: Marjanovič Vladimir i Duka brača, Paračin, Miličevič Jovan, Aleksinac, Rajčevič Lazar, Kamenica. Beograd, Zemun, Pančevo: Saobra-čajna banka, Beograd. D. ODPRAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE:** Dravska banovina: Korošec Marija. Gorenje pri Šmartnem ob Paki, Lad. statter in sinovi, Domžale, Lavrič Josip, Toplice pri Straži, Miiller Rihard, Slov. Bistrica. Savska banovina: Hirschl Leo, Bjelovar, Honig Stjepan i Kozmat Stjepan, Zagreb, Kezerič Nikola, Nova Gradiška, Odobaš Sava, Osijek, Pleše Brača, Delnice, škrobat Josip. Za- ,'b. < Drinska banovina: Bingulac M. Mirko, šid. Marič Milorad, Ležimir, Pinto ManiO; Lemi. Sarajevo, Roth Jakob, Sidski Banovci. Dunavska banovina: Majer brača. Ada, Nagy Ladislav, Bačka Topola. Torma Andri.ia, Mol. Moravska banovina: Soko, banjška zadruga a. d., Sokobanja. * Ostali podatki, n. pr: kdaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo kon kurz (poravnavo), kdo je konkurzni (prisilni) upravitelj, se izvedo v društvenem tajništvu. ** Vzrok, zakaj je bilo pi stopanje odpravljeno. se izve v društvenem tajništvu. KOLINSKA TVCP.MKA f SKOBI JE LJUBLJANA. lllllPSiBii OKUSNA (N ZDRAVA KOLINSKA KAVA! Milanski velesejem Uprava milanskega vzorčnega velesejma priobčuje poročilo o uspehu 12. velesejma, ki se je vršil letos od 12 do 27. aprila.' Poročilo pravi, da je bil uspeh letošnjega velesejma proti vsem pričakovanjem velik. Z ozirom na vladajočo gospodarsko krizo je bilo namreč pričakovati, da bo morda uspeh nekoliko zaostajal za uspehi velesejma v preteklih letih. Toda statistika nam kaže, da se je le površina razstavnega prostora nekoliko zmanjšala v primeri z one v preteklem letu, da j" pa število razstavljalcev precej narasllo, Ta činje-nica nam pa tudi dokazuje, da je napačno naziranje onih, ki smatrajo velesejme le kot ustanove, ki so popolnoma odveč, pač pa da so to nepogrešljive institucije trgovine in industrije. Številke nam kažejo, da je v 1. 1930 razstavilo 4204 razstavljalcev na prostoru, ki je obsegal 87589 m8, v letu 1931 se je površina zmanjšala na 83.459 m8, pač pa je število razstavljalcev narasllo na 4.394. Zlasti je poskočilo število malih razstavljalcev od 198 na 488. Oficijelno je sodelovalo na zadnjem milanskem velesejmu 15 tujih držav z lastnimi paviljoni, med katerimi je jugoslovanski po svoji originalnosti vzbujal splošno pozornost, med tem 7 nadaljnih tujih držav ni imelo t-n ih zgradb. Skupno je sodelovalo 1685 inoz škili firm v primeri z 923 v l. 1' Inozemci zavzemajo 17-33"» celoku-površine ali 25*05?» vseli razstavi: cev. Kar se inozemskih tvrdk tič tako njih število, kakor tudi po\ prostora znatno porastla v prime, s preteklim letom. Med tujimi državami zavzema prvo mesto Nemčija, sledita ji Francija in Anglija. Jugoslovanski razstavni prostor je obsegal površino 600 m\ razstavilo pa je 81 tvrdk. Tudi število obiskovalcev je narasllo na 1,796.000, torej za 161.000 več kot lansko leto. Mipineki vele-« jem zavzema danes tretje mesto med mednarodnimi vzore-ni mi velesejmi. BOT or8* 49 Dobave. Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 30. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 4.000 kg mila. — Direkcija državnega rudnika. Kreka sprejema do 31. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 500 komadov podkev, 1000 komadov pil. —■ Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 4. januarja 1932 ponudbe glede dobave 1000 kg štaufer-jeve masti. — Direkcija državnega rudnika Banja Luka spreiema do 7. januarja 1932 ponudbe glede dobave 10.200 kg moke. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 11. januarja 1932 ponudbe glede dobave raznih vijakov, steklenic za kisik. 1500 m kabla, glede dobave,J t-skih signalnih zvoncev, 300 m ie > • n. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 11. Januarja 1932 ponudbe glede dobave sit za sortiranje premoga ter glede dobave strokovnih časopisov. — Dne 11. januarja 1932 se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Subotici ofertalna licitacija glede dobave telegrafsko-telefonskega materijala. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Dobave. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani .sprejema do 4. januarja 1932 ponudbe glede dobave 200 komadov acetilen-skih gorilcev in 2500 komadov vložkov za iste, 20.000 kg kalcinirane sode,' 400 kg denaturiranega špirita; do 5. januarja 1932 pa glede dobave 80 komadov jeklenih krtač in 4 brusnih kamnov. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 4. januarja 1932 ponudbe glede dobave 630 kg raznih žičnikov, ljpo kg železa; do 11. januarja 1932 pa glede dobave 10.000 komadov krajnikov in laboratorijskih steklenih potrebščin. — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 6. januarja 1932 ponudbe gledee dobave 150 m gonilnih jermenov, glede dobave spiralnih svedrov, 1000 kg pisane bom-baževine za čiščenje strojev, 100 kg aluminija, 20 komadov karborundum smirkovih plošč, 5 komadov usnjenih kotur. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 8. januarja 1932 ponudbe glede dobave cevi, 50 komadov sirkovih meti ter 10 kilogramov blank usnja. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 11. januarja 1932 ponudbe glede dobave zakovic in vijakov. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v riub!janl interesentom na vpogled). Dobava državnih zastav. Direkcija državnih železnic, saobračajno-ko-rr.ercijalno oddelenje, Subotica sprejema do 4. januarja 1932 pismene ponudbe glede dobave 15 komadov državnin zastav. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani). h y 24 urah barva, planira in kemitno Hnail obleke klobuke itd. fikrobi in svctlolika »rale«, ovratnik* in manSete. Pere. tmži. mon^a In lika domače perilo tovarna J OS. REICH. <1 jfiiy mrmh tšKimmmn-t+jjp hit mm ——i Tržne ceno v Ljubljani, dne 15. decembra 19S1. Govedina: V mesnicah po mestu: I. vrste 12, II. 10 Din; na trgu: 1 kg govejega mesa I. 10 do 12, II. 8 do 10, III. 6 do 8, jezika 14, vampov 8 do 10, pljuč 6 do 8, jeter 6 do 12, ledic G do 12, možganov 18 do 20, loja 5 do 6 Din. 1 kg telečjega mesa l. 16, II. 12 do 14, jeler 20 do 24, pljuč 11 dinarjev, 1 kg prašičjega mesa I- 14 do 16, II. 12 do 14, pljuč 8 do 10, jeter 12 do 16, ledic 20 do 22, glave 6 do 8, parkljev 4 do 6, slanine trebušne 12, sala 16, slanine mešane 13 do 15, slanine na debelo 14, masti 16 do 18, šunke (gnjati) 18 do 20, prekajenega mesa I. 16, II. 14, prekajenih parkljev 5 do 7, prekajene glave 8 do 10, je/.ika 24 Din. 1 kg koštrunovega 6 do 10, jagnjetine 16 do 18, kozlicevine 20 Din. 1 kg konjskega mesa I. 6, II. 4 Din. 1 kg krakovskih klobas, debrecinskih ali hrenovk 22, safalad 20, posebnih 20, tlačenk 15, svežih kranjskih 25 do 26, pol-prekajenih kranjskih 28, suhih kranjskih 35, prekajene slanine 16 do 18 Din. 1 piščanec, majhen 15 do 20, večji 20 do 30, petelin 20 do 25, raca 25 do 30, nepitana gos ‘35 do 40, pitana gos 70 do 80, domači zajec, manjši G do 8, domači zajec večji 10 do 15 Din, divji zajec 550 do 35, poljska jerebica 15, gozdna jerebica 20, kljunač 20, 1 kg srne 10 do 20 Din. 1 kg karpa 20 do 35, linja 24 do 30, ščuke 35 do 40, postrvi 60, sulca 60, klina 15 do 20, mrene 10 do 15, pečenke 10 do 12 Diu. 1 liter mleka 2*50 do 3, 1 kg surovega masla 25 do 28, čajnega masla 32 do 40, masla 30 do 36, bohinjskega sira 24 do 26, sirčka 7 do 8, jajca, par 2-75 do 3'50 Din. 1 li-ler starega vina 14 do 20, novega 10 do 14, čaša piva 3 do 3*50, vrček piva 5, steklenica 6 Din. 1 kg belega kruha 4-40, polbelega 3'80, črnega 3-10, rženega 3*10, navadna žemlja 0-50 Din-1 kg luksuznih jabolk 6, jabolk I. 5, II. 4, lil. 2 do 3, luksuznih hrušk 10, ena pomaranča 1 do VSO, limona 0*75 do 1, 1 kg rožičev 8, fig 10 do 16, dateljnov 24 do 44, kostanja maroni 10, orehov 6 do 8, orehovih jederc 18do 20, suhih češpelj 7 do 8, hrušk 6 do 7 Din. 1 kg kave Portoriko 72 do 76, Santos 48 do 52, Rio 42 do 46, pražene kave I. 100, II. 80, III. 56, kristalnega sladkorja, belega 14, sladkorja v kockah 15*50, kavne primesi 18, riža I. 8 do 11, 11. 6 do 7, 1 liter namiznega olja 17, jedilnega olja 16, vinskega kisa 4-50, navadnega kisa 2-50, 1 kg morske soli debele 2*50", drobne 2*75, 1 kg celega popra 60, mletega popra 62, paprike III. vrste 24, sladke paprike, po kakovosti 36, 1 liter petroleja 7, 1 kg testenin I. 9*50, 1 kg testenin II. 7-75, pralnega luga 2-50, čaja 60 do 85 Din- 1 kg moke št. 0, a debelo 405 do 4550, na drobno 4-75, št. 2 na debelo 380 do 405, na drobno 4-50, št. 4, na debelo 335 do ‘580, na drobno 4, št. 6 na debelo 285, na drobno 3*75, 1 kg kaše 5, ješprenja 5, ješprenjčka 6 do 10. otrobov 1*50 do 2, koruzne moke 2-50 df 3, koruznega zdroba 4 do 4-50, pšeničnega zdroba 5 do 6, ajdove molče I. G do 7, II. 5, ržene moke 3*50 do 4 Din. 1 q rži 100 do 210, ječmena 180 do 210, ovsa 185 do 210, prosa 190 do 210, koruze 155 do 165 ajde 200, fižola ribničana 275, prepeličarja 335, 1 kg graha 8, leče 8 do 12 Din. 50 kg premoga 30, 1 tona premoga 440 do •145, 1 kul), meter trdih drv 100 do 130, mehkih drv 70 Din. 1 q sladkega sena 80, polsladkega sena 75, kislega sena 60 do 75, slame 50 do 60 Diu. 1 kg endivije 10 do 12, motovilca 20, radiča 8 do 12, poznega zelja 1 do 1 ‘50, rdečega zelja 2-50, kislega zelja 2'50 do 3, karfi-jol 6 do 8, ohrovta 2, kolerab podzem-Ijic 1*25 do l'50, špinače 10, paradižnikov 8 do 10, čebule 4, česna 8 do 12, krompirja 1*25 do 1*50, repe 0*50, kisle repe 2, korenja 1 do 4, peteršilja 4 do 6, zelenjave za juho 4 do 6 Din. Tržne ceno v Mariboru dne 15. decembra 1931- 1 kg govejega mesa 1. 10 do 12, II. 7 do 8, III. 4 do 6, jezika svežega 12 do 14, vampov 6 do 7, pljuč 4 do 6, ledvic 10 do 15, jeter 4 do 6, možganov 13 do 16, parkljev 4 do 5, vimena 4 do 5, loja 1*50 do 6 Diu. 1 kg teletine 1. 10 do 14, II. 8 do 10, jeter 12 do 14, pljuč 10 do 12 Din. 1 kg prašičjega mesa 8 do 15,sala 10 do 15, črev-ne masti 8 do 10, pljuč in jeter 5 do 10, ledvic 10 do 15, gla\e 6 do 8, uog 5 d . 6, slanine sveže 10 do 15 papricirane 15 do 20, prekajene 15 do 20, masti 16 do 18, prekajenega mesa 12 do 20, gnjati IS do 20, prekajenih nog 5 do 7, prekajenega jezika 24 do 28, prekajene glave 6 do 12 Din. 1 kg krakovskin klobas 14 do 28, debrecinskih 13 do 24. brunšviških 10 do 20, pariških 18 do 24, posebnih 15 do 25, safalad 15 do 25, hrenovk 18 do 24, kranjskih 25 do 28, 1 kom. prekajenih klobas 3 do 4-50, 1 kg mesenega sira 18 do 24, tlačenk 12 do 20, salame 60 do 80 Din. 1 kg konjskega mesa I. 4, II. 2 Din. 1 konjska koža 80 do 100, 1 kg goveje kože 6 do 7, 1 kg telečje kože 10, svinjske kože 3-50, gornjega usnja 52 do 80, podplatov 40 do 57 Din. 1 piščanec majhen 8 do 12, večji 20 do 30, kokoš 25 do 35, raca 20 do 30, gos 40 do 60, puran 40 do 65, zajec domač, majhen 8 do 15, večji 20 do 550 Din- 1 fazan 20, divji zajec 20 do 35 Din. 1 kg krapov 20 do 22, morskih rib 16 do 22, polenovke 12 do 26 Din. 1 liter mleka 2 do 3, smetane 10 do 12, 1 kg surovega masla 24 do 30, čajnega masla 36 do 48, masla kuhanega 30, ementalskega sira 60 do 80, pol-ementalskega sira 32 do 40, trapistue-ga 18 do 34, grojskega 24 do 32, tilske-ga 550 do 32, parmezana 80 do 100, sirčka 8 do 10, eno jajce 1*25 do 1*50 Din. 1 liter vina novega 6 do 10, starega 12 do 16, črnega 9 do 14, piva 9, 1 steki. 5 do 5*50, sodček (25 1) 150, 1 liter Žganja 25 do 30, ruma 36 do 56, sadjevca 3 do 4, 1 pokalica 1*50 do 2*50 Din. 1 kg belega kruha 4*40, polbelega 3*80, črnega 55*10, 1 žemlja 0*50 Diu. 1 kg jabolk 2 do 5, posušenih sliv 8 do 12, 1 liter pečenega kostanja 4 do 6, 1 kg hrušk 3 do 4, 1 limona 0*50 do 1, 1 pomaranča 1 do 2, 1 kg rožičev 6, smokev 6 do 10, dateljev 40, mandljev 42 do 56, oreh iv 5 do 6, orehovih jederc 19, rozin 17 do 24, maka 12 do 16 Din. 1 kg kave 1. 40 do 90, II. 36 do 64, pražene I. 44 Jo 94, II. 40 do 58, čaja.60 do 250, soli 2*75, popra celega 40 do 52, mletega 40 do 52, cimeta 52 do GO, paprike 30 do 52, testenin 7*60 do 12, marmelade 18 do 36, pekmeza 9 do 10, medu 14 do 20, sladkorja v prahu 14*50 do 15, v kristalu 13 do 13*50, v kockah 14*50 do 15, kvasa 34 do 40, škroba pšeničnega 10 do 20, riževega 18 do 25, riža 3 do 12, 1 liter kisove kisline 45 do 50, kisa navadnega 2 do 4, vinskega 4 do 8, olja olivnega 16 do 20, bučnega 13 do 14, špirita denat. 9 do 10, 1 kg mila 11 do 16, sode 1*80 do 2, ječmenove kave 8 do 14, cikorije 16 do 20 Din- 1 kg pšenice 2*555 do 2*90, rži 1*75 do 2 50, ječmena 1*75 do 2, ovsa 1*75 do 2*50, koruze 1*40 do 2, prosa 1*40 do 2*50, ajde 1*10 do 3, fižola 1*75 do 3*20, graha 12 do 14, leče 8 do 14 Din. 1 kg pšenične moke 00 4*15 do 4*50, št. 0 4 do 4*50, št. 1 4, št. 2 3*80 do 4*25, št. 4 3*50 do 3*85, št. 5 3*25 do 3*75, št. 6 3 do 3*65, št. 7 2*25 do 3*50, ržene moke I. 3*10 do 3*50, II. 2*90 do 3*25, prosene kaše 3*75 do 5, ječmenčka 3*40 do 14, otrobov 1*10 do 1*80, koruzne moke 1*60 do 2, koruznega zdroba 2*25 do 3*75’, pšeničnega zdroba 4*30 do 5, ajdove moke št. 1 5 do G, št. 2 3*50 do 5, kaše 6 do 6*50 Diu. 1 q sena 70 do 80, otave 65 do 70, slame 50 do 65 Din. 1 kub. meter trdih drv 100 do 112, mehkih 90 do 100, 1 q premoga trboveljskega 40 do 44, velenjskega 24 do 28, 1 kg oglja 2, koksa 0*75 do 1, 1 liter petroleja 7, 1 kg karbida 6 do 7, sveč 14 do 36, 1 liter bencina 7 Diu. 1 kom. salate endivije 0*50 do 1, kupček motovilca 1, radiča 1, 1 glava poznega zelja 1 do 2, ohrovta 1 do 3, kar-fijola 2 do 6, 1 kupček špinače 1, šopek peteršilja 0*25, 1 zelena 1 do 1*50, 1 šopek zelenjave za kuho 0-50, 1 kg čebule 5 do 6, česna 10 do 16, 1 por 0*50, 1 kupček vrtnega korenja 1, kupček pese rdeče 1, repe 1, 1 koleraba 0*50 do l, 1 kg poznega krompirja 1 do 1*50, hrena 10 do 16, zelja kislega 3 do 4, repe kisle 2 Diu. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 18. decembra 1931. je bilo pripeljanih 95 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči, 5 do 6 tednov stari, komad 50 do 80, 7 do 9 tednov 90 do ICO, 3 do 4 mesece 150 do 200, 5 do 7 mesecev 300 do 400, 8 do 10 mesecev 450 do 500, 1 leto 750 do 1200, 1 kg žive teže 5 do 6, 1 kg mrtve teže 7 do 9 Din. Prodanih je bilo 40 svinj. Veletrgovina Šarabon v Ljubljani priporoča špecerijsko blago več vrst žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno rutlninsko vo ve šafe v „li?g|©vslsei22 Mslu“. Urej« dr. IVAN PLESS. - Za TrgovškT- industrijsko d. d. »MERKUR* kol izdajatelja in tiskarja: O. MICHA LEK, Ljubljana.