GLASILO OBČINSKEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA VIČ-RUDNIK
LETO III. LJUBLJANA, 1. MAJ 1963	JT. 5
Obračun s četrtletjem
Cas izteka mandatne dobe našega ljudskega odbora s časom jined volitvami v nova samoupravna telesa, je čas obračuna z minulim obdobjem štirih gospodarskih koledarjev. Pri tem ol»računu srečamo razveseljive statistične podatke v teh letih je delež pri narodnem dohodku v naši komuni v 11 industrijskih podjetjih porasel od 357 milijonov v letu 1959 na 831 milijonov lani in bo letos že dosegel 878 milijonov. Najvitalnejši razvoj beležijo kovinska, kemična in industrija gradbenega materiala, s primernim diagramom v porastu pa so pri oblikovanju narodnega dohodka komune zastopana seveda tudi lesna, prav tako pa tudi živilska in tobačna industrija.
Presoja o štiriletnem razvoju naših najmočnejših gospodarskih organizacij je tesno povezana s presojo o letošnjih uspehih v prvih treh mesecih. Nekatera podjetja — Ljubljanske opekarne, Vinooet, Lesni kombinat — sicer niso dosegla četrtletnega proizvodnega programa zaradi izrazitega sezonskega značaja poslovanja kot tudi zavoljo pomanjkanja surovin, vsa pa imajo pogoje, da vse zamujeno dohite v naslednjem obdobju.
Podrobnejša mializa mesečnih reo-lizacij pa kaže na postopno povečeva-nje proizvodnje in produktivnosti — v veliki meri produktivnosti, saj je danes zaposlenih v industrijskih podjetjih komune enako število ljudi kot jih je bilo zaposlenih pred štirimi leti. Primerjava s prvim tromesečjem lani namreč opozarja na dejstvo, tla so vsa industrijska podjetja realizirala v letošnjih prvih treh mesecih precej višji skupni dohodek. Med temi podjetji so na prvem mestu |»odjetja kovinske in kemične stroke. Visok indeks — 142,8
je dosegla „Tovama vijakov“, ki 3® realizirala 165 milijonov v primerjavi z lanskimi 115, ,,Ivo vinska industrija Ig“ z indeksom 129,6, kar je enako letos ustvarjenim 313,5 milijonom v primerjavi z lanskimi v prvih treh mesecih 242 milijoni din. Enako ngodne rezultate beležijo še .,Posavski rudnik'1 nekovin, „Utensilia“, „2ični-ca1', ^Ilirija", „Vedrog“...
Primerjava podatkov o proizvodnih hspehih z lanskim tromesečjem in sploh 8 štiriletnim diagramom rasti proizvod-
5 milijonov več
nje ter njenega deleža pri oblikovanju narodnega dohodka komune nikakor mi slučajno, pač pa je nepogrešljiv sestavni del objektivnega ocenjevanja določenega napredka. S prehodom na denarno realizacijo kot osnovo za obračunavanje, z novimi gospodarskimi predpisi, predvsem pa z uvajanjem sodobnejše tehnologije v naša industri-ska podjetja, so nam toliko bolj razumljivi nekateri zastoji v nekaterih proizvodnih panogah.
Trenutno obeležje teh zastojev razjasnjuje mesečne analize proizvodnje, ki kažejo na stalno približevanje in celo preseganje mateanaličnega povprečna dvanajstine letnega plana, ki je za komuno 8,3. Tako je za primer „Vedrog“ dosegel v januarju indeks 6,1, v februarju 7,4 in v marcu 9,0 — kar je že nacl občinskim povprečjem. Občinsko povprečje dvanajstine plana so visoko presegla še nekatera podjetja: Tovarna vijakov z 9,2, Kovinska industrija Ig z 8,9, Posavski rudnik (nekovin z 8,7, Ilirija z 8,2, kar govori v prid letošnjemu načrtovanju, ki pa predvideva za skoraj 50 milijonov dinarjev večji delež industrijskih podjetij pri skupnem narodnem dohodku.
O vsem tem je govoril uvodni referat na zadnji seji našega Občinskega ljudskega odbora', člani obeh zborov pa so ob razumni presoji letošnjega gospodarjenja v prvih treh mesecih priporočili posameznim gospodarskim organizacijam še intenzivnejše prizadevanje v boju za zamujeno, v boju za še ugodnejše rezultate ob polletju.
olroško varslvo
Vsem delovnim ljudem naše oBčine čestitajo k oBčinsfkemu prazniku - 27. aprilu in mednarodnemu prazniku dela -1. maju ter jim želijo pri njikovem delu novik uspefiov pri izgradnji socialistične “Jugoslavije.
GBčinski ljudski odfior, OBčinski komite ZKS, OBčinski odBor SZDL, OBčinski sindikalni svet, OBčinski komite ZMS, Zveza združenj Borcev NOV, OBčinski odBor ZVVl, OBčinski odBor ZROP, OBčinski odBor ‘RK, Zveza prijateljev mladine in Delavska univerza.
Sedem otroško-varstvenih ustanov v naši komuni oskrbuje 331 otrok, od teh 263 zaposlenih žena. 2e samo ta skromen podatek govori v prid odločitvi našega občinskega ljudskega odbora, ki je za letošnje leto dodelil 20 milijonov dinarjev za potrebe otroškega varstva, kar je za dobrih [>et milijonov dinarjev več v primeri z Lanskim letom.
SEJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA
Pregled lanskih gospodarskih
dosežkov
Letošnja sredstva, del šolskejga ®Llada pri ljudskem odboru, so namenjena za izgradnjo otroško-varstver.e Petanove ob Tržaški cesti s kapaciteto I0() otrok, del sredstev pa je določen ^ nakavo primerne opreme in učil v ^ obstoječih domovih.
Med majata rej če otroško-varstv ene hatanove v naši komuni sodi ustanova v Velikih Ltščah. Njeno pionirsko delo n« tem področju druži »ene dejavnosti J-e v precejšnji meri ključ za hitrejše feševanje začetniških težav pri splošni orgamzaciji mreže otroško-varstv enih
ustanov na območju občine. Razgiba-nejšo dejavnost pa vsekakor zabeleži-fino z letnico 1960, ko so z novim zakonom o otroškem varstvu prevzele skrb za nadaljnji razvoj otrosko-var-stvemc dejavnosti stanovanjske skupnosti. Danes deluje v naši komuni poleg vzgojno-varstvenega zavoda „Malči l’e-ličeveu, ki ima svoje značilno oltelcžje, „Dom igre in dela" v Rožni dolini ter otroške ustanove v Trnovem, v Kolegiji, na Bičev ju, na Barju in v Velikih Laščah. V vseh teh ustanovah je zaposlenih šestindvajset vzgojiteljev in p« devet pomožnih moči.
Na svoji zadnji seji sta oba zbora občinskega ljudskega odbora (»otrdila poročilo o realizaciji lanskoletnega družbenega načrta in hkrati pregledala dinamiko izvrševanja drtiž-lienega načrta za prvo tromesečje letošnjega leta. Na ločenih sejah sta zbora poslušala še poročila skladov in potrdila odlok o spremembi odloka o odstotku prispevka, ki se plačuje v rezervni sklad za potrebe gospodarskih organizacij ter odloka o razglasitvi gozdov zelenega pasu na področju viške občine za gozdove s posebnim namenom in odlok o ustanovitvi občinskega zdravstvenega investicijskega sklada. Ob sprejetju tega odloka so
sprejeli tudi pravila novega sklada. Poleg teh določil sta zbora potrdila na ločenih sejah tudi več drugih odlokov. Med drugim odloka o določitvi številčnega sestava občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti nove občinske skupščine, ob tem pa sta določila tudi skupine ob volitvah v zbor delovnih skupnosti in volilne enote za bližnje volitve v občinsko skupščino. Na skupni seji so odborniki potrdili imenovanja občinske volilne komisije, članov komisije za narodno obrambo, novega upravnega odbora, občinskega zdravstvenega investicijskega sklada in članov, ki bodo predstavljali upravni odt>or medobčinskega gozdnega sklada.
(iv)
Naši kandidati
ZA POSLANCE V REPUBLIŠKO IN ZVEZNO LJUDSKO SKUPŠČINO
ZVEZNA LJUDSKA SKUPŠČINA s zvezni odbor:
EDVARD KARDELJ	organizacijsko-j.o'itieni zbor:
JANEZ ZEMLJARIČ
sociaIno-zdravstveni zbor:
DOLFKA BOŠTJANČIČ
REPI BLISKA LJUDSKA SKUPŠČINA:
republiški zbor:
dr. JOŽE BENIGER dr. MILICA BERGANT MITJA STUPAN inž. SLAVKO KORBAR
gospodarski zbor:
ZORA ŠOBA inž. MILOŠ KOBE
socialno-zdravstveni zbor:
JOŽE ŠILC
dr. RUŽA SEGEDIN
prosvetno-kulturni zbor:
inž. FERDO GORJANC FRANCE ŠTIGLIC
organizacijsko-politični zltor:
FRANJO TURK BORUT BOIITE
NASI KOLEKTIVI OB SVOJEM PRAZNIKU
Letos predvsem proizvodnja drobnih kovinskih izdelkov
Kovinsko industrijo na Igu že vsa leta uvrščamo med naše najmočnejše gospodarske organizacije. Da trditev ni brez osnove, lahko služi le skop podatek, ki govori, da je podjetje že do konca lanskega novembra doseglo vrednost bruto proizvoda v višini ene milijarde dinarjev. S tem se je delovni kolektiv Kovinske industrije uvrstil med naša milijardna podjetja.
Tudi letošnji praznik dela — 1. maj, bo kolektiv z Iga, praznoval v znamenju novih delovnih zmag. K temu sodi vsekakor izpolnitev' četrtletnega proizvodnega načrta. Ce spričo peščice skopih podatkov o kolektivu z Iga, ugotavljamo, da se je podjetje od razdobja pred štirimi leti razvijalo iz majhnega obrtnega v močno industrijsko delovno enoto, je do danes doseglo nadvse zadovoljive rezultate. Pri enakem številu članov' kolektiva je podjetje hitro rastlo in doseglo pred štirimi leti vrednost proizvodnje s 543 milijoni, leta 1960 že 668 milijonov,
pred dvema letoma nekaj manj kot 790 milijonov' in lani že eno milijardo 54 milijonov dinarjev. Zanimivo je tudi. da je Kovinska industrija z Iga od 1959 znižala cene svojim proizvodom za nič manj kot 20'o/o. 'Kolektiv pa je ustvarjena sredstva vlagal predvsem za izboljšanje mehanizacije in tehnološkega postopka, kar je omogočilo večji bruto proizvod in možnosti za znižanje proizvodnih stroškov in cen posameznim proizvodom.
Sodi, hoboki in ostala srednja embalaža iz črne in pocinkane pločevine, galvanske naprave ter brzoparilniki in ekvatorji, si čedalje bolj utirajo [K»t na naše tržišče. K hitrejši menjavi in preskrbi domačega tržišča s kvalitetnimi kovinskimi izdelki, pa je v veliki meri pripomogel tudi kolektiv z Iga, ki si je vsa leta doslej zelo prizadeval za uveljavitev nn domačem tržašču. Uspeh pa, še posebej velja to za lanskoletne proizvodne uspehe, seveda tudi tokrat ni izostal.
KONFKRENCA ZDRUŽENJ ROBCEV NOV
Revolucionarne izkušnje naj služijo mladini za vključevanje v razgibanost našega časa
Zadnja občinska konferenca Zvc/.e združenj borcev NOV je kot vselej doslej tudi to pot začrtala z. jasnimi obrisi svoje nadaljnje napore in delo ter prizadevanja pri sodelovanju na vseh področjih našega družbenega in političnega življenja. Zatem, ko so z.l>oro-valci z enominutnim molkom |>očostili spomin
tudi osebnih stališč, člani ne vidijo družbene problematike kraja, v katerem živijo, ustvarjajo in delujejo, drugod pa je dejavnost v prvi vrsti usmerjena izključno v reševanje materialnih vprašanj borcev in invalidov. Organizacija Zveze združenj borcev' mora postati v svojeni delu in v svojih snovanjih, močan poli-
Spomrnik padlim borrrin lin žrtvam fašističnega
nasilja na Dobrovi
vseh v minulem letu umrlih elanov, je predsednik ZZB NOB Stane Vrhovec, meti drugim v svojem poročilu poudaril, da kljub uspehom v zadnjih letih, še vedno občutimo, »ia se precejšnje sile vlagajo prav za odpravljanje raznih težav v okvirih organizacije, večkrat pa se spričo ozkih gledišč hromi enotnost v vrstah borcev. „Ni redek primer,“ je v nadaljevanju svojega referata dejal tovariš Vrhovec, „ko prav zaradi teh ozkih, marsikje
tični steber, kv |>olcg skrbi za borce in ostalo zgodovinsko dejavnost, z vsemi svojimi revolucionarnimi izkušnjami pomaga mlajšim generacijam usjtešno vključevanje v naš čas, ki ga doživljamo z vedno večjimi spremembami in obogatitvami v našem družbenem življenju.'1
Lanskoletno delovno razdobje v življenju naših Itorccv lahko označimo kot sila uspešno. Komisije, ki delujejo v okviru občinskega odbora, so razen komisije za zgodovinsko de-
javnost in internirance, bolj ali manj z. uspehom opravile svoje delo. Letos bo torej treba spraviti z mrtve točke tudi vprašanje dela teh dveh komisij, rešiti pa bi kazalo še vse tiste drobne, vendar v življenju nadvse z-načilnc probleme, ki dandanes še odsevajo med našimi l>orci. Predvsem vprašanje delovne dol>e, saj so znani celo primeri okoriščanja na račun organizacije. Kot primer naj |>ovenio, nekateri hočejo po vsej sili. čeprav s pomanjkljivimi ali celo neresničnimi |>odatki, doseči dvojno štetje let. Vedno več jc tudi prosilcev, ki ne izpolnjujejo pogojev za šte,tjc let in si s skopimi podatki, izjavami prič, ki sploh niso sodelovale v' NOV. skušajo za vsako ceno pridobiti značaj borca. Pri tem bo |>otrcbno v prihodnje poostriti ukrepe, pri štetju let za udeležim v NOV.
Precej kritičnih besed jc šlo tudi na račun ostalih dejavnosti. Seveda pa so borci pri vsem tem zabeležili tudi vrsto uspehov, ki jih slej ko prej ne kaže prezreti. Samo lani se jc 12 družin borcev in invalidov vselilo v nova stanovanja, v letošnjem letu pa Im na razpolago še 25 novih stanovanj.
Ob zaključku jc konferenca po plodni razpravi ob obravnavanju vloge in značaja borcev v naši družbi tev v skrbi za otroke padlih, zdravljenje ob morju, zbiranja zgodo-vinsko-dokumentamega gradiva iz časov NOV. izvolila nov upravni odbor ZZB NOV. ki mu znova predseduje tov. Stane Vrhovec.
(Iv)
Letošnjo proizvodnjo bodo na Igu obogatili z novimi izdelki, ki jili do sedaj vet' ali manj niso serijsko proizvajali. Kolektiv se je namreč odločil za proizvodnjo drobnih kovinskih izdelkov, ki jih ni dovolj na domačem tržišču. Sem štejemo predvsem kovinske izdelke, ki sodijo v panogo embalaže. med njimi pločevinaste plombe vseh vrst, sponke za vrečke, ščitniki za kartone, ključi za konzerve in podobno. Spričo še širokega polja potrebnih izdelkov, s katerimi smo zastopani na domačem tržišču še v nezadostni meri, terja ikI kolektiva, na razširitev in* izpopolnitev proizvodnje, kar pa na j ne bi šlo zgolj le za obogatitev v j>a-nogi embalaže, lemvee tudi v drobni kovinski galanteriji.
Za konec pa še tole: Dosedanji delovni objekti, ki še tembolj, odkar je podjetje prešlo k povečani proizvodnji, ne ustrezajo potrebam, bodo verjetno še to leto spremenili svoj zunanji videz. Delavski svet je namreč na svojem zadnjem zasedanju sklenil, da bo začel že 'e1 os z gradnjo dveh večjih delovnih prostorov in sanitarij. Podjetje bo gradilo te objekte večji del t, lastnimi sredstvi, tako, da bo dejansko celotna proizvodnja in skrb slehernega proizvajalca usmerjena na pridobitev novih delovnih prostorov, ki bodo omogočili že v bližnji prihodnosti kar znatno višjo proizvodno stopnjo.
Prazniku dela naš pozdrav!
OPOZORILO!
Občinski ljudski odbor Ljubljana-Vič-Rudmik poziva vse tiste, ki bodo do 15. maja 1963 dopolnili 18 let, nadalje vse tiste, ki »o sc doselili na območje občine in vse ostale, ki imajo volilno pravico, pa niso vpisani v volilni imenik, da sc priglasijo za vpis v volilni imenik v zgoraj navedenem roku.
Se posel sej pa opozarjamo vse tiste, ki več kot šest mesecev začasno bivajo Jia območju občine in bodo do 15. maja 1963 še tu bivali, da sc vpišejo v volilni imenik občine Ljubljana-Vič-Rudnik, če to sami želijo, zato [>a bodo izbrisani iz volilnega imenika v kraju njihovega stalnega prebivališča.
KAJ, K ji: in kam med prazniki
V vedrem razpoloženju
Kot vsako leto, tako bo verjetno tudi letošnje. Praznovanju občinskega praznika ob zgodovinski obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte in ob prazniku delovnih ljudi — 1. maju, bodo naši delovni kolektivi, ustanove, zavodi, šolska vodstva, krajevne in stanovanjske skupnosti ter družbene in množične organizacije, dali kot vselej tudi to pot nadvse slavnostno obeležje. Ponekod bodo kolektivi povezali praznovanje 1. maja z novimi gospodarskimi dosežki, drugod bodo položili ten’'-1' ne kamne za nove pridobitve, n'" naš delavski praznik v -res praznik vsel' šega b’
svoje dosedanje gospodarjenje. Kot vselej doslej bodo tudi letos povabili v svojo sredo tudi otroke iz terena „Malči Beličeve".
Tudi v Vedrogu bodo letošnji.!, maj pra- ■ znova!i v znamenju novih uspehov in načrtov. Tako predvidevajo v bližnji	prihodnost oovc-
čanje obratnih prostorov,	gr)«'1-	‘	\kla-
dišč ter obratnih in	Vse
pa bodo en-"”	vil
0^

o'




V!“‘


"°'S
Pomenek v delovnem krogu je vselej koristen. To bi vedeli povedati1 tudi v ,,Elektroniki" v IIor^ru. kjer sin« oh na-oni ohiskn ujeli” \ nas objektiv tale delovni motiv.
kolektiva bodo odšli med prazniki v gore, drugi pa spet na svoje domove.
Manjšo proslavo s pogostitvijo pripravljajo tudi v Ljubljanskih opekarnah, v Vinocetu pa Inido na slovesnosti ob prazniku pregledali tudi
In še slednjič v rTobacni tovarni*4, kjer pripravljajo proslavo s kulturnim programom, do praznika pa bodo uredili tudi cvetlične grede pred tovarno in pred Zavodom za avtomatizacijo.
SVETUJEM« VAM
x/
Ce se
vam bomo skušali pri vaših načrtih priskočiti na pomoč. Svetujemo vam, Ja se med prazniki odločite za obisk •b prijetno potovanje na:
KURESCEK — Prijetna izletniška toicfca, kamor vas pripeljejo udobni ftvtobusi ,,Ljiihljana-transporta". Meti prazničnimi dnevi je vam v okusno Urejenih restavracijskih prostorih na y«ljo bogata izbira toplih in mrzlih Jedil m raznovrstnih pijač. V domu pa Pripravljajo med prazniki za svoje go-ri« še |>os-el>na presenečenja. Kdor se bil torej odločil za naš prvi predlog, prav gotovo ne l»o ostal razočaran. Pa biorda še tole. Nedaleč stran od doma lahko kar sami na ražnju ocvrete Jneso, po ,,kapljico" pa Iki seveda treba malce navkreber. Retine avtobusne Proge iz Ljubljane bo vsak dan med
še niste
prazniki vzdrževalo podjetje Ljubljana-transport".
RAKITNA — Priporočamo vam prijeten izlet iz Ljubljane do Rakitne in naprej do vrha Krima, kjer se boste lahko v novem domu prijetno odpočili. Ce ne bo šlo „k nogam" pa z motorjem ali z avtomobilom.
TURJAK — Izlet lahko združite z ogledom starega gradu, ne daleč proč na so vam na voljo trije edinstveni slovenski kulturni spomeniki — na Rašici Trubarjevo spominsko obeležje, v Retjah spominska plošča Prana Levstika in v Podsmreki hiša s spominsko ploščo Josipa Stritarja. Meti potjo pa se boste lahko okrepčali pri „Kopriv-cu“ v Velikih Laščah in nazaj grede pa pri „Ahecu" na Turjaku.
anali/acijske cevi v Vnanjih goricah ležijo ra Zadružnim domom že tri leta. Kdo se bo rej odločil, da jih umaknit'. vsaj kam drugam, če jih ne znajo uporabiti za kar bi se sicer
morale uporabiti!
Mladinski akliv udi v Želimljah
arca popoldne se je zbrala osnovni šoli v Želimljah na ..ovni sestanek. Od dvajsetih .atuh. kolikor jih premore ta vasica, je prišlo 13 deklet in fantov, da bi izvolili svoje vodstvo in si postavili najosnovnejše naloge za delo.
Sklenili so začeti s športom. Imajo nekaj primernih prostorov za odbojkarsko igrišče in že za naslednjo nedeljo popoldne so se domenili za sestanek s krampi in lopatami.
Cim jih volja do dela ne bo kaj kmalu zapustila in ne bodo prehitro vrgli puške v koruzo, kot temu pravimo, pa jim želimo pri njihovem delu čim več uspehov. Le z voljo naprej!
J. P.
Pol v Kumrovec mimo Polhovega Gradca
Letošnja prva etapa zvezdne vožnje bratstva in enotnosti" v počastitev rojstnega dneva predsednika Tita in Dneva mladosti, bo od Ljubljane tekla še mimo Škofje Loke in Gorenje \asi do Polhovega Gradca, kjer bo tudi prva kontrolna postaja. S startnega mesta v Ljubljani bodo odšli tekmovalci oh 8.30 uri, tako, da jih bodo lahko Polhograjeani pozdru-
odločili
POLHOV GRADEC — Od Ljubljane do Polhovega Gradcu vas pripelje lepa asfaltirana cesta. Ustavite se lahko najprej „Pri Pratkurju", kjer vam bodo postregli z dobrimi domačimi jedili in pijačo, streljaj dlje pa v Turističnem domu. V njem so uredili tudi nov salon, na voljo pa so vam tudi prenočišča. Kraj je tudi izhodiščna točka za manjše ali večje ture v Cmi vrh, na Toše, na Pasjo ravan. Skozi Briše ob Mali vodi nas pot pripelje do Korena od tu pa skozi Horjul na Drenov grič. Povemo naj še, da je v Turističnem domu gostom na voljo 5 sob s 15 posteljami, ,,Pri Prat kar ju" pa 4 sobe z 10 posteljami.
vili v svoji sredi, že okrog 10. ure dopoldne. Proga bo dolga 64 km. Druga etapa, ki se bo začela v Polhovem Gradcu pa bo merila do končne postaje v Ivančni gorici, 60 km.
Visoko priznanje
Skupina raziskovalcev nuklearnega inštituta „Jožef Stefan" — dipl. chem. Jože Slivnik, prof. dr. inž. Branko Brčic, inž. Bogdan Volavšek, Jože Mar-sel, Vinko Vrščaj, inž. Andrej Šmalc, inž. Boris Frlec in Anton Zemljič, je prejela 'etošnjo nagrado Sklada Borisa Kidriča.
Ob podelitvi letošnjih nagrad Sklada je bila v inštitutu Borisu Kidriča" spominska slovesnost ob 10-letnici smrti velikega revolucionarja in misleca, ki ji je prisostvoval tudi podpredsednik republiškega Izvršnega sveta dr. Jože Vilfan. O liku in živ ljenju ustanovitelja inštituta, Borisa Kidriča, pa je govoril predsednik upravnega odbora inž. Bojan Deržaj.
„ Povej če veš“ na Lavrici
Aktiv Zveze mladine v tovarni „1 tcnsilia" je pripravil nedavno tega zanimivo oddajo pod naslovom ,,Povej če več". Na njej je nastopilo sedem mladinskih aktivov iz Modnega čevljarstva, Tobačne tovarne, Avtoservisa, Ltensilije, LPI Velikih Lase, Modnih oblačil in iz Tovarne vijakov. Odgovarjali so na vprašanja iz našega družbenega, kulturnega in športnega življenja. Prijetno je bilo prisluhniti mladim iz gospodarskih organizacij, ko so odgovarjali na vsa ta vprašanja, ki zares niso bila tako lahka. Prvo mesto je zasedla ekipa prireditelja — Utensilije pred mladinci iz Tobačne tovarne, vendar pa je bila končna razlika tako majhna, da so morali zmagovalci napeti vse sile za osvojitev najboljšega mesta.
V. P.
Gostovanje v Horjulu
Po daljšem času so ljubitelji gledališke umetnosti v Horjulu s[>et doživeli prijetno presenečenje. Gostje, člani kulturno-umetniskega društva „Simon Jenko" iz Trboj na Gorenjskem, so se na domačih odrskih deskah predstavili z Molierovo komedijo „Šcapinove zvijače". Polita dvorana je bila Inigata oddolzitev gostom za njihovo nadvse uspelo gostovanje. Ljudje, ki so zadovoljni zapuščali dvorano pa so izrazili željo, da bi jih ansambel iz Trboj obiskat še ki*tnj. Verjetno temu ne bo težko, saj so bili s sprejemom zadovoljni gostje, domačini pa z uspelo naštudirano predstavo.
KAJ, KJK IN KAM MED PRAZNIKI
V vedrem razpoloženju
Kot vsako leto, tako bo verjetno tudi letošnje. Praznovanju obeinskega praznika ob zgodovinski obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte in ob prazniku delovnih ljudi — 1. maju, bodo naši delovni kolektivi, ustanove, zavodi, šolska vodstva, krajevne in stanovanjske skupnosti ter družbene in množične organizacije, dali kot vselej tudi to pot nadvse slavnostno obeležje. Ponekod bodo kolektivi povezali praznovanje 1. maja z novimi gospodarskimi dosežki, drugod bodo položili temeljne kamne za nove pridobitve, povsod pa bo naš delavski praznik v vedrem rnz|X>ložcuju res praznik vseh nas, praznik upravljavcev našega blagostanja. Poglejmo si malce pobliže, kako so se na praznovanje pripravili naši delovni kolektivi.
V Tovarni vijakov bodo v maju začeli že z drugo fazo rekonstrukcije. Zgradili bodo nove obratne prostore in nabavili tudi nove stroje, v podjetju pa menijo, da bo slej ko prej treba že v bližnji prihodnosti, morda okrog leta 1965, že misliti na razširitev teh prostorov spričo naglega povečanja proizvodnje. Člani
svoje dosedanje gospodarjenje. Kot vselej doslej bodo tudi letos povabili v svojo sredo tudi otroke iz terena „Malči Beličeve“.
Tudi v Vedrogu bodo letošnji 1. maj pra- • znovali v znamenju novih uspehov in načrtov. Tako predvidevajo v bližnji prihodnosti povečanje obratnih prostorov, gradnjo garaž, skladišč ter obratnih in poslovnih prostorov. Vse pa bodo gradili izključno z lastnimi sredstvi I
Manjšo proslavo pripravljajo še v „Iliriji“, člani kolektiva pa se bodo med prazniki odpravili na gore in na morje, nekateri pa celo v Beograd na ogled prvomajske parade.
Kolektiv „Elcktroprcnosa“ bo praznoval 11. maja s skupnim delovnim zborom vseh članov podjetja, na katerem bodo pregledali dosedanje uspehe in kritično pretresli vse probleme.
Dne 29. aprila bodo v „Mercatorju“ podelili šestim članom kolektiva za njihovo desetletno delo priznanja, nagradili pa bodo tudi enega izmed svojih šoferjev, .ki je s tovornim avtomobilom TAM prevozil brez večje ok\arc 200.000 km.
Pomenek v delovnem krogu je vselej koristen. To hi vedeli povedati! tudi v ..Elektroniki4' v Ilorjuhi, kjer smo ob našem obisku ujeli" v naš objektiv tale delovni motiv.
kolektiva bodo odšli med prazniki v gore, drugi pa spet na svoje domove.
Manjšo proslavo s pogostitvijo pripravljajo tudi v Ljubljanskih opekarnah, v Vinocetu pa bodo na slovesnosti ob prazniku pregledali tudi
In še slednjič v ..Tobačni tovarni11, kjer pripravljajo proslavo s kulturnim programom, do praznika pa bodo uredili tudi cvetlične grede pred tovarno in pred Zavodom za avtomatizacijo.
SVETUJEMO VAM
Če se še niste
Vam bomo skusali pri vaših načrtih priskočiti na pomoč. Svetujemo vam, da »e med prazniki odločite za obisk hi prijetno potovanje na:
KURESCEK — Prijetna izletniška točka, kamor vas pripeljejo udobni avtobusi ,,Ljubljana-transporta". Meti prazničnimi dnevi je vam v okusno ''rejenih restavracijskih prostorih na Voljo bogata izbira toplih in mrzlih Jedil in raznovrstnih pijač. V domu pa Pripravljajo med prazniki za svoje go-Hte Še posebna presenečenja. Kdor se ob torej odločil za naš prvi predlog, prav gotovo ne Im> ostal razočaran. Pa 'Morda še tole. Nedaleč stran od doma lahko kar sami na ražnju ocvrete jMesso, po „kapljico« pa bo sevetla treba malce navkreber. Redne avtobusne proge iz Ljubljane bo vsak dan med
prazniki vzdrževalo podjetje Ljubljana-transport’’.
RAKITNA — Priporočamo vam prijeten izlet iz Ljubljane do Rakitne in naprej do vrha Krima, kjer se boste lahko v novem domu prijetno odpočili. Ge ne bo šlo „k nogam« pa z motorjem ali z avtomobilom.
TURJAK — Izlet lahko združite z ogledom starega gradu, ne daleč proč pa so vam na voljo trije edinstveni slovenski kulturni spomeniki — na Rašici Trubarjevo spominsko obeležje, v Retjah spominska plošča Frana Levstika in v Podsmreki hišia e spominsko ploščo Josipa Stritarja. Med potjo pa se boste lahko okrepčali pri „Kbpriv-cu“ v Velikih Laščah in nazaj grede pa pri „Ahecu« na Turjaku.
Kanalizacijske cevi v Vnanjih goricah ležijo za Zadružnim domom že tri leta. Kdo sc bo torej odločil, da jih umakne, vsaj kam drugam, ec jih ne znajo uporabiti za kar hi se sicer
morale uporabiti 1
Mladinski akliv ludi v Želimljah
19. marca popoldne se je zbrala mladina v osnovni šoli v Želimljah na svoj ustanovni sestanek. Od dvajsetih mladih, kolikor jih premore ta vasica, je prišlo 13 deklet in fantov, da bi izvolili svoje vodstvo in si postavili najosnovnejše naloge za delo.
Sklenili so začeti s športom. Imajo nekaj primernih prostorov za odbojkarsko igrišče in že za naslednjo nedeljo popoldne so se domenili za sesta-tiek s krampi in lopatami.
Cim jih volja do dela ne bo kaj kmalu zapustila in ne bodo prehitro vrgli puške v koruzo, kot temu pravimo. pa jim želimo pri njihovem delu čim več uspehov. Le z voljo naprej!
J. P.
Pot v Kumrovec mimo Polhovega Gradca
Letošnja prva etapa zvezdne vožnje ,,Bratstva in enotnosti« v počastitev rojstnega dneva predsednika Tita in Dneva mladosti, bo od Ljubljane tekla še mimo Škofje Loke in Gorenje vasi do Polhovega Gradca, kjer Ik> tudi prva kontrolna postaja. S startnega mesta v Ljubljani bodo odšli tekmovalci ob 8.30 uri, tako, da jih bodo lahko Polhograjčani pozdra-
odločili
POLHOV GRADEC — Od Ljubljane do Polhovega Gradca vas pripelje lepa asfaltirana cesta. Ustavite se lahko najprej ,,Pri Pratkarju«, kjer vam bodo postregli z dobrimi domačimi jedili in pijačo, streljaj dlje pa v Turističnem domu. V njem so uredili tudi nov salon, na voljo [ta so vam tudi prenočišča. Kraj je tudi izhodiščna točka za manjše ali večje ture v Črni vrh, na Tošč, na Pasjo ravan. Skozi Briše ob Mali vodi nas pot pripelje do Korena od tu pa skozi Horjul na Drenov grič. Povemo naj še, da je v Turističnem domu gostom na voljo 5 sob s 15 posteljami. „Pri Pratkarju« pa 4 sobe z 10 posteljami.
vili v svoji sredi, »e okrog 10. ure dopoldne. Proga Ik> dolga 64 km. Druga etapa, ki se bo začela v Polhovem Gradcu pa bo merila do končne }>ostajc v Ivančni gorici, 60 km.
Visoko priznanje
Skupina raziskovalcev nuklearnega inštituta ,,Jožef Stefan« — dipl. chem. Jože Slivnik, prof. dr. inž. Branko Brčic, inž. Bogdan Volavšek, Jože Mar-sel, Vinko Vrščaj, inž. Andrej Šmalc, inž. Boris Frlec in Anton Zemljič, je prejela letošnjo nagrado Sklada Borisa Kidriča.
Ob podelitvi letošnjih nagrad Sklada je bila v inštitutu „Borisa Kidriča« spominska slovesnost ob 10 - letnici smrti velikega revolucionarja in misleca, ki ji je prisostvoval tudi podpredsednik republiškega Izvršnega sveta dr. Jože Vilfan. O liku in življenju ustanovitelja inštituta. Borisa Kidriča, pa je govoril predsednik upravnega odbora inž. Bojan Deržaj.
„Povej če veš“ na Lavrici
Aktiv Zveze mladine v tovarni ,,Utensilia'! je pripravil nedavno tega zanimivo oddajo pod naslovom ,.Povej če več«. Na njej je nastopilo sedem mladinskih aktivov iz Modnega čevljarstva, Tobačne tovarne, Avtoservisa, Utensilijc, LP1 Velikih Lašč, Modnih oblačil in iz Tovarne vijakov. Odgovarjali so na vprašanja iz našega družbenega, kulturnega in športnega življenja. Prijetno je bilo prisluhniti mladim iz gospodarskih organizacij, ko so odgovarjali na vsa ta vprašanja, ki zares niso bila tako lahka. Prvo mesto je zasedla ekipa prireditelja — Utensilijc pred mladinci iz Tobačne tovarne, vendar [>a je bila končna razlika tako majhna, da so morali zmagovalci napeti vse sile za osvojitev najboljšega mesta.
V. P.
Gostovanje v Horjulu
Po daljšem času so ljubitelji gledališke umetnosti v Horjulu spet doživeli prijetno presenečenje. Gostje, člani kulturno-umetniskega društva „Simon Jenko« iz Trboj na Gorenjskem, so se na domačih odrskih deskah predstavili z Molierovo komedijo „Šcapinove zvijače«. Polna dvorana je bila bogata oddolžitev gostom za njihovo nadvse uspelo gostovanje. Ljudje, ki so zadovoljni zapuščali dvorano pa so izrazili željo, da bi jih ansambel iz Trboj obiskal še k tla j. Verjetno temu ne bo težko, saj so bili s sprejemom zadovoljni gostje, domačini pa z uspelo naštudirano predstavo.
Zanimalo vas bo
Podjetje ,,EIektroecintert< se je pripojilo k podjetju „Elektromointaža“, tako, da bosta odslej dalje ti dve podjetji delovali pod enim imenom. Pri[>ojili pa sta se tudi trgovski podjetji „Jelka‘: iz Gornjega Grada in „Arta“ iz Luc k veletrgovini „Mcrcator“.
Posle šefa krajevnega urada v Horjulu bo po sklepu občinskega ljudskega odbora opravljal Peter Tratar, ki je bil do sedaj šef krajevnega urada na Brezovici.
Odlok o razglasitvi gozdov zelenega pasu na območju našega ObLO zajema gozdove na Viču in Rudniku in sicer del Karlovškega predmestja, Trnovsko predmestje do Ljubljanice, del Dobrove, Podsmreke, Šujice, Glince in Gradišča.
Na zadnjih zborih volivcev so na krimskem terenu med ostalim tudi predlagali, da bi iz sredstev, ki jih je dala tovarna pletenin „Angora“, zgradili telovadnico v šoli ,,Oskarja Kovačiča".
Naš znani telovadec in nestor slovenskih orodnih telovadcev, Viktor Murnik, ki preživlja jesen svojega življenja na Mirju, je 25. marca praznoval pomemben jubilej — 90-letnico. K tako visokemu jubileju naj mu veljajo tudi čestitke našega uredništva.
Na Rudniku še vse do danes niso našli človeka, ki bi poskrbel za registracijo gasilskega avtomobila, ki stoji v garaži in čaka na svojo odrešitev. Ali ni zares nikogar, ki bi bil voljan plačati prometno takso 30.000 dinarjev, tako, da bi gasilsko društvo, ki zato nima sredstev, slednjič le prišlo do svojega avtomobila. Kaj takega se lahko zgodi zares samo . . 1
Zvonik na vrhu Rožnika bi lahko, kot se temu nadejajo naši turistični strokovnjaki, spremenili v odlično razgledno točko. Nekaj manjših popravil, še več pa dobre volje in razumevanja, in znova bi sc obogatili z nenadejano in svojsko zanimivo turistično noviteto.
Zdaj, ko na Rudniku ni trgovine, ki so jo svoj čas ukinili, so |M>trel>o po njej postavili znova v ospredje. Kot tista stara narodna; ,.Zdaj tu, zdaj lam . ..“ ali v naši priredbi: „Zdaj sem, zdaj me ni". Kdor me potrebuje, pa naj se namuči sto korakov drugam. Cernu je bila koristna ukinitevtev vedo jtovedati le tisti, ki so k ukinitvi tudi največ prispevali ...
Na področju naše občine imamo trenutno le 7 vzgojno-varstvenih ustanov, kar pa je spričo potreb, še bolj pa precejšnje razsežnosti, vsekakor občutno premalo. Tudi njihova kapaciteta, ki znaša okrog 390 otrok, ne zadovoljuje vedno večjim potrebam. Kot kažejo lanskoletni podatki, imamo v naši občini 5780 predšolskih otrok, od tega do dveh let starosti 2470 otrok, šoloobveznih otrok pa je po zadnjih podatkih v oltčini že nič manj kot 6454. Od teh je v vzgojno-varstvene ustanove zajetih le 315 otrok.
Z zadnjega obiska na Turjaku pa le še tole: Ko smo v gostišču v zadružnem domu povprašali natakarico, kje bi lahko našli tamktijšnjo krajevno skupnost, nam je odvrnila, češ, saj jo sploh ni. No, kasneje so jo hoteli njeni tovariši opravičiti, da je mislila na krajevni odbor, in ne na krajevno skupnost. Dovolj žalostno, če še domačin ne ve, kam naj bi se obrnil zavoljo svojih stvari. Ali pa krajevne skupnosti, vsaj kar je takih kot je natakarica v turjaškem gostišču, sploh ne potrebujejo!
SKUPŠČINA OBČINSKE GASILSKE ZVEZE
Krepitev operativne in preventivne službe
Občinska gasilska zveza Ljubljana - Vič -Rudnik je na svoji redni letni skupščini podala poročilo o delu zveze v kateri je včlanjenih 47 področnih in tri industrijska gasilska društva. Iz poročil in iz živahne razprave ugotavljamo, da se gasilska društva zavedajo svojih nalog do družbe in so kot prostovoljni gasilci vložili vse sile za napredek gasilske organizacije. Zaradi obsežnih meja v naši občini je gasilska zveza razdelila celotno področje na operativne centre. Ti krajevni gasilski odbori so formirani zgolj kot operativni povezovatelji dmštev na rodročju krajevne skupnosti. Težišče dela teh odlrorov je bilo usmerjeno na operativno-preventivno. kakor tudi na strokovno krepitev |rožarne službe.
Lani je bilo izvedeno občinsko tekmovanje članov in pionirjev. Pionirji društva Notranje gorice so dosegli na okrajnem tekmovanju tretje mesto. Pionirji društva Trnovo so ob Dnevu mladosti nastopili v Tivoliju s praktično vajo z brentačo. Najboljšim pionirjem je občinska gasilska zveza omogočila letovanje v domu gasilcev v Pacugu. Za strokovno vzgojo članstva so bile večje sektorske vaje v Pod|>eči, na Igu, v Polhovem Gradcu, v Kozarjah, v Horjulu, v Velikih Laščah, v Šentjoštu, v Preserju, na Škofljici itd. Sama društva pa so imela preko 400 praktičnih vaj. Gasilci so opravili lani preko 5600 prostovoljnih ur pri gradnji in adaptacijah gasilskih domov, urejevanju prostorov, popravilu a v to -mobilov, črpalk in ostale opreme. Pomagali so tudi pri gradnji vodovoda na Zažarju, Igu. v Goricah itd. Organizirana so bila posvetovanja z gasilskimi častniki, podčastniki in poveljniki gasilskih društev. Izpite za izprašane gasilce je opravilo 87 gasilcev-mladincev, za gasilske podčastnike pa 9 članov v enomesečni šoli v Medvodah.
Lansko leto je bilo v naši občini 36 |M>-zarov. Naj večji požar je bil na kmetijskem posestvu v Brestu z nad 10 milijonsko škodo. Gasilci so s liitro in z učinkovito intervencijo prihranili družbi nad 50 milijonov škode. Vzroki požarov so še vedno na prvem mestu neprevidnost, gradl>cnc pomanjkljivosti, pozro-čitelji požarov pa so tudi otroci. Tudi pri poplavah so preteklo leto sodelovali in reševali gasilci. Da ni bilo več požarov je prav gotovo uvedba sistematičnih |H)žarno-prevcntivnih pregledov industrijskih, obrtnih obratov ter kme-tijsko-gospodarskih in stanovanjskih zgradb.
Lani je slavilo Gl) Zažar 30-lctnico, GD Golo 35-letnico z razvitjem prapora, 50-letnico pa GD Notranje gorice z razvitjem pra|>orn in 65-letnico GD Dobrova. Dograjena sta bila
gasilska domova v Trnovem in v Šentjoštu. Omenim naj še pomembno pridobitev v preteklem letu. GD Vič je s pomočjo ObLO,
skih ekip. Prav tako tudi ob Dnevu mladosti. Organizirali ImmIo tekmovanja članov, mladincev in pionirjev. Najboljšim IkkIo omogočili
mm

%
Z gasilskih vaj na objektih Ljubljanskih opekarn
Sil®«"
/ Y<
1 . '
:,Y, ■■ .	Z"1-

■ ^... .* ' ■..
okrajnega sklada in s sredstvi naših podjetij nabavilo nov tipiziran gasilski avtomobil.
Nad 80 delegatov je ugotovilo, da je gasilska oprema društev zastarela. Kljub vsemu ogromnemu napredku in razvoju gospodarstva pa gasilstvo zaostaja v sodobni tehniki in obstaja nevarnost, da kmalu ne bomo več kos uspešno posegati ob nesrečah in pri požarih. Predstavniki občinskega ljudskega odbora in SZDL so v stojih izvajanjih |>oudarjali pomoč, ki jo bodo tudi v bodoče nudili gasilski organizaciji za nabavo sodobne opreme.
Skupščina je sprejela program za letošnje tlelo. Ta zajema smernice za nadaljnje utrje-' anje krajevnih gasilskih odborov in krepitve požarno-operativne in preventivne služile. Tudi osvežitev gasilskih vrst z mladimi kadri bo ena zelo važnih nalog društev in zveze. Prav posebno skrb bo v tem letu posvečena vzgoji članic in pionirjev. Organizirala bo tečaje prve pomoči v sodelovanju z Rdečim križem, sode-io'ata bo s čluni-mladinci-pionirji pri Jugo-slovnnskih pionirskih igrah. Za pohod ob „Ziei okupirane Ljubljane" bo pripravila več gasil-
tudi letos letovanje na morju. Strokovni izobrazbi članstva bomo |>osvečnli vso [mzornost. V ta namen bomo organizirali predavanja s filmi, seminarje in tečaje, ter s praktičnimi vajami na požarnih objektih.
Ih končno. Iz]>olnili bomo tudi svojo državljansko dolžnost s 100o/o udeležbo na letošnjih volitvah, ter bomo s tem dali tudi svoj prispevek k nadaljnjemu razvoju šaše socialistične družbe.
Jernej Certanc
OBVESTILO!
Od 15. aprila tlo vključno 15. maja bo v pritličju Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Vie-Rudnik, Trg mladinskih delovnih brigad 7, vsak dan, razen nedelje od 8. do 18 .ure, razgrnjen zazidalni predlog za sosesko ob Gerbičevi ulici.
Vabimo prebivalce, da si ogledajo razstavljeno gradivo za zazidalno ureditev tega področja.

V Prrserjih so začeli z deli pri gradnji novega vodovoda. Kanali so že izkopani, položiti pa bo treba le še cevi. po katerih bo tudi tod pritekla zdrava pitna voda.
Živel l. maj -
praznifz solidarnosti vseli delovnih ljudi/
,,NAŠA KOMUNA" — glasilo Občinskega odbora SZDL Ljubi jana-Vič-Rudnik — Izhaj* mesečno — Ureja uredniški odbor:	Danil«
Emeršič, Sergej Epih, Boril« Makovec, Ivan Virnik, Darko Perovšck iln Jože Jesih — Odgovorni urednik Ivan Virnik — Uredništvo i« uprava: Ljitbljann, Trg MDR 7, telefon 20-728 in 22-454 — Tekoči račun pri NB Ljubija** 6011-18-6(18-25 — Gcloletnn naročnina 400 dim polletna 200 din in je plačljiva vnaprej —
Tisku Tiskarna šolskilt delavnic tehniških sol v Ljubljani.
KULTURNA PANORAMA
Košček našega življenja
Od 10. do 31. marca je stekla druga občinska revija dramskih skupin, ki so si jo fahko ogledali prebivalci Velikih Lašč, Polhovega Gradca, Notranjih goric in Brda. Sedmero dramskih skupin je na reviji prikazalo dosežke svojih več mesečnih priprav in prizadevanj, in po tem, kar smo videli, lahko režemo, da z dobrim uspehom.
Po programski pestrosti so naši amaterji letos prikazali še večji izbor kot lani, prika-sana pa so bila v glavnem dela domačih avtorjev, kar jih je le še bolj približalo igralcem in občinstvu. V pogledu izvedbe so po-aamezne igralske skupine pokazale v tem letu viden napredek. Ta je tembolj razveseljiv, ker so naše aktivne amaterske skupine v glavnem v manjših krajih, kjer primanjkuje dobrih igralcev in režiserjev, kjer so včasih okoliščine M uspešno igralsko delo nadvse neugodne in ■delovni in študijski pogoji prav nemogoči.
Na naši drugi občinski reviji dramskih skupin smo videli' naslednja dela:
Prva predstava revije je bila v Velikih Laščah, kjer je kulturno umetniško društvo Dolomiti" z Dobrove pri Ljubljani prikazalo Finžgarjevo „Naša kri", mogoče časovno nekoliko odmaknjeno, toda vedno živo in tematsko •aktualno. Odlični mojster naše ljudske igre je odživel v Laščah v dobri in solidni izvedbi ponovno priznanje.
inačič. Vendar mu je avtor dodal nekaj prav pristno domačega, nekaj so dodali še igralci in prikazali v celoti prijetno predstavo.
Tretjo komedijo, že spet Valentina Kata-jeva, „Kvadraturo kroga" je uprizorilo KUD „Zadrugar“ iz Notranjih goric. V okviru zelo močno karikirane stanovanjske stiske rešuje avtor občutljive srčne zadeve mladih zakoncev, ki skušajo živeti po načelih papirnate, naučene morale. Slednjič se vse srečno konča, ker revoluciji ne more škoditi", če se imajo ljudje zares radi.
Drugo revijo dramskih skupin je zaključil igralski ansambel prosvetnega društva iz Horjula s Torkarjev© dramo „Pozabljeni ljudje". V tem slovenskem „Na dnu" nastopajo prav pristni slovenski ljudje iz sredine tridesetih let, ljudje s preteklostjo, a brez prihodnosti, ljudje, za katere „sonce vzhaja in zahaja, dan je enak dnevu". Ljudje, ki bi sc hoteli dvigniti s tega dna, vsak po svoje in vsak k svojemu cilju, nikakor ne uspejo. K dnu jih vlečeta njihova preteklost in brezupna prihodnost v družbenem redu, ki majlinim „[>ozah-Ijcnim" ljudem pušča le barake, predmestne krčme in upajoča, topla človeška srca. Lepota človeškega srca ožarja v tej drami kot v resnici „poznbljene“ ljudi in ožarja igralce, ki so uspeli, da nam bodo ostali „Pozabljeni ljudje" nepozabni.
Vselej sino z njimi, vselej v prijetnem pričakovanju. Včasih pa niti ne vemo, da so tudi njihove roke potrebne počitka in njihov obraz zadovoljstva. Danes, ko na Dobrovi naši poštni uslužbenci delajo v svojih novih prostorih, je zbledel tudi spomin na ozke in na temačne prostore, ki so komajda nudili streho nad glavo.
Krim vas vabi
Zaključni prizor iz Finžgarjevc igre „Naša kri"
Miška Kranjca „Pot do zločina" je prikazala dramska skupina kultumo-umetniškega društva iz Polhovega gradca. Drama ima sicer že dokaj znano okvirno zgodbo — umor nezaželene in nepotrebne žene, vendar ji je Kranjec dodal svojstven razplet: pravi zločinec ni kaznovan, pravica ne zmaguje, pač pa zmaga moč, zmaga oblast. Tak razplet je dal ■drami pečat prave umetniške nezlaganosti.
KUD „France Prešeren" iz Trnovega je Poživilo revijo s Trifunovičcno pravljično igro ^Povest o carju in pastirju". Lepo napisano, ^®po zaigrano delo. Pravica in dobrota zmagata nad nasiljem, zvijačnostjo in lakomnostjo. Vsi smo bili veseli te igre, mi in otroci, pa čeprav je bila, žal, le pravljica.
Nato so se zvrstile tri komedije. Prva, Valentina Katajcva „Dan oddiha", je prikazala dramska skupina KUD Barje. V zavidanja Vrcdncm tempu se v ruskem domu oddiha Zapleta toliko komičnih in na videz tragičnih ^en, da bi skoraj prezrli, tla nam je hotel Katajcv vendar tudi nekaj povedati: [»oglejte, takšno zmedo lahko napravijo brezdušni biro-kfati. Seveda si ni upal predaleč v bistvo ztvari, kajti — kaj se ve — tudi on je bil 'Odvisen otl birokratov.
Mladi amaterji z Lavrice — večina jih j® bila tokrat prvič na odru, so zaigrali lahkotno domačo Koržetovo kometlijo ,,Micki je tfeba moža". Osnovni motiv je ženitev bo-8«tc kmečke edinke z revnim, a pridnim in pametnim bajtarskim sinom z ukano proti tatovi volji — je znan že v brez številu
Po reviji, ki je nekakšen zaključek igralske sezone, se nam vsiljuje misel: kam sedaj in kako naprej? Sodimo, da je možna le [>ot naprej, tako v izbiri re|»ertoarja kot v načinu in kvaliteti izvajanja.
Pri izbiri programa moramo seveda računati z možnostmi, s primernimi igralci in z dojemljivostjo občinstva, upoštevati pa hkrati važno dejstvo, da se tudi duhovni svet naših ljudi spreminja kot se spreminjajo družbeni odnosi, kot napredujejo tehnični dosežki. Program naše dramske dejavnosti mora biti pač skladen s tem razvojem, kolikor ne bi stopili tudi korak naprej.
Način in kvaliteta izvajanja morata kljub uspehom nujno še l>olj napredovati, ker le tako bodo zadovoljni igralci in občinstvo. Časi, ko so bili ljudje zadovoljni z vsem, kar so na odru videli in slišali, ne glede na to, kuj in kako. so minili v glavnem pred j>etde-setimi leti, dokončno pa [»revi petnajstimi. Nihče sicer ne bo terjal od naših amaterjev — igralcev in režiserjev — tega. kar bi terjali od poklicnih gledališčnikov, pričakoval pa bo, da bodo storili vse, kar morejo in znajo. Tega pa ni tako malo. To sta nam [»okazali obe dramski reviji.
Predvsem pa smo videli pri naših amaterjih vselej na j plemenitejše prizadevanje: prikazati nam kar najbolj veren in iskren ne|»o-tvorjen in doživet košček našega življenja, veselega in žalostnega, vedrega in trpkega, takšnega pač, kot ga vsak dan živimo.
Boris Makovec
Nova turistična postojanka na vrhu Krima
—	1107 m je med naj lepšimi domovi z razgledom po vsej Sloveniji.
Ceste do doma: Do doma vedita dve cesti: prva [>o Ižanski cesti preko Iga proti Iškem Vintgarju in se 2 km pred Iškim Vintgarjem odcepi desno proti Rakitni, nakar se 7 km pred Rakitno odcepi po novi cesti do vrha Krima.
Druga cesta: Preko Brezovice — Podpeči
—	Kamnika pod Krimom nakar sc 2 km pred Rakitno na levo odcepi na cesto, ki pelje na Ig in po novem odcepu levo na Krim.
Ceste so dobro vzdrževane in primerne za vsa motorna vozilo.
Dom ima velik steklen razgledni salon in gostinsko sobo ter lahko sprejme 80 gostov. Okolica doma pa sprejme neomejeno število izletnikov, kjer je mogoče [»ostavki tudi šotore.
Dom nudi gostinske usluge vsak dan od 11. ure dalje ob sobotah, nedeljah in prazni-kili pa ves dan. Kasneje bo dom obratoval nepretrgoma.
Dom ima tudi osem zasilnih ležišč.
Nedeljske avtobu :nc zveze:
1 — Ljubljana Transport — Preko Brezovice in Podpeči1:
Odhod	iz Ljubljane	6.30	in	12.30
Prihod	na Rakitno	7.25	in	13.25
Prihod	na Krim	7.45	in	13.45
Povratek iz Krima		10.45	in	18.00
Prihod	na Rakitno	10.05	in	18.20
Prihod	v Ljubljano	12.00	in	19.15
o	— SAP-Turist —	Preko Iga	na	K rini
in Rakitno:				
Odhod	iz Ljubljane	7.30	in	13.30
Prihod	na Krim	8.30	in	14.30
Prihod	na Rakitno	8.50	in	14.50
Povratek iz Rakitne		11.20	in	18.20
Prihod-	—odhod iz Krima	11.40	in	18.40
Prihod	v Ljubljano	12.40	in	19.40
Avtobusna [»ostaja je na kolodvoru. Vso štiri [»roge obratujejo od nedelje 14. aprila dalje.
Turistično društvo Rudnik
Znameniti Neptunov vodnjak i!z XVII. stoletja vzbuja vsa leta med domačimi ih tujimi gosli, ki j !h pot zanese v Polhov Gradec, veliko zanimanje itn občudovanje. Primer svojevrstne zgodovinske vrednosti. V ozadju za vodnjakom stoji lipa. ki ji pripisujejo že nail
200 let življenja.

LJUBLJANA-TRANSPORT	V O Z N I R E D	,	Velja od 14 .aprila 1963 dalje.
LJUBLJANA
za sezonsko izletniško progo
LJUBLJANA—RAKITNA—KRIM
6.30	12.30	0	LJUBLJANA	12.00	19.15
6.40	12.40	6	Dolgi most	11.50	19.05
6.44	12.44	9	Brezovica	11.46	19.01
6,47	12.47	11	Vnanje gorice	11.43	18.58
6.50	12.50	12	Notranje gorice	11.40	18.55
6.53	12.53	15	Podpeč	11.37	18.52
7.00	13.00	19	Preserje, odcep	11.30	18.45
7.03	13.03	20	Kamnik pod Krimom	11.27	18.42
7.25	13.25	29	Rakitna	11.05	18.20
7.45	13.45	35	KRIM	10.45	18.00
OPOMBA: Avtobus obratuje ob nedeljah in praznikih ob vsakem vremenu.
MLADINSKI TISK SKOZI KRITIČNO PRIZMO
PRVENEC Z DVOJNO PODOBO
Najrazličnejše oblike informiranja in pa obveščanja v naših delovnih kolektivih, so dobile to pot svoj nov prispevek. Seveda ne v smislu besede same kot spremljevalca, ki naj bi prepleteni informativni službi v gospodarskih organizacijah, predstavljal nov val — mladinski tovarniški tisk. V našem primeru gre zgolj le za eno tako oblikovano mladinsko glasilo, ki ga izdaja tovarniški aktiv ZMS v „Utcnsiliji“.
Pa si ga oglejmo nekoliko j>obliže. Uredništvo lista je prejelo na vpogled le prvi dve letošnji številki. Potemtakem seveda ni moč dati objektivnega merila in kritične besede o našem mladinskem tovarniškem prvencu. Nedvomno pa kaže primer iz „Utensilije“ le na nekaj. Predvsem na to, da bodo morali tudi drugod mladinski aktivi po nekaterih večjih gospodarskih organizacijah, misliti na redno informativno službo, ki je spričo izrednega razmaha v gospodarskem življenju komune in kolektiva kot celote, več kot potrebna. Pobuda pa mora brez dvoma izhajati iz mladinskih vrst, še posebej zato, ker mora biti prav aktiv ZMS tisti einitelj, ki vpliva neposredno pri obveščanju kolektiva in informativni službi sploh. Odsev mladega življenja v prostranih tovarniških delavnicah, njihova prizadevanja za dvig proizvodnje, izboljšanje proizvodnega in tehnološkega postopka, skrb za preventivno in higiensko-tchnično zaščito pri delu, delo organov samoupravljanja, vloga in značaj ekonomskih enot, racionalnost v proizvodnji, proučevanje domačega in tujega tržišča, uvajanje ekonomičnejših meril dela, skrb za delavca — proizvajalca in ustvarjalca, vse to bi moralo najti svoje mesto tudi v naših mladinskih tovarniških glasilih.
Pobudo velja |>ozdraviti. Seveda pa ji tudi ni oporekati. Praksa pa le kaže na sosedov
vrt. Kje torej tiči problem, ki ga sicer na videz sploh ni. Iz dveh številk seveda ni mogoče oceniti vsega, kar je ustvarila peščica
prizadevnih mladincev v svojem tovarniškem glasilu v „Utensiliji“. Gre pa le za eno. Prvenec z dvojno podobo. Zares z dvojno. „Mladi proizvajalec", kot so dali glasilu ime, jc po oceni dveh številk, morda že na samem začetku napravil nekaj napak, ki pa po na-
šem mnenju ne bi smele tudi v prihodnje odločneje vplivati pri urejevanju glasila. Izhajati bo treba slej ko prej iz lastnih izku-
šenj in temu primemo prilagoditi tudi vse sestavke. Izogniti pa sc bo treba predvsem posplošenim, ponavljajočim in prirejenim informacijam in sestavkom, ki ob svoji dolgn-veznosti ne učinkujejo na bralca, še tembolj če gre za bralca — proizvajalca.
Fantje iz osnovne šole na Dobrovi so pravi mojstri v izdelovanju vseh mogočih izdelkov, ki jih pridne roke lahko izoblikujejo iz lesa. Malce dobre volje, potrpljenja in uspeh je na dlani. Kako tudi ne, saj pravijo, da jc pri tehničnem pouku še kako zabavno in veselo.
Kdo seveda temu ne bi verjel.
Predvsem jc treba doseči to, da se v tako oblikovanem informativnem sredstvu in njegovem zrcalu vidi obličje delavca — proizvajalca. Sicer pa je osnovno pravilo, da mora človek najti v pisani besedi svoj odsev in pa svojo |>odobo.
Ivini Vimik
Športni pregled
S prvimi spomladanskimi „Iastov-kami" — nogometaši je šla na prven- j stveno pot tudi skupina drugih tekmovalcev raznoterih športnih zvrsti. Rokometaši, košarkarji, atleti pa tudi plavalci, seveda zaenkrat še v edini zimski bazen, * ki ga premoremo v vsej Ljubljani. Prav sleherna nedelja prinese kaj novega iti sleherno presenečenje, še bolj pa razočaranje kalita vzdušje med ljubitelji te ali one zvrsti. Sicer pa začnimo, kar tam, kjer sicer najrajši začenjamo.
NOGOMET — Po odigranem XVII. kolu kot kaže oba naša Ugaša, kar velja vsaj za zdaj, z nekoliko presenetljivo slabo igro za Odrcd-Krima, še vedno tičita drug ob drugem v sredini prvenstvene lestvice. Svoboda, ki je lansko jesen obvisela na repu, si je že v prvih kolih z nekaterimi lepimi zmagami pri-borila precejšen naskok od začelja in bo slej ko prej ostala še naprej v družbi najboljših slovenskih nogometnih tnoštev. Zadnjo soboto so spravili na kolena Ilirijo in si utrli pot k samemu vrhu. Njen sosednji rival pa je doživel pred tednom dni skorajda popoten polom. Gostje s Kodeljevega so dobesedno pregazili Kri-movce, ki so s tem porazom izgubili vse tipe za uvrstitev med najboljšimi. Sreča pa je tudi tokrat obrnila moštvu hrbet.
Za zdaj torej dvojna podoba. Svoboda —	*:
prijetno presenečenje, Odred-Krim — ine-pričakovano razočaranje. Moštvi sta po zadnjem nedeljskem kolu na devetem oz. desetem mestu.
STRELSTVO — Naši najboljši strelci — Jež, Vrbinc, Planinc, Gaber, Reboljeva in dingi, nas bodo zastopali v republiški reprezentanci za bližnja srečanja najboljših strelskih ekip.
ROKOMET — S presenetljivo zmago nad moštvom Olimpije si jc Partizan-Krini zagotovil drugo mesto v republiški ligi in si z zadnjo zmago nad Ajdovščino priboril še dve dragoceni točki. Svoboda, ki je tesno premagala Gorico, pa je še vedno na začelju.
RAZMIŠLJAMO
Kje najti
Ze nekaj let se število obrtnih delavnic bolj in bolj manjša. Razlogov za tako stanje je seveda več in so si kaj različni. Na našem potleželju občutimo ta udarec še tcmlsilj. Kovačev, krojačev, čevljarjev in drugih manjših obrtnikov je vedno manj, z njimi pa se izgublja sled v naši do nedavna tako zakoreninjeni domači obrti.
Škofljica že nekaj let nima kovača. Problem, o katerem škofijski kmetje kaj radi sežejo v pogovor. Za hip se preselimo v preteklost. Pred vojno in po njej je imela Škofljica tri kovače in vsi so imeli dovolj dela. Kaj bi rekli dandanes ti trije, ko še osameli cvet, en sam, ne more shajati, dasiravno ima dela čez glavo.
Res je. Zadnji kovač je pred tremi leti vrnil obrt in se zaposlil drugod in ljudje so ostali brez kovaške delavnice. Zdaj si pomagajo na vse mogoče načine. Še največ v sosednjih vaseh. Na Lavrici, celo v Šmarju, pa na Igu, do koder jih vodi kaj dolga pot, ki ima nič manj kot 6 km. Tudi ostali dve poti nista nič
kovača?
manjši. Vendar pa sc jc že pripetilo, da sc je gospodar vrnil domov z nejkh!kovanim konjem, saj imajo kovači v teh krajih dela več kot preveč. In kdo bi torej delal še usluge drugim. Kje torej iskati rešitev. Gospodar si v hudi stiski pogostokrat poišče pomoči kar sam. Nevešča roka podkuje konja. Posledice so tu kot bi trenil z očesom. Poškodovana kopita, boleče rane, kdo vse bi vedel temu pravega imena. In tako gre iz dneva v dan, iz meseca v mesec in tudi ob letu je podoba skorajda enaka.
Problem torej kriči po svoji rešitvi. Kje naj bi našli razumevanje, ki ga vsaj za zdaj še ni in ga kot kaže še tako hitro tudi ne Ik>. Predlogov za rešitev tega nadvse bolečega vprašanja je več. Prek kmetijskih zadrug in samega pogodbenega sodelovanja bi lahko ustanovili servisne delavnice, namenjene najrazličnejšim potrebam. Delovale bi kot samostojne ekonomske enote, rešitev pa bi bilo mogoče najti kar v sedanji delavnici „Pri Majcnu".
Lojze Habjan
Vrčkov naslop na svetovnem prvenstvu, še posebej v igri s svetovnim prvakom Kitajcem (uang Ce Tangom.
(na sliki) jc presegel vsa naša pričakovanja!
t
PODJETJE
„Rožnik“
Ljubljana — rožna dolina, cesta v/2
izdeluje modne čevlje in se priporoča cenjenim strankam —Kupci jih lahko •dobijo v poslovalnici
„ IN G R O T E X “ — LJUBLJANA
Elektrogospodarska skupnost Slovenije
L J U R L J A N A
s svojimi podjetji za proizvodnjo električne energije.
Obrtno podjetje »MESARIJA« Brezovica
Kmetijska zadruga Velike Lašče
rr . v .	«
„£icnica
PODJETJE ZA IZDELAVO ŽIČNIH,TRANSPORTNIH IN DRUGIH STROJNIH NAPRAV
LJUBLJANA, TRŽAŠKA CESTA 49 . Telefon: 21-686 in 22-194
izdeluje kvalitetne lesno-obdelovalne stroje in sušilnice za lesno industrijo in ostale sušilnice, klimatske in ekshavstorske naprave za industrijo, projektira, izdeluje in montira žičnice in naprave za eksploatacijo gozdov ter vliva vse vrste ulitkov iz barvnih kovin v kokilih in v pesku.
KOVINSKA
INDUSTRIJA IG PB1 L,UBL,ANt
KMETIJSKA ZADRUGA
DOBROVA PRI LJUBLJANI
8 sadjarskim obratom Babna gora, Hruševo, z živinorejskim obratom Brezovico in z gozdarskim obratom Dobrova
GRADBENO PODJETJE
»TEHNOGRAD«
LJUBLJANA — ZBASNIKOVA 24
KMETIJSKA ZADRUGA PRESERJE
P R E S E R J E
»ELEKTRONIKA" Horjul
Ob letošnjem občinskem prazniku in praznovanju 1. maja
čestitajo prebivalcem naše občine:
OR LETOŠNJEM OBČINSKEM PRAZNIKU — 27. APRILU, ZGODOVINSKI OBLETNICI USTANOVITVE NAŠE OSVOBODILNE FRONTE IN OR PRAZNIKU DELA — 1. MAJA — ŽELIMO VSEM NAŠIM OBČANOM IN DELOVNIM LJUDEM PRIJETNO PRAZNOVANJE Z NAJBOLJŠIMI ŽELJAMI PRI SKUPNIH NAPORIH ZA SE VEČJI PROCVIT NASE SOCIALISTIČNE SKUPNOSTI!
UREDNIŠTVO IN UPRAVA „NAŠE KOMUNE«
ELEKTROPROJ EKT ljubljana - hajdrthova 2
„ V I N 0 C E T “
LJUBLJANA — VIŠKA CESTA
K čestitkam se dridružujejo tudi naša gostišča:
•»Franc Kete“ Horjul ■» B p d o “
»iNova vas“ »Rotar" Kozarje Ljubljanici"
»Pri Pratkarju" Polhov Gradec „Pri kroni" Polhov Gradec „Pod hribom" Vrhovci „Pri Poku" Brezovica „Pri Kopaču" Brezovica
Mesarija in pekarija Horjul
Gostišče „Pri Žabarju"
GOSTILNA „V R H 0 V CI “
»ILIRIJA"
TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV — LJUBLJANA
zadovolji vsakago
kadilca
Pridružujemo se čestitkam ob OBČINSKEM PRAZNIKU in ob PRAZNIKU DELA — 1. MAJU!
»COSMOS«
INOZEMSKA ZASTOPSTVA LJUBLJANA, CELOVŠKA CESTA 34 * Telefon: 21-808, 23-351
Geodetski zavod Slovenije
opravlja vse geodetske predloge v katastrske in tehnične svrhe
Tovarna vijakov
LJUBLJANA — TOMAŽIČEVA 2
Konsignacijska skladišča avtomobilskih nadomestnih delov:
Kratki roki!
izdeluje in nudi:
LJUBLJANA, CELOVŠKA CESTA 34 Telefon 33-141
Servisni obrat:
LJUBLJANA, DOLENJSKA C. 114 Predstavništvo:
BEORGAD, ULICA 1. MAJA 11 Telefon 35-078
TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO
Šoštanj
Ljubljana,Trubarjeva 39
ae priporoča kupcem z bogato izbiro Usnja in plastičnih mas
Zahtevajte ponudbe!
vijake za kovine, za les in za pločevino (kniping) kakor tudi razne specialne vijake po indivi-
V NOVI KVALITETI IN V PRAKTIČNI EMBALAŽI!
dualnih naročilih CENE KONKURENČNE!,
Kmetijska zadruga
»MOKERC«
Ig pri Ljubljani
Ob letošnjem občinskem prazniku in praznovanju 1. maja
čestitajo prebivalcem naše občine:
KOLEKTIV PROMETNEGA PODJETJA
Ljubljana-transporl
LJUBLJANA • JUGOSLAVIJA
■VELETRGOVIN” 1MPORT EXPORT
r
s svojimi poslovnimi enotami
na Jesenicah, v Kamniku, Mežici, Slovenj Gradcu in v Škofji Loki,
t -T .	' '
čestita prebivalcem občine Ljubljani:- Vič-Rudnik
za ORCINSKI PRAZNIK
■	‘	/.--v 'V 'v V
in priporoča svoje Usluge v mestnem,primestnem in turističnem potniškem prometu, tovornem prometu in v vseli vrstah servisnih in delavmiških uslug.
i V/
. ■ : ■■
'V; V.’ ■
■ ■ J.*'..
LJUBLJANSKE OPEKARRNE
LJUBLJANA — BOKALŠKA CESTA 18
s svojimi obrati:
OPEKA, DRAGA, INDOP, VIC in BRDO
kolektiv veletrgovine;
Ljubljana, Aškerčeva 3
s poslovnimi enotami:
„ARTA“ — Luče oh Savinji „EMONA‘; — Ljubljana, Borštnikov trg 3 „GRMADA“ — Ljubljana, Celovška 43 „JELKAU —- Gornji Grad „1 IRANA" — Ljubljana, Gerbičeva 7 „LITIJA“ — Litija, Valvazorjev trg 10 „LOGATEC ‘ — Dolenji Logatec 27 „ROZNIK“ — Ljubljana, Titova 18 „POLJE'£ — Polje 70
„STRAZA“ — Gornja Stra/a pri Novem mestu	\
,ŠPECERIJA"	Ljubljana, Prisojna ulica 7