-    121    -
V jezikoslovnih zadevah.
Mnogo različnima in nasprotnica se je že bralo in pisalo zastran sklepa matice-ilirske v Zagrebu od 7. maja t. L, ki se še le sedaj v ;,Sudslawische Zei-tunga na tanj ko zve iz osnove dopisov, ki jih je matica namenila literarnim družtvam slovanskih dežel* Iz tega se zve, da namen nasvetovaniga zbora ni stvaritev noviga občnoslovanskiga književniga jezika, ampak le posvetovanje: kako naj bi se različni slovanski jeziki med sabo — eden druzimu — bolj bližali. Osnova teh dopisov na mnoge družtva se takole glasi:
„SIavno družtvo!   Težko kdo bo dvomil, da pri vsakim narodu je edinost književniga jezika poglavitni pogoj lilerarniga napredka, in da bi ne bilo ne francosko, ne laško in ne nemško slovstvo (literatura) tiste visoke stopnje, na kteri jih sedaj najdemo, doseglo, ako bi bil vsaki oddelk francoskiga,  laškiga ali nemškiga naroda svoje knjige (bukve) v svojim posebnim  narečju pisal, kakor se to pri nas Slovanih godi.   Akoravno nam Slo-vanam, ki smo po nemili osodi že od nekdaj ločeni, ni dano, da bi edini književni jezik imeli, je vunder naša dolžnost, da  si   po izgleda   starih Grekov  saj prizadevamo, da se naši književni jeziki ne še bolj kakor do-sedaj razločijo, ampak se, kar koli je moč, približajo. Na to  imamo   zlasti   sedaj   paziti,   ko  se vsi   slovanski narodi  za   omiko  svojiga jezika poganjajo.    Kako  naj bi v tem ravnali,  nam je   ces.  avstrijanski minister g. dr. Bach pokazal, ki je pred 2 Ietama zbor slovanskih jezikoslovcov  v Beč (Dunaj)   poklical,  da  naj bi enolično   in   vredjeno slovansko   pravoslovsko  terminologijo posvetovali in izdelali.    Dolžnost  vsih Slovanov je,  da to početo lepo delo posledovajo in razširijo na celi ob-sežek  jezika,  kar je  ondi  le  na  pravoslovje  omejeno bilo.    Vposled tega   je literarni oddelk matice ilirske v zboru 7.   maja sklenil,  vse slovanske literarne družtva povabiti, da naj bi vsako njih 2 ali 3 vredne može izmed sebe izvolilo, ki naj bi se  v kakošnim slovanskim mestu, po naših mislih v Varšavi ali Belgradu snidili in posvetovali: kako naj bi se različne narečja eno druzimu približale, in kako naj bi se v duhu  prave slovanske   vzajemnosti   vodila določile,  po kterih naj bi se v omiki slovanskih narečij napredovati imelo,   da bi v prihodnje še bolj ne razpadle. — V prepričanju, da Vam je slovanska  vzajemnost  pri sercu, Vas  bratovsko po-zvemo  pristopiti našimu nasvetu in  dva Svojih jezikoslovcov v ta  namen  izvoliti in zraven tega tudi  mesto literarniga zbora  nasvetovati,   ki se Vam  nar priprav-niši zdi.    Ko Vam   to čisto  jezikoslovno zadevo v prid vzajemne slovanske literature  priporočimo, Vas bratovsko pozdravimo*    V Zagrebu mesca junija  1851."