Leto II
Poštnina pa v šali ra na!
V Ljubljani, dne 25. avgusta 1920
Štev. 35
GLASILO „KMETSKO DELAVSKE ZVEZE".
izhaja vsako sredo in stane za vse leto K 42’—, za pol leta K 2l-—, za četrt leta K IG‘50, na mesec K 3'50; posamezna številka K 1'—. Inserati po dogovoru.
Vse dopise in pošiljatve za „Ljudski Glas" in K. D. Z. je fran-kirati in naslavljati: Ljubljana, poštni predal 168. — Tajništvo K. D. Z. se pa nahaja v Ljubljani, Kongresni trg št. 9.
Nova vlada.
■
Po doleih tednih prerekanja, kriz. po-^duiii itd. smo končno vendarle dobili — vlado.
Kakšna pa je? Ej, kaj bi izpraševali?! *sak otrok že danes ve. da ni od ministrskih korit mogoče izriniti ne klerikalcev m ne liberalcev. Vkljub dolgemu prereka-niu so sc končno vendarle zedinili in si razdelili sedai leno koritca med seboi. tako v Bekrradu. kakor tudi v Liubliani. frelsrraiska vlada ie že sestavliena. liub-jianska bo na te dni. V Beleradu so ostali isti ministri kakor so bili doslei v liub-liansko vlado bodeta prišla 2 liberalca In en nestrankar. ki bo prevzel poverjeništvo za notranje zadeve.
Človek pravzaprav miti ne ve ne zakaj ie prepir pravzaprav nastal. Skorai bi rekli, da le zato. da so te dolee tedne ministrske krize uprizorili klerikalci in liberalci nalašč le zato da so lahko klerikalni in liberalni verižniki in izvozničarii med ■ tem zonet zaslužili lene miliione. Vsak ve J namreč, kako so se zadnie čase zopet dvl- j vnile vse cene. Pred nar meseci le dragi-nia začela vsled ugodnega ooložaia na svetovnem trgu prav izdatno nolemati. Klerikalni veleposestniki in trgovci ter liberalne banke so imele pa po svoiih Frommih zalogah nakopičene velikanske množine blaga, s katerim so hoteli šoekuli- j rati. Vse ie kazalo, da bodo splavali vsled j padania cen po vodi velikanski dobički. Kai tedai storiti? Ei. sredstvo ie hitro tu! vprizorimo v Belgradu vladno krizo, v kalnem se lahko ribari in vsa stvar bo re- j Sena.To se je zgodilo, klerikalno-liberalni križniki so izvozili blago cene so se zo-net dvignile in sedai so lahko rešili tudi | v'adno krizo in sestavili ministrstvo.
LISTEK.
^b. Lajovic:
^njige, časopisi in čitanje.
(Dalje)
w Dasiravno ie pripadal prvi dnevnik ‘emceni. vendar se nemška žurnalistika Škn tieen.otn>h političnih položajev nem-^.h državic dolgo časa ni mogla razvijati /km kakor bi ona sama hotela. Sele po _ 1848 in posebno po letu 1871. ko ie Bis-ark založi! veliko Nemčijo, te začela ča h »5 ^P^bstika globoko dihati hote-dohiteti svoia zanadna soseda. Vendar •Sor.vfi Za7nava ori Nemcih večii vpliv ča-vl .ri a/Ia nie’ na iavno mnenje kot na na la>a torei si ie nemška vlada sama de-Vpii, a,vno mnenie. mesto da bi le ono kfacib na n’n' 'e Drotot,D demo-
Tako se torei gospodari in vlada v j naši blaženi ■ Jugoslaviji tedai ko imaio.l vso moč" v roka!) klerikalci In liberalci, j Vse meščansko časooisie od »Domoljuba« do »Slovenskega Naroda« se dere na vse protege o koristih ljudstva, a vse to ie namerjeno le za nerazsodne mase. le le pesek v tiči gospodič v Belgradu sl mencalo roke in delaio po svoie tako. da nese dobro niim.
In ljudstvo, ti hodi k vojakom, ti plačni davke, ti molči in verjemi farbariiam klerikalnih in liberalnih listov. Pa. to liud- | stvo ni več tako neumno, da bi ne videlo, kako zločinsko iero igra z niim klerikal-no-liberalna gospoda. To ljudstvo komaj čaka volitev, da bo obračunalo s temi nesramnimi slepari!. v ki se tako zločinsko igralo z ljudstvom. Še nar mesecev In prišle bodo volitve, potem Pa ne bodo imeli prilike reševati ministrskih kriz in sestav-liati vlade ne klerikalci in ne liberalci, potem bo rešilo krizo in sestavilo vlado ljudstvo samo, tako, da bo brcnilo iz vlade klerikalce in liberalce.
JURIJ SKOPEC:
Na dan volitev. |
(Konec.)
Zaupniki moralo dobro paziti, da so prišli naši somišlieniki do zadmega vsi na j volišče, ker ie nri volitvah no proporčnem ! s:stemn silno važen vsak glas in nobeden ! ni izgubljen. Po prejšnjem sistemu, kier ie odločevala navadna večina, se šibkim strankam res ni izplačalo nehati se za vo-l;tve. nri proporčnem sistemu oa ne more popolnoma propasti nobena stranka. Če ste še šibkeiši. enega ali dva zastopnika si bodete v občinski odbor nrav gotovo pri-
borili zato bi bilo pravo izdaistvo. če bi se ha volitve ne pripravili z vsemi močmi ali na če bi ostal kak volivec doma.
Pa tudi na neodločne, dvomljive volivec vnlivaite. da se volitev gotovo udeleže. Odbor krajevne K. D. Z. nai v to svrho določi neka! članov in članic, kil bodo na dan volitev hodili iskat volivce na dom. če bo potrebno. Če ima kak neodločen volivec na svoii glasovnici morda že nanisano nasprotno kandidatno listo, ga skušajte pregovoriti še zadnji moment, staro glasovnico nai uniči zahteva pri vplivni komisih novo in v to določeni zaupnik K. D. Z. nai mu io izpolni v našem smislu. Opozarjati ie treba volivce tudi na to. da ie no volilnem redu vsak dolžan voliti, sicer zapade kazni 20—200 K.
Ze v razglasu o volitvah le določeno, koliko časa bo traialo glasovanje in kedai se zakliuči zato ie važno, da orldeio naši somišlieniki pravočasno na volišče. Nai-mani pa mora traiati glasovanje 4 ure. .
Ko se zaklimči oddaianie glasovnic, sklene volivna komisiia volivnl zapisnik. Če ie več volišč, tedai se prenesejo vo-livni spisi k glavni volivni komisih, tam se odprejo in sestavi glavni volivni zapisnik, ki se shrani pri občinskem uradu. Za slučaj, če se vloži pri volitvah pritožba, je pa poslati vse spise s pritožbo vred okrajnemu glavarstvu.
Po končanem glasovanju se začne tudi štetie glasov Volivna komisiia pregleda vse glasovnice in seštele koliko glasov ie bilo oddanih za to in koliko glasov za ono kandidatno listo. Če ie več volišč tedai se na glavnem volišču sešteieio vsi glaso vi, ki so bili oddani za kako kandidatno listo in se šele na glavnem volišču konštatira izid volitev, če ie oa !e eno vo-
V
Tudi v Avstriii se ie začelo časopisje, nemško in nenen.ško razviiati šele od 1. 1843. dalie. To leto ie prineslo tudi nam Slovencem prvi slovenski list. to le Blei-•■veisove Novice, ki iih ie izdajala »Kranjska kmetiiska družba.« V »Novicah« so se oglašali slovenski pisatelji in pesniki posebno potem, ko so postale političen list za Slovence. »Novicam« ie kmalu sledil Janežičev »Glasnik« — literaren list — ki so ga ubile »Novice« s svoiim naprednim urednikom očetom Bleiweisom. potem le začel izhaiati v Mariboru »Slov. Narod«, ki ie 53 let star. mlaiši brat mu le »Slovenec« ki štele 48 let. ostali dnevniki so mlaiŠega datuma tako »Edinost«. »Naprej« izliaia kot dnevnik četrto. »Jugoslavija« tretie leto. Poleg teli imenovanih dnevnikov imamo še celo konico drugih strokovnih in političnih tednikov in častno. za naš narod, ki šteie ooklrug miliion duš. zelo častno število znanstvenih in li-
terarnih časopisov. Naistareiši list ie strokovni list slovenskega učitelistva »Učiteliski Tovariš«, ki ie letos praznoval svoio šestdesetletnico. 60 let te lepa starost. Naivečii slovenski list ie »Oias Naroda« v Ameriki, ki se tiska v 100.000 izvodih.
Pri imenu časopis ali novine misli slovenski čilateli ne samo na novice in poročila ki iih prinašajo temveč nehote tudi na to. da in čegav organ ie list. da služi nekateri stranki, smeri ah korporaciji, in to bodisi z odkrito besedo, ki io beremo v naslovu, ali pa z golim prisposab-lianiem novic in kritike lavnih zadev. Novine se izdaiaio iz trojnega namena: Izda-iateii ie ali vlada, ki hoče poučevati občane o svoiih odredbah, ali podjetnik, ki hoče hiti plačan za novice in zabavo, preskrbljeno občinstvu, ali na korporaciji, ki začemaio Pri vladi in končavalo pri nai-maniši politični strančici ki hoče s sve-
lišče. se ugotovi izid takoi no seštetiu glasov. To se zgodi takole:
Občina štele n. or. 7395 prebivalcev zato ima no § 8. votivnega reda nravico volili 34 odbornikov in ravno toliko na-mesfnikov Votivnih upravičencev ie blo 859. Glasovali na niso vsi. ampak se le udeležilo glasovanja le 817 volivcev, od teh :e bilo veljavnih glasov 795. Ta vsota se razdeli sedai z ?a eno zvišanim številom občinskih odbornikov, torel s 25. Račun ie torei takle:
795 ; 25 = 31.8
To število se zaokroži na nrvo večie celo število torei na 32. Številka 32 ie sedai vohvno število.
Za občinski odbor so se nategovale tri stranke, in sicer:
1.	Klerikalna stranka, ki ie dobila na svoio kandidatno listo 287 glasov:
2.	Samostoina kmetska stranka, ki ie dobila 245 glasov in
3.	»Kmetsko - delavska zveza« ki ie dobila na svoio kandidatno listo 263 glasov.
Ti glasovi, ki so iiih dobile nosamezne kandidatne liste, se razdele sedat z voliv-nim številom in število, ki se ookaže nri tem računu znači število mest ki lih dobi kaka stranka v občinskem odboru torei takole:
1.	Klerikalna stranka:
287 : 32 — 9 obč. odbornikov.
2.	Samostojna kmetska stranka:
2^5 : 32	7 obč. odbornikov.
3.	»Kmetsko-delavska zveza«:
263 : 32 = 8 obč. odbornikov.
To ie sedai torei izid volitev, ki se mora takoi no ugotovitvi razglasiti na občinski deski. Iz naše kandidatne liste, ki smo io obiavili vzadniič. ie mrei fzvolienih nrvih S kandidatov, ki so bili vpisani v volivni listi, obenem na. tudi prvih 8 namestnikov. ki so bili vpisani poleg kandidatov. torei so člani novo izvolienega občinskega odbora: Ivan Urak, njegov namestnik ie Janez Matian: Peter Čeoelnik. niegoy namestnik ie Fr. Klemen itd.
S tem ie volivni boi .končan in kon- j čane so tudi volitve, Umevno ie. da bo ! kraievna oreanizaciia K. D. Z. še tisti večer na primeren in dostoien način proslavila svojo prvo zmago in člani bodo časti-tali sodri! go m k izvolitvi. Priredite mor- j da v to svrho malo zabavo, kier se razgovorite o bodočem delu v občinskem odbo- j ni v korist revnega ljudstva. Ob tel nri liki bodete naileoše proslavili svoio zmago. če naberete primerno vsoto za tiskovni sklad »Liudskega Glasa«, ali se oa na
■—	■	,	J.	M	.M.	.....
iim oasopisiem vplivati na občinstvo Te tri gonilne sile srečavamo na vseh potih žurnalistike, na nien razvoi na seve nimajo enakega vpliva. V današnjih časih prevladuieio časopisi, ki so iih zasnov«!1 oodietni liudie. in torei niso Izrazita gla-Gla posameznih strank vzd'žuleio se sami. To ie tedai drugo pravilo za delitev časonisia. Razi Uidemo icdai liste, ki nr:-naštu v pretežni večini novice in poročila ali na razrrave in članke. Po u h osnovo n •/'-konih se na ravnalo zopet s'ci-stva s Kp.termi delaio časopisi. Nekateia so vsem listom skupna posamezni Usti na ! imaio zoret razna posebna sredstva.
Vsa ta sredstva škripat tmemiiemo časnikarska tehnika. To so or^v različne navade in ročnosti. Občinstvo sl navadno predstavlja, da potrebuie časnikar lahek slog nisave. malo jezikov, morda še ste- ; nografiio in povrhu še znanje ustavne in J politične zgodovine. Časnikarsko orožje ••
kak drug način spomnite strankinih insti-tucii.
Po mnogih občinah pa s tem še nikakor ni končano vse volivno oostoroanie. Nasprotne stranke so v svoji želji po na-daljnem zlorabljanju občinske uprave morda vendarle nekoliko preveč sleparile na našo škodo. Med volivci so volile ! neopravičene osebe, eden ali drugi je : oddal po več glasovnic in predsednik ni hotel tega zabraniti, dalje niso pripustili kakega našega volivca k volitvam itd.. skratka, pri volitvah so se vršile očitne sleparije, ki so zmanjšale našo zmago'.
Umevno ie. da se s takim postopa-j niem ne bomo mogli zadovoljiti, ampak bo treba najenergičnejše protestirati. V to ! ^vrlio nai zbere odbor krai organizacije K. D. Z. takoi no volitvah ves obtežilni materiial ter natanko popiše vse sleparile, i Zlasti važni bodo tozadevni podatki naše-: ga zaupnika v volivni komisiji. Na podlagi j lega materiiala nai se takoi sestavi primeren protest in odoošiie vsai ncu ali šesti d?m dosedaniemu županu ki št* vedno vo-j di občinske posle. Protest nai podpiše od-! bor krajevne organizacije K. D. Z. in mor-j da še nar drugih veljavnih mož seveda I vsi moraio hiti volivci. Zupan mora no-; s!ati to pritožbo nreko okrainega glavar-j stva deželni vladi, ki v zadevi končnove-j iiavno odloči.
Če proti volitvam ni pritožbe, skliče i stari župan kmalu oo volitvah novi občinski odbor k seii. kateri nredsediute naista-! rejši občinski odbornik. Važno je, da se te I seic brezpogojno udeleže vsi naši odborniki. ker sicer izgube svoie odborniško ! mesto.
Če ie izid volitve tak. kakor smo ga i očrtali zeorai. tedai nima nobena stranka večine da bi mogla izvoliti svoiega žuna-na. V tem slučaju mora priti glede župana do sporazuma med dvema strankama. Tu ie mogočih več slučajev. Če pride do sporazuma med klerikalno In samostoi-no stranko tedai se mi v to ne bomo vti-1 kali. ampak bomo nastopili, not nalstrožle onoziciie. Kandidirali in glasovali bomo za svoiega pristaša, čeprav bomo vedeli da propademo in tudi sicer bomo nastopali naiodločneiše proti klerikalno - liberalne- j ntu gospodarstvu v občinskem odboru.
Dahe ie na tudi mogoče, da pride do | sporazuma med nami in klerikalci, ali pa med nami in samostoineži. Več kot umevno ie da zveze ne bomo sklepali ne z enimi in ne z drugimi, ker so oboli enaki sovražniki revnega ljudstva, če pa hočemo zagotoviti redno poslovanje občinskega odbora, bo pa moralo pogosto vendarle priti do nekakega sodelovanja, vsaj v glavnih vprašanjih in pa na ta način, da , nas ne bodo mogli nasprotniki oguljufati. 1
na ie mnogoštcvilneiše. Če noče časopisie začasa normalnih razmer razvolu. sveta samo skiiti ali nosoiati svoiih oredlov po-samo slediti, ali posojati svojih predalov posameznikov, da govore masi, temveč hoče. da se tudi samo udejstvuje, tedai moraio niihove redakcije znati nrav vse. — Misliti montio namesto stotlsoč Hudi. moraj.) v niihovem injemi soditi kriti, kovati, hvaliti, predlagati itd. Ulica začne— časopis nadaliuie. Povsodi tam. kier se soletalo niti družabnega razvola in deia-nia. mora biti vidno in nevidno navzoč tudi list ki hoče veliati za dobrega, da ie poučen o vsem. da pripoveduje dalie. da izreče svoio sodbo, da obrne dogodek v ono smer. ki io zasleduie on sam. Skratka dober list mora znati dandanes vse. Spretno si mora iskati informaoHe. umeti mora brzo in če mogoče nravilno soditi, njegova sodba mora biti nri važnih stvareh načelna. ori novih, še skoro neznanih poia-
Ni mogoče reči naprej, s katero stranko bi šli vkupaj. a najtežje bo nau'brže s klerikalci. ker so ti izmed vseh nasprotnih strank najnesramnejši. Ravnati se je v tem oziru vedno po krajevnih razmerah.
Če bi prišlo v našem slučaiu do sporazuma med nami in samostoineži tedai bomo zahtevali župansko mesto seveda zase ker imamo več odbornikov nego omi. mi iim bomo na za protuuslugo pomagali izvoliti podžupana iz njihovih vrst. Fnako bomo v slučaiu soorazuma ravnali nri volitvah občinskih svetovalcev in uidi v drugih slučaiih. da zagotovimo redno poslovanje občinskega odbora v korist revnemu ljudstvu.
Če ima na naša stranka v občinskem odboru večino, tedai ne išče seveda tudi sporazuma z nobeno drugo stranko ampak prevzame sama vse gospodarstvo v svoie roke Umevno ie da bo nosila v tem slučaiu tudi sama vso odgovornost To na ne bo težko, če bodo imeli naši možic nred sehoi vedno en čili to ie blagor občine in občinariev zlasti revnih o'a.sti liudstva.
Kakor smo že omenili zgoral bomo pa morda v nekaterih posebno nezavednih občinah prodrli le z enim. dvema, ali iremi kandidati. V takih občinah se seveda ne bo dalo doseči mnogo In bo morala stati naša stranka v njiistrožii ooozi* ciii. ki bo nadzorovala in kritizirala gospodarstvo nasprotnikov. Tudi to delo ie važno zlasti /.ato. ker bo lahko potem snroti obveščala liudstvo o .škodljivi politiki nasprotnikov.
Par naših odbornikov bi na včasih vendarle igralo nrav veliko vlogo. Vzemimo n or '■hičai. da sodi v občinskem (►dboru 11 klerikalcev 10 sumostoinežev in 3 naši zastopniki. Klerikalci in liberalci bi se pulili za nadvlado, odločevali bi na vendarle mi ker bi ne imela nobena nasprotna stranka večine in bi tvorili večino mi. Tudi v tem slučaju bomo lahko dosegli marsikaj kar nam bodo nasprotniki prisiljeni sami ponuditi ker brez naših glasov ne bodo mogli izhaiati.
Iz povedanega bo sedai vsakomur lasno. kako važne so za nas priprave na volitve in dan voHtev sam. V boi moramo v boi z vso silo in vsi. kaiti izgubiti nimamo kal pridobimo na lahko vse. čim boli se bomo orinravili na volitve, tem večlo zmago nam bo prinesel dan volitev. Revno liudstvo bo s tem nrvič stopilo v občinski odbor organizirano in z iasnim delavnim programom katerega si bomo ogledali v nastopnem noglaviu.
vili na mora poznati nuienia drugih, t1*1 nrav tolmačiti in povedati lastno stališ^6 žurnalistika ima danes pravico govoriti n čemurkoli in nlena tehnika zahteva, da S1 noi.šče tudi vsa potrebna sredstva. Seveda na ne moremo zahtevati, da bi bili‘*ufi nalisti v vseh rečeh strokovniaki. sai notom imeli pravico sedeti na kaki vse' učiliški stolici ali na bi šli med PoHtjcn zgodovinarje preteklih stoletii. Časnikarska tehnika ima v sociialni organizacij posebno nalogo kot posredovalka ni novimi poiavi in širokimi masami naror,' dalie na kot faktor ki povzroči, dn ,,r’ o nravem času in na pravo mesto v.a:ua mnenie edino poklicanega strokovuu1 ‘j ki bi sicer nikdar in nikoli ne prišel v N. Ijave. odnosno bi ostal ostal navezan na svojo delavnico ali učilnico.
fDalie nrili.)
PtOMandna knjiia Kmatsko delavske zveze
II. zvezek:
V boj za občino š
Napisal
JURIJ ŠKOREC
izide v kratkem Kniižnica bo obsctrala vsa navodila za bližaioče se občinske volitve in na tudi elavna določila ob-činskeira volivneea reda. Ooozariamo na to p^obhodno potrebno kniižico že sedal vse naše oreanizaciie in posameznike. Vsak izvod bo stal okoli 2 K. Razpošiljali io bomo v natmani 10 izvodih skupno Naroča se lahko že sedai v
Osredniem tainištvu K. D. Z.
Dopisi. cstiSb
Sveti Florjan ori Rocatcu. Ker klerikalci posebno na naš eosood faiinošter vako leix> postonaio z liudnii moramo nar besedi iznrevovoriti:	V tukaišnii cerkvi
ie bila 9 t. m. poroka, in ker ie na kmetih navada da pri poroki daruieio za mež-naria. so tudi tukai darovali. In naš sco-snod faiinošter Molainer si ie na ta denar ves obdržal in Le fantu, ki ooravlia mežnarsko delo ponudil samo 3 coldi-narie m fant ni hotel denaria vzeti, ker se le dosti več. nabralo in na vse zadnie ni dobil ničesar Torei len zeled daieio vosood faiinošter liudstvu še to. kar ie komu namenicno in mu nristola so mu odvzame, sicer na in zameriti, ker faimo-šter le res boli potreben teh kronic neiro mežnar. Ako bi mi oonrei to znali da so voso od res tako potrebni, bi lahko več zani nabrali? -- Več svatov.
Sv. Lovrenc na Pohorju.
Morda ie tukai v Sv. Lovrenški okolici vsakemm znano, koliko posestnikov noseduie občino Rudeči brev. Opišem Vam malo veleposestnika Gregorja God-ca ki ima sam skoro pol Rudečega brega, na ne privošči svoiima revnima nečakoma nit> nlosniiveea vinaria. Fn niegov nečak, ki ie no poklicu mlinar, ie bil spomladi leta 1^15. štiri tedne na dopustu, ter mu ie kliub temu. das' so že vsi drugi svojim dninarjem plačevali no 2 kroni, ta mogočnež svoieniu nečaku plačal no 40 kraicar-|ev. Pozneie. ko ie na ta revež prišel že dnugič iz fronte v bojnico Saleburg ter ie nrosil tega strica v jiismm da bi mu oo-vsai 10 kron. na ta mogočnež ni bil wko dobrega srca. marveč mu ie poslal niegovo nismo v drugem kuverta nazai n^esto denaria. Med voino ie na baie ta jnogr.oSnež svoie noliske pridelke v sode ?°basal in te sode v gozdu pokopaval. . er se ie bal rekviziciie liudie so na vse Kobali.
Triperesna deteljica iz selške doline Gosoodie v črni suknii so že pričeli nredvoino metodo. Ni ie nedelie da bi ne obregnili ob napredno in sociialisti-Š?0. dnsoDiisie. Naiboli udriha znani »šu-^ei'ciianec« Janez Kenec župnik, niega nf u0ra nf)Sriemati novi kanlan. bivši voj-n kurat. Ni ga iziičila dolga volna, kam Kepe<*e *luisknriia raznalieno liudslvo. O. ne eu ne zamerimo, on ie leno polnil že-n,**1 ,Volno. zato si ga lahko privošči nna	Vlesto. da bi bil tiho. ko
okrtaf-|ave ll^e* vze* v mke milo in si 71 Pr°d voino napravljene grehe, še ke in ot ^nk grešnik Ztibavlia čez stran-slične rnvi da so brezverske, kaoitali-'frabliivi volkovi v ovčiih’ oblekah
i in bog ve kai še mu povemo in njegovim : backom, (ima še nekaj žensk in kimovcev | na svoti strani), da ie on sam naivečii ka-! nitalis! v Selcih. Poseduje skoro polovico Selc. semtertia mu gre še kaka teroiialka j na roko. da mu zapusti kar celo hišo. Gn ! neomejeno gospodari, odstavlia kliučarie i in druge ki mu niso no volii in ne nriki-' mavalo. V Selcih ie veliko revnega liud-j stva. ki mirna nravega stanovanja. Župnik I oa ima polovico kanlaniie nezasedene.
I 'licžnariio podedovano Kramarievo hišo. v krasni niegovi palači župnišča ie polo-'Moo prazneča. Tudi »Društveni dom« ie ; takorokoč nod niegovo komando. Liudie : božii koreviditc torei. kdo ie naivečij ka-| Pitalist! Ali bi se ne mogli cerkveni do-I bodki uporabiti za stolp na Podlonku-.
■ skraini gorski točki in za orglic? Sicer ! na smln v teli razmerah in neznosni dra-ginii tudi ni tako važna stvar. Kai porečete farani, katere župnik osebno molze za stoln. Pravi, da bo primoran tiste, ki ne bodo hoteli dati. raz prižnico imenovati. Tu bo zopet uporabil cerkev za svo-"e namene. Ker so začeli sedai tako go-mo proti »Liudskemu Glasu« in vsem časopisom ki ne trobilo v farski rog in ne hvaliio duhovnikov takih kot ie on. ie naša dolžnost, da nride to med liudstvo in da brdo vedeli ti možic, da ljudstvo ne +roi vedne.m zabavliania po cerkvah ki !c namenlena vsem strankam. Od 29. utniia dalie iioorabliaio vsako nedelio cerkev v strankarske namene in huiskalo nroti'časopisom »T.iitdski Glas« iim bo že /amaši! usta Ker so oni nrvi začeli ie dolžnost naših somišljenikov tembnli razširjati naš list. Vemo. da bi bilo svetovne volne prele konec, ko ne bi bilo zagrizenih šusterčiiancev Ker smo na no njih komandi in zaslugi frnelii in prelivali kri zato si ne pustimo od. njih še sedai v .Jugoslaviji komandirati. Možic in fantič oa nai velo. kai nai voliio v občinske zastope. ^e nekaj! Včasih si naš župnik najame še nekega drugega gospoda, da poagitira za »Slovenca« in »Domoljuba«, Ta agitator ie Janez Jelenc, žunnik. goriškii begunec. Nai bi raie ostal na zasedenem ozemliu in tam reševal trneče brate. Pa on nima srca zn te in ker ve da se godi glede plače v Jugoslaviji bode duhovnikom, zato se drži Jugoslavije kot klon in mesto, da bi oznanial liubezen do bližnjega, oznania sovraštvo s Imiskanlem na vse ki ne bodo volili s SLS. Za danes dovoli gradiva na ie še mnogo ki se bo obelodanilo vselei takrat, ko bodo ti liudie uporabljali cerkev zn strankarske namene.
mnog^roini udeležbi se. vabi. Vse sosednjo iK>dnužnice se vabiki!
Odbor KDZ.
Kaoeln (Ljutomer.) Prosimo vse člane K^7 da plačalo članarino vsako zad-nio nedelio v mesecu za »Nanrei«.
Veselica v Stožicah. ki io ie nameravala Prirediti KDZ dne 29. avgusta pri Jančetu se zaradi nuinih zadržkov ne bo vršila.
Boh Bistrica. Vsi člani KDZ. ki še niso olačnM članarino za mesec avgust, nai to čimoreie store, sicer iih izbrišemo.
E&s Po svetu.

Shodi K. D. Z.
KDZ. priredi z nastopnim dnevnim redom: L Liudski shod. 2. Vnisovanie v kraievno organizacijo KDZ. naslednja zborovania po Sloveniii:
V nedelio 28. avgusta t. I.
V Zeornii Beli u?d Kranjem ob 14.
uri pri Ivanu Štulariu. Po shodu veselica v korist kraj. org. KDZ.
Zaupniki skripte za obilno udeležbo. Na teh shodih se bo tudi razpravljalo o občinskih volitvah, zato so zelo važni.
Osrednie društvo KDZ.
Iz Kmetsko delavske zveze.
V Zgornji Beli nad Kranjem priredi Kraievna organizaciia KDZ. vesejico s bledečim sporedom: godba na lok. srečo-lov. šaliiva pošta, ples prosta zabava. K
Vojna
med Rusi in Poliaki se še vedno nada-liuie. Rusi so stali že tik pred Varšavo in pričakovati ie bilo vsak hip. da io tudi zasedelo. Med tem se ie na volna sreča zopet obrnila v nrid Pollakom in po voi-nih poročilih sklepamo, da so doživeli zadnie dni Rusi nekai prav občutnih porazov. vsled česar so se morali umakniti nrecei daleč nazai. Tudi v lužni Rušili so : doživeli Rusi nekai neuspehov. Tam se | namreč boude neki
general VVrangel.
1 ki ie rrevzel nekdanio Dienikinovo ar-! mado. Za kai se boiuie ta človek, menda j niti sam ne ve. Postavil ie tudi neko : svok) vlado katero so pred kratkim ori-1 znali Francozi kot »zakonito« vlado za i iužno Rušilo. Tako sam plastno postora-j nie Francozov ie silno razliutilo Angleže.
; io sknšaio vzpostaviti mir s sovjetsko Rušilo Prišlo ie vsled tega do prav ostrega
soora med Angleži in Francozi.
ki ie pa vsai na videz menda zopet poravnan. Pa le na videz, kaiti med Angleži in Francozi tli že oreeei dolgo. Angležem sc zdi že preneumna samoeoltna francoska politika, ki vstvaria vse preie.
I nego mir v Evropi. Francozi zato iščeio novih zaveznikov, ker se na Angleže ne zaneseio več preveč trdno. Kuhaio zvezo med Francozi. Lahi in Spanci, k tei čedni roparski družbi bi na radi privabili še nekai malih držav, katere so na mirovni konferenci tako grdo ogoljufali in oropali. Zdi se oa. da ie kapitalistična Fran-caa zaigrala prav vse simpatije oo Evropi kaiti nreko mene glave se ku*eio že nove zveze. Pred kratkim ie bil namreč v Belgradu
češki minister Beneš ki ie sklenil zvezo med Češko in Jugoslavijo Tei zvezi pristopi tudi Rumunija iin morda tudi Avstrija S tem bi bil vzpostavljen v srednii Evropi močan blok. ki bi garantiral za mir. zlasti nred klerikalno Madžarsko, ki ii nikakor ne gre v glavo, do 5e izgubila milijone tujih zlasti slovanskih narodov, katere le preie tako brez skrbi izžemala. V teli dogovorili tudi stoii. da zavzamemo nasproti Rusih nevtralno stališče, kar je edino pametno. Nai se pomenilo boliševiki »n VanitalisFčnn enteuta sami med seboi. kakor vedo in znalo! mi ne bomo hodih no koštani v pgeni za druge Imamo sani s seboi dovoli težav. Zadnie čase so nas začele nanadiati celo
albanske toloe
pod italiianskim vodstvom. Ob men se vrše neprestano spopadi, katere na mi krepko zavračamo. V teh boiih so bili udeleženi tudi že slovenski rqkrutie. Ke-dai bomo vendarle imeli že mir.
s Iz naše države, ss
Atentat na ljudske žene. Belgraiska vlada, v kateri imata elavno besedo dr. Korošec in dr. Vesnič. ie izdala ukaz. da se uveljavi proračun za leto 1920 in 1921. Po tem proračunu bomo plačali na leto okolo 16 milijard davka in med temi samo za voiaštvo štiri in nol miliiarde. Korošec in Vesnič sta to napravila proti mneniu finančnega odseka Jn ne da bi bilo proračun odobrilo narodno predstavništvo. Če na berete klerikalno časopisje na ne naiđete v niem drueeea kakor hvalo za Korošca in niemvo politiko. Koroščeva politika ie dobra, ampak le v tem da Hudstvu nalava o?romne davke in draerinio. Pes smo radovedni, koliko časa bo to šlo tako.
imenovanje pokrajinskih vlad. Ukaz n imenovaniu ookraiinskih vlad bo v kratkem podpisan. Samo sdede bosanske vlade še še nista sporazumela Jugoslo-veuski in Narodni klub. Ore samo za iz-rooolnienie nekaterih noverieniških mest. Glede vseh drugih ookraiinskih vlad ie dosežen oonoln sporazum. Nova vlada bo nekaka mešanica liberalcev in klerikalcev in ne bo imela druge dobre strani, kakor da se bodo lažie prepirali. Doslci so klerikalci srniavili liudstvo zdjai ga
■MT' Hožete obdržati svojo lepotoT Hočete imeti kakor baržun mehko kožo? Nočete solnčnih peg, mozoljev in ogrcevT Uporabljajte Ft II er j e vo pravo Elza obrazno, kožo obvarujočo pomado! Občudovani bodete! Zavidani! 1 lonček 9 K, No. III močnejše vrste 12 K K temu Fellcrjevo najfinejše lilijno-::	mlečno milo 16 K. ::
Hočete imeti lepe, zdrave laseT

Fellerjeva prava Elza;
Tannocbina pomada’ za rast las doseže bujnel lase! Zapreči prhaj, pre j rano osivenje! Zabranu plešo! 1 lonček 9 K, No.«
III 12 K. K temu močno terovo milo za umivanje? glave 8 K. Šampon 1 K. Mazilo za brke 2 K 50 v. ::	::	in 3 K.	::	:
aster
Mučijo Vas . kurja očesaT(
Fellerjev prav* turistovski obliž! učinkuje brez bolečin, hitro in za-/ nesljivo! Nobenih; kurjih očes več$
Nobenih žuljev !*
Nobene trde kože! Mala škatljica 4 K., velika ::	škatlja 6 K.	;;	::
Želite še kajl
Fellerjeve Elza umivalne pastilje (Kolonjska voda. 1 škatlja 7 K.
Fellerjev usipalni prašek preti potenju. 1 škatlja 6 K. Fellerjev mcntolni črtnik zoper glavo- in zobobol. 1 škatljica 4 K.
Fellerjev Elza fluiJ. 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijajni steklenici 36 K.
Najboljši parfum z najfinejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Hega-puder Dr. Kluger, bel, roza in rumen, 1 velika škatlja 11 K.
Močna Francovka v steklenicah po 8 K In 22 K. Omot in poštnina posebej a najceneje.
EUGEN V. FELLER, Ijekarnar
Stubica Donja Elza trg Nr. 834 (Hrvatska).
Založba in last konzorcija .Ljudski Glas*.
bodo na oboii in se Drenirali med sabo. kdo ie večii iunak v tem.
Parlament ie že bil sklican, na so ga odgodili za teden dni. Med tem le na bel-graiska vlada uveljavila nroračun. To ie. Korošec in Vesnič nista hotela da narodno nredstavništvo sklene nroračun. ker sta sc bala da bi narodno nredstavništvo črtalo iienotrebne davke v proračunu.
Slenarjenie z moko. Pred ljubljanskim sodiščem se vrši pravda, v kateri ie glavni obtoženec milijonar Ivan Knez v I.iubliani. češ. da ie nrodaial moko. v kateri ie bilo namešanega ena tretjina crahoria. eraščice in drugih smetil Pravda ie preložena. Slučaj nam dokazuje, kako odiraio miliionarii kmeta in konsu-menta. finega ogoljufalo za žito. drugega na z moko. To so nrave niiavke naroda!
Listnica tajništva K. D. Z.
Dne 16. t. m. smo nreieli no položnici K 10.50. Iz poštnega pečata ie razvidno, da so odposlane v Guštaniu. ker ie na namesto imena odnošiliatelia vpisano »ie ilačal: Ljudski Glas«, prosimo dotičnega da se iavi. sicer ne vemo. komu zaračunati članarino.
Osrednje tajništvo K. D. Z. v Ljubljani
poštni predal 168.
OKROŽNA POLITIČNA ORGANIZACIJA V CELJU
nridedi v nedelio. 5. septembra ob pol 4. uri poooldne v prostorih gozdne restavra-ciie veliko vrtno veselico z bogatim sporedom. Na sporedu so: ples. srečolov. ša-liiva pošta, turška kavarna, drsališče itd. itd Pri šaliivi Pošti dobi ona dama. katera dobi naiveč kart. krasno darilo. Sodeluje tudi nevsko društvo »Naprej« iz Celia in razni nevski zbori. Povabliene so vse bratske podružnice celiskega okrožia k sodelovaniu. Poskrblieno bo za točno postrežbo, sveža iedila in niiače. — Vstopnina k veselici 5 K v nrednrodaii. pri blagaini 6 K. — Vabimo vse sodruge celiskega okrožia. da se udeležijo te prireditve v naivečiem številu. — Odbor.
Majer In viničar
s štirimi ali petimi delavnimi močmi se sprejmeta. Predstaviti se je v opekarni v Lajteršperku pri Mariboru.
COSULICH-LINE
= TRST—NEW-YOEK =
Odplov parnikov iz Trsta :
8. septembra............ARGENTINA
20. septembra.........PRESIDENT GRANT
8. oktobra...........PRESIDENT VV1LSON
1-6. oktobra.............BELVEDERE
31 oktobra...............ARGENTINA
3. novembra.............COLUMBIA
SUJ- Odhod od Ljubljane 3 dni poprej. ”fWS
Vozne liste prodaja in prostore za potnike iz Slovenije pripravlja edinole:
SIMON KMETEC, Ljubljana
Kolodvorska ulica 26.
. regisfro« zadrega z omejeno zavezo
sprejema liraiillno vitice vsak delavnik od 8. do 18. ure in jih obrestuje po Čistih
mr 47. “»e
Hentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitaliziraj© polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogoveru-X*oKO|ilj« daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri.
mr lires iieMi denarni lavclTM
Miši-podgane
stenice-ščurki
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moje najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 10—, za podgane in miši K 10	; za ščurke K 10'	, a posebno močna
vrsta K 20'— ; posebno močna tinktura za stenice K 10*— ; uničevalec molje K 10 — ; prašek za uSi v obleki in perilu K 6*— In 10"—proti mravljam K 10	; proti ušem pri perutni inK 10*— ;
prašek proti mrčesom K 6*— in 12*—, proti ušem pri ljudeh K 5*— in 10*— ; mazilo za uši pri živini K 6*— in 10 — ; tinktura proti mrčesu na sadju in zelcnjadi (uničevalec rastlin) K 10 ^-5 mazilo proti garjam K 10*
Pošilja po povzetju Zavod za eksport
M. Jiinker, Zagreb 45., Fetrinjska ulica 3.
Sodrugi!	Zadružniki I
Vlagajte svoje prihranke v lastno hranilnico 1!
Poštni čekovni račun št. 10.532.
Telefon interurban št. 178.
K0NSUMN0 DRUŠTVO ZA SLOVENIJO
sprejema v svojem
hranilnem oddelku
hranilne vloge ^ Mri'r :p-
Večje hranilne vloge (nad tisoč kron), katerih vlagatelji se obvežejo, da dvignejo zneske iz te vloge šele po polletni odpovedni dobi, obrestuje po čistih 472"/o-Za varnost hranilnih vlog jamči blagovna zaloga, ki znaša po polletni bilanci okrog 10 milijonov kron, društvena posestva, ki reprezentiraj© vrednost nad ■ ---- 2 milijona kron, kakor tudi skladi, rezervni, deležni in dr. -===■
Vloge sprejemajo in izplačujejo
vse podružnice Konsumnega društva za Slovenijo, ki so:
V Spodnji Šiški v Ljubljani; na Glineah pri Ljubljani; v Ljubljani: Bohoričeva ul., Sodna ul-, Krakovski nasip; Rožna dolina (obč. Vič); v Tržiču na Gorenjskem; na Savi (obč. Jesenice) n Gorenjskem; na Jesenicah (pri Ferjanu); Koroška Bela-Javornik; Borovnica; Radovljica, Kranjska gora; Mojstrana; Celje; Šoštanj; na Koroškem: Guštanj, Prevalje, Mežica, Črna •> Črna II., Pliberk; Maribor; Litija; Št. Lovrenc na Pohorju; Kamnik; Pragersko; Križe pri J ržic , Sv.Ana pri Tržiču; Gorje pri Bledu; Štore pri Celju; Fala nad Mariborom; Ruše nad Manboro^, ....^----- Rogaška Slatina; Radeče-Zidanmost; Poljčane. -—----
Še podrobnejša pojasnila podajajo zaupniki v navedenih podružnicah aj* pa osrednja pisarna Konsumnega društva za Slovenijo, ki je v Ljubija » Spodnja Šiška, Kolodvorska cesta 208.
Pisma naj se pošilja pod naslovom: Ljubljana, poštni predal 13.	^
Društvo ima na razpolago poštne položnice, s katerimi zamorejo vložni denarne pošiljatve pošiljati tudi naravnost v osrednjo blagajno.
Tiska „Učiteljska tiskarna'* v Ljubljani