QlS^om
V7^/AND
s-j'lt6&Ce.
/liuERi$K/i Domovi na
, Voh r. K/,° 7:r
NO. 86
„	. , „	^€R!CAN IN SPIRIT
^ J 5N LANGUAG6 ONLY
J Q
^3	CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, MAY 1, 1973
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVGNIAN
MORNING N€W5PAP€R
LETO. LXXV. — VOL. LXXV
Watergate zavira deio »lade na nupšh poljih
Sen. H. Jackson se pritožuje, da je Watergate afera zadržala nujno delo na raznih vladnih področjih.
WASHINGTON, D.C. — Sen.
Henry Jackson, demokrat iz države Washington, ki je bil na splošno zagovornik Nixonove vlade v preteklosti, je v poseb-nem razgovoru s sodelavcem “Chicago Tribune”, objavljenem včeraj, dejal, da je ena od hudih Posledic Watergate afere tudi v ^ehi, da zvezna vlada odlaga in zavlačuje delo na nujnih javnih Poslih.
Prizadeta je notranja politika, fried drugim na primer kriza e-ner§ije, pa tudi boja z inflacijo,
Hpi zunanja politika in narodna °fc)ramba, ko se odgovorni ljudje v Beli hiši ukvarjajo pretežno z Watergate zadevo, ki je postala 0srednja bolečina vlade in pred-sodnika Nixonh samega.
_ Na vprašanje, zakaj demokra-N tako malo govore o Water-Sate, je sen. Jackson odgovoril:
^ gledam vso reč bolj z žalost-
Tp. 1	.	J	UCita All VV AAAACllllCt, JLU-AViaU OLC111
hf>n ° 'ie20’ ^em resn^no v s^r" oče, 3-krat prastari oče, brat n zaradi urada predsednika
^°t narodne ustanove. Bojim se, a gremo v položaj, ko stvari, ki a° bistvene za narod — pa naj ° to narodna varnost, kriza e-nergije, inflacija — ne bodo obravnavane z odločnostjo, ki bi 1 a za to potrebna.
Sen. H. Jackson je pretekli 0rek začel zasliševanja pred se^
'ri^n^rn odborom za notranje 23 eve ° krizi energije, ki naj bi reprečilo oskrbo z gasolinom e °ni letošnjega poletja. Do te ^ ponekod prišlo, kot trdi sena-0r, največ po krivdi napačnega j acrtovanja petrolejskih družb tožnega urada za nujne po-
Novi grobovi
Antonia Trepal
Včeraj je umrla Antonia Trepal, stara 86 let, stanujoča na 15630 Holmes Avenue, roj. Bradeška v vasi Rovte v fari sv. Mihaela v Sloveniji, žena 1. 1968 umrlega Franka, mati. Franka, Antonie Alič, Mary Milner, Christine Vrh, Anthonyja, Frances Milner in Henryj a, 25-krat stara mati, 20-krat prastara mati, sestra Katarine Kenk, Antona Bradeška (oba v Slov.) in pokojnih Johana, Johanne Terček, Rezke, Marije Malovasic, Agnes Palčič, Frančiške, Marijane Križaj, Francke, Lojzke, Franceta, Lucije Kogovšek, Janeza in Petra. .Pokojna je bila članica Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti, Marijine legije, ABZ št. 71. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8.15 iz Grdi-novega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na All Souls pokopališče.
Robert Nekich
V Richmond General bolnišnici je umrl včeraj 78 let stari Robert Nekich s 14302 Jenne Avenue, mož Julie, roj. Yovich, oče Anne Zorich, Mildred, Roberta in Williama, 13-krat stari
Švedska obsodila ZDA zaradi bombardiranja
Sama, Elija, Paula, Milana, Radeta, Anne in Ike. Pogreb bo v četrtek ob 10. iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Jeroma ob 10.30, nato na All Souls pokopališče.
Peter Ocvirak
V nedeljo je umrl v Euclid General bolnišnici 83 let stari Peter Ocvirak z 20850 Arbor Avenue, roj. v Bregani na Hrvaškem, mož 1. 1969 umrle žene Agnes, roj. Šneberger, oče Petra, Edwarda, Olge Marie in Angele Braun, 12-krat stari oče, 9-krat prastari oče, brat Eve Majcen in Amalije Plascevic (na Hrv.). Pokojnik je bil član _____________ ADZ št. 1, HBZ št. 47 in Kluba
"filavski efončlri nri	hrvaških upokojencev na St.
Clajr Avenue. Pogreb bo jutri, v sredo, ob 8.45 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ob 9.30, nato na Ali Souls pokopališče.
Anna Pelcic
Zadnji torek, 24. aprila, je
----— ^v^cvh^j. preminula Anna Pelcic, prej
ttovih611”3^ unBskW zahtev pri j Cimperman, živeča na 13320 pogodbah, so Crossburn A ve., stara 73 let in rojena v Sloveniji. Zapušča moža Johna J., sina Johna F. in vnuke Johna, Michaela, Timo-thyja in Anthonyja. Vsi štirje vnuki so servirali pri pogrebni sv. maši vstajenja. Bila je članica Maccabees št. 557, Društva Valentin Vodnik št. 35 ADZ, Društva Srca Jezusovega št. 172 KSKJ, SŽZ št. 21 in 77 SNPJ št. Pokopana je bila na 27. aprila iz cerkve Marije Oznanjenje na W. 130 St. na Holy Cross pokopališče.
$ stroški pri Produkciji se potrojil!
t ’JWVSHINGTON, D.C. — Če-X, Produktivnost ameriške-
l97?elaVvtVa v prvem četrtletju v rn°čno porastla in so bile neace sorazmemo le malo zviša-
Zaradi izredne uvidevnosti in nrj:
delovnih v P°rasta delovne sile bili krafr't^reN mesecih letos tri-. Večji kot lani v istem raz-
^u-	iiirijjfi
n *aVr^ vzrok temu na videz Hie ravnemu pojavu je poviša-od PrisPevkov Social Security
T januarja 1973.
° so v pogledu pridobitve
ah rio
Pogledi
S° Podjetja dala veliko.
bo,de!avci dobili malo,
Stroškov za delavce pa
kongres V VenK°- K° ]e
bal f !	1 razPravljal in skle-
Social apolnilil:1 in spremembah dost-, efUrity zakona> ni nihče So hotGi i11 na tov posledico. Vsi s nov-" 6 Us.lreči upokojencem
bilo dS?1 pok°inine’ kar ie
strošk« k° nujno Potrebno,
Pa - Prem?^ tega P0ViŠan-ia ka nn	° Pretebtali z vidi-
Pospesevanja inflacije.
Vrenienski prerok
4Lele®°obia{M
z možnostjo tem-
Sihanuk pripovedoval o načrtih za Kambodžo
PEKING, Kit. — Princ No-rom Sihanuk je razlagal tu časnikarjem konec tedna, da imajo njegove čete glavno mesto Kambodže Phnom Penh obkoljeno od vseh strani in odrezano od ostale dežele. Mesta ne bodo napadle, ker bo to prej ali slej padlo v njihove roke kot “zrelo jabolko”.
Princ je dejal, da bi vsak splošen nastop njegovih sil proti vladi Lon Nola v Kambodži u-tegnil sprožiti obsežne ameriške letalske napade, spravil pa bi v nevarnost tudi člane njegove rodbine, ki so še v glavnem mestu, med njimi prinčeva mati.
Švedski zunanji minister je obsodil ZDA, ker bombardirajo rdeče in njitttove položaje v Kambodži.
STOCKHOLM, Šved. — Zunanji minister Krister Wickman je obnovil pretekli teden napade na ZDA zaradi njihovega poseganja v vojno v Kambodži. Dejal je, da ni sprejemljivo, da “velika sila z visoko vojaško tehniko posega v državljansko vojno v mali državi”. V parlamentu je trdil, da ZDA bombardirajo neoziraje se na civilno prebivalstvo.
Minister je pripomnil, da nekdanje stališče Švedske vlade o bombardiranju ZDA v Indokini velja tudi za sedanje v Kambodži. Kot je znano, je predsednik vlade Olof Palme o zadnjem božiču primerjal ameriške letalske napade na Hanoi in Haifong v preteklem decembru z nacističnimi grozodejstvi v drugi svetovni vojni.
Ameriški državni tajnik je o-značil to izjavo za “nezaslišano” in odnosi ZDA do Švedske so postali skrajno hladni. ZDA so sporočile Švedski, da bi bil prihod prav tedaj imenovanega novega poslanika Švedske v ZDA “nedobrodošel” in vršilec poslov poslanika ZDA v švedski se po božičnih počitnicah ni vrnil na svoje mesto. Poslanika že preje ni bilo v Stockholmu. Po pariškem sporazumu o koncu vojne v Indokini so v Stockholmu začeli kazati dobro voljo do ZDA, toda Washington je ostal hladen. Zadnja izjava v Stockholmu gotovo tega hladu ne bo odstranila.
NIXON PREVZEL OSEBNO ODGOVORNOST ZA WATERGATE; 4 VODILNI LJUDJE SLI
Za Watergate potreben
poseben preiskovalec
WASHINGTON, D.C. — Sen. C. Percy, republikanec iz države Illinois, je napovedal predložitev posebne resolucije v Senatu s pozivom na predsednika Nixo-na, naj imenuje moža ‘neporoč-ne kakovosti” kot posebnega preiskovalca in javnega tožilca za Watergate afero.
Nekateri drugi so predložili, naj bi vso reč preiskala posebna predsedniška komisija, kot je bila ona, ki je preiskovala umor predsednika J. F. Kennedyja.
'Zvezna urada' danes odprla v Kini in v Wk
Bm: Titov notranja minister obsojen na poldrugo leto zapora
BELGRAD, SFRJ. — Bivši zvezni notranji minister Voj in Lukič je bil obsojen zadnjo soboto na 18 mesecev zapora zaradi širjenja sovražne propagande proti državi. Lukič, ki je star 53 let, je bil v drugi svetovni vojni partizanski borec in je bil v času A. Rankoviča zvezni notranji minister.
Ko je bil A. Rankovič 1. 1966 odstavljen, ko naj bi se bil poskušal povzpeti na vodstvo dežele še pred Titovo smrtjo in ker je dal postaviti prisluškovalne naprave v samo Titovo spalnico, je izgubil svoj položaj tudi Voj in Lukič, ker je bil znan in viden pristaš A. Rankoviča.
V. Lukič je bil obtožen in obsojen, da je širil sovražno propagando proti državi od jeseni 1969 pa vse do decembra 1972, ko je bil zaprt.
V Pakistanu prijeli Bhuttove nasprotnike
KARAČI, Pak. - Vlada je prijela 18 vodnikov Narodne a-vami stranke v pokrajini Belu-džistan, ki je v opoziciji proti predsedniku Bhuttu. Skupno je zaprtih zdaj okoli 30 vodnikov te stranke. Vlada predsednika Bhutta trdi,.da je bilo prijetje teh politikov potrebno zaradi o-hranitve zakonitosti in reda.
Vodnik Narodne avami stranke Abdul Wali Khan je obdolžil Ljudsko stranko predsednika Bhutta, da ustvarja v Beludži-stanu nevarno napetost, da lahko prijema in drži zaprte svoje politične nasprotnike. Zahteval je ustavno zvezno in pokrajinsko vlado.
Danes, 1. maja, sta začela redno poslovati “zvezni u-rad” ZDA v Pekingu in “zvezni urad” Kine v Wa-shingtonu.
WASHINGTON, D.C. — Alfred S. Jenkins, vodnik ameriškega zastopstva, ki je odšel v začetku aprila v Peking in tam pripravil vse potrebno za odprtje “zveznega urada” ZDA s Kitajsko, se je koncem tedna vrnil sem in bo odšel znova na Kitajsko s svojo ženo in hčerjo v nekaj tednih. A. S. Jenkins je glavni strokovnjak ZDA za Kitajsko in je bil na Kitajskem še v času pred komunističnim režimom.	,
V nekaj tednih bo odpotoval v Peking tudi David Bruce, načel- ' ^ajnj^a nik “zveznegh urada” ZDA v Pekingu. Njemu je uspelo prevladati v stališču, da naj bo ta urad samo zastopnik državnega tajništva. Tako v njem ne bo predstavnikov trgovinskega tajništva ne Informacijske službe ZDA in ne obrambnega tajništva.
Vsi ti so hoteli imeti v “zveznem uradu” ZDA v Pekingu svoje zastopnike in so skušali s svojim stališčem prodreti v Beli hiši. Končno je prevladal Bruce, ki vseh teh zastopnikov ni hotel in je na stališču, da naj bo zastopstvo ZDA tesno povezano in pod njegovim čvrstim vodstvom.
Predsdanilk ZDA R. Nixon je včeraj dopoldne sprejel odstop svojih dveh glavnih pomočnikov, Haldemana in Ehrlichmana, v Beli hiši, J. Deana pa je odpustil. Sprejel je tudi odstop pravosodnega tajnika Kleindiensta in izročil to mesto E. Richardsonu z nalogo, da razčisti Watergate afero. Odmevi na Nixonove ukrepa različni.	.......... .......... r
iko je bila vsa reč odkrita, sode-I lovalo pri naporih za zakrivanje j teh nezakonitih in kaznivih de-| javnosti.
Predsednik je opozoril na dejstvo, da je običajno volivne kampanje vodil sam, pa da pri zadnji tega ni zmogel, ker je bil preveč zaposlen z javnimi, predsedniškimi posli. Zato je vodenje volivnega boja prepustil posebnemu odboru, v katerem so bili njegovi prijatelji in zapu-niki. Dejal je, da so ti ljudje v preveliki vnemi delali nezakonitosti, pripomnil, da v ameriških volivnih bojih radi zaidemo preko meje'' v gorečnosti in v že]ji za dosego ciljev.
Z ozirom na položaj bi on lahko dejal, da je vsega kriv odbor za ponovno izvolitev predsednika, toda to bi bilo bojazljivo. Zato je Nixon sprejel odgovornost za vse, kar se je zgodilo, ker je pač on bil vrhovna in glavna oseba. Poudaril je, da je odločen vso reč razčistiti, poudaril, da mora vsa resnica na dan, ker da je to nujno, da se ohrani ugled in spoštovanje predsedništva ZDA.
Nixon je priznal, da bi bil rad svoje prijatelje rešil, pa naglasil, da je moral storiti, kar je storil, ker je narodna korist pred vsem drugim. Javnost je prosil, naj predsedniku ZDA zaupa, naj zaupa Ameriki.
Odmevi na Nixonove ukrepe in na njegov govor so različni.
WASHINGTON, D.C. — Watergate zadeva se je v zadnjih tednih začela tako naglo razpletati, da je bilo očitno, da bo moral predsednik Nixon sam spregovoriti in ukreniti odločne korake, če naj reši ugled in zaupanje v samega predsednika ZDA kot vodnika dežele in nespornega zagovornika in predstavnika zakonitosti in pravičnosti. Včeraj dopoldne je končno sprejel odstop obeh svojih glavnih pomočnikov v Beli hiši, načelnika svojega glavnega stana H. R. Haldemana in glavnega svetovalca za domače zadeve J. D. Ehrlichmana. Svojega glavnega pravnega svetovalca J. Deana je odpustil, med tem ko je pravo-. sodni tajnik R. Kleindienst od-J stopil. Predsednik je bil poln hvale za Haldemana in Ehrlichmana, prav tako za Kleindiensta, ni pa rekel nič takega o Deanu.
Mesto predsednikovega pravnega svetovalca je prevzel Leonard Garment, Nixonov dolgoletni osebni, prijatelj, mesti Haldemana in Ehrlichmana sta za enkrat ostali prazni. Na čelo pravosodnega tajništva pa je postavil začasno obrambnega Richardsona in mu dal nalogo, da celotno zadevo 'Watergate natančno preišče, ugotovi krivce in jih izroči sodišču.
Zvečer ob devetih je Nixon šel pred radio in na televizijo ter je govoril vsej deželi o Watergate aferi, ki je postala prava žaloigra njegove še do nedavnega tako samozavestne in oblastne uradne družine. Predsednik je včeraj priznal mirno in pohlevno, da se je motil, ko je svojim najožjim sodelavcem verjel. Dejal je, da do preteklega marca ni vedel, da je bilo osobje na visokih položajih v Beli hiši zapleteno v Watergate vohunjenje in ne da je to potem,
Nekateri jih hvalijo in upajo, da je Nixon položaj rešil, drugi pa trdijo, da ni šal dovolj daleč. Javnost ne verjame, da bi mogli ljudje v sami administraciji popolno in nepristransko soditi o svojih nekdanjih tovariših v isti administraciji. Vso reč bi bilo treba izročiti v preiskava-nje kaki ugledni, neoporečni osebi izven administracije. Taka oseba bi morala uživati splošno zaupanje vse javnosti.
! Iz Clevelanda
t
I in okolice
Seja—
Podružnica št. 14 SŽZ ima nocoj ob sedmih redno sejo v SDD na Recher Avenue.
Psički zastonj—
Šest tednov stari psički se dobijo zastonj na 1200 Addison Road.
Politični shod—
Za nocoj ob 7.30 je sklican v dvorano pod cerkvijo sv. Vida shod za 23. vardo, na katerem bodo razpravljali o vprašanju 9. na volivnici 8. maja. Vsi dobrodošli!
Slovenski starostni dom sprejema—
Slovenski starostni dom na Neff Road ima na razpolago prosta mesta za ostarele, ki ne potrebujejo posebne oskrbe, pa tudi za take, ki oskrbo potrebujejo. Za pojasnila kličite 486-0268 ali pa se zglasite na 18621 Neff Rd., Cleveland, Ohio 44119. Sprejemajo se osebe jugoslovanskega porekla in osebe, ki so z njimi povezane po poroki.
K molitvi—
Članice Oltarnega društva in članstvo Marijine legije pri fari Marije Vnebovzete so vabljeni jutri, v sredo, popoldne ob dveh v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za umrlo članico Antonijo Trepal, v petek pa k njenemu pogrebu.
Metropolitan gostuje—
Sinoči je nastopila Metropolitan opera iz New Yorka svoje letošnje gostovanje v Clevelandu s “Tosco”. Predstave se je udeležilo 4,862 ljudi, ko je v veliki Public Hall okoli 8,500 sedežev. Naj večjo udeležbo pričakujejo v četrtek pri Carmen in v soboto popoldne pri “Aidi”. Po enem tednu gostovanja v Clevelandu, bo Metropolitan opera, ki je prišla sem z gostovanja v Bostonu, odšla gostovat v Atlanto, Ga.
mmi
mm
■lat#
*11»
Sen. Sam J. Ervin
SREDI ZANIMANJA IN POZORNOSTI — Sen. Sam J. Erwin, demokrat iz N. Caroline, je načelnik odbora, ki preiskuje Watergate vohunjenje. Njegov obraz je postal splošno znan gledalcem poročil na televiziji. Mož je baje najboljši ustavni strokovnjak na Kapitalu, pa tudi med naj-spretnejšimi v javnih nastopih.
Tuji poslovni vodniki v Argentini se varujejo
BUENOS AIRES, Arg. - Od leta 1968 je bilo tu ugrabljenih 57 uradnih in poslovnih tujih predstavnikov in vodnikov. Za njih osvoboditev so dobili ugrabitelji 10 ali celo 11 milijonov dolarjev. Skoraj polovico teh u-grabitev je bilo v zadnjih 4 mesecih. Ugrabitelji so levičarski mestni gverilci.
Poslaništva in sami tuji poslovni zastopniki iščejo vse možne načine varstva. Menjajo pota, po katerih se vozijo, menjajo restavracije in hotele, kamor hodijo jest ali spat in varujejo svoje domove z najetimi čuvarji.
Ruckelskaus bo segel na vse strani globoko
WASHINGTON, D.C. — Tiskovni pomočnik W. D. Ruckels-hausa, ki ga je predsednik Nixon po odstopu P. Grayja postavil za vršilca dolžnosti direktorja FBI, je izjavil, da bo novi direktor zasledoval vse sledi preiskave Watergate na široko in globoko.
Predsedniku Nixonu naj bi bil povedal, da ne bo ostal na novem mestu preko dveh mesecev.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Kongres je včeraj izglasoval podaljšanje zakona za obvezni nadzor nad plačami in cenami za eno leto. Predsednik ga je še pred polnočjo, ko je stari zakon potekel, podpisal.
HURON, O. — Demokratski guvernerji, zbrani tu na svojem posvetu, so zahtevali včeraj po objavi odstopa štirih glavnih Nixonovih pomočnikov popolno razčiščenje Watergate afere.
NEW YORK, N.Y. — Župan John V. Lindsay odpotuje jutri na 7-dnevni uradni obisk v Sovjetsko zvezo.
WASHINGTON, D.C. — Dr. H. Kissinger bo odpotoval za nekaj dni v petek na razgovore z vodniki ZSSR v Moskvo. Razpravljal bo tam o obisku Brežnjeva v ZDA prihodnji mesec, o dnevnem redu tega obiska, pa tudi o Vietnamu in drugih -mednarodnih vprašanjih.
WILLIAMSBURG, Mich. —Plin je na splošno nehal uhajati iz zemlje, četudi je njegov pritisk na področju Acme potoka še vedno močan.
BUENOS AIRES, Arg. — Vlada je proglasila izredno stanje, ko so levičarski gverilci umorili upokojenega adm. Hermesa Quijado, bivšega načelnika argentinskih oboroženih sil.
iffyiMERIfKA DOMOVIIVA
Pk- /l/l1 c
[maEEH
HO/VIE'
6117 St. Clair Ave. — 431-0628 —• Cleveland, Ohio 4410S
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
is Združene države;
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec« C« Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 86 Tuesday, May 1, 1973
Pozno spoznanje
Sedanje nihanje in žongliranje jugoslovanskega komunističnega režima med komunističnim vzhodom in demokratičnim zapadom, ki odločilno prizadene zlasti Slovence zaradi njihove geografske pozicije in neugodnih sosedskih odnosov z mejaši okrog in okrog, je meni, ki to pišem, obudilo spomin na izredno živahne, dolge in temeljite debate. Spomin sega nazaj svojih-15 ali še več let, v čase, ko smo obravnavali pri skupnih političnih akcijah v borbi zoper komunizacijo srednje in vzhodno-evroskih narodov in držav prospekte in izglede za bodočo usodo teh narodov in držav, ki so jih Sovjeti tdrno držiali v svojih krempljih. Bilo je takrat, ko se je na Poljskem dotedanji rigorozni režim moral umakniti zmernejši oblasti znanega poljskega komunista Vladislava Gomulke. Naši poljski politični kolegi so bili vsi pokonci, od sile navdušeni nad politično spremembo na bolje v njihovi domovini. Z vodilnim med njimi sem imel ponovno, skozi mesece in celo leta od časa do časa ostre izmenjave misli in pogledov o razvoju komunističnih režimov v bodočnosti. Ostre so bile najine debate zato, ker se v osnovnih premisah nisva nič strinjala, niti nisva mogla najti kake kompromisne rešitve najinega nespo-
razuma.
Debata se je vodila o možnosti postopne evolucije režimov v naših deželah iz absolutnih diktatur v zmernejšo socialno demokracijo, v kateri bo mogoče sodelovati in s tem pospeševati razvoj v popolno demokracijo tudi krščan-sko-demokratskim in drugim svobodoljubnim strankam. To je bilo kmalu nato, ko je Jugoslovanska Partija spremenila ime v Zvezo komunistov in na kongresu izglasovala resolucijo, da odslej ne bo več komandirala, ampak samo še idejno vodila in nasvetovala in prepričevala. Moj poljski kolega se je ponovno zapičil ob mojo pisalno mizo v uradu, češ:
“Vi Slovenci in Jugoslovani v zdomstvu vodite napačno politiko do Titovega režima. Položaj je postal zrel za zbližanje in za poskuse prvih stikov. Vi pa kar naprej gonite svojo nespravljivo opozicijo in s tem škodujete demokratizaciji vaše domovine, ki je na pohodu.”
Take trditve so me seveda krepko pogrele. Dolga leta sem se pečal s problemi komunizma, dobro poznal njegovo vodstvo v domovini, njegova grozodejstva so bila še sveže v spominu, in vse to je odločno govorilo proti kakršni koli možnosti spreobrnitve iz absolutne diktature partije v sodelovanje z demokratičnimi strankami na poti v vsaj “zmerno” demokracijo. Zato sem odločno reagiral:
“Tvoje stališče v tem pogledu je zmotno! Kar vidiš v Jugoslaviji irt morda tudi na Poljskem, ni sprememba sistema, ampak le taktika režimov, ki se že čutijo varne dovolj, da lahko nekoliko zrahljajo napete verige in simulirajo evolucijo v svobodnejši režim. A eno je gotovo: to pojde samo do meje, ko je režim še varen. Prek te meje ne pojde, Če bi pa šlo, bodo krepko zategnili verigo in udarili nazaj. Drugačno ravnanje.bi pomenilo njihov konec.”
Ni mi pritrdil, češ da je tak razvoj popuščanja v političnem življenju samo naraven, takorekoč nujen na daljšo dobo, udar nazaj neverjeten, skoraj nemogoč in bi se tudi ne obnesel, če bi ga komunisti poskusili. Sedaj po tolikih letih in po vsem, kar se je med tem dogodilo v njegovi poljski domovini, in kar se dogaja zadnje čase v moji, večkrat mislim nanj. Že davno se je preselil v Evropo in ni več prilike za nadaljevanje najine debate ...
Njegovih misli so bili tudi ameriški politični krogi, ki so, videli (nekateri vidijo-do današnjega dne!) v Titovem uporu Stalinu preokret iz monolitskega komunizma na pot v postopno demokracijo, in so rebels vsestransko, zlasti še denarno z bilijonsko podporo, ohranili na oblasti, da bo razkrajal komunistični blok. Zlasti Kennedvjev ambasador v Beogradu George Kennan je veroval v tak razvoj in napel vse sile za uvedbo prijateljskih odnosov med demokrat-, sko-kapitalistično Ameriko in “demokratsko” komunistično Jugoslavijo ter v tem prizadevanju odprl Brozu vrata v Belo hišo.
Deset let kasneje se je tudi anti-komunist Nixon po~ služil take politične linije, očitno v upanju zagotovitve in potrditve Brozove neopredeljene, recimo nevtralne, politike in se podal osebno, kot ameriški prezident v Kanosso v Beograd. Obiskal je celo diktatorjevo rojstno hišo. pozneje pa ga je sprejel z velikim pompom v Beli hiši. Nemogoče < je bilo razumeti te korake; meni so hodili na misel argu-j menti poEskega prijatelja in njihova morebitna pravilnost:; če ameriški zunanje-politično izkušeni prezident ob kopici1 izbranih svetovalcev stopa na tako politično pot?	j
Seda; prihaja spoznanje, da je bilo vse zaman. Moj svoječasni poljski sobesednik je že ob Gomulki, njegovem natezanju komunističnih vajeti in njegovem padcu z oblasti sprevidel, da ni imel prav, in da niso imeli prav njegovi
poljski pripadniki, ki so mi takrat pripovedovali, da, pojde- j Gost jih vroče namaže s pufrom, jo v kratkem domov in bodo tam politično delali naprej za I povrhu pa z javorjevim sirupom demokratizacijo svoje domovine, še danes, ta dan so v j in menda je to edina jed, kjer
Amerikanec ne šteje kalorij. Zli-vanke poznajo Avstrijci, Švicarji, Norvežani, Madžari, Poljaki itd. V ZD' so bile razširjene v Grandmother’s Time, to je v treh generacijah nazaj. Poznali so jih Indijanci, ki so zanje de-
eksilu.
Spoznanje prihaja tudi v ameriško politično javnost.
Oni dan je v uvodniku obupal nad Titom celo The New York Times, časopis svetovne razgledanosti, ki je trdno veroval v metamorfoso (preobrazbo) jugoslovanskega Titovega komunizma v zmerno demokratičen socializem, s katerim bo Amerika lahko živela v prijateljstvu in tesnem sodelovanju. 25 let je Tita poveličeval in na vsak korak zagovarjal in branil. Sedaj pa piše dobesedno:
... Zadnje tedne je zaplalo strahopetno valovje proti-ameriške propagande iz jugoslovanskih občil. Ti napadi... so obnovili spomine na dni pred 25 leti, ko so belgrajske publikacije napadale Združene države vedno istočasno z moskovskimi propagandnimi organi. Moskva očitno kaže zadovoljstvo nad namernim poskusom, da bi se kisali od-nošaji med Belgradom in Washingtonom. Sovjetski predlog, naj bi maršal Tito dobil Nobelovo nagrado za mir, se _	________^ ^
zdi v glavnem aplavz Kremlja na proti-ameriško smer da- ina£in uporabe te hrane, našnje jugoslovanske politike ...	Najbolj znani zlivanki sta pa-
Pozno Spoznanje, vendar spoznanje.	^ ^ lačinka in njena debelejša sestra
omeleta. Vsak Slovenec jih po-zna. Poznali so jih pa že v sta-
MAJSKI KRALJICI
lali testo iz moke divjega riža, ki je rastel in še raste v državah Wisconsin in Michigan. Ne more hiti dvoma, da je škof Baraga v svoji asketski dieti užival take vrste zlivanke. To pa me spravi na misel, da so tudi naši mostiščarji delali zlivanke iz moke vodnega oreška (trapa natans), ker je bil to najbolj ekonomski
BESEDA IZ NARODA

0 IMENIK mm JEDI
V prvi knjigi Narodopisja Slo-, Narodne jedi splošno^ (str. 59-
vencev, ki je izšla v Ljubljani leta 1944, je pisec tega članka v posebnem poglavju zbral vse, kar je našel o naši ljudski hrani v starih časopisih, revijah, knjigah, brošurah in podobnih lite-ranih tiskanih delih, poleg tega je ; a objavil tudi še vse ustne podatke, ki jih je prejel o naši hrani od raznih oseb. Ta pregled, prvi v slovenski narodopisni stroki, ni bil kuharska knjiga, temveč sistematičen prikaz naše hrane z etnografskih vidikov in je imel v glavnem nalogo, nakazati probleme ter smernice bodočega raziskavanja. Nekateri inteligentje v zamejstvu so bili mnenja, da je pregled zastopal naziranje, da je vsaka hrana, |d se v njem omenja, tudi že po svojem izvoru slovenska. Bilo bi skoraj nemogoče, tolmačiti tisto poglavje bolj narobe.
Preteklo je 22 let po izidu Narodopisja Slovencev, da je izšla
177). V drugem delu pa imamo jedi zbrane po pokrajinah:	Go-
renjska (str. 179-201), Dolenjska in Bela krajina (str. 203-249), Primorska in Istra (str. 221-247), Štajerska in Prekmurje (str. 249-271) in nazadnje Koroška (str. 270-280). Slede viri indeksi.
Knjiga je tudi ilustrirana, vendar bom to manj srečno stran knjige iz svojega pregleda opustil in si bom pridržal opombe o tej strani, kakor tudi o pomenu knjige s stališča povojnega razvoja gostinstva in kulinarične umetnosti ;za kako drugo priliko. Po letu 1952 sem se tudi seznanil z ameriško kuhinjo, ki je precej merodajna za razne druge po svetu in razen tega imam svoje poglede o vprašanju poudarjanja etničnega elementa v sodobni gostinski stroki; o vsem tem pa bi bilo treba govoriti v posebnem članku, ker je
prva kuharska knjiga, ki je vsa! to zelo kompleksno poglavje. Na posvečena našim narodnim je- tem mestu bi rekel samo to, da
dem. Izdal jo je Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani, ki je malo prej izdal v posebni knjigi Slovenske narodne vezenine. Naslov te kuharske knjige je: Slovenske narodne jedi, sestavila jo je pa Andreja Grum, ki je izdala tudi neko moderno kuharsko knjigo. V Uvodu pravi Grumova, da je to prva publikacija te vrste pri nas. Ko je zbirala material za knjigo, je ugotovila, da je o naši hrani mnogo napisanega, toda vse le z etnografskega vidika, nič pa ni virov za sestavo jedi; to vrzel je zdaj zapolnila njena knjiga. V veliko zaslugo ji je treba šteti to, da je cel uvod posvetila temu, kar so narodopisci zbrali o naši hrani in je primerno omenila tudi moje skromne prispevke.
Mnogo informacij je dobila cd živih virov ter iz zapiskov zavoda v Celju, Gorici, Murski Soboti in drugod. Gradivo je prilagodila modernim zahtevam zdrave prehrane, sodobne tehnike, turizma in gostinstva, zlasti je omejila količine maščob ter podaja tudi vzorce za sestavo obedov, ki pa so zelo splošni, če ne naravnost neuporabni.
Vsebina knjige je naslednja. Poglavje Značilnosti slovenskih ljudskih jedi (str. 13-40) obravnava zgodo vinsko-narodopisni vidik naše prehrane, čemur sledi poglavje Narodne jedi v sodobni prehrani (str. 43-55). Tu je zbrala jedi po njihovih sistematičnih skupinah, na pr. juhe, mesnino, ribja hrana, močnate jedi itd. Nato sledi obsežno poglavje Recepti, ki kaže nov prijem v tem, da skuša klasificirati jedila po njih teritorialnem izvoru. V prvem oddelku so ob-, ravnavane tiste jedi, katerih iz-vcr je zabrisan, zato naslov:.
je vrhunski kriterij slovenske narodne kuhinje treba videti v vrhunski kvaliteti pripravljanja jedi, snovi, ki se rabijo za jedi, serviranja, postrežbe, solidnosti cen in zlasti v ustvarjanju takega ambienta, da ga tujec ne bo mogel zamenjati z nobeno drugo kuhinjo po svetu. Da ima uredba lokala pri tem izredno važno vlogo, o tem ne more biti dvoma, manj važno pa ima uporaba narodne noše od strani strežnega osebja; samo simbolična umetniško-estetsko nakazana etničnost v obleki zadosti vsem načelom moderne gostinske industrije.
Knjiga daje misliti in je bila v našem tisku menda skoraj prezrta. Samo na ta način si je mogoče razlagati dejstvo, da sem jo spoznal čisto slučajno potom Mrs. Marije Grum, Milwaukee, Wis., šele leta 1972, to je po preteku 6 let. Če je ni omenil noben zamejski list, je to neodpustljiva površnost knjižnih kolen. Knjiga bi morala biti vademeeum vsakega študenta etnografije in vsake kuharice v
rem veku. Rimljani so imenovali tanjšo sestro placenta, kar je preko romunščine, ki je ohranila mnogo romanskih sestavin, prišlo v madžarski jezik in postalo palaesinta, v ostalem delu monarhije pa palačinka. Debelejša sestra se je pa pri Rimljanih imenovala lamella, iz tega je nastalo francosko alemette, iz tega pa v internacionalni rabi omelette, naša omeleta (mi smo ji spremenili spol in jim rečemo omeleti). So much for this.
Med zlivanke spadajo tudi go-riško-tržaške pince, ki jih Grumova navaja na str. 244. Pozna jih kar pet različnih vrst. Te pince prvotno tudi niso bile naša narodna jed, temveč SO' jih naši predniki pobrali pri Italijanih, kajti te pince niso nič drugega kot italijanske pizze, ki imajo’ svojo domovinsko pravico v južni Italiji, na Siciliji in na otokih Mediteranskega morja. Emigrantje iz Italije so jih vzeli s seboj v USA in so danes neke vrste kulinarični best- seller. Čudno je, da nisb; mogle to postati doma in da ti emigrantje niso že doma postali milijonarji. Pizze se prodajajo in servirajo v posebnih paviljonih, ki se šablonsko imenujejo Pizza Parlors, malo bolj poetično Pizza Gardens, zdaj pa so zanje iznašli posebne paviljone, ki posnemaj o staroitalsko - mediteranske koče- in se imenujejo Pizza Huts. Naravno je, da se prodajajo tudi v trgovinah s hrano in v Supermarketih.
Na slovenskem značaju, ki ga nikjer ni, ta pizza ne bo nič izgubila, če se ho tudi v Sloveniji predajala v masah in v paviljonih, ki bi na pr. posnemali planšarske koče z_naših Julijskih Alp, recimo zlasti iz bov-ško-tolminskih gora, pa tudi iz Zapadnih Julijcev. Predpogoj za sloves pa je po mojem zopet kvaliteta, snaga in preciznost v pripravi in serviranju.
Izmed slovenskih zlivank je pa mojo pozornost zbudila posebno ena, ki se imenuje levša. Avtorica pravi, da se je ta jed pri nas razširila iz Prekmurja v druge kraje in je dobila tudi druga imena, na pr. Gorjanski poteček (ne pove, katere Gorje so to), koruzni žlivanci in dru-
Prišla je pomlad zelena, z lepim cvetjem okrašena. Ptički gnezdeca gradijo in veseli žvrgolijo.
Marija, naša ljuba mati, kaj če Ti revno srce dati? • Ljubezen našo sprejmi v dar in bodi naših src vladar!
Vse to je dobri Bog ustvaril, Kraljici majnika podaril.
Srce milijonov jo časti: Pozdravljena Marija, Ti!
In ko poteče čas življenja, kot mati nam na strani sto], da duša rešena trpljenja bo večno združena s Teboj.
Mary Stušek
levše ter videli, da je del širse etnografske skupine in kultur6-
Ko sem našel .besedo levša v kazalu, sem najprej mislil, da prihaja ime od norveške Lefse, toda kmalu se je navdušenje o-hladilo, kajti Lefse je iz vrste. mlincev, rusko: blincev, nem-;-)6’ ško: Das Fladenbrot, ne pa ziiJ prvotnejse vanka. Zato je bilo treba iti po razlago imena in predmeta dru- -l0 gam, k našim bratom na jug. V | List^ nadevoA svoji klasični razpravi o hrani ;HU .51 menJ1- 12 ^raznx ™e _
katoliških in muslimanskih pre-| ^a^^arn Ljubljane, '“)U vi bivalcev v dolini reke Plive v; ^rsta in	centiov s
Bosni je Edmund Schneeweiss j™^dustnje. Prav mozn
zabeležil jed, ki je na las podob-; -j®’ aa kila jed zna.ia tu
na levsi, toda ni kvašena, tudi v	^
ni preobložena, kot je dolenjska	sestavina jedi ne
levša. Takole jo je opisal: “Te- daljc .nazaJ kot ^ kako 15 koče testo iz koruzne moke, mle- 'ko etie> 0 50 ur 1 naPa ka in jajc ter soli se zlije v po-'nase kra-ie- Pomenljivo Je ze , ,	, ■	•	•	• Ida je Schneeweiss dokumentu
sodo, ki se imenuje tevsija m se* J	-t.
• !jed pri bosanskih musliman^-
da1*
16.
dali
v njej peče. Pogosto se testo- prej razdeli v kvadrate, s pomočjo ročaja žlice, da se olajša kasnejša delitev. To delo se imenuje: šara se. Ko je uljevača, tako se namreč jed imenuje, pečena, se zlije nanjo kajmak, potrese sir in pogosto se jed je kar iz tevsije.” (Mimogrede omenjam, da je
ncf
Koruza je dar, ki so ga človeštvu ameriški Indija1 kot so nam dali tudi buče, Pa prike, paradižnike, tobak in raz ne sadeže, kot je ananas. Prvo1 na domovina koruze je bila naj brž v Peruju v Južni Amerik1, Od tam so Indijanska plemena’
med obema vojnama Mohorje- ki so se počasi selila na severno'
prinesla
ameriški kontinent, rastlino s seboj
dejansk0
ne najde Schneeweissovega odkritj a Ijevači.)
va družba v Celju založila
Schneeweissovo delo o ljudskem rastlino s seooj in jo —j- ^ . življenju Srbov in Hrvatov. Ker šele tu vzgojila v njeni danasnJ^ pa je to le splošen pregled, zato obliki. Okoli leta 1000 po Ki- ^ notri bralec ne najde tega nordijski Vikingi pod vodstvo
0 u_ Leifa Ericksona pristali
vzhodni obali države Massachb3
setts, južno od kraja z imen0111 Že ime uljevača nas približa Cape Cod Tam so «našli cela P°'
naši ievši, še bolj pa je za nas lja samosejne pšenice, divjo v*' važna beseda uljevuša, ki jo je gko trto z grozdjem na njej 111 kot ime jedi Schneeweiss zapi- toliko ptičeV; da je bilo nemog6' sal pri muslimanih te doline. če hoditi med njihovimi jajci f Katoliki rabijo ime ulevača, na tleh»_ Iz drugih virov vemo, oni strani reke pri Srbih pa je je Mo to, kar so Vikingi SrUa' našel ime: ižljevača. Nekatera trali ;Za pšenic0) v resnici kora' teh imen je zabeležil že pred zaj ker so tedanji mladi evroP'
Schneeweissom starejši razisko- ski narodi) ki so pred komaj He'
valeč P. Bjelokosič. Naša levša je torej v direktnem sorodstvu s to bosansko jedjo iz. doline reke Plive, a je odpahnila predpono u, izgubila v sredi besede
kaj stoletji prišli na kontin6 pravili vsakemu žitu pšenica-
inf
1492
ga. Za Belo krajino sem ugotb- soglasnik j in vokal u ter postavil ime kožna zlivka. Te zliyan- la lepša. Kar se evolucije jedi ke so bile marsikje edina jed za tiče, je bosanska stopnja daleko
riŠD
st*
zamejstvu in zdomstvu. Mcrala! kosilo> testo je bilo nekvašeno, i pristnejša in starejša.
pa bi tudi postati predmet deba- ^ pa se Je Primešal kvas, pravil Ta jed je znana širom Hrvat-
te, da bi se zlasti ugotovile jedi, ki so res avtentično slovenske in se ločile cd onih, ki smo jih prevzeli c d druge d. Jedi ne poznajo carinskih in državnih meja.
Naš
2.
namen tu
Grumova, je bila to pogača. E-Tke in Slavonije, kar so mi podim recept za tako zlivanko, kijvedali hrvatski izseljenci v Cle-ga Grumova objavlja, je iz Do-! velandu, Ohio, zlasti Mrs. Ivica lenjske in se glasi: 1 liter'keruz- j Krstin, doma iz Zagorja. Hodila ne moke, 1 liter mleka, sol, slad-j je v gospodinjsko šolo v Osijeku kor, 3-4 jajca, pol kg suhih češ-j in ima od tam mnogo receptov.
pel j, 3 dkg kvasa, maščoba za je zapisati ne-1 peko oziroma posodo, v kateri se jed peče. Ker je v receptu tudi kvas, zato je jed prav za prav pogača. Drugi nadevi so orehi,
testo
so dajali tudi ocvirke. Iz vsega
kaj besed o tisti veliki skupini močnatih jedi, ki se imenujejo zlivanke in jih je Grumove pregledno obdelala v sistematičnem skuta, smetana in mak, v delu. Zlivanke so jedi iz tekoče-J so dajali tudi ocvirke. Iz ga nekvašenega , testa. Njihova1 tega sledi, da ta jed ni preprosta mednarodna razširjenost ne po-(in tudi ne predstavlja prvotni zna meja. V scdobni Severni A- stadij zlivanke, ki se imenuje menki se imenujejo pancakes in; levša. Jed j8 tipično slovenska, j (l)jevša; soglasnik l so narejene iz testa ajdove Z mnogimi sestavinami natrpa-j ja komaj slišno. Z vsem tem smo moke. Servirajo se za zajtrk, na jed, kot je naša potica.	ugotovili rodbinske zveze naše
V njenem rojstnem kraju se jed imenuje zlevanka, testo je ali koruzno ali iz bele moke, lahko pa tudi krompirjevo. V Slavoniji pa se jed imenuje mutača, zato ker se testo meša ali muti. Tekoče testo se zlije v lonec ali tepsijo, je brez kvasa in se peče. Toda na. Hrvatskem se sliši za jed tudi ime (l)jevuša in se izgovar-
Po odkritju Amerike leta ^ se je s koruzo seznanil o5* svet. Po morskih poteh je pr1, v Evropo, postala znana zlclS1, na Apeninskem polotoku . najbrž tudi na Balkanu, ki je * tedaj pod turško oblastjo. ko vlogo so imeli pri tem ^eI!l čani. V naša zapadna sloveflS ^ ozemlja je prišla iz Italij6’
turš^11
Bosno pa brez dvoma iz trgovskih emporijev na Balka nu.
Pri slovenskem narodu je stala naj ljubše žito,’ na kar žejo že obilna imena. Nobe1^ drugo žito ni dobilo toliko i010 __ V mnogih predelih naše vine se imenuje turka, turšcl ’ trščak (drugih imen tu ne d^eg njam), na Koroškem imenuj'^
katerih s«5''
lesene stavbice,
koruzo, turski sto g. Iz nje se
jc
cN
naš človek naučil od Italij0111 delati polento, ki je postala gla na jed v planšarskih podroG1
(Dalje na 3. strani!
Naloga naših etnografov doma da najdejo one pristne k1 stopnje jedi, na ka' terih se ne rabi kvas in ki kaž6' to zlivanko tudi prosto vseh ki so prišli v tnih

HAN4DSH4 DOMOVINA
latoporslsiga liasl m F«oie Lesnika
za eno leto.
sva
saj nama pri-
ST- THOMAS, Ont. j10 Uredništvo! Zopet Vam poši-iava naročnino ^ Ameriško Domovino 2elv° zadovoljna,
naša splošne svetovne novice, Vesti iz nage drage Slovenije, rasne članke od č. sestre Lavo-ayej kateri se tem potom naj-epse zahvaljujeva za ves njen /^d, zanimive dopise rojakov ar ^pe povesti in romane. Da, briška Domovina je
nepogrešljiva
Več biti brez
in ne bi nje.
Cenje- vati v teh visokih letih. Dne 7. februarja 1973 sva obhajala 50-letnico poroke. Bog je najin zakon bogato blagoslovil z osmimi | otroci, pet deklic in trije dečki. Šest najinih otrok še živi, pet jih je v Kanadi, sin Vinko pa je v Argentini. Med pokojnimi je najina hčerka Rozika, ki se je u-topila, in pa sin Mihael, ki je padel pri Vaški straži v cvetu življenja, star komaj 19 let.
Ob najinem zlatoporočnem slavju so naju obiskali vsi otro-
nama
mogla
'Na njo sva Ud. Iz Britske Kolumbije sta
Ko je Trudeau lani pri parlamentarnih volitvah izgubil večino in se mora od tedaj naslanjati na podporo nove demokratske stranke, je v pogledu socialnega skrbstva prožnejši. Spoznal je tudi, da nekatere matere, ne-oziraje se na svoje premoženjsko stanje, z veseljem sprejemajo mesečne čeke z “otroško podporo”, ki znašajo od $6 pa do $75. Da bi jih v tem pogledu še bolj razveselil in si pridobil njihovo naklonjenost, je Trudeau predložil povišanj e > teh podpor, ki bodo predvidoma stale zvezno blagajno en bilijon dolarjev letno več.
Trudeau ne mara delati nobene razlike med revnimi in bogatimi, ker bi to vplivalo neugodno na revne, zato pa predlaga, naj bo otroška podpora obdavčljiva. Na ta način bedo bogati dober del podpore vrnili državi v obliki davka.
Otroška doklada je bila uve-
KRIŽEM PO DOMAČI DEŽELI 1 PO SVETI!
Pokrajinske oblasti v Ontariu tala. so se odločile poučiti potrošnike!	.	*
o njihovih pravicah, ki so često j Kvibeški zdravnik dr. C. Lan-zlorabljane. Kupci so zaščiteni z cloth je dejal, da naj bi do 80%
določenimi zakoni in predpisi, ki pa jih večinoma niti ne poznajo. Minister za potrošnike in trgovinske odnose John Clement v Torontu je dejal, da so zakoni v zaščito potrošnikov vredni samo toliko, kolikor ji ti na splošno poznajo.
*
Na sestanku pokrajinskih mi-
žena rodilo v Kanadi s pomočjo izvežbanih in preskušenih babic namesto ob sodelovanju zdravnikov. Po njegovem bi bilo to prav tako varno in dobro, priznal pa je, da bi to naletelo na hud odpor zdravnikov, ki bi na ta način izgubili svoj dohodek.
*
Novozelandski podpredsednik
nistrov z zveznim ministrom so vlade Hugh Walt je napovedal,
Naročena, odkar sva v Kanadi, j prišla hčerka Milka z možem dena leta 29.45 kot “družinska
ostaneva, dokler nama ljubi °g da živeti.
dostava lista pa je slaba. Ne hiorevi
Francijem, hčerka Marija iz p0m0£” jn naj ki služila krepitvi Windsor j a, hčerka Rozka Poro_ ( narodnega gospodarstva, ki je čena v St. Thomasu, sin Alojzij i zaradi konca vojne zašlo v za-a razumeti, kako to, da po poročen v Londonu, Ont. Vsi so: S20j_ £)mgi nič manj važen smo-
teden ni nobene številke, po-pa pride cela kopica. Je tu-1 s pisemsko pošto slabše, kot ^0- Pismo iz Jugoslavije, od-2 letalsko pošto, je poto-a ° 3 mesece do naju. Le kje je
naju lepo počastili in obdarili z lepim cvetjem in darili, za kar se jima prav lepo zahvaljujeva. Hvala pa tudi najinim pridnim vnukom. Od države sva prejela ob tej priliki krasno diplomo.
s^0':> Veva, da zamudna do-! Kako prisrčna pozornost, ki sva ava ni Vaša krivda, zato potr- ’ jo bila nepopisno vesela. r^a-	J Sprejmite od naju naj lepše
a še malo o nama, če dovoli-; pozdrave, uredništvo' in vsi bral-g6, Kmalu bova imela 8 križev.; ci Ameriške Domovine. Bog Vas va se kolikor toliko pri dobrem živi!
cutju, kaj prida pa ni pričako-	Mihael in Rozi Lesnika
Otroške doklade pri® spe! u milost
^red
senik vlade Pierre E. Trudeau, ki se je pred dvemi leti zavzemal za odpravo otroških doklad, je sedaj predlo-zil njihovo povišanje.
^ TTAWA. — Otroške dokla- ga oktobra skrajno previdna pri > zna.k prosperitete po drugi vseh svojih predlogih.
^ etovni vojni in znak želje po Otroški dodatek se izplačuje ^ s*em povečanju prebivalstva vsem družinam, revnim in v atlade, ki so bile pred par leti! gatim, in sicer $6 za vsakega o-^ Nevarnosti ukinitve, so prišle | troka na mesec do 6. leta staro-2^na dobre glas v vladi. Ni1 sti, $8 od 6. do 16. leta in $10 za 2eni °’ ak je to v kaki zvezi s , otroke v starosti 16 do 18 let. La-j da je predsednik vlade Pi-1 ni je zvezna vlada plačala v tem
laftTrudeau'ki
ter teh podpor je bil pospeševati velike družine in hitrejšo rast kanadskega prebivalstva. Nekateri so te podpore imenovali v šali “načrt za obogatitev Quebe-ca”, kjer so bile v onih letih na splošno naj večje družine v vsej Kanadi, povprečno za enega ali
razgovori na splošno potekali v Ottawi mirno in gladko. Do nesoglasij je prišlo le, ko je socialni minister Manitobe Rene Toupin vztrajal na stališču, naj bi smeli stopiti ljudje v pokoj s 60. leti z nezmanjšano pokojnino, je zvezni socialni minister Lalonde dejal,, da to ni mogoče, ker je pokojnina vezana na vplačevanje in je torej nujno odvisna od števila let, ko je zavarova-I nec plačeval prispevke. Če gre j torej predčasno v pokoj, mora računati na nižjo pokojnino.
*
Vodniki hoja proti Veliki Britaniji v Severni Irski so se jezili, na papeža Pavla VI., ker je pozval k miru na Severni Irski. Po njihovo sodbi je to pomenilo, da sv. oče podpira britansko stališče pri sedanjih razmerah v
da bo njegova vlada nastopila proti jedrskim preskusom na južnem Pacifiku pred Medna-nim sodiščem.
*
Načelnik Lige proti krutemu športu A. Rowly je obtožil princeso Ano sebičnosti in odobravanja' “nasilja”, smrti in trpljenja”, ker se vnema za lov na lisice.
celo več otrok nad povprečjem v j Severni Irski, ki se mu katoliča-angleškem delu Kanade. Tedaj! nj Upiraj0. je bil letni prirastek v Quebecu |	*
3%, drugod v Kanadi pa komaj j Kanada je imela v prvem če-nekaj nad 2%. Sedaj je kvibeški1 trtletju letos 263 milijonov do-prirastek padel na 1.5%, med j farjev prebitka v zunanji trgovi-tem ko je splošno povprečje za J ni; kar je 306 milijonov manj vso Kanado 1.75%.	j kot v zaclnjem četrletju leta
1 1972.
Konec pregledov v Kanadi za potnike v
ZDA
Oče nor, L	FUi,LdI moz 111
vw , 02 je vsekakor smatral Tib
Pred leti
:dane dobe ran/
der!
2a zastareli ostanek ne-
ranju k.-~- v socialnem podpi-
v pa ne spada več v mo-ert^1 ^aS'	Te predložil na-
Pedpor S^0raTanj ° potrojitev teh
dl se a
UžiVa . ’ aa nobena zamisel ne deaU’ea^° sPKšne podpore. Tru-li i K Vega načrta niso pozdravi-Ve volu ^°Ktiki, ki vedo, da_no-j° kip1 Ve v Parla.ment ne more-di yg-1 P0sebrio daleč, ampak tu-
skih vlacf^111	P°krajin"
so-f1' rnKds':er za zdravstvo lcndeClain0 skrb3tvo Marc La-
Predin^’ da jS S Spreje‘
Zadovol' U ,a v javn°3ti tako
Parian''611’ da bo skoro stavil
njim p Podpor _	__IJW
f0rneni°Vlni	'r o menda j stim, ki
je bil tedaj ! okviru 640 milijonov dolarjev °d tedaj postal mož in 3.5 milijonom družinam za skupno 7.5 milijonov otrok.
Po predlogu Lalonde-ja bodo te podpore povišane na povprečno $20 za otroka na mesec. Podpore bodo delile neposredno1 posamezne pokrajinske vlade po svoji lastni odločitvi v okviru zveznega zakona in zveznega denarnega prispevka.
Po svoji volivni zmagi 1. 1968 je predsednik vlade Pierre E. Trudeau, ki je bil tedaj še samski, mislil predvsem na uravnovešen] e zveznega proračuna in na boj proti inflaciji. Otroške podpore, so se mu zdele odvisne in jih je nameraval ukiniti. Ko je natelel s svojim predlogom na odpor v lastnem taboru in pri opoziciji, se je odločil za o-za poveča- S mejitev izdatkov na ta način, da s prihod- j je hotel ukiniti podpore samo ti-.	jih ne potrebujejo”,
vinjsko"	brzino za manj - j Tudi ta načrt je spodletel, ko ga
OTTAWA. — Zvezna vlada je objavila konec carinskih preko- ! gledov potnikov z letališč v j ZDA. Taki pregledi so bili doslej v Torontu, Vancouver ju, Winnipegu in Montrealu. Ko se Air Canada in ZDA niso mogle sporazumeti O1 odprtju novih poti v ZDA, se je Air Canada odločila ukiniti preglede tudi na dosedanjih. Zvezna vlada je predlog sprejela in pregledov je bilo s preteklim mesecem konec.
Zdravniki v Manitobi v sporu z vlado
WINNIPEG, Man. — Zdravniška zveza se jezi na pokrajinsko vlado, ker se nič ne zmeni za stališča in mnenja zdravnikov in njihovih organizacij pri zdravniških in zdravniško-zava-rovalnih odločitvah.
Kanadski dolar, ki je bil nekaj časa vreden več od ameriškega, je zadnji teden padel nekaj malega pod njegovo vrednost.
*
Otto Lang, minister, odgovoren za predajo žita, je dejal pretekli teden na obisku v Moskvi, da bo Kanada letos prodala ZSSR za okoli 380 milijonov dolarjev žita.
*
Podatki pravijo, da je v prvem četrletju 1973 odteklo iz ZDA za okoli 10 bilijonov dolarjev kapi-
Lgnfa pszstoli siašrt nove “atlantske listine55
LONDON, Vel. Brit. — Zunanji minister Alec Douglas-Home je označil predlog dr. H. Kissin-greja za ustvaritev novega temelja za sodelovanje med ZDA in njihovimi zavezniki v Evropi kot “resnično važen”. Pri tem ni skrival, da Evropa ni vneta za povezavo gospodarskih in. obrambnih vprašanj.
V Evropi se boje, da bodo ZDA skušale svoj jedrski 0-brambni dežnik nad zavezniki v Evropi sorazmerno drago prodati za ugodnosti na gospodarskem in na denarnem apeiju. Dougias-Home je v svojem govoru, kjer je Kissinger jev načrt načelno pozdravil in odobril, poudaril, da bi bilo po njegovem treba vsako vprašanje v ameriško-evropskih odnosih reševati ločeno.
Britanski zunanji minister je sprejel tudi Kissinger j evo načelo, da mora biti sodelovanje ZDA z Evropo raztegnjeno in povezano s sodelovanjem s Kanado in z Japonsko. Izrazil je le bojazen, da bi utegnile ZDA v svojih razgovorih z ZSSR prenaglo opustiti čuječnost pred nevarnostjo, kr preti svobodni Ev-

Z-S-
V
IŠČEMO UMSKO M0C
Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio 44103
431-0628

vlado,
je od pretekle- je parlament odklonil.
POTOVANJA
Rojakom javljamo, da imamo še na razpolago grupna potovanja iz Toronto,- v Ljubljano letos poleti in sicer za 6, 9 in 4 tedne.
Zahtevajte tudi naše cenike za najem.automobilov, naše cene so ugodnejše.
SLOVENSKA POTNIŠKA A6EN0UA
WORLD TRAVEL SERVICE LTD.
258 College St., Toronto M5T 1R7 Tel: 922-4161
TARČA FOTOGRAFOV — Por. Mark Phillips, o katerem pripovedujejo, da je v ljubezenski zvezi s princeso Ano, je stalna tarča fotografov, poklicnih in amaterjev. Na sliki ga vidimo na Amberly konjskih dirkah pri Cirericester-ju na Angleškem.
ropi od ZSSR in s tem škodovati evropski varnosti.
----o-----
indija segla v Sikim iz lastnih razlogov
NEW DELHI, Ind. — Vedno očitnejše postaja, da trditve v Gangtoku o ozadju nemirov v Sikimu niso brez osnove. Sikim se je hotel čim bolj sprostiti vezi, ki mu jih je nadela Indija v skupni pogodbi, hotel je postati zopet neodvisna državica, kot je njen sosed Butan. Ko so v New Delhiju to opazili, so pod vzeli potrebne korake, da to preprečijo.
V Sikimu je prišlo do demonstracij in izgredov, ki so dokončno prisilili vladarja, da je pozval na pomoč indijske čete, ki so v deželi na meji proti Kitajski. Indija je prošnji ugodila in začasno prevzela vso odgovornost za javno upravo, pa prisilila vladarja, da bo dal deželi ustavo, s katero bo njegova oblast močno omejena, utrjen pa indijski vpliv.
Vesti iz vladarske rodbine trdijo, da je demonstracije in izgrede organizirala Indija sama, da je imela tako priložnost pritisniti na vladarja. Ta ji ni všeč tudi zato, ker je poročen v Amerikanko iz New Yorka, kar samo po sebi ustvarja v Sikimu ameriški vpliv.
-----o----
O IMENIH NAŠIH JEDI
(Nadaljevanje s Z. sti-am)
Originalna slovenska jed pa so žganci. Razen teh jedi je omeniti še debelačni kolač, ki je znan v Beli krajini in ima sorodnika v ameriškem Johnny’s Bread ali Janezkovem kruhu, in koruzni narastek, ki je v bistvu isto.
Kar se levše tiče, naj starejše stopnje njene priprave in sestave, ne leže v območju koruzne moke, ki je sorazmerno pozno prišla na površje, temveč v območju bele moke ter pšeničnega žita in njenih pavrst. Te so vse starejše in gredo nazaj v čase mlajše kamene dobe. Toda preden gremo* tako daleč v davnino, je treba pogledati k Rimljanom, ki so vse, kar so predzgodovinska ljudstva iznašla in je moglo služiti dviganju življenjskega standarda rimskega imperija, asimilirali in prikrojili potrebam svoje civilizacije. Tako tudi zlivanke, za kar je najboljši dokaz latinsko ime za palačinko. Drugo podobno področje pa so kruhi. Mnogo tega, kar bi razni sodobni modrijani radi pripisali ljudstvom, ki so naselila Evropo v dobi preseljevanja narodov, je v resnici blago, ki so ga le-ta prevzela od Rimljanov, ki pa so sami adaptirali zase številne predzgodovinske kulturne dobrine, nastale mnogo tisočletij pred začetkom temnega veka.
Rajko Ložar
' ajsmjmw
HELP WANTED,
General Office Work
Typing, knowledge of Slovenian. Short hours. Call 431-0628
(x)
Help Wanted — Female
Help Wanted — Female TEXTILE WORKERS & MACHINE OPERATORS
Will train, applications are now being taken for ail three shifts. Must apply in person.
PHOENIX DYE WORKS 4755 W. 150 St.
(no phone calls please) Interviewing hours 10-11:30 am and 1 to 2:30 pm Days: Mon., Tues., Wed., Fri.
(86)
Help Wanted Female
Light factory work. Will train. Must speak some English. Apply 9 a.m. until noon.
PERLA EMBROIDERY CO. 1815 E. 23 St.
(86)
CLEVELAND, O.
Male Help Wanted FITTER
for heavy welded steel plate fabrication. Must be able to read blueprints. Steady. Overtime. Union shop. Full fringe benefits. Apply in person or call 881-8100 for appointment. RELIABLE STEEL PLATE CO. 2330 E. 79 St.
(89)
Moški dobi delo
kot pomivalec posode ponoči v Sorn’s Restaurant, 6036 St. Clair Ave.
(87)
HIRING NOW
for new lamination and fabrication dept.
ENAMEL PRODUCTS CO.
off Memorial Shoreway
341 Eddy Rd. (44108) Write or call 451-1313 ask for Mr. Walter .	(90)
Zdaj najemamo
za nov oddelek klanja in oblaganja ter izdelovanja
ENAMEL PRODUCTS CO.
off Memorial Shoreway
341 Eddy Rd. (44108) Write or call 451-1313 ask for Mr. Walter
(90)
Porter & Dishwasher
Wanted — honest, sober. Salary, paid hospitalization, room & board. Paid vacation. East side country club. Call Joe Vis-locky 831-9400.
(88)
Moški dobijo delo
v pekariji na tekočem traku. Nič znanje potrebno. Zglasite se osebno.
WELCH FOOD CO.
1220 W. 9 St.
(92)
Help Wanted Male & Femaie
Custodian Couple
Man must be experienced in general maintenance; woman to handle cleaning operation. Mature, full time, no children or pets. Deluxe 24 suiter in Shaker Hts. Good salary, exceptional 2-bedroom apt., all utilities included. 751-9435.	—(87)
~malToglasi
Naprodaj
Dvodružinska hiša na Hunt-mere Ave., eno stanovanje prazno in enodružinska na Mohican Ave. prazno. Kličite KE 1-9286 ali IV 1-1626.
(93)
V najem
Dve opremljeni sobi se odda fantom, ki delajo, z kuhinjo in telefon $65 na mesec v Grove-wood okolici. Vse naprave in prost vhod. Kličite 481-8607.
Naprodaj
hiša 6 velikih sob, z tremi spalnicami blizu St. Clair Ave. moderna kuhinja in kopalnica, novi furnez, karpetirano, garaža. Kličite Mrs. Benich, broker 524-4293 — (1,4 maj)
ATTENTION PLEASE
If you are descendants of Peter Cerar from Domžale Yugoslavia Please write to Felix Rode, Fly Creek, N.Y. 13337 or call 481-2436 before June 1.
—(1,3,8 maj)
Naprodaj
v Collinwoodu, hiša z tremi spalnicami, samo $15,900. Kličite za podrobnosti.
GEORGE KNAUS Realty 481-9300	819 E. 185 St.
Barvam
Hiše zunaj in znotraj. Dobra cena. Kličite od 5. do 7. ure zvečer, 361-1927.
-(90)
Naprodaj
hiša v bližini cerkve sv. Vida šest sob spodaj, tri opremljene sobe zgoraj. Kličite 391-8123 ali 481-1327.
(89)
RAZPOROKA
ROMAN
Spisal PAVEL BOURGET — Prevedel A. KALAN
L
ZAGATA
Ko je gospa Albert Darras za-
oni vrsti, ki nastopa pozorno a dostojno, ki pa vkljub vsem tujim vplivom ostane zvesta tradi-
vila iz ulice Vaugirard v ulico cijam francoskega okusa. Ta iz-Servandoni, vzbudil je tožen po-: brana toaleta je kazala željo do-gled na ta tesni prehod mej sta-. pasti in varovati stan: čisto na-rimi hišami vso njeno pozornost | ravno — ta povest bo to doka-tembolj, ker je bil tako blizo j zala — vendar sta ta koketnost ceste Luxenbourg, kjer je ona j in ta ponos pripadala že pretek-stanovala. Po tem potu je ho-, losti, kakor tudi srečni dnevi, ki dila sto in stokrat, ne da bi bila 1 so edini mogli tako dolgo ohra-posebe opazovala ta zapuščeni | niti ta mladostni cvet v napove-kot v Parizu, ki jo je sedaj karjdujoči se jeseni. Sedaj pa jo je na mah iznenadil vsled njenega J priklepala britika skrb ob tlak duševnega razpoloženja. — Gos-j stare ulice. Zadnji hip je še pa obstane za hip ter ogleduje ■ omahovala ob obisku, ki more-propadajoče, stisnjene hiše, osa- J biti uniči za vselej njen mir. Du-mljen ozek trotoar brez spreha-1 ševni smrtni boj je dospel do jalcev in skoraj brez prodajal- krize, ki se mora hitro in brez-
kažejo njih dela, kolikor jih še ni odstranil moderni Pariz, žalostne vzorce skažene in neuke arhitektonike. Hiša z dvema nadstropjima, ob kateri sta bili priklopljeni dve stranski poslopji, je imela veliko ospredje, ki je bilo prvotno zidano ter okrašeno z vrsto raznih kipov iz davnine mej drugimi: Antinous, Apollo in Diana. Železne vezi, ki so poslopje še združevale, so se kazale na razpokanih zidovih. Po hiši so vodile razne stopnjice
pohod na razžaljiv način. Zato stopi hitro in s sklonjeno glavo skozi označena vrata po zamazanih in razhojenih stopnjicah. Če bi bila zmožna na kaj misliti, čudno bi se ji bilo zdelo nasprotje mej tem siromaškim stanovanjem, kamor je ubežal oni, ki ga je iskala in mej prejšnjim, kjer je pred nekaterimi dnevi o njem povpraševala. Pater Eu-vrard je bil po svojem stanu duhoven oratorij an. Pod tem naslovom se je čitalo njegovo ime
rosti ostaviti svojo družino in svojo tiho učenjaško sobico ter bežati v tako siromaško stanovanje in tam od svojega neznatnega deleža in od slabo plačanih del zapuščeno živeti, to obsoja vlado in njenega duha. Pa če bi bila Mme Darras popolno razumela to dramo — kajti za redovnika je bila drama, spremeniti vse svoje dosedanje navade,
iz dvorišča, kjer je na sredi pa-1 med člani v letopisu akademije | meten hišnik napravil lep vrti- znanosti, preden so se pozako-' ček. Grmičevje, naslonjeno najnile leta 1903 one glasovite od-! kolce, je na tem osojnem pro-; redbe proti kongregacijam. Te-storu le slabo poganjalo. Po raz- daj je on stanoval na številki 4 nih zavrženih posodah, ki so se ob celestinskem nabrežju v nek- t nekdaj rabile za petrolej ali za danjem slovečem hotelu Fieu-1 konserve, so bile vsajene cve- bert, zidanem po Manzartu; iz tiče, ki so gledale poleg sebe le- te hiše je njegov red napravil seno ograjo, ob kateri naj bi od- kolegij Massillon. Da je moral
nic, v ozadju pa visoko sivo steno Saint Sulpice in nad to gro-
ozirno odločiti. Gospa Darras se dvigne z neko uporno nestr-
!bno tišino težko, mrzlo nebo nijivostjo, šepeče si hoteč ckre-
meseca marca, napeto in temno;
Hoteč storiti važen korak, ki utegne spremeniti vse njeno notranje bitje, začuti vzmučena
rasle našle svojo oporo. Iznaj dljivi hišnik je bil uprav pri delu, ko gospa Albert Darras, ki je poprej zaman trkala na hišnikova vrata, odpre vratiča na vrt. Ko se zvonček oglasi, obrne se hišnik, ne da bi se dal motiti pri svojem delu, ter osorno odgovori na vprašanje gospe, če je afobe Euvrard doma.
“Nič ne vem . .. Najbolje je, če greste sami pogledat. Po stopnjicah na levo, v drugem nadstropju, vrata na desno!. Ne morete zaiti. Krepko pozvonite
sloveč matematik: v pozni sta-
piti svojo omahujočo energijo, rekoč:
“Jutri se ne bo nič spremenilo, nič, prav nič .. . Čemu to-
žena iznova, da se maje njenjrej čakati?” In kakor pomla-lker to je veliPočešjaTkakoi sklep, dasi ga je dobro premis-.jena stopi naprej z vzneseno pravijo in take ljudi baje vef_ lila ter ga gojila vec časa v naj- glavo iskajoč hišne številke po krat iuna trka _ _ hujših duševnih bojih. Še en- vrsti, dokler ne najde iskane Mož je pokazai s svojo odur_ krat, poslednjikrat vzigra ta du- hiše, katere starikavost jo pa zo- nostjo> da ima v hiši ^ rey. sevni boj na njenem obrazu, ki pet prestraši. Ta hiša, obrnjena nih strank in da dobiv“ malo je vkljub mmolim štirideset le- priti severu in čudno vlažna, je : daril Mme Albert Darras ie torn še vedno krasen: Lepo ohra- bila še iz one dobe, ko se je uli- 1 zarudela kakor S jo bT kd^ njene fine poteze, nežna pristna ca, kjer so bivali grobokopi od osebnn razžalil NWn v
polt, sploh nekaj vstrepetajoče-ga, ki je izdaljalo še vedno živo in sveže čustvo. Celo sedaj, ko je bila žrtva stiskajočih jo skr-bij, njen obraz ni kazal svojih let. Slok stas, lahek korak, ponosita glava, vse to ji je dajalo mladosten izraz, ki ga niso motile ne srebrno sive niti, napletene po njenih zlatih laseh, ne začrneli krogi njenih vtrujenih obrvi. Oči so ji sicer zatemnele vsled nemira in noči brez spanja, vendar jim je ostal skrivnosten sijaj, ki je dajal ženi posebno lepoto. Ona se je pa tudi zavedala in ponašala s to lepoto; to je kazala eleganca njene obleke pri-proste a izbrane, ki je bila v popolnem skladu z vso njeno prikaznijo. Njen klobuk je krasil šopek vijolic iz Parme, jopič iz kožuhovine se je ljubko družil z blestvim krilom. Toaleta v Parizu, natančno določena v posameznostih in v celoti, označuje žena tako določno, kakor uniforma častnika. Zapestnici, ki sta se lesketali izpod naročnika in vse drugo do čeveljčkov na nogi, ki so se včasih zasvetili pod dolgim krilom, vse to je kazalo, da Gabrielle Darras pri- _ pada višji buržoaziji francoski, 1
§r0k0k0,Pi °d osebno razžalil. Njena pot k sta-Saint-Sulpice, imenovala ulica remu duhovnu, za katero se je grobokopov. Sto let se ni ničesar hišnik tako malo brigal, sicer ni spremenilo na tej zgradbi, zida- bda Zanjo v nikakem oziru sum-ni v dveh dobah za časa direk- ljiVa, vendar pa jo je nastopila, torija in za časa cesarstva na ne da bi bila o tem kaj povedala razvalinah samostanskega vrta. svojim domačim, posebe tudi ne' Russi dosegel zlato zadal jo je s svojimi tehnično svojemu možu. Zdelo, se je pa ! smuku, pri tekmah neukimi ucenci slepar, katerih gospej, očitajoči si skrivno svoje ' prvenstvo letos v St. Moritzu pa je vse mrgolelo v tedanjih ne- dejanje, da surovež s svojim je hil komaj 23. Ni čudno, da je mirnih vojskinih časih. Zato pa odurnim pogledom razlaga njen slabe volje!
NI USPEL — Na olimpijskih igrah lani je Švicar Bernhard kolajno v za svetovno
V blag spomin
PETE OBLETNICE, ODKAR JE GOSPOD POKLICAL K SEBI NAŠEGA NIKOLI POZABLJENEGA SINA IN BRATA
Martin Gorše
V	petem letu svojega zemeljskega življenja se je naš Tinček ločil iz tega sveta in zaživel večno življenje.
V	jutru življenja odšel iz solzne
doline,
uživaš srečo, katera ne mine.
V	krstni lepoti stopil pred Boga, se umaknil viharjem tega sveta.
Žalujoči:
TONE, ata HELENA, mama IVAN,. DOMINIK, brata MARY ANN, EMILY, sestrici ostali sorodniki
Cleveland, Ohio 1. maja 197'3.
ŽIVLJENJE V KROGU — Slika kaže obsežno stanovanjsko stavbo v glavnem mestu ZSSR Moskvi v obliki kroga, oziroma obsežnega kolobarja ali obroča. V 9-nadstrcpni stavbi je 900 stanovanj, na dvorišču sredi pa so otroška igrišča, športna igrišča in nekak park, kjer stanovalci lahko počivajo
žem zraku:
na sve-
PIRHE VSEH VRST KRASI — Mrs. Winifred Cunnigham iz Pittsburgha, Pa., se je pred leti navdušila za barvanje in krašenje pirhov. Z leti je postala v tem pogledu prava umetnica. Na sliki na levi vidimo zbirko njenih pirhov, na sliki na desni pa vidimo njene roke pri krašenju enega od pirhov. Njeni pirhi stanejo od $1 do $100 in več. So kurji, gosji, račji in celo nojevi.
skrbeti za svoj obstanek, zlasti pa ločen živeti od svojih bratov — zdela bi se ji bila moralno lahka v primeri z družinsko tragedijo, ki se ravnokar pričenja zanjo.
(Dalje prihodnjič)
Vozniški pouk .
V okoli 5,000 višjih šolah ZDA je v učni spored vključeno uce^ nje vožnje motornih vozil. P° '° teorije je tudi praktično uče11]6 v vozilih, ki so na razpolag0 v ta namen.
,HJ
ŽENINI IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
431-0628
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potiebn°> da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. CJair Ave-	Cleveland. Ohio
;/ Moj stari naslov:
I
Moj novi naslov:
MOJE IME:
u-.
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 St 17010 Lake Shore BIvd.
431-2088
531-6300
GROIINVA TiSIVIM S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
K
Q

J
AMERIŠKA SLGVERSKA KATOLIŠKA JEDH0TA
I K.S.K.J.)
'V-V.-AJ rtttK.fšn SLOVCNSRrt t. ATOMSKA POUPOBNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
ipc.-e-.jia uioškj iii ženske od In. do 60. leta; otroke p» takoj po rojstvu
•	Izdaja uajuitrdernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mlad*0
•	posmrtnine za neomejeno vsoto
< *a onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $«00.00
•	za odrasle \šlane bolniško podporo
» članom posodi denar za nakup doma.
seznam in pojasnila o tajniku al: tajnici v vaši okolico Lpo*0* izrezek in pašiiite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois G0431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME ......
NASLOV -
MESTO -..
DRŽAVA---

CODE