Vladavina države. ' Naarava človeštva je taka, da mora živeti med «abo ¦* aeki državai zvezi. Toda kakšaa aaj bo vla;i2avina iflržave, to določijo ljud> sami. Zsto pravi aveto pisioo, da »vsaka oblast je od Boga". Kakor sq Jafo&li liudje, da hočejo živeti, tako je božja volja. Vlsdavine države delimo pred vsem aa dvoje : jiatfnarbiia ali republika. Moaarhija je oaa vladavina, fcjer stoii jaa čelu države ea sam človek za celo živJfjenje, republika je ona oblika, kjer si ljudje izvolro gdavnega načelnika za neko število let* Moaarhija ie ^ftbsoJutna", ako ima vladar sam ali pa majhea krog .(Kseb, ki 88 nahajajo okoli ajega, v rokah vso oblast, <4a delajo, kar hočejo. Monarhija je ,,ustavu-a", ako •s-ejja t dršavi Mustava", namreč neke temeljne posta¦•»e, potora katerih si ljudstvo voli zastopaike ia po ttm ti sestavijo vlado ia delajo poatave. Vladar ima *' tem slufiaju isto oblast, kakor predgedaik republiIre, potrjuje vlado in postave, ki so bile pravilno silenjei-e, ie sploh najviš^ 6uvai ustavnosti ia di-žavnega reda. ^Parlamontaraa" moaarhija je ona, kjer «iržavni zbor ali pariament sestavlja vlado ia se mara vlada vedao ravaati po večiai parlamanta. Av *• atrija in Nemčija pred vojao S)ta bili ustavai, toda nista bili parlamenlarni vladavini, kajti vladar Je Sahko imenoval vlado, ki ni izšla iz parlamenta in sa ai opirala na večino v parlamentu. Republika (a tu«ii monarhija) je lahko «oligarhičaa" ali pa ,,clemo • Ijatična". DemokraUčna vladavina je ona, kjer ima glavno obla&t ljudstvo {z grško besedo ndemoš"), «oli)<>arhi6na;< je ona, kjer ima oblast malb" število osab, fo imajo poBebae predpravice (od grške besede ?,oliipj", to je ^naloštevilni"), * Vprašanje je, kakšaa oblika ^vladavine ie na] UJteijMa ih najprimeraejša ? Bsuao na sebi izgleda, da bibUa nalprimernei0* obfika vedno demokrati&na republika, kjer bi si 3>ostaa«i izvolili predsedaika države, kakor voli ob Šjiaski avet svojega župaaa. Toda temu ai tako. V aesnipi «i nobene državae oblike, v kateri bi mogli m&\, el«, je vedno ia povsod aajprimernefša. Odvisno i& od ijudstva in Qd raziner. Pred sto p^etdesetiiai leti |e živei ua Francoskem velik mislec, ki se je celo življenje peftai s tem vprašaajem ia napisal 0 aiem ze$m globokeumno kajigo. Slednji5 je prišel do zakljuft»fa, da j« predvsera odvisao od ljadi, kako razumejo <inha poataT. V enem kraju je najprimera'e]ša eaa, v •trugem druga oblika viadavine. Ako vlada raed državljani ^državljanska čodaost", bo država stala dofero, ako ne, pa slabo. Na splošno se lahko reče, da »bsolutaa nionarhija, kakor je bila aa primer NabuJ&odoaozerjBva v Babilonu, ni dobra. Toda imamo aanogo slugajev, da je Jjudstvo v taki vladaviai žive1» zelo dobro, mnogo bolje, kakor ako bi na primer 9melo republiko. Tudi oligarhična republika ia lev lajna mouariiija (to je ona mcnarhija, kjer ima glarno besecJo plemstvo) ni dobra. 0 republiki sami ve^ja zelo različno, Zgodoviaa kaže, da je bilo mnogo vepublik, kjer se je vladalo zelo dobro, a tudi ranogo, Sjer je bilo zelo slabo. Na splogao je v republiki Knanf stffliiosti in manj reda, kakor v monarhiji, lažie aaastanejo državijaaski prepirl in medsebojai boji. fjflihko pa clobro prospeva republika tam, kjer je izo^razba mud ljudstVom zolo razširjeaa ia \Q prebival- stvo oele države mofino eaotnega daha, Repablike sta rih in srednjih vekov so imele večiaoma zelo burao življeajo. Navadno so obstojale samo kratek 5as, ali pa so vladali v njih vedai prepiri. V novejšem 6asu iraamo dvoje republik, ki se razvijajo zelo dobro: Fraacija ia Amerika. Toda tu veljata oaa predpogoja: kultura In enotnost. Republika siB lahko izkvari v ,;ohlokracijo" (gospodstvo druhali), ako dobi v roke oblast najnižja druhal, ki gre za oaimi voditelji, kaleri se ji zaajo najbolj prikup"ti z vse mogočimi aeizjx)Iajlvimi obliubarai (demagogi), Monarhija se pa lahko izkvari v absolutizeifi. Na splošao torej aikakor ne mor^emo reči, da ie vedao la aJi ta oblika viadavino najboljša. Vsaka je iaJiko dobra ia vsaka slaba. Za aaše razmere moramo reči, da je aajprimeraejša ustavaa moaarhija na Siroki demokratični podlagi pod rodbiao Karadjordjevičev. Razlogi za to so: Rodbiaa je dobra in poštena in si je pridobfila za naš narod in našo državo toliko zaslug, kot aobena druga. Zlasti naš sedanji regent uživa splošne simpatije ia nima aasprotaika. , Sedanja vladarska rodMaa uživa velik ugled pri različnih velikih državaii ia je zaaje neke vrste poroštvo aašega dobrega razpoloženja aapram njim. A od tch držav smo vsekakor medaarodao zaatao odvisni. Pri mirovaih pogodbah se imamo zlasti aašemu regentu zahvaliti, da aismo ortrezali ge slabše, Boj zoper \ladarsko hišo bi izpodkopaval aa§ agled v tu, juii, zlasti pa tadi aaše finančno staaje, ki je že sedaj dovolj žalostno. Borza je jako občutljiva ia radi tega ae smemo izzivati nerairov In nezaupanja brez j.-otrebie. 1 Monarhija nam jamči za neko stalnost v državi. Pomislite, kaj bi bilo, ako bi raorali voliti celo predsednika države. Vsaka straaka bi hotela imeti svojega kandidata, hikdar bi se ae mogll sporazumeti med sabo. Hrvat bi ne maral Srba ia obratno. Ta ko imamo pa vsaj to mirao točko, ki posreduje celo v 'drngih prepirih. Monarhija nas prav ni5 ne ovira v demokratičnem razvoju. Saj lahko vsakdor voli, kakor ho6e, poslaaec dela, kar ho5e, sarao da prizaava jedinost države in kraljeviao. Na ta naCia se celo lažje raz dja demokracija, kakor pa, ako bi iraeli predsedaika ciržave iz te ali one straake ia bi potem zavladal absoluitizem straak. Srbski aarod se je po ogromni veCini izrekel za moaarhijo, v državaem zboru je moaarhistična dvetretjinska večina, Torej se moramo ukloaiti ia sprejeti monarhijo, ako hočerao Jedinstvo države. Saj veadar ae moreroo zahtevati, da bi se ogromaa ve6ina uklonila manišini. V Srbiji obsloja monarhija pravao od aekdaj, pri nas se je z razpadom Avstrije razrašila ia smo postali svobodni, da se uredimo, kakor hoeemo. Ima1110 toraj možnost, da se pnkljačimb monarhistični Sr biji ali pa ne, a aimamo pra^ce, da zaaesemo revo^* lacijo v Srbijo. Naša stranka je že dejaasko tekom dveh let pri znala Karadiordjeviče, Vprašaaje republika ali mouarhija jo 6isto praktičnega pomeaa, toda s tega stališča mora za nas biti rešeao»