/V V t
Poltnina plačana v gotovini.
MLADIm BORCI
STANOVSKI TEDNIK ZA SLOVENSKO DIJAŠTVO. — IZHAJA VSAK PETEK. — LETNA NAROČNINA: DIJAŠKA 18 DIN, NEDIJAŠKA 36 DIN, PODPORNA VEČ KOT 36 DIN. — POSAMEZNA ŠTEV. 75 PAR. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, POLJANSKA C. 4. (ALOJZIJEVIŠČE). - ČEK. RAČ. ŠT. 16.078.
LETO V.	LJUBLJANA,	PETEK	6.	DECEMBRA	1940.	ŠTEV.	13.
01% pzazfiiku Ojzezmadežnz
Kadar se približuje praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije, se nam zdi, kakor bi videli pred seboj gorskega velikana. Vrh ves blesti in vabi z neudržljivo silo: Navzgor, navzgor! Proč od teh nižinskih megla, proč iz tega prahu in blata nižinskih cesta, v svobodo planinskega zraka, da bodo pljuča krepko zadihala, kri zaplala po otrplih žilah, pogled objel nepregledna obzorja božjih lepot. Ideal spet živo stoji pred našimi očmi, ves lep in čist, spet nas kliče njegova lepota in vrednota. Nehote pospešimo korake na poti k njemu. Malodušnost, ki se nas velikokrat loti v trdem boju zoper grešno čutnost, zoper življenjsko umazanost in podlo nizkost, izgine. Marija Brezmadežna stoji pred nami: »Vsa si lepa, o Marija, in madeža ni na Tebi!« Pogum se spet vrne in komaj še čutimo trdote boja z nizkostjo in umazanostjo, ki nas hoče potegnili v blato. Podoba. Brezmadežne Device nas vabi tako močno, da tega. ne moremo prezreti, razen če nalašč nočemo videti. Moreš zmagati, če hočeš! Moreš se dvigniti, moreš se oprostiti sramotnih vezi in spet svobodno zadihati čisti zrak svobode božjih otrok. Marija te kliče, svojega otroka kliče, da te povede k svojemu Sinu! Dvigni se iz omrtvelosti! Žena, vsa lepa in brezmadežna, ti nudi svojo roko, da se je oprimeš in greš z moškim pogumom na strmo pot lepega in čistega življenja.
Pot je res strma in nič lahka. A brez strahu! Brezmadežna nam gre ob strani in ideal je vedno bližje. Duša in telo čutita, da sta vedno bolj prosta umazanosti in podlosti, ki ju hočejo vanjo pogrezniti poželjenje mesa, poželjenje oči in napuh življenja. Vedno širnejša obzorja se odpirajo pred očmi in vedno bolj nas osvaja svoboda božjega otroštva, ki je prostost od grešne umazanosti.
Marija, vsa lepa in brezmadežna, nas varno vodi tudi skozi viharje sedanjega časa! Vodi nas k Jezusu! Krepko se oprimo na Njeno čisto roko!
Gospod me je v lasti imel v začetku svojih potov, preden je kaj storil, od začetka. Od vekomaj sem postavljena in izdavna, preden je bila zemlja... Moje veselje je, bivati s človeškimi otroki. Zdaj torej, otroci, poslušajte me: blagor njim, kateri se drže mojih potov!
I/. berila na praznik Brezmadežnega spočetja.
Psihologija v službi asceze
Odkod neuspehi?
Dobiš dijaka, ki 30 čuti vsega nesrečnega. Tako rad bi napredoval v verskem življenju, pa ne gre in ne gre. Vzoren dijak bi rad bil, apostol Kristusov, a se ne more znebiti grdih napak, nad katerimi se spotikajo tovariši. In vendar si vsako jutro napravi trden sklep, česa se hoče čez dan posebno varovati. Skrbno je tudi pazil, da je bil sklep čim bolj praktičen; kajti to ti vsak toplo priporoča. Tako je ravno zadnje dni ponavljal od sile »praktičen« sklep, recimo: danes prav zares svojih tovarišev ne bom opravljal. Pa se sklepa čez dan še spomnil ni, kaj šele, da bi ga držal!
napake varuješ, tudi če bi te stalo še toliko žrtev.
En tak nagib bo: Kdor tovariše opravlja ali obrekuje, druge od sebe odbija.
Drugi: Od opravljanja in obrekovanja nimam jaz nič, tovariš pa pride ob dobro ime.
Najlepši nagib bi pač bil, če bi premislil, kako malo si podoben Kristusu, če tovariše opravljaš, in kako podoben si mu, če o njih govoriš samo dobro.
Na te nagibe prav gotovo ne smeš pozabiti, če hočeš, da ob uri preizkušnje ne boš podlegel!
Misli v naproj na slabe priložnosti!
magaš s tem, da boš začel govoriti o kaki dnevni novici, o nogometni tekmi, letalskem napadu itd. Take misli si zjutraj, ko delaš sklep, v naprej pripravi! Če pa bo posebno ugoden trenutek, pa nastopiš s tem, da začneš v šaljivi obliki govoriti kar naravnost o svojem sklepu.
Na kratko povedano:
Naj torej v enem stavku povzamemo, kakšen naj bo tvoj sklep, da bo res praktičen:
Ker je vsak opravljivec Kristusu tako zopern,
ker nočem drugih odbiti od sebe,
ker nočem tovarišu škodovati na dobrem imenu,
se bom danes na poti v šolo in iz nje varoval vsakega opravljanja
na ta način, da bom začel pogovor o zadnjih dogodkih na bojišču.
*
Kajne, ta sklep je pa malo drugačen kot si jih dosedaj navadno delal ? Vzemi si ta primer za zgled in po tej metodi izdeluj vse svoje sklepe, pa se boš kmalu nehal pritoževati nad neuspehi v duhovnem življenju.
Spremembe pri „Naši volji”
V uredništvu »Naše volje«, glasila nacionalistične mladine, so se izvršile obsežne izpremembe. Urednik in njegov štab je moral iti; pripadal je levo nadahnjene-mu taboru »Jugoslavije«, katere člani so po oktoberskem občnem zboru, na katerem so propadli, izstopili iz društva.
V pojasnilu, ki ga je prinesla 3. številka »Naše volje«, stoji: »Prvi dve številki tega letnika »Naše volje« nista bili dobri. Ze dejstvo,» da je podpisan pod drugo številko drug urednik kot pod prvo, kaže, da nekaj ni bilo v redu, pa je uprava posegla takoj vmes in skušala napraviti red.« Sedaj naprej bo »glasilo naše ju-goelovenske mladine ostalo zvesto svoji dosedanji tradiciji...«.
Stvar nikakor ni brezupna!
Res, človeku je hudo v takem položaju. Vendar če ni hujšega, se bo še vse dalo popraviti, da ti le dobre volje ne zmanjka. — Sklepa ne znaš praktično narediti, v tem je vsa težava.
Najbrž se ti bo čudno zdelo, pa je le res. Tu nam pa vsem pride na pomoč psihologija. Da, psihologija! Veš, saj ta veda ni samo zato na svetu, da bi samo ' španski komunisti uporabljali j njene izsledke pri satanskem uničevanju »črnih kapitalistov«. Je že res, da je v duhovnem življenju glavno milost. Toda milost predpostavlja naravo — gratia supponit naturam, kot se izražajo učeni teologi. Psihologija pa nam ravno odkriva del naše narave. Zato nam je izredno dobrodošla. Pa kaj nas uči?
Divide et imperal
Proti več napakam naenkrat se ne moreš uspešno boriti. Zato si vsak dan ali za dalje časa izberi eno samo napako, tej pa moraš zares napovedati neizprosen boj. Do tu si torej še prav delal, ko si sklenil, da ne boš opravljal. Toda samo to je za uspešno delo veliko premalo. To je šele en del sklepa.
Močni nagibi
Moral bi iti dalje: Sklep namreč rabi moči, moč pa dobi iz nagibov. Poiskati bi si moral nekaj nagibov; zakaj je prav, če se te
Toda kaj ti pomaga še tako lep sklep, podprt z vsemi mogočimi nagibi, če se pa v trenutku, ko bi ga moral izvršiti, na sklep in na nagibe niti ne spomniš! Če ti v družbi, kjer se na debelo opravlja, niti na misel ne pride, kako lepo si zjutraj sklenil, varovati se opravljanja.
Proti tej pozabljivosti se boš zavaroval tako, da boš že v naprej predvidel vse priložnosti, ob katerih bi svoj sklep moral izpolniti. Ko zjutraj skleneš, da ne boš opravljal in ko si še skrbno poiskal nagibov, se moraš vprašati, kdaj čez dan nastopi potreba za ta sklep. Na poti v šolo in iz šole n. pr. redno naletiš na prijatelje, s katerimi redno opravljaš. Tako svoj sklep združiš s predstavo srečanja s tovariši. In če si vso stvar res dobro na ta način pripravil, ti bo po psihološkem zakonu predstavske asociacije resnično srečanje s prijatelji na poti v šolo priklicalo v spomin tvoj sklep.
Kako sklep izvršiti
Pa samo s tem še vedno ni rečeno, da boš dober sklep res tudi že izpolnil, če se boš spomnil nanj. Samo dobra volja ti ne bo prav nič pomagala, če ne boš vedel že v naprej, kako boš svojo namero izvršil. Če nočeš, da te bo srečanje s tovariši pripeljalo na stari tir, se moraš že v naprej pripraviti, kako boš pogovor napeljal na drugo stvar ali dogodek ali katere besede boš rabil ali katere kretnje. Morda si po-
Sloviti angl. gospodarstvenik Herbert N. Casson o pogumu
POGUMNIH NI DOSTI
Pogum je bolj redka stvar. Med desetimi močnimi je en sam pogumen. Marsikateri človek je močan kot lev, če nevarnosti ni. Kakor hitro pa zaide v nevarnost, ga nikjer nič ni. Podoben je mali deklici, ki je rekla, da se ne boji teme razen — ponoči.
Skoraj nas vse so v otroških letih krotili s strahom, zato nam je strah obtičal v kosteh. Res pa je, da človek svoj strah lahko zmanjša in svoj pogum poveča.
On se lahko zavestno pripravi do tega, da izvrši stvari, bi se jih boji storiti. DVA POGUMA
Poguma sta dva: pogum, ki ga ima buldog in pogum, ki ga ima človek, čigar volja je močnejša kakor njegov strah.
Buldog nima domišljije. Razum mu je omejen. Ga ni skoraj drugega kot gobec in zobje. Ne misli na drugo kakor na to, kako bo popadel in ugriznil.
Človek pa ima živo domišljijo. Lahko si predočuje nevarnost, v katero je zašel. Tarejo ga skrbi, ki jih buldog sploh ne pozna.
Prav malo je ljudi, ki bi lahko rekli; »Še nikdar me ni bilo strah.« Vsakemu vojaku je to znana reč.
BOJ SE, A STRAH PREMAGAJ!
In vendar človek, ki se boji, lahko kljub temu stopa naravnost naprej, kakor bi se nič ne bal, samo če ima potrebno voljo.
To je najvišja vrsta poguma: če se kdo boji, pa vendar vztraja! UTRDI SI KOŽO!
Na tem svetu, kjer je toliko hudih in skritih zaprek, se mora človek narediti trdega in nezlomljivega. Dobiti mora trdo kožo. In to ni tako lahko. Za to so vča-si potrebna leta in leta. Doseči se pa vendarle da.
Današnja civilizacija ni za mehkužne ljudi. Kadar naletimo na oviro, moramo biti trši ali pa močnejši od nje. Biti moramo ali iz jekla ali pa iz usnja. So ljudje, ki se sčasoma tako utrde, da so kakor sveder z demantno konico.
Trši so od kremena. Prerinejo se lahko, kamor se hočejo.
PRIPRAVI SE: UDARCI PRIDEJO!
Vsak človek se mora pripraviti na udarce, ki bodo v srednji dobi življenja gotovo padali po njem. Prav malo je tako srečnih, da utečejo tem udarcem.
Kadar pa udarci začno padati, pride največja preizkušnja za značaj človeka in za njegovo žilavost.
Pod udarci se marsikdo zruši. Ni čuda! Saj so včasi tako hudi, da bi tudi najmočnejšega pobili na tla. Sunki, ki jih dobi človek v mlajših letih, so zgolj božanje z mehkim perjem, ako jih primerjamo z udarci, ki padajo po njem v poznejših letih.
POGUM JE OROŽJE
Sprejeti moramo prilike, kakršne so in živeti svoje življenje do konca. Biti pa ne smemo ne potrtega srca ne potrtega duha. Ta svet je trd in mi ne smemo biti slabotni.
Pogum je zaščitno sredstvo. Neupogljiv pogum je že marsikoga sam pripeljal skozi dolgo življenje polno nevarnosti.
TRDI BOJI IZUMITELJEV
Edison se je moral boriti v dvesto pravdah, da si je ohranil svoje patente, znana The Bell Te-lephone Company pa celo v več ko šeststo pravdah. Vsak pomembnejši izum so morali ščititi zoper kršenja. Lahko rečemo, da ni nobenega večjega tvorniškega podjetja na svetu, ki bi se ne bilo moralo trdo boriti na poti do uspeha.
BREZ POGUMA NI USPEHOV j
Ako hoče torej človek izlahka 1 premagati težave, mora imeti po- | gum, če ga pa nima, si ga lahko | razvije.
Opreznost je sicer čednost med I nenadnim in velikim razmahom g za časa velikega prospeha, toda ■ za časa depresije je pogum več 1 vreden. Sploh je neogibno potreben v časih, kakršni so sedanji, ko preži na nas na vseh koncih in krajih vse polno novih težav.
1 Občni zbor (Društva slušateljev 1 filozofske fakultete
s
SE
1 V soboto 30. novembra se je vršil 1 na univerzi v predavalnici št. 90. I občni zbor Društva slušateljev filo-jf zofske fakultete (DSFF). Udeležba § je bila nekoliko manjša kot prejšnja s leta, kar je deloma pripisati dejstvu, 1 da se je »Zarja« volitev vzdržala in j se ni udeležila občnega zbora, šteli vilčno so bili najmočneje zastopani § katoliški akademiki, ki jih je bilo (j nad osemdeset.
g
LEVIČARSKI ODBORNIKI | OVIRALI STROKOVNO DELO
j Iz poročil odbornikov se je videlo, 1 da DSFF letošnje leto ni bogvekaj = delalo. Vzrok je povedal predsednik 1 Hribar v svojem poročilu: levičarski 1 odborniki so ovirali delo predsedni-jj ka, ki je bil izvoljen kot nosilec ka-jj toliške liste. S tem so levičarji spet 1 enkrat jasno pokazali, da jim je 1 »strokovnost« le krinka, pod katero | skrivajo svoje temne razdiralne na-| mene. Polastiti se hočejo vseh stro-| kovn'h klubov, da bi v njeh varnem g okrilju prirejali rdeče agitacijske gj sestanke za novince, hujskali sluša-1 telje k raznim štrajkom in sploh volj dili razne »borbe za strokovne inte-M rese slovenskih akademikov«.
■ Kadar pa gre za pravo strokovno jj delo, takrat jih pa ni, še več, ovi-jj rajo delo tistih, ki jim za strokov-J nost res nekaj je.
ZMAGA PRI VOLITVAH
S Po razrešnici starim odbornikom g so bile volitve. Vloženi sta bili dve listi:	Lista	slovenskih katoliških
akademikov z nosilcem Janezom Mahničem in lista levičarjev z nosilko Živo Kraigherjevo. Lista slovenskih katoliških akademikov je dobila 86 glasov, lista levičarjev pa 30 glasov. Rezultat pomeni za naše akademike lep uspeh; od lanskih volitev so kljub abstinenci »Zarje« napredovali za 20 glasov.
Po volitvah se je pri slučajnostih razvila živahna debata o svobodi znanosti, o avtonomiji univerze, o akademski menzi, akademskih domovih, v kateri so katoliški akademiki spretno zavračali razne dema-goške geste levičarjev.
Sprejete so bile tudi tri resolucije. V prvi čestitajo filozofi Družbi sv. Mohorja k njeni 80-letnici.
RESOLUCIJA PROTI ŠTRAJKOM IN ROVARJENJU KOMUNISTOV
Druga, protikomunistična resolucija se glasi:
Akademiki filozofi, zbrani na občnem zboru Društva slušateljev filozofske fakultete na Univerzi kralja Aleksandra v Ljubljani z ogorče-
njem protestiramo proti terorju komunistov na beogTajaki univerzi, katerega hočejo zanesti tudi na našo slovensko univerzo.
Protestiramo proti vsakim št ra j -kom in motnjam rednega znanstvenega dela v institutu, v laboratorijih in seminarjih.
Izrekamo g. prosv. ministru dr. A. Korošcu popolno zaupanje v njego- 1 vi borbi za vzpostavitev reda in mi- \ ru na jugoslovanskih univerzah.
Hočemo izpolniti nado, ki jo stavi na nas naš narod in naš dom. Hočemo red in delo!
IZJAVA SOLIDARNOSTI Z RUSKIMI ŠTUDENTI, KI JIH JE VLADA SSSR PRITISNILA Z VISOKIMI ŠOLNINAMI
Občni zbor DS.TF je sprejel tudi sledečo sarkastično resolucijo:
Slovenski akademiki smo se v svoji borbi proti nesocialnim šolninam sklicevali na druge države, med njimi tudi na SSSR, kjer šolnin ni.
Z žalostjo smo sedaj zvedeli, da so bile v SSSR vpeljane visoke šolnine, ki bodo zlasti revnejšim akademikom, ki so gotovo v SSSR v večini, otežkočile, mnogim pa sploh onemogočile študij. Zato se slovenski akademiki, zbrani na občnem zboru DSJF, obračamo,
da uvede zopet stari red brez šolnin, sovjetskim tovarišem akademikom pa nudimo s to izjavo proti visokim šolninam prijateljsko solidarnost in moralno podporo.
Levičarjem, principielnim borcem zoper visoke šolnine, je bilo ob sprejetju te izjave precej kislo pri srcu.
KOMUNISTIČNI TEROR ZLOMLJEN!
Medtem ko na belgrajski univerzi divja teror komunistov, vodi na slovenski univerzi skupina, katoliških akademikov žilav in uspešen boj proti komunizmu, kljub abstiniranju »Zarje«, kljub vpadom v hrbet s strani ljudi, ki vedno izpovedujejo svoj nacionalizem, ki pa sedaj, ko je domovina zares ogrožena od komunizma, ne store svoje dolžnosti.
Izšla je aktualna publikacija o organizaciji in delu Kominterne
Rdeče mreže Cena za dijake 12 din.
Odg. urednik: Ciril Kovač (Ljubljana). Izdaja konzorcij (J. Prešeren, Ljubljana). Tiska Misijonska tiskar-
na. Groblje - Domžale (A. Trontelj). <►
G. A. Lutterbeck. 8. J.;
Lov	UO otokih
Kenkacuki se hitreje znajde in opazuje sledove, ki so zaradi oseke vidni. Odpluli so torej, ko je plima ponehavala. O tem ni dvoma. Ena, dve, tri, štiri, pet, šteje sledove nog. Neverjetno zmaje z glavo. Šteje še enkrat. Potem pogleda ronina in reče:
»Haraguro-dono, slepi smo! Otroci se lahko smejejo nam in naši zvitosti! Veš, kdo se je odpeljal? Lahko ti povem. Toda morda lahko to tudi tvoj razum dožene. Poglej! Sledovi petih ljudi in ena sled izmed teh je sled dečkove noge! Iz vasi ni nobeden. Takrat pa, ko smo prišli, je krščanski bonec odšel z nekim dečkom. Ali ne meniš tudi ti, Haraguro-dono, da je tu neka zveza? Govori, Haraguro-dono, veliki voditelj roninov!«
Ta pa na zasmeh ne odgovori, pokaže Kenkacukiju z roko proti Tomaževi koči in reče: »Pojdi in skrbi, da bosta viteza pokopana! Častno sta umrla. Kristjana lahko zagrebeš kjerkoli.«
»Koreva šimata!« preklinja Haraguro. Saj ni kak jetniški paznik, ampak vojak, lovec. In nekaj ima zdaj spet, sled, ki je bila tako zabrisana. Ve, da je padre-sama pred njim in kam je namenjen. Bučen je njegov cilj.
Obrne se. Kenkacukijev zasmeh ga Je prebudil. Stairi ogenj mu že zopet žari v očeh. Znašel se je. Takoj nato da svoja povelja:
»Samo ženske in otroci ostanejo tu. Moški morajo veslati v prvem čolnu. Morje poznajo in nam morajo pomagati. Posadka ukradene ladje ostane v Higu in naj čaka na nadaljna povelja. Poleg tega ostane tu ena ladja z vso posadko. Iščejo naj tu naprej! če bi kaj našli, morajo takoj sporočiti v Kokuro, kjer bo ostal nekdo, ki bo vedel, kje smo. Ostalih šest čolnov gre zasledovat pobegle. Prva ladja bo odplula mimo šimosekija v Kokuro. Drugi čol bo preiskal obalo okoli rta Heja. Temu čolnu bom prav tako poveljeval sam. Ostalim bo poveljeval Kenkacuki. Pluti morajo južno od rta Heja, toda ne mimo Nakacukija. če ne bi nič našli, naj vsi odplujejo nazaj v šimonoseki.«
Ta povelja ne da v dolgem govoru, ampak prihajajo v pretrganih stavkih iz njegovih ust. Radi vročične naglice postanejo vsi nejasni. Potem vzravnajo jambore in pripravijo dolga pravokotna jadra.
Malo minut pozneje so čolni pripravljeni za odhod. Z voščilom: »Srečno vožnjo!« se čolni ločijo, dva odplujeta proti zahodu, ostali proti jugu. Kakor hitre puščice švignejo čolni po modri gladini čudovitega morja.
Čoln roninov vzbuja povsod pozornost in ribiči gledajo z vidnim nezaupanjem za njim. Vsi vedo, da so vojaki ali ronini redko kdaj prinesli kaj dobrega.. Navadno je njihov prihod stal mnoge življenje, hišo ali domačijo.
Vsako večjo ladjo ustavijo in stavljajo potnikom vsevprek polno vprašanj. Toda nikjer nič ne zvedo. Zdi se, kot da se je ves svet zaklel proti roninom. Nekaj ladij pripluje iz Kokure, toda nihče na njih ni videl iskanega čolna. Ali je morda padre-sama še na vzhodni obali? Morda se je Haraguro zmotil in si je lisjak Kenkacuki pridobil slavo, če je morda na pravi poti?
še pred poldnevom dospejo v kokursko pristanišče. Plujejo po vsem pristanišču mimo gozda jamborov, nepregledne množice malih in večjih čolnov in džunk. Toda o čolnu, ki ga iščejo, niti sledu. Izkrcajo se. Haraguro gre baikoj k dajmiju, medtem ko njegovi ljudje sprašujejo po pristanišču.
Dajmijo, ki mu Haraguro sporoči svoje naročilo, govori z njim precej neprijazno. Cesarski namestnik v Jamagučiju, meni dajmijo, ni tu ničesar izgubil. Če so tukaj bonci kristjanov, potem je to njegova stvar in se jih v Jamagučiju to nič ne tiče. Sam je dovolj mogočen, da te hujskače zapre in jih spravi v njihova nebesa. Za to delo ne potrebuje nobene drhali roninov. če po dveh urah ne bo zapustil pristanišča, zapreti dajmijo Ha-raguru, bo lahko s kristjani v ječi sklenil prijateljstvo.
Haraguro odide, za nov neuspeh bogatejši, in škriplje z zobmi. Gorje dajmiju, če je Nakaura tu! Dve uri, ki sta mu dopuščeni, misli pošteno izkoristiti, še ima upanje. Toda bridko razočaranje ga obide, ko pride v pristanišče. — Padre-samovega čolna ni nikjer. Tudi pristal ni. Pristaniška policija pozna vsako ladjo, ki je priplula, a o tej ne ve nič. Tudi ribiči in čolnarji skomigajo z rameni.
Ostati ne more. Ne veseli ga, da bi prišel v stik z dajmijevimi vojaki. Če ga vse ne vara, potem padre-same ni tu. Ne preostane mu nič drugega, kot da preišče vso obalo in vse otoke.
Ponovno se pripravljajo na težavno pot. Mrači se že, ko srečajo drugi čoln, ki je preiskal obalo. Tudi ta trud je bil zaman. V ugodnem vetru jadrajo nazaj v šimonoseki.
(Dalje prihodnjič.)