List
38.
m v
lecaj
LVI
i
in
Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po po&ti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto
40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni.
Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto
za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr.
Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic".
Ljubljani 23. septembra 1898.
OJ
a
Največja, naj grozo vitejša nesreča je zadela Mene in Mojo hišo.
Moje žene, krasu Mojega prestola, zveste družice, ki Mi je bila v najtežjih urah Mojega življenja
tolažba in zaslomba, s katero sem več izgubil, nego Mi je možno izreči
ni več. Strahovita usoda Jo je
otela Meni iz Mojim narodom.
Morivčeva roka, orodje brezumnega fanatizma, ki si je postavil za smoter uničiti obstoječi druž-beni red, se je vzdignila zoper najplemenitejšo izmed žena ter v slepem, neomenjenem sovraštvu zadela srce, ki ni poznalo nobenega sovraštva ter je bilo samo za dobro.
V brezmejni bolesti, ki pretresa Mene in Mojo hišo, vpričo nezaslišanega čina, o katerem se zgraža
vesoljni omikani svet, seza v prvi vrsti glas Mojih ljubljenih narodov lajšaje k Mojemu srcu.
Ponižno se klanjajoč božji volji, ki Mi je vsodila toliko in tako nedoumno nesrečo, moram Pre-vidnosti izrekati zahvalo za neprecenljivi zaklad, ki Mi je ostal, za ljubezen in zvestobo milijonov, ki ob uri trpljenja obdajajo Mene in Moje.
tisoč znamenjih, iz bližnjih in daljnih krajeh, iz visokih in nizkih krogov, se je izražala bolest
in žalost za pokojno cesarico in kraljico. zvesti odmev tega, kar preveva Mojo dušo.
ginljivem soglasju se razlega tožba vseh o neizmerni izgubi kot
Kakor Mi
spomin
Moje
izkreno ljubljene soproge ostane svet do poslednje ure, tako Ji
po-
stavljen v hvaležnosti in češčenju Mojih narodov neminljiv spominek za vse čase
Iz dna Svojega,
od
soču tja.
žalosti potrtega srca Se zahvaljujem vsem za to novo poroštvo preudanega
Ako morajo tudi utihniti slavnosti glasovi, ki bi se imeli razlegati to leto, vendar Mi ostane spomin na brezštevilne dokaze udanosti in gorkega sočutja najdragocenejši dar, ki Sem ga mogel přejeti.
Skupnost naše bolesti
ovija
novo, presrčno vez okoli prestola in domovine. Iz neizpremenljive
Ijubezni Svojih narodov ne zajemam samo ojačenega čuta dolžnosti, vztrajati v določenem Mi poslanstvu, ampak tudi upanje, da se mi to posreči.
Molim k Vsemogočnemu, ki mi je poslal toliko nadlogo, naj mi da še moči izpolniti ono, h čemur
sem poklican. Molim osreči in oblaži.
i
naj
blagoslovi in razsvetli Moje narode, da najdejo pot Ijubezni in sloge, ki naj jih
Schônbrunnu, dne 16. septembra 1898.
Franc Jožef
r.

Stfíti dfcflfeíJ Aft&Aftiífcii ffcítiífc

Politiški oddelek.
oj
CAO

W*WWWWWWWWWWWWWWWWWWWWVtmm!V» www m
99
Naša straža
a
Čedalj
e
silnejše pritiskajo od severa in od juga
naši nasprotniki proti nam.
Meje
slovenske so od dne
do dne v večji nevarnosti in ponekod
tako pri Ma
riboru
so Nemci že daleč prodrli v slovensko posest
Boj za naš narodii obstanek je čedalje hujši, zlasti od
kar so si Němci ustanovili svojo „Sudmark", ki darski podkopává naš narod. Italijani pa imajo nazionale", ki naš) mladino siloma poitalijančuje.
gospo-„Lego
SO
svrho obrambe naše narodne posesti ustanovili slovenski in istrskohrvatski poslanci društvo „Naša
straža".
Namen
m
pomen tega društva
razviděti iz
pravil, katera doslovno prijavljamo. Kdor jih prebere,
spozna,
da
„Naša
straža
a
velikanskega pomena za
naš narod in zato pozivliamo vse domoljube in rodoljube,
naj v čim obilnejšem številu pristopiju k temu društvu katerega ustanovi občni zbor se v krátkém skliče.
Pravila „Naše straže" so že potrjena in se
i
glase :
Ime in sedež. Društvo se imenuje Naša straža ; svoj sedež ima v Ljubljani ; razteza se po kraljestvih, zastopanih v državnem zboru, in ni politiško.
piti
2. Namen. Društvu je namen podpirati in kre-v gospodarskem in kulturnem obziru Slovence in Hrvate na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primor-
jezikovno obmejnih ali jezikovno mešanih po-
v
skem
krajinab.
Sredstva.
dosego svojega namena društvo
1. zbira denarne doneske
ustanovnino, udnino, darila,
2
(gospo
volila itd.
združuje slovenske gospodarske organizacije, darske zadruge, kmečka društva, obrtne zadruge, poso jilnice) korporacije in nepolitiška svojega namena;
podpira v gore naznačenem okrožju in hrvatsko obrt in trgovino ;
društva
v smislu
slovensko
4. brani slovenska in hrvatska posestva imenovanih
po
krajin
v gospodarskem obstanku;
organizuje ožje deželne, okrajne in krajevne
odbore
9
ki po določenem náčrtu
odst. 6.), poizvedujejo o
gospodarskih in kulturnih razmerah slovenskega in hrvatskega ljudstva v svojem okrožju, s primernimi nasveti poročajo svoje poizvedbe glavnemu odboru in v društvene namene nabirajo denarna sredstva.
4. Udje, Udje so :
A.	Ustanovni;
B.	redni in sicer
. Pravice udov. Uije se smejo vdeležavati zborov, predlagati predloge, glasovati, voliti in voljeni biti.
Društva
m
zadruge se
smejo
vdeleževati
teh
vsaka po jednem zastopniku, ki se pa mora izkazati je pooblaščen po odboru svojega društva ali zadruge zastopniki imajo ravno tište pravice, kot drugi udje.
. Dolžnosti udov.
zborov
, da
Ti
A. Udje morajo plačevati svoje doneske in sicer: Ustanovni enkrat za vselej vsaj 50 Kr. in razdele lahko svoje vsaj po
plačevanje na 5 let po 10 Kr. Redni udje plačajo
Kr. na leto.
Društva in zadruge morajo odrajtovati svoje letne doneske, katerih svota se razmeram primerno dogovori z načelstvom, ki pa ne sme znašati manj nego 10 Kr.
Društveno vodstvo. Društvo vodi glavni odbor, ta odbor se voli vsako tretje leto pri rednem občnem
odbornikov in sicer: 10 s Kranjskega, 10 s
zboru
50
Štajerikega,
10
s
Koroškega
i
10 s Primorskega in 10
izven teh dežela, Vrh tega ima še vsako z društvom za
vezano
društvo
t
zadruga pravico po svojem odboru
imenovati po jednega odbornika. Glavni odbor se deli v
tri oddelke: a) pravni, b) informacijski in organizacijski,
gospodarski.
Pravni oddelek sestoji iz strokovno izvežbanih mož, ki so društvu v pravno pomoč.
Informacijski in organizacijski oddelek organizuje
poizvedbe po posameznih
udih

pri društvu pripojenih
društvih in po ožjih odborih.
Gospodarski odsek goji zvezo z gospodarskimi or-ganizacijami in se v posamnih slučajih posvetuje, kako
naj
njihovo pomočjo dosega društveni namen. Oddelki se samostojno vstanavljajo in sicer tako
odborniki glavnega
odbora
f da
volijo izmed svoje srede 15
članov v gospodarki, 15 članov pa v pravni oddelek. Ostali odborniki pripadajo informacijskemu in organizacijskemu oddelku. Noben odbornik ne more pripadati dvema oddel-
koma. Vsak oddelek si voli izmed
svoje
srede pred-
sednika, prvega in drugega tajnika. Predsednik in prvi tajnik morata bivati v Ljubljani; drugi tajnik mora biti izvenkranjski društvenik. Po potrebi skličuje predsednik vsakemu oddelku oddelkovo seje ; v nujnih slučajih sme
i
tudi pismeno poizvedeti menenje odbornikov. Če je pred sednik zadržan, namestuje ga prvi tajnik. Sklepi v oddelkih ki se sklepajo z nadpolovično večino glasov, se pred-lagajo načetstvu vkonečno rešitev.
Glavnemu odboru v pomoč se vstanavljajo ožji od-
bori
Tak ožji deželni
9
okrajni
ali
krajni
odbor
se
sme vstanoviti od društvenih članov samo z dovoljenjem
načelstva
9
ki imenuje predsednika. Število odbornikov je
Moški in ženske
9
so dovršili 16. leto
i
poljubno od
15.
Ožji odbori imajo nalogo podpirati
nepolitiška društva, zadruge, korporacije v društ- vzlasti informacijski in organizijski oddelek. V svojem venem okrožju;	delovanju so odvisni od načelstva, od katerega dobivajo
Kdor hoče društvu pristopiti, oglasi se pri načel- potrebna navodila za svoje delovanje.
stvu
9
ki
ga
vsprejme, ali pa odkloni, ne da bi moralo
navesti kake vzroke za to
tem oziru ni priziva
Načelstvo
sestaje iz predsednikov in tajnikov ime
novanih treh oddelkov.
Načelstvo
si izvoli izmed svoje
srede predsednika in njegovega namestnika, tajnika in njegovega namestnika, blagsjnika in njegovega namestnika. Izvenkranjski tajniki posamnih oddelkov, ki naj se razdele tako, da jeden pripada Štajerskemu, jeden Ko-roškemu in jeden Primorskeiou, se v načelstvu izvolijo za drugega, tretjega in četrtega tajnika.
Načelstvo vsprejemlje poročila posamnih oddelkov in sklepa o njih; poročila i/i nssvete posamnih udov, društev^ zadrug in pododbcrov cddaja oddelkom v pretres in porcčanje. Načelstvo sprejemlje ude v društveno zvezo, organizuje krajevne, okrajne in deželne odbore in sploh izvršuje vrhovno vodstvo nad vsem društvenim de-lovanjem. Seja načelstva je sklepčna, če so navzoči vsaj štirje njegovi člani. Načelstvo voli in sklepa z nadpolo-vično večiro glasov. Predsednik, ozircma njegov name-stnik, skličuje seje in predseduje. Načelstvo se pa mora sklicati v sejo tudi, če to zahtevajo vsaj trije njegovi člani.
§ 8. Občni zbor. Redno se vrši občni zbor vsako leto meseca avgusta ; izredno pa, če ga zahteva tretjina
rednih udov. Občni zbor voli vpako tretje leto odbor ; vsako leto pa tri pregledovalce računov, sklepa o poročilu načelstva v zadnjem úpravném letu, ki se sklepa 31. julija, o premembi pravil in o razdružitvi društva. Občni zbor se naznanja po s'ovenskih časopisih vsaj 14 dnij preje Sklepčen je ne glede na število navzočih udov in sklepa po nadpolovičri več:ni glasov. Čas, kraj in dnevni red občnega zbora določa načelstvo, istotako časopise, v katerih se raglaša občni zbor.
§ 9. Razsodišče. Pri prepisih iz društvenega raz-merja voli vsaka stranka po dva razsodnika. Razsodniki si. volijo predsednika izmed diuzih društvenikov Proti razscdbam tega razsodišča ni ugovora.
§ 10. Razpust društva. Društvo preneha, če je raz-pusti gcsposka ali če se to sklene pri občnem zboru z dvetretinjsko većino. Diuštveno premoženje prevzame za slučaj, da gcsposka ruzpusti društvo, mestna hranilnica ljubljanska in je izroči novemu društvu, ako se ustanovi tekom petih let z jednakim namencm.
Če se pa to ne
zgodi, pripade po petih letih polovica premoženja družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, druga polovica jednaki dužbi za Istro.
Ako pa društvo preneha po lastnem sklepu; določi občni zbor zajedno, z katere namene se porabi društveno premoženje.
§ 11. Začasna določila. Predlagatelji teh pravil
vsprejemljejo, brž ko so potrjena, oglase za društvo. Ko je oglašenih vsaj 50 udov, skličejo ustanovni shod, pri katerem se voli odbor. Potem je društvo ustanovljeno.
Politični pregled.
— »Der Suđen« Ravno smo přejeli 6. številko edi-nega glasila v nemškem jeziku za koristi hrvatskega in slovenskega naroda, izhajajočega na Dunaju, Tudi ta številka ima
prilogo. Vssbina je zopet jako zanimiva in bogata. List „Der Sůdena so, kakor znano ustanovili gg. državni poslanci hrvatskega in slovenskega naroda ter zastopa odločno, koristi in težnje imenovanih dveh narodov. A mimo tega beri se ta časopis dosledno za slovansko vzájemnost, koja nam jamci, da se bodo naši narodni idejali prej ali slej vendar izpolnili. List „Der Sliden„ ima pa tudi nalogo, da na temelju resnice in prava seznanja tuji svet, z našimi odnošaji in težnjami, ter da pobija neresnico, katero o nas vedno razširjujejo neprijateljski nam časopisi židovsko-nemški, madjarski i. t. d. Od-kriva pa tudi grozne krivice, ki se nam i Hrvatom gode. Od nas je odvisno, da zagotovimo obstanek temu neustrašenemu sobojevniku na publicističnem polju, ter da mu podamo tudi sredstva za ojačenje jn potnbui razvoj Na Slovenskem je še v mnogih imovitih rodbinah, v kavamah, gostilnah i. t. d. nemških. Slovencem in Slovanom sploh protivnih listov. Odstranimo ta židovsko-nemški otrov in naročimo se na list „Der Siïden". Ta list izhaja 1. in 15. vsakega meseca z obilno in zanimivo vsebino. Ker se mogo še številke od meseca avgusta přejeti, znaša naročnina do konca leta samo eden goldinar. Uredništvo in upravništvo je na Dunaju I. Plankengasse 4.	«
Državni zbor. — Prva seja poslanske zbornice bo namenjena samo izrazu sožalja na nenadni smrti cesarice Elizabete Predsednik-starosta, poslanec Zurkan, bo dal izraza Čuti lom zbornice. Drugi dan bo predsednik-starosta Zurkan o tem olivestil cesarja v posebni avdijenci. Y drugi seji dne 28 t. m. bo volitev predsednika in šele 30. t m se začno redne seje.
Vlada in desnica. — Minoli ponedeljek dne 19 t. m. zbrali so se na Dunaju Člani parlamentarne komisije desnice na posvetovanje z ministerskim predsednikom grofom Thunom. Izmej slovenskih poslancev je grof Thun povabil dr. Ferjan-čiča in Robiča. Namen posvetovanju je bilo, obvestiti voditelje desnice o vladnih namenih in pojasniti razmerje mej vlado in mej većino
Glasovi o spravi, — Neposredno po smrti cesarice začeli so se v listih pojavljati glasovi, naznanjajoČi, da hoče vlada sedaj še enkrat poskusiti spravo, Češ, da so sedaj vse stranke za to bolj disponirane, kakor kdaj poprej. Menda je želja oče te misli Dosedanje izjave nemških in Čeških listov vsaj je ne potrjujejo. Čehi odklanjajo odločno preklic jezikovnih naredb, Nemci zopet pravijo, da ne odnehajo od obstrukcije, dokler se jezikovne naredbe ne preklicejo V tacib razmerah skoro ni upati, da bi eventuvalen nov poskus sprave mogel imeti kaj uspeha, tudi če bi vlada skušala ustreči deloma Čehom in deloma Nemcem na ta način, da bi namestu seda-njih jezikovnih naredb uveljavila modificirane naredbe.
Regulacija uradniških plač — V ponedeljek je ofi-cijozna „Wiener Abendpost" razglašala za vse uradništvo veselo vest, da je cesar sankcijoniral že predlanskim sklenjeni zakon o zvišanju uradniških plač in da stopi ta zakon v ve-ljavi 1. oktobra t. 1. S tem je država plačala star dolg.
Ogerska — Vlada je parlamentu že predložila zakonski načrt, s katerim se v veČen spomin inartikulirajo zasluge pokojne cesarice za Madjare in zakonski načrt, ki do-loca, da je cesarici v Budimpešti postaviti spomenik.
Anarhisti. — S fiiozofičnimi čapami zaodeti blazni anarhizem pač zasluži, da se zatre, če treba tudi z najkru-tejšimi sredstvi. V tem so vsi trezno misleči ljudje jednega mnenja in čuje se samo jeden glas, naj se že skoro store v to primerni koraki. Mej vsemi projekti, katere je bilo te dni čitati, je najprimernejši nasvet „Reichswehr", naj bi vse države sklenile novo genevsko konvencijo, Rusija pa naj poprime inicijativo.
Francija. — Bliža se konec za Francijo toli žalostné in škodljive Dreyfussove pravde. Po sammoru podpolkovnika Henryja, po odstopu šefa generalnega štaba Boisdeffrca, po
374
ubegu majorja Bsterhazyja íq podpolkovnika du Paty de Clama svetnika Feliks Stare ta. Oba odseka torej predlagata
ne verjame javno mnenje nič več, da
se
pri
aferi postopalo popolnoma pravilno in nepristransko. Kaže se sicer, da je Dreyfuss kriv, ali kaže se tudi, da so utekli za-
Dreyfussovi čestita zbornica naj to volitev potrdi.
služeni kazni razni drugi višji lopovi in z ozirom na to je
Predlog se
ednoglasno sprejme.
Zbornični svetnik Jos. Lenarčič se zahvali za
ministerstvo sklenilo revizijo Drevfussove pravde. Posledica zaupanje
katero
se
stavi nanj. Sprej el je iz volitev
tega sklepa je, da je odstopil vojni minister general Zurlinden. radovoljno in se bo prizadeval to zaupanje opravi
se pa tudi na gospode zbornične člane
Sudan.
zmago pri Andurmanu je Angleška do-
Mah-
čiti
segla kolosálnější uspeh, nego se splošno misli. Pobivši „ dijevce" je postal ves Sudan njena last in s tem je že dosegla polovico tega, kar je za nje svetovno pozicijo življenskega po-mena, dosegla je na pol zvezo Kaplandije z Egiptom.
Obrača
ífiítiíft-*'?: ífiřti ^ítíífcřtiítirřfjřťtiJlfcíTt."^
Obrtnija.
&
f:___ ____JI I	__	_
„7.7»...... .7........... M...........................7...............
£ fWWWVWWPW WWWW W WWWW WWW *
da ga po svojih močah podpirajo in ma dajo one podatke o industrijah, obrtih in trgovini zastopanih od
njih,
Po
katera bi po njihovem mnenju mogel porabiti. . tega pravilnika ima industrijski in poljedelski
svet nalogo, v zadevah, ki zadevajo interese industrije
obrta in trgovine ter poljedelstva, gozdarstva in rudarstva, na poziv trgovinskega oziroma poljedelskega ministra ali iz lastnega nagiba, izrekati mnenja in
XVIII. Zbornični tajnik poroča imenom I. in II. staviti predloge.
odseka, da je Nj. ekscelenca gospod trgovinski mini-
Industrijski
in
poljedelski svet obstoji po
2.
ster poslal z dnem 6. junija 1898, št. 1671 zbornici z dveh odsekov od katerih je eden v posvetovanje naslednji ukaz: „Spričo nameravanih velikih gospo- zadav industrije, obrta in trgovine dodan trgovin-
darsko-političnih zadač, treba je bolj
kakor
kedaj
skemu ministerstvu, drugi v posvetovanje zade v po
složnega
delovanja
vseh
v
gospodarstvu delujočih ljedelstva, gozdarstva in rudarstva po poljedelskemu
faktorjev, da se dosedanje moči ohranijo in vkrepijo. ministerstvu.
Vsak
odsek
Koristonosen upliv sredstev, ki se morajo z ozirom na te zadače rabiti, se sme takcat pričakovati, če
ravno toliko namestnikov.
sestoji
Odsek
iz
75
članov in
za industrijo, obrt
m
trgovino, spada v tri stalne izdelke, ki se imajo
se bode vsaka okolnost naslanjala na spoznanje pravih posveto vati o zade vah, spadajočih v naslednja vodila:
potřeb.	t
. Priprava gradiva za premembe v avtomnovem Če so tudi udeleženi krogi potom korporacij carinskem tarifu in za skepanje trgovinskih pogodb ali neposredno skrbeli te potrebe izslediti in razjas- s tujimi državami.
niti, vendar je dozdaj nedostajala organična skupnost in zveza z državno upravo in je posledna v mnogih slučajih brez posredovanja v poklicanih krogih sama
razsojevala. *	•
teh razmer je smatrala vlada za svojo ustanoviti organizacijo, ki je sposobna iz
Vsled
dolžnost
j
podbuditi rešitev,
ki bi
zadovoljila velike občne ko-
risti narodne blaginje, in udelečencem omogočila so-delovanje pri začetnih, na tem polju potrebnih delih.
ta namen se je ustanovil industrijski in poljedelski svet, čegar pravila imajo Najvišje potrdilo. Ker se mora takoj misliti na sestavo odseka za industrijo, obrt in trgovino pri industrijskem in poljedelskem svetu, vabim slavno zbornico, da brž ko mogoče voli
enega namestnika in mi imena vo-
enega
člana
in
ljenih do 20. junija
naznam.
ozirom na nalogo industrijskega in poljedelskega sveta bi bilo želeti, da slavna zbornica zlasti take osebe
voli,
ki v odlični meri pri kakem indu
strijskem, obrtnem ali trgovinskom obratu praktično delujejo."
Ker ni bilo mogoče javne seje tako sklicati, da bi se bilo ukazu Nj. ekscelence gospoda trgovinskega ministra moglo ustreči do določenega dneva, je predsedstvo povabilo oba odseka, ki sta soglasno oziraje se na določila pravilnika za industrijski in poljedelski
zborničnega svetnika
svet
izvolila
za
člana
gosp.
Jos. Lenarčiča in za namestuika gospoda zborničnega
Uredbe za razširjenje prometa
3. Uredbe
za
zboljšanje domačih proizvodnih
razmer, v kolikor se nanašajo na uredbo in obratno poslovanje in pa na storilno sposobnost industrijalnih
in obrtniških podjetij.
Oddelki so določeni, da zbirajo gradivo glede predmetov, ki so jim odkázáni po odseku in da pri-pravljajo predloge za razpravo v skupnem zboru.
Govornik je prigrasil vstop v prvi oddelek, ker
je bilo za
in
največ oglasil
Zbonica je vzela
ta naznanila z zadovoljstvom na znanje.
XIX. Ko je zbornični predsednik zopet predsedstvo prevzel, je zbornični tajnik poročal. I/O slamo-pletarskih tečaj ih.
Jednako lánskému učnemu náčrtu so se tudi
t
letos nameravani učni tečaji tako razdelili, da je učni
tečaj dni.
v vsakem posameznem kcaju trajal okoli 14
Poučevalo se je:
1. V Domžalah od 15. okt. 1897 do 4. nov. 1897 63 obiskovalcev,
2	»	Mengšu »	5. nov.	>	>	19. »	55	>
3	>	Trzinu >	20. >	>	>	3. dec. >	101 obisko válec,	
4	>	Radomljah >	4. dec.	>	>	18. >	87	obiskovalcev
5	>	Š marci >	19. »	>	>	3. jan 1898	51	>
6	>	Rovi »	4. jan.	1898	>	18. »	42	>
7	>	Moravčah >	19. >	»	>	3. feb. >	160	>
8	>	Gerkljah >	4. feb.	>	>	18. >	106	>
9	>	Lukovici >	19. »	>	>	5. marc. >	84	>
10	>	Pre voj ah »	6. marc.	>	»	20. > »	102	>

315
11 V Blagovici od 21. mař. 1898 do 3. roarc. 1898 30 obiskovalcev
12
13
V
»
Kamniku Tutijicah
>
>
14 „ Dolskem »
4 apr
>
>
18.
7)
>
>
17.
30.
>
>
>
>
37 37
>
>
1. maja > > 15. maja »
«
•MUttíb&dtitdbábit ftftftftftftftftftftftftftftftftftftftftftftftftftft**
7)

Kmetijstvo.


Vseh obiskovalcev je tedaj bilo 955
Pri zadnje imenovanem učněm tečaju (Dolsko) je bila letna doba že tako pozna, da so bili ljudje z delom na polji preobloženi in vsed tega ni bil rečeni tečaj obiskovan.
Nekaj
govejih pasmah.
dobro
živino
ne
zboljšamo samo kmetijstva,
Občinsko predstojništvo
v
Dolskem
je
zaradi
tega vložilo prošnjo, da bi se ta učni tečaj vršil v primernejšem času, morda v novembru. Želeti bi bilo, da bi se ta prošnja uslišala.
dobra živina prinese v hišo tudi lepe krajcarje. Živino-reja je v nas vzlic velikim zaslugam kranjske kmetijske
družbe še precej zanemarjena. Povzdignila bi se, ako bi
ik &
se odpraviii pogreški in napake, ki jib delajo naši go-spodarji pri reji živine. Od živine zahtevamo, naj daje
dosti mleka brega
i
mesa
naj da je
hitro raste in torej daje mnogo iz do
dobra za vprego in da se tudi v Učna tvarina lani in letos je bila tako razde- kratkem času izpita. Že boljša in obilna krma pripomore
temu mnogo, kakor tudi dobro oskrbovanje mladih
Ijena, da se je v lanskih tečajih pletenje poučovalo izključno s slamo, v letošnjih pa večinoma z ličjem ali mešanimi pleteninami (ličje mešano s slamo.)
Četudi je število obiskovalcev v letošnjem letu v primeri z onimi lanskega leta zaostalo, vendar se
lahko konstatuje, da se je zanimanje za ta
goved
*
vender pa živine ne bomo nikdar popolnem zbolj
šali, ako ne zboljšamo živinskega plemena ali pasme.
Za boljše spoznavanje ži vinski h
pasem
i
ki so za
nas važne, napisavali smo pričujoče vrste.
v
obče
Muricodolska
pasma je
doma
na Zgornjem
predmet pri prebivalstvu prej povečalo kakor zmanj-
zlasti pokazala živahna vnetost in mar-
šalo.
To
Štajarskem v Murčnini dolini (Mtirzthal). Naši kmetovalci imenujejo to pleme tudi kar na kratko „štajarko" ali
ljivost za ta predmet med poukom.
velikim začu- »8ivow. Znamenja, po kterih se
goveda
muricodolska
denjem se
morala pri poznati vstrajnost, s katero
so včasih obiskovalke tečaja pri veliki gneči na svojih mestih vztrajale, dokler ni prišla zopet vrsta na nje, da se jim je delo osebno pokazalo. Ravno tako se mora tudi omeniti pazljivost in živo zanimanje, s
poznajo gobe c,
i
do:
Živina ima jazbečevo sivo barvo, belkast višnjevkast, po Ijudskem izrazu črk jezik, bele obročke okrog očij, tenke, šilaste, bele rogove, ki so pri
obrnjeni, majhno po zelo dolgo in
bikih
nekoliko
ven
katerim
so
pouku
sledile, kako so na primer takoj
po prejemu novega vzorca svoje ime z dotično te-kočo številko nanj zapisale, ne da bi jih bilo treba posebej na to opozoriti.
Ko se je vsled daljšega dneva mogel pouk po daljšati, se je češče prigodilo, da se je pouk od
ure
zjutraj
do
7
ure zvečer pri enournem odmoru
nastala tema je mogla obiskovalke pregnati, da so šle domu, ko so na ta način
opoludne vršil in
bile
do lo ur v enem dnevu pri pouku.
ozko molzno ogledalo in precej visoko nastavljen rep,
Muricođolsko pleme ima tri dobre lastnosti in te so: voli so za mesnico in za vprego iz vrstni, krave pa so precej dobre mlekarice. Zaradi teh treh dobrih lastnostij slovi to slaparsko govedo iz Muričine doline kot jedno najboljših našega cesarstva.
Muricodolske krave dajejo pri dobri krmi poprečno 1500 litrov mleka na leto. Ako pa se tem kravam po-daja slaba krma ali pa tudi taka, ki jim ne ugaja, dajo komaj
mače krave.
toliko mleka ali pa še manj, kakor navadne do
Muricodolska pasma je tudi dobra za pitanje. Meso
Dspehi so bili pa tudi nepričakovano do! ri, ker seje tega rodu je jako okusno. Najboljši vprežni voli so ogrski. moglo v 14 dnij trajajočem tečaji naučiti 80, 100, v
posameznih tečajih tudi
120
prvi za njimi so najrazličnejših pletilnih do 40 klgr.
muricodolski. Koža te živine tehta 30
vzorcev. Brez pretiravanja se sme torej trditi, da obiskovalke tečajev -danes vsako še tako težko plete-
„ličje" lahko
Muricodolska pasma e jako velika. Visoka
p/
10
nino,
ki spada v vrsto „slama"
ali
izgotove.
do l7/io
prečno
metrov od
grebena
do tal; krave tehtajo
po
480
kîlogramov
i
šest
tednov
stara
teleta
že
70 do 90 klg.
Pomen te trditve se šele tedaj ume, če se po-
Marijinod vorska pasma. Tudi ta se izreja na
da se po mnenji vseh tovarnarjev pletenin in Zgornjem Štajerskem in sicer v Marijinem dvoru (Maria-
letih računati na blago Hof) pri Neumarktu. Ondotni benediktinski samostan ima
misi. ) veščakov sme šele v
ki
sposobno
za
do
prodajo. Ker se pa že po prvem veliko pristavo, kjer izreja za trgovino, katera se
od
oziroma po drugem letu izgotavlja blago,
kar se tam že precej zaplodila
po
Štajerskem, Koroškem in
tiče dobrote in kakovosti ne zaostaja za nobeno ino- Kranjskem. Ta pasma je zelo podobna muricodolski. zemsko konkurenco tudi najboljšo ne, torej lahko vsi prvi vrsti se od nje razločuje po barvi. Dlaka je ali
faktorji,
ki
so
vsem zadovoljstvom zrejo na prido- rumenkasta, kakor so žemlje, ali bela in se sveti. Rogovi
bitvě in tudi v bodočnosti pričakujejo vspešni razvej in parklji so rumeni
»
koža
?
jezik in nebo je pa mesne
te industrijske stroke.
barve. Pri murico dolskem plemenu je to vse črno.
316
Marijinodvorska pasma
daje
okusnejše meso nego
muricodolska.
Ta
živina raste hitro, krave so izvrstne
svojo
svatbo,
kakor jo je
mlekarice dolska.
Za
vprego pa ni tako dobra kakor murico
tako malomarno smrt pred nekdaj čakal za češnjami!
Pri teh besedah vstane Silvijo, vrže svojo kapo na klop in začne hoditi gori in doli po sobi, kakor tiger
Visoka je ta živina 1*38 metrov, torej je nekoliko po svoji kletki. Poslušam ga nepremično; neznana, na nižja, nego muricodolske, krave dajejo 2200 do 3800 litrov sprotujoča si čutstva so me raztogotila.
mleka in tehtajo poprečno po 550 kilogramov.
Sluga stopi in naznani, da so konji pripravljeni
Ta pasma se
po
Spodnjem Štajerskem dobro po-
Silvijo
mi krepko stisne roko, mid va poljubi va se. On
naša, v dragih slovenskih krajih pa ne posebno.
Pincgavska pasma je doma v goratih krajih
na Solnograškem in sicer v Pincgavu.
To
pleme
na
Solnograškem najbolj razširjeno in čim rodovitnejše s? tamošnje ravnine in doline, tem večja je živina.
sede v voz, kjer sta ležala dva kovčeka, jeden s pistolami, drugi z imetjem napolnjen. Posloviva se še jeden« krst, in konja se spustita v tek.
II.
Minolo je nekoliko let in domače okolnosti so me
Ta pasma ima sloveča znamenja
ž
rjavo
prisilile naseliti se v revni vasici
okraja. Dasi
bena;
trebuh
sem se zanimal za gospodarstvo, vendar nisem nehal na mnogokrat bel, celo stegna so včasih fcihem zdihovati po prejšnjem svojem šumnem in brez-
rudeče barve; po križu ima belo progo, ki sega do gre
bela, glava je kratka, grbec ali smrček
bel

oči imajo
belkaste obročke ; rogovi so kratki, lepo zaviti, beli na
črni
i
koža je tanka in jako premakljiva
i
dlaka
koncih gladka.
Krave tega rodu so dobre mlekarice, boljše nego muricodolske. Poprečno daje velika krava tega rodu po
je pa mleko
2300
litrov
mleka
na leto, razen
tega
mnogo boljše in mastnejše. Tudi spitati se da ta živina
prav dobro in hitro ter daje jako ukusno meso tudi dobri za vprego.
Posebno blizo
večjih
mest, kjer se mastno mleko
lahko proda, je reja te živine vsega priporočila\redna.
Pošebna prednost te živine je pa v tem
da
klaji
ni izbirčna, ampak je zadovoljna tudi s slabejšo.
Te živine se je mnogo že z naše slovenske dežele vpeljalo. Nekateri naši kraji jej posebno ugajajo in vina se tam kaj jako dobro redi; tako na primer na
Kranjskem
>
v
skoraj
Koroškem in Štajerskem
po vsem Gorenjskem, po Spodnjem
(Konec sledi.)
»fe iňífeífeítíítiítí ."tiíliítSíťiítiífi &&&&&
Poučni in zabavni del.
:fr
IB

fr
Povesti
pokojnega Ivana Petrovioa Belkina
(Ruski spisal Puškin, poslovenil Z.)
I. Střel.
1. Steljala sva se.
Baratinjskij !
Prisegel sem, da bom streljal po pravilih dvoboja (Za njim ostal je še moj střel.)
»
Večer na prenočišči
«
skrbnem življenji. Najmanj pa nisem mogel privaditi po-
mladanskim in zimskim večerom v praví samoti.
Dopol
dne
še
nekako pretekel čas, mislil sem na starost, hodil za delom ali obiskoval nove zavode; toda kmalo se je jelo temniti, jaz nisem vedel, kam bi se dejal. Majhno število knjig,
ki
so
se nahajale v moji omari in v
tnici, znal sem na izust. Vse pripovedke, ki si jih je mogla zapomniti oskrbnica Virilovna, mi je pripovedo
Voli so yala> ženske pesmi naredile so me žalostnega. Popil sem
sladkega likerja, pa od njega me je bolela glava
i
da
priznam, zbal
sem
se
i
da
postanem hud pijanec,
najhujši pijanec, kakoršnih sem videl mnogo v našem kraji.
Bližnjih sosedov okoli mene ni
bilo
î
razven dveh
ali treh hudih pijancev, ki so vedno tamjali in zdihovali. Samota je bila neznosna. Na konec se rešim in ležem spat kakor mogcče rano, a obedovati kakor mogoče pozno; na ta način sem se kratil večer in p reži vel dolge dni.
Četiri vrste od mene nahajala se je bogata pristava
grofice
i
pa
na njej je živel samo oskrbnik svojo
gro-
pristavo le enkrat, prvo leto
fica pa je pošetila njenega zakonskega življenja in takrat je priževela tam
par mesecev. Vendar, drugo pomlad mojega samotař-skega življenja raznesla se je govorica, da pride grofica se svojim možem na leto v svojo vas
največjem
delu
so došli takoj v začetku meseca junija.
Prihod bogatega soseda je važna epoha za kmečke prebivalce. Posestniki in njihovi ljudje so se o tem že tri mesece poprej měnili in se tri leta pripravljali.
Ka
kor se mi je zdelo, priznam, vplivala je ta novica o prihodu mlade in prekrasne sosede silno name; gorel sem same nepotrpežljivosti, videti njo in zato sem se od-
Silvij
pravil prvo nedeljo po njenem prihodu po obědu v selo
potegnil iz žepa pismo, katero je dobil priporočit se njeni světlosti kot najbližnji sosed in naj
zjutraj in mi ga dal brati. Nekdo mu je pisal iz Moskve, pokornejši sluga.
da bode morala kmalu stopiti znana oseba v zakonski stan z mlado in prekrasno devico.
Lakaj me uvede v grofičin kabinet, sam pa jej gre naprej me naznanit. Prostorni kabinet je olepšan z vse-
»
Vi slutite, reče Silvijo: Kdo je ta znana oseba. mogočo razkošnostjo;
ob
stenah
so stale omare s knji
Jaz pojdem v Moskvo. Hočem pogledati, je-li sprejme gami in na vsaki omari bronasto oprsje ; nad mramor
377
natim kamnom je bilo široko zrcah, tlak je bil obit se na steni in zakričal: „Kuzko! pistolo!" Kuzko mu pri zelenim suknom
m
preprežen s preprogami. Nevajen nese pistolo. Vstreli in pritisne muho na steno!"
razkošnosti
v
revnem svojem
kotičku
m
že dolgo ne
videč tujega bogastva, obupal sem ter čakal z nekim trepetom grofa, kakor čaka prosilec iz pokrajine vstopa ministrovega. Vrata so odpro in možki vstopi, star trideset let, prelepe postave. Grof se mi približa prav odkrito
„To „Silvijo
čudno!" reče grof. „Kako so ga nazivali?"
vaša světlost!"
»
„Silvijo!" vzklikne grof ter skoči raz svoje mesto. Ste poznali Silvijo?
„Kako bi ga ne poznal, vaša světlost? Bili smo
in veselo
*
jaz
si prizadevam
da
se obrabril, ter se njegovi prijatelji ;
on
je bil v našem polku kakor brat
začnem priporočati, toda grof me prehiti. Sedeva. Njegov tovariš, pa že je pet let, kar nimam nobenegs poročila razgovor, svoboden in ljubeznjiv, me kmalo razvedri; že o njem.
sem bil prejšnji, ko naenkrat vstopi grofica, in še hujše mi postane kakor poprej. Dasiravno
bila ravno pri delu, bila je prava krasotica. Grot me je představil, hotel sem se pokazati ročnega, pa čim bolj sem se trudil
Tedaj ga je tudi vaša světlost poznala ? „Poznal, dobro poznal! Ali vam ni pripovedoval o nekem zelo nenavadnem dogodku?"
n
Ali
ni dobil na balu od nekega obešenjaka zauš-
krivati svojo prisiljenost, tem bolj sem se čutil okorna nico, vaša světlost?"
nega. dala
Ona sta začela govoriti mej seboj, kakor bi mi časa pripraviti se in navaditi se novega poznanja,
„Vam je povedal tudi „Ne, vaša světlost, ni povedal .
ime tega obešenjaka?
u
vede se z menoj kakor z dobrim sosedom in brez cere- iost, rečem nadalje, res se je dogodilo
Oh, vaša svet oprostite . . .
monij. Mej tem sem hodil gori in Joli ogleiaje si knjige jaz nisem vedel
pa tudi vi ne ?
in podobe. Nisem sicer dober poznavatelj
podob,
pa
„Jaz sam", odgovori grof, „sem bil na videž ne-
jedna podoba me je zanimala. Predstavljala je neko okolico navadno razmišljen: a prestreljena podoba je spominek
iz
Švice
j
toda
to, da je
bila
porazile me niso žive boje njene arapak podoba prestreljena z dvema krogljama,
vstreljena jedna za drugo. „Glejte! dober strel!" rečem
obrnivši se
grofu.
„Da", odgovori on, „strel je prav čuden. Streljate vi dobro?" vpraša me na dalje. „Izvrstno" odgovorim
rozveselivši se, da
se
napeljal govor naposled na
jaz,
predmet meni znan. „Na trideset korakov ne zgrešim cilja, razumete, iz dobrih pištol."
„Res!
reče grofica na videz močno začuđena ;
»
a
ti
»
moj
mož
zadeneš
v
cilj na trideset korakov?
»
Kadar hočeš!" odgovori grof: „Bova poskusila.
dni
nisem
slabo
streljal
»
pa sedaj so že štiri leta,
Svoje
kar
nisem imel pistole v rokah."
poslednjega srečanja."
»
Oh mili moj !" reče grofica, „za Boga ne pripo-
veduj ; meni bo strašno poslušati."
»
Ne
U
1
odvrne grof, „jaz hočem vse povedati; on ve
kako sem razža5il njegovega prijatelja, dasi ve, da se je Silvijo maščeval nad menoj." Grof mi primakne naslo-
njač
in jaz
sem

poslus
z živo radovednostjo sledečo
povest.
„Pred petimi leti sem se ženil. Prvi mesec, the koney-moon, preživel sem tukaj v tej vasi. Temu domu se moram zahvaliti za najsrecnejše minute svojega življenja in za jeden izmed najprijetnejših spominov.
Nekdaj, bilo je zvečer, jezdili smo skupaj ; konj moje žene postal je nekoliko divji ; ona ga razjaše, poda

„O, razumem, v takem slučaji streljam zastonj, ker meni povodce in gre peš domov. Jaz sena jahal spredaj. vaša světlost ne zadenete še na dvajset korakov v cilj; Na dvoru sem zagledal poten voz. Rekli so mi, da sedi
s pistolo se mora vsak dan vaditi.
To
vem iz skušnje. v moji sobi člověk, ki ni hotel povedati svojega imena,
Jaz
našem polku sem se skušal z jednim boljših strelcev. ampak prosto rekel, da ima z menoj nekaj govoriti. Nekdaj se je prigodilo, da nisem přijel cel mesec za grem v to sobo in zagledam v temi člověka umazane in
pistolo : ona je počivala. Kaj pa bi vi mislili, vaša sve* zarašene brade, stal je tukaj pri kaminu. Stopim k njemu
lost?
Ko
sem
žačel potem prvič streljati, vstřelil sem prizadevaje spoznati
ga.
»
Ti me nisi poznal, grof?"
štirikrat zaporedoma dvanajst korakov oddaljen po ste- je spregovoril tresočioa glasom. „Silvijo!" vzkliknem jaz in
klenici. Pri nas je bil konjeniški stotnik, šaljivec in za
priznam
>
čutil sem, kako so mi stali lasje po koftci
bavljivec prve vrste, prišel je slučajno semkaj in mi „Prav res", nadaljuje on, „vstreli za menoj, prišel sem rekel: „Vidi se, da vaša roka, brat, noče meriti na ste- spraznit svojo pistolo; si pripravljen?" Pistola mu je
klenico!" Ne, vaša světlost, ni treba se posmehovati tej molela iz stranskega žepa. Odměřil sem dvanajst korakov napaki ; najboljši střelec, kojega sem kedaj srečal, stre- in stal tam v kotu, proseč ga, naj takoj ustreli, mej tem
ljal je vsak dan, zlasti trikrat pred obedom. To je bila ko se žena ni vrnila. On se je obotavljal: prosil je luči. njegova navada, kakor drugim steklenica žganja !"	Podali so mu sveče. Jaz sem zaprl duri, prepovedal
Grof, in grofica sta rada viděla, da sem postal zgo- sem vsakemu vstop in ga z nova prosil vstreliti.
On
vor en.
„A kako je streljal?" vpraša me grof.
„Da! glejte tako, vaša světlost! Videi je muho, ko
vzdigne pistolo ter nameri mislil sem nanjo . . .
Jaz sem štel sekunde
Usodepolna minuta je prišla! Silvijo je pověsil
je sedela na steni Bogu res
. . Vi se smejete grofica? Da pri
roko:
»
Obžalujem
u
1
reče
»
„da ni pistola nabasana s čreš
T
Prigodilo se

da je videl muho njivimi koščicami, ampak s težkimi krogljami. Meni se
378
se vedno
zdi,
da ni pri vas dvoboj, ampak uboj; jaz
nisem vajen meriti v neobroženega. Začnem znova

po-
tegnem žreb, kateri naj prvi vstreli
mešalo
Zdi se mi, da nisem privoli!
glavi se mi . . . Naposled
Si áte it* ftftftft ftftftftftftftftftftftftftftftftftft ftftftftftftftftftftftftftftl
Novice.



nabasala sva še pistoli in vrgla sva listke ; on lih položi
Osebne vesti. Premeščeni
so
sodni
pristavi A1
v kapo, ki je bila nekdaj od mene prestreljena ; jaz sem bert Luschan iz Kranja v Ljubljano, Franc Peter lin iz zopet vzdignil prvo številko. „Ti, grcf imaš vražjo srečo!" Črnomlja v Kranj, Franc Re kar iz Vipave v Radoljico, Vi-
reče on se smehom, katerega ne bom nikdar pozail.
Ne
ljem Koronaser iz Marenberga v Ptuj in Franc Jagodic
pojmim,
kaj
je
bilo z menoj, in kako me je
mogel
iz
Kozjega v Slov. Bistrico.
Sodnimi pristavi
so
ímeno-
temu pripraviti
vani avskuianti: Ivan Top oriš za Ćrnomelj. dr. Jurij Po-
v to pGdoto.
(Grof
pa jaz sem vstřelil in zadel tukaj ienšek za Vipavo, dr. Martin Šribar za Kozje, dr. Otokar
pokazal s palcem na prestreljeno
Koče var za Marenberg in dr. Jurij Fajfar za Crno-
podcbo; lice mu je gcrelo kakor ogenj; gnfinja je bila bolj bleda kakor njen robec; nisem se mogel vzdržati vzklika.)
melj.
Profesor na mariborski gimnaziji dr. Karol Tertnik
Ka-
Feliks Knižek je imenovan župnijskim upravite-
je premešcen na slovensko-nemško gimnazijo v Celju, pelan
ljem na Vrabčah
Notarjem v Železni Kaplji je imenovan
»
Jaz áem vstřelil", nadaljuje grol, „in hvala Bogu
)
nisem
zadel ;
tedaj je Silvijo
tem
trenutku
bil
on
res žalostěn)
Silvijot
zařel v me meriti; na
Valentin Schwarzi, kateri ne zna nobene besede slovenski.
Profesor na realki v Spletu dr. Ludovik B ô h tn je imenovan profesorjem na mornarski akademiji na Reki.
enkrat se odpro vrata, in Msša prileti in se vrže javka-joč meni okoli vratu. Njena prisctnost mi je odvzela vso bodrost.
nik
dr.
Karol
Linhart v Sežani
je
Zdrav-imenovan okrožnim
Mila
a
>
rekel sem jej,
„ali ne vidiš,
da molčiva?
Kako si me ustrašila !
Pojdi
zdravnikom za brdski okraj.
Zaslužena kazen. Pred okrajnim sodiščem v Celju vršila v soboto dne 17 . t. m. zanimiva obravnava proti dr. Janezu Stepischnegg-gu slavnoznanemu odvetniku v Celju in tastu Wolfovemu Tožilo ga je državno pravdništvo zaradi
se
i
t » t 1 - f % # • f — •
lzpij Kupico vode m priai žalitve javne straže in vtikovanja v izvršbo javnih služb
nama
jaz
bcm představil starega prijatelja in to-variša.* Maša še vedno ni hotela verjeti: „Povejte go-
vori
mož resnico ? rekla je
se je obrnila
groznemu Silviju :
»
Je
resnica,
da oba molčita ?
On
vedno molči: „Grcfinja", odgovori jej Silvijo,
»
nekdaj
po
312 in 314 kaz. zak. Rekel je namreč mestnemu straž-
ništvu
n
Sie siud parteisch, Sie gehen parteiisch vor
Ihre

Handlungsweise ist schon wiederholt im Stadtrathe zur Spraehe gekommen, das muss einmal ausgetragen werden. Dafiir werde
ich sorgen;" nadalje: „Das ist eine Schweinerei". Te psovke je moral nepristranski mestni stražmešter, — kojemu je sam
mi je dal ncolče zaušnico, molče přestřelil mi to le kapo, župan Stiger dal najlepše spričevalo glede njegove nepristra-
molče me ni |ravnokar zadel, sedaj se je še meni zlju
nosti in mirnosti,
požreti ker je dva že večkrat kaznovana
bilo obmoiknoti
temi besedami
hotel v mene
fakina nemškega mišljenja aretoval, ker sta bila preveč pre-
pomeriti ;
v
pričo
nje!
Maša
se
Je
vrgla
nie-
drzna in sta preveč izzivala dne
junija ko so bili

Tri-
glavani14 v Celju. Dr. Janez se je zvijal, a mu ni pomagalo
govim nogam. „Vstáni Maša, to je sramotno! to je sra- nič, ker je imel same uradne osebe proti sebi ter so biii vs
motno !" zakričal sem v běsnosti, nebáli šaliti se z revno žensko?
»
vi,
Boste
gospod, boste negativni dokazi proti tem pričam odklonjeni Kazen se
glas
streljali ali
„Ne bodem", odgovoril je Silvijo: „jaz sem žado-
ně?
voljen; jaz sem videi tvojo obupnost, tvojo malosrčnost;
zastavil vstrliti v mene. Zastran mene je
zaradi ponovitve in ker je bil dr Janez zaradi enacih deliktov že kaznovan, na 150 gld.
Mojsterski tečaji
stavbene ključarje
Po
]az sem
n-
naročilu c. kr. trgovinskega ministerstva priredi c. kr. tehnologiški obrtni muzej na Dunaji mojsterske tečaje za stavbene
dovolj! Bodeš me pomnil. Prepustim te tvoji vesti!4 ključarje. V teh tečajih se bode poučevalo v strokovnem Tedaj je šel ven, a vstavil se mej vrati, ozrl se napře- sanju, o delu v delavnicah, o tehnologiji, o orodjih, strojih in streljeno mojo podobo, vstřelil v njo, ne da bi poměřil, motorjih, o obrtni higijeni in odvrnitvi nezgod, o obrtnem knji-
in se skril. Žena je ležala v medlevici ; ljudje se ga niso
upali ustaviti in začuđeno gledali nanj, en je stopil na stopnice, zaklical veznika in se odpeljal, prej ko sem se ncogfcl zavedeti."
Grof je omolknil. Na ta način sem zvedel konec
Nje-
govodstvu in računstvu. Tečaji trajajo po 8 tednov in bodo štirikrat v letu. Za sprejem v tečaj imajo pravico prositi stav-beni ključarski mojstri in pomočniki, če jih priporoči župan-stvo, zadruga ali kako strokovno društvo. Prednost imajo oni,
ki zamorejo dokazati strokovno izurjenost, dalje mojstri
pred
povesti, ktere začetek me je nekdaj tako porazil.
pomočniki in med poslednjimi zopet taki, ki nameravajo v kratkem svoj obrt samostojno izvrševati. Slednjič, se more ozi-rati, le na take prositelje, ki so dosegli, že starost 24 let in
nega bil
junaka nisem nič več srečal. Pripovedujejo, da je niso prekoračili 45 leta in so že vojaščine prosti. Ker se pouk
Silvijo za časa ustanka Aleksandra Ipsilanti voditelj
vrši
v nemškem jeziku, je potrebno, da so obiskovalci te
upornih čet ter bil ubit v bitki pod Skuljanami.
čajev saj v toliko zmožni nemščine, da morejo slediti vanju.
preda-
Prošnje za vsprejem v tečaj je vložiti na ravnateljstvo c. kr. tehnologiškega obrtnega muzeja (Dunaj IX/2, Wáhringerstrasse 59). Vsaka prošnja ima obsegati : starost prositeljevo, koliko časa je že mojster oziroma pomočnik, v
katero trgovsko in obrtniško zbornico
pristojen, in nazna-
niti je tudi najbližjo železniško postajo, če v stanovališču pro-siteljem ni železniške postaje. Prositelj mora navesti tudi, koliko je še izurjen v strokovnem risanji in kje si je to znanje
>
379
pridobil. Učnina znaša 40 gld. in vpisnina 2 gld. Manj pre-možaim se omogoČi obisk z oprostitvijo učnine je vložiti pri ravnateljstvu c kr. tebnologiškega obrtnega muzeja. Prošnje za ustanove je pa nasloviti na c. kr. trgovinsko ministerstvo, a je iste vložiti pri omenjenem ravnateljstvu in se jim mora poleg gori omenjenega priporočila priložiti še ubožao spriče-valo in domovinski list. Mojstri naj prilože obi tni list; vo-jaške prehodnice in delavske knjižice naj se ne prilagajo. Ustanove znašajo za obiskovalce stanujoče na Dunaji po 80 gl. za mojstre in po 70 gld. za pomoČnike; za vnanje obiskovalce po 120 gld. za moj&tre in po 95 gld. za pomoćnike; razun tega se vnanjim stipendistom povrne vožnja v III. razredu osebnega vlaka na Dunaj in nazaj. Vpisnino mora vsak obiskovalec plaČati. Komur se dovoli ustanova, ta je ob jednem oproščen tudi učnine. — Prošnje na ravnateljstvo c. kr. teh-nologiškega obrtnega muzeja so kolka proste. Tudi prošnje na c. kr. trgovinsko ministerstvo so kolka proste, če jim je priloženo ubožno spričevalo. Prošnje za vsprejem v jednega teh tečajev se vlože lahko vsak čas. Želja glede uvrstitve v dolo-Čeni tečaj se bode po možnosti upoštevala. V jeden tečaj se pa more spiejeti le 12 obiskovalcev. Letos se otvori morda 24. oktobra se jeden tečaj. Razglasilo o teh kljucarniških te-cajih je vsakemu na ogled tudi v pisarni trgovske in obrtni-ške zbornice v Ljubljani.
—	Goriški deželni zbor, kateri je vlada tako nena-doma sklicala, se je sešel 19 t m. Seje se je udeležil tudi nadškoi. Slovenski poslanci so sklenili, da se udeleže samo tište seje, v kateri se izrazi sožalje na smrti cesarice in one, v kateri se bo sklepala udanostna adresa cesarju povodom petdesetletnice njegovega vladanja. Prva seja se je že vršila in je bii deželni glavar toli breztakten, da je govoril večinoma italijanski in samo nekaj besed slovenski.
—	Žalovanje na Slovenskem povodom smrti ljubljene cesarice je bilo lepo in ganljivo. Občinski zastopi in razne korporacije so vse kondolirale, povsod so bile r »zobešene Črne zastave, v Ljubljani pa se je na dan pogreba zbralo na tisoče ljudstva v stolni cerkvi in so bili zaprti vsi javni lokali, vse trgovine in delavnice. Delavci tovarniških in obrtnij-
skih podjetij so šli korporativno v stolno cerkev, kjer so molili za cesarico. Res. lepše in dostojnejše se sožalje na smrti cesarice pac nikjer ni pokazalo kakor na Slovenskem.
—	Glasbena Matica. Koncertni mojster M. Hubad je zopet nastopil svoje mesto na tem zavodu. Učitelj K. Hoff-meister je odšel, ker je imenovan profesorjem na práškem koaservatoriju.
—	Moško pevsko društvo v Kranju se je ustanovilo zadnje dni. Želimo mlađemu društvu, da bi dobro uspevalo
—	Poročila se je gospdč. Masa Dolenceva v Se-žani z g. Antonom Gromom iz Trsta.
—	Volilni shod je v. nedeljo dne 18. t. m. priredil dež. poslanec Božić v Žireh. Volilci so mu soglasno izrekali zaupanje.
—	Samonemški pečat ima občina Brezovica pri Krtini v sodnem okraju Brdo.
—	Starinoslovje. Po nalogu centralne komisije za ohranitev zgodovinskih in umetniških starin je přišel z Dunaja dr. pl. P r em er stein in je s pomočjo konservatorija prof. Rut ar ja preiskal rimske ceste in rimske kamne na Kranjskem Posrečilo se mu je dognati, kod je tekla rimska cesta iz Ljubljane v Čatež in popraviti besedilo raznih objavljenih kamnov, vsled česar dobi muzejska zbirka večjo znanstveno veljavo. '
—	V Ilirski Bistrici se je te dni otvorila brzojavna postaja z omejeno dnevno službo, združena s poštnim uradom.
—	Slovensko gledališče je v srelo dne 21. t m otvorilo novo sezono. Letos je angaževanih več novih močij Ker se je slovensko gledališče povzpelo na tako visočino, da je postalo važen kulturen činitelj, hočemo v prihodnje tudi mi priobcevati kratka poročila o njegovem delovanju.
—	Odlikovanje. Ruski car je tovarnarju in trgovcu v Petrogradu Ivanu Kosu podělil Stanislava red III. vrste. Odlikovanec je rodom Ljubljančan, brat gospe dr. Zarnikove in dr. pi Bleiweisove.
—	Državno podporo v znesku 200 gld. je polje-delsko ministerstvo dovolilo kmetijski zadrugi v Žužemberku in sicer za titnico in drevesnico.
—	Mladi popotniki. Iz mesta Lima v južnoameriški republiki Peru so pred nekaj tedni odpotovali trije dečki v starosti treh, petih in osmih let k svojemu starému očetu v Nemčijo. Otrokom je bila vožnja plačana, za vse drugo so morali sami skrbeti. Potovali so šest tednov in srečno dospěli na svoj cilj.
Pogreb cesarice Elizabete.
V soboto J7. t. m., teden dnij po umoru cesarice položili so na Dunaju umrlo vladarico k večnemu po-
a
čitku.
Cela država je hitela, da izkaže cesarici poâlednjo čast in z vseh stranij sveta so prišli vladarji, princi in odposlanci raznih vladarskih hiš, da izkažejo cesarici zadnjo č?st Že na vse zgodaj, ko se je bilo komaj začelo daniti, prišli so ljudje, da si zagotove prostor, s kterega bi si lahko ogledali sprevod. Bilo jih je na tisoče in tisoče. Ljudje so plačevali po 100 gld. za jedno okno, 500 gld. za jeden balkon in po 1000 gld. za jedno tribuno v kavarni.
Ob 12. opoldne je vojaštvo zaprlo u^ce, po katerih se je pozneje pomikal sprevod in v katerih je bilo zbranega nebroj ljudstva. Po vseh ulicah od cesarskega dvorca do kapucínské cerkve so bila vsa okna s črnim suknom ovita. Pri vseh je bilo zbranih mnogo ljudij. Prodajalnice so b'Ie zaprte.
Ob 3/44 zbrani so bili pred kapucínsko cerkvijo vsi povabljenci. Tišti, katerim je bil po njih dostojstvu odločen prostor v cerkvi, zbrali so se bili tamkaj že prej. Cesar je tedaj zapustil dvorec in se z nemškim cesarjem Viljenom odpeljal po postranskih ulicah v cerkev.
Ob 4. uri so v dvorni cerkvi, kjer je cesarica ležala, na mrtvaškem odru, dvignili v krsto, jo še enkrat blagoslovili in jo nesli na% mrtvaški voz, v katerega je bilo vpreženih 4 pare črnih konj. Potem se je sprevod začel pomikati proti kapucinskemu samostanu.
Pred sprevodom je jahala eskadrona konjikov. Ob mrtvaškem vozu šli so na vsaki strani štirje dvorni ja-kaji in štirje dečki — plemiči. Na desni strani je šlo šest] gardov- arcierov in osem gardov- trebantov. Na levi strani šest ogrskih telesnih gardov in osem ogrskih gardov- konjenikov. Za mrtvaškim vozom je stopalo dvorno osobje cesarice, temu so jezdili gardi- arcier in ogrski gardi- konjeniki. Za temi pa je šla stotnija pešakov in končno eskadrona konjenikov.
380
Sprevod je šel počasi čez notranji dvorni trg proti
kapucínskému samostanu, koder se je pomikal, vladala
je grobna tihota. Zunaj cesarskega dvorca stopil je pred
sprevod križenosec, kateremu so sledili ubožci, dekleta
dečki iz sirotišnic in vsakovrstni redovniki in redovnice,
pri Avgustinski cerkvi pa se je še tem pridružilo dvorno osobje. ; ,
Cesar je bil pri stranskih uratih s cesarjem Vilje-nom vstopil v kapucínsko cerkev, kjer so bili zbrani že tuji vladarji, člani in sorodniki cesarske rodbine in do-
poslanci zunajnih vladarijev.
Ko je sprevod dospel pred cerkvene vrata, dvignili
Tržne cene.
v
Ljubljani dne 14
septembra
1898
9.70 kr. rž gl. 7.60 kr., ječmen
6.75 kr
Pšenica gl.
gl. 6.75 kr.
ajda gld. 10.25 kr., proso gld. 7.75 kr., turšica gld. 6.45 kr.
leča gld. 11
kr
grah gld
12
kr
fižol gld
kr
Vse cene veljajo za 100 kgr.)
so krsto raz mrtvaški voz in jo nesli v cerkev. Pred je bila na razstavi za zdrav-
stopal kardinal nadskof dr. Gruscha z dunajsko stvo in postrežbo bolnikov v
Stutgartu 1890 1. odlikovana
krsto
duhovščino.
Vsa cerkev je bila převlečena s črnim suknom
v
katero
so
bili
všiti
beli
križci
»
tudi tla so bila črno
pregrnena.
»
Ko je bila krsta postavljena na določeno mesto jo je kardinal dr. Gruscha blagoslovil, kar je trajalo malo časa. Cesar je stal ves čas in se držal vojaško po konci, roke je imel sklenjene v molitev.
Po končanem blagoslovljenju nesli so krsto v rakev
kapucinskega samostana.
Cesar
je
šel
prvi
za krsto
»
Njemu so sledili njegova zeta in svak. Zadnjo blagoslov-Ijenje je trajalo 15 minut. Cesar vrnivši se iz rakve, se je přiklonil proti vsem, ki so cesarici izkazali posljedne
tudi njem pri-
čast, potem stopil k cesarju Viljemu
se
klonil in
njim vred zapustil cerkev. Cerarjema so sle
dili drugi udeležniki sprevoda, nakar se je tudi ljudstvo jelo razhajati.
Se daj
s solznim očesom pošiljamo zadnje pozdrave
svetli cesarici, sedaj obljubujemo, da hočemo negovati v svojih srcih neizbrisno hvaležen spomin pokojni cesarici tako zvesto, s tako Ijubeznijo, kakor je netila ona Iju-
je bivala v življenju med nami

bezen do
nas
»
dokler
kakor čutila
angelj vseh

varuh svojim zvestim narodom. Bolestná tej narodov so se združila v soglas zadnji
pozdrav;
Slava spominu cesarice Elizabete ! Božja milost po deli mir in pokoj njeni duši.	N
Loterijske srećke
V Brnu dne 17. septembra t. Na Dunaji dne 17. septembra t. 1.
V Gradci dne 17. septembra t. 1. : 85, 26,
21, 24, 43,
37,	27,	74.
44,	34,	35.
10,	82.	47.
ViatU
0
> •)
I

< -
priporoča
Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani.
z darilom
in
je
po
izrazu
zdravnikov in tisućih zahval
nih
pišem
edino
reelno
in
neškodljivo sredstvo ohranijo bujno
rast
za las

gospođe in katera
in
dame
i
V •
zapreci
da si izpa-
danje las in odstrani tekoj vse lišaje.
Za uspeh in neškodljivost se
jamči !
Cena
lončka 80 kr. po
poštnem
povzetju.
K. Bopp
rt	
	
5
26
7
Dunaj
?
Wipplingerstrasse

Odgovorni urednik: Avgust Pucihar
Tisk in založba
Blasnikovi nasledniki