V vseh planinskih postojankah je treba urediti betonske triprekatne greznice. Za videz okolja so pomembne prostovoljne akcije planinskih delovnih brigad po plan-šarskih planinah in akcije odsekov planinskih društev pri čiščenju vrhov.
NAMESTO SKLEPA
Prihodnost Alp zahteva novo ovrednotenje gorskega sveta za človekovo psihohigien-sko prenovo. Zato moramo vsi v Alpah zagotavljati osnovne pogoje (naravni videz okolja, tišino, zdravo pitno vodo itn.) za življenje v naravi in tiste dejavnosti, ki so v skladu s funkcijo Alp,
Alpe so osnovni naravni znak identitete Srednje Evrope, njene naravne in prvobitne kulturne dediščine, Alpe s svojim ozemljem dajejo možnost tu živečim številnim narodom, da Izmenjujejo kulturne dosežke, negujejo sosedske odnose, skupno rešujejo probleme. Pri svojem delu v gorah pa planinska organizacija ne bi smeta več iti mimo človeka, ki v Alpah in pod njimi živi stoletja in bi morala skupaj s planinskimi društvi pod gorami, pašnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi in ostalimi urejati zadeve, ki so nam vsem skupne v gorah.
prol. dr. Tone Strojin
POMEMBNA TRI PISMA J. ALJAŽA V. LEVCU
NASTANEK SLOVENSKE PLANINSKE HIMNE
MATJAŽ KMECL
Res pa ¡e, da imamo pevci več nedolžnega veselja, pa tudi umetniškega dušnega užitka ko tisti, katerih Bog ¡e denar in trebuh! (Jakob Aljaž)
Kolikor vem, o nastanku »slovenske planinske himne« Oj Triglav moi dom ni prav veliko napisanega. V Aljaževih Pevskih spominih lahko preberemo: »,Oj Triglav moj dom' sem ziožli na cesti,« Prav tako pa tudi njegovo prepričanje, da so tiste pesmi, ki jih je skomponiral zunaj, boljše od tistih, ki so nastale za klavirjem: torej naj bi tudi po njegovem mišljenju bila današnja himna ali vsaj kandidatinja zanjo med boljšimi.
V rokopisnem oddelku NUK hranijo pod številko MS 636 tri pisma, ki jih je Aljaž pisal na začetku februarja 1896 Vladimirju Levcu, takrat študentu v Gradcu in ki po svoje kažejo na porodne okoliščine ob rojstvu triglavske pesmi. Iz njih se da razbrati, da se je okoli novega leta 1896 na Aljaža V. Leveč obrnil s prošnjo za parti-ture pesmi, ki bi jih lahko prepevali v hrvaškoslovenskem študentskem društvu Slogi. Aljaž se je prošnji nemudoma odzval, zraven pa napisal nekaj čisto njemu podobnih komentarjev. Morda velja ob pismih (zadnjem) spomniti te na to, da je prav takrat z vsem ognjem in pod različnimi pritiski pripravljal znamenito Mohorjevo pesmarico (Luka Jeran mu je npr. vnaprej očital, da bodo v njej tudi »kvantarske«, to je ljubezenske pesmi.). Uspeh je bil malo kasneje velikanski in Aljaž si je celo pripisoval zaslugo, da je prav zaradi pesmarice članstvo Mohorjeve družbe poskočilo na 80 000 članov. Po svoje je tudi ganljiva njegova privrženost Gregorčiču; v spominih omenja, da
ga je začel uglaševati »največ iz ijubezni do zapostavljenega... svojega prijatelja«; na Gregorčiču so se pač lomila kopja za liberalizacijo In modernizacijo slovenske literature In »nekateri ,gospodje' so bili tako strastni, da so od mize vstali in proč šii, kjer je sedel pristaš S, Gregorčiča«. Dodatno je Aljaževa globoka naklonjenost izvirala še iz občutka podobne usode pa tudi podobnih nazorov (tudi v cerkveni glasbi je bil zagrizen »cecilijanec«, to je pristaš gibanja za prenovo in nacionalizacijo cerkvene glasbe).
1. PISMO
Dovje 5/2 96
Blagorodni gospod Leveč! Na Vaše častno vabilo Vam uljudno sledeče sporočam: že na prvo pismo Vaše sem začel premišljevati in osnovane pesmi popravljati, da bi Vam zamogel ustreči. Zložil sem dve pesmi a) Triglav, »O, Triglav, moj dom, kako si krasan« za moški čveterospev. V 8 dneh Vam jo pošljem, pa ne vem, če bo za rabo. b) Dneva nam pripelji žar (Sim. Gregorčič) Daljši zbor, in par solo kratkih vmes, pa tudi še ni dovršen in ne vem, če bo ugajal. — Glede bariton Solo (samostojno) Vam nič ne obljubljam, ker imam sedaj preveč drugega dela in mi nič pametnega v giavo ne pride. Obrnite se na druge znamenite skladatelje, jest sem diletant-revček. Moje »Občutke« {izdala Glasbena Matica) Vam rad gratis pošljem, če Jih še nimate. Jest sem bil pač pevec, pevovodja, pa z glasbo sem se premalo temeljito pečal, da bi zamogel koj iz rokava kaj dobrega iztresti. Pečal sem se bolj z drugimi strokami, potem z lovom, kegianjem, turistiko, etc. etc. Povejte, ali ste Vi sin g, prof. Levec-a v Ljubljani. Skoraj gotovo. — Sedaj imam veliko opraviti s stavbami na Triglavu.
Delam Triglavsko kočo za Slov. plan. društvo, k) bo stala okoti 4000 fl. — GG. vse-učillšniki — pa tudi zgorni gimnazijci bodo imeli v koči brezplačno prenočišče. Ce berete zadnje Mittheilungen des. D. u. 0. Alpenvereines de 31. 1. 1896, bote videli, kako boli stovenska koča ljubljanske Nemčurje!
Na zdar! Le pogumno držimo slovensko zastavo! Vi ste mladi čvrsti bojevniki, jest pa že veteran, pa če treba, grem še v boj! — Blagovolite izročiti moj srčni planinski pozdrav gg. vseučilišnlkom! Ves Vaš verni Jak. Aljaž
2. PISMO
13. 2.93
Blagorodni gospod Leveč!
Priloženo Vam pošiljam obljubljeni dve pesmi. Prosim prav lepo, da naj jih gg. pevci nikar ne pojo, ako jim ne ugajajo. Poslal sem jih. g, Hubadu v Ljubljano s prošnjo, da naj prekriža, kar je napačnega. G. Hubad je na dveh krajih opazke s svinčnikom naredil. Zžse teh pesmi nisem prepisal (zavoljo pomanjkanja časa); sedaj jih imam še v glavi. Če bo treba, si jih bom pozneje zapisal. S srčnim planinskim pozdravom
Vaš verni Jak. Aljaž
3. PISMO
Dovje 14.2.96
Sinoč sem Vam poslal dve pesmi. Danes Vam še pošiljam varianto Dneva nam pripelji žar, kakor sem jo lansko leto koj v začetku naredil, pa sem jo zavrgel, ker mi je g. Hubad rekel, da je v začetku preveč lahek ritmus (ko smo zjutraj še zaspani), in ker je Tenor Solo previsok (b) (lahko se vzamejo nižje rudeče note). Poskusite lahko tudi to varijanto, ker je bolj lahka, Ako Vam pesmice ne dopadejo, vrzite jih proč, kar nič se mi ne zamerite. Ali pa jih meni nazaj pošljite, da jih predelam, ko bom pozneje kaj časa imel. Gospodom pevcem plačajte pa par litrov vina, zato pošljem priloženo 20 mark, de bodo jezo poplaknill,
S srčnim planinskim pozdravom Vaš Aljaž
Drugo In tretje pismo se je ohranilo v Levčevem prepisu s pripombo, da je izvirnika odstopil hrvaško-slovenskemu pevskemu društvu Slogi, iz Česar smemo sklepati, da je O/ Triglav, moj dom bila bržkone najprej zapeta med graškimi študenti; ker pa hkrati omenja Mateja Hubada, velja nekaj podobnega tudi za zbor Glasbene matice. In ker je navsezadnje Aljaž naravnost užival v sestavljanju priložnostnih kvartetov in zborov iz najrazličnejših pevcev, ki so mu sproti »prišli pod roke«, se je vsaj sočasno najbrž prepevala tudi v dovškem iarovžu.
Žrtve švicarskih gora
Nezmotljiva statistika Švicarske planinske zveze (SAG) izkazuje za lansko lelo 173 smrtnih irtev v florah, kar Je deset več kol leta 1987. Vzrok za to povečanje Je bilo po mnenju zavarovalniških informacij lepo vreme |u-llja In avgusta, ki je Številne planinske po-hodntKe In plezalce zvabilo v hribe. Največ smrtnih žrle v Je bilo zadnja leta v letu 1985, in sicer 228 irtev.
Po podatkih Švicarskega alpskega kluba (S A C — Švicarska planinska zveza) je minulo lalo izgubilo življenje 75 ljudi na pohodih po gorah (Ista 1987 : 97), 48 na turah po visokogorju (43) In 7 na plezalnih turah (11). Število smrtno ponesrečenih smučarjev Je znašalo 45, SAG meni, da bilanca »nI bila slabe«. Le (a 1936 naj bi bilo poletno vreme bistveno lepše kol lelo dni prej, zaradi česar Je bilo ustrezno več gorskih popotnikov lr> alpinistov na gorskih poteh In v slenah. Podobno dobri vremenski pogoji so bili tudi leta 1995; vendar Je takrat Izgubilo življenja 226 gornikov. Izmed 173 mrtvih leta 1999 je bilo 20 žensk In 73 inozemcev. V 112 primerih Je bil padec vzrok za smrt, v 26 primerih pa plaz. 24 oseb je umrlo za posledicami srčne kapi sil zaradi Izčrpanosti.
(Neue Zurcher Zeltung)
Avstrijci odnehati na K-2_
»Ne počutimo se kot premaganci, ampak kot alpinisti, ki smo poskusiti vse, kar je bilo mogoče.v Je dejal zadnje dni avgusta Edl Koblmliller, vodja avstr!|ske alpinistične odprave na K-2, ko Je odprava priletela na dunajsko lete Niče, ne da bi JI uspelo priplezati rta 9511 metrov visokega velikana v Kara ko rumu po izredno težavni vzhodni steni. »To Je bilo eno od največjih doilvetij avstrijskih alpinistov.« Vendar je bilo povezano s tragičnim: s smrtjo Kansa B^renlhalerja, ki ga je sera k potegnil v globino, ko |e nameraval steno fotografirati.
Odprava Je odšla 19. Julija z Dunaja na pot proti drugi najvISJI In najnevarnejši gori na svetu. Z vodjem odprave |e bilo Se pet alpinistov. Dne 5. Julija so alpinisti Iz Skarduja prispeli v bazni tabor v vznoiju K-2, ki so ga postavili v višini 5000 melrov nedaleč od ledenika Balloro, četrtega največ lega ledenika na svetu. Na pot so se odpravili a približno 120 nosačl, nekatero med njimi pe so morali vzeti s seboj preprosto zato, da so za druge nosače nosili hrano. Prvič uporabljen satelitski telefon le kmalu odpovedal in tako je bil ekspedlcljskl poročevalec spet prislllen uporabiti preizkušene poitarje — nosače. Prvi uspeh Je odprava dosegla 27. lutlja, ko Je vodju odprave KoblmOllerju uspel vzpon iz drugega višinskega tabora (£400 m) do višine 7200 metrov, vrne« pa Je preplezal ključno mesto, najnevarnejši del serakov, ki gro^l na neki vlšlnf po celotni steni. Toda le nasled-nll dan le prišlo do smrlne nesreče Hanse Bire nihale rja. Ker so se člani odprave tako dogovorili, Je odprava nadaljevala delo. Po treh neuspelih poskusih so se KoblmOler, Ammerer, Habersack ln šerpa Malla Pemba Iz Nepala prldruitll neki Španski odpravi, ki je poskušala priplezati na vrh po normalni smeri. Vendar se nlll te poskus nI posrečil, kajti snežni viharji In nevernost plazov so vzpon preprečili. »Vsak nadallnjl poskus bi bil nadvse neodgovorno dajanje,« je pojasnil vod|a odprave. »Vzpon prek vzhodne stene je sicer mofen, vendar karseda nevaren.«
[Dle Preste)