v \ , obrtniške in národně. Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 76 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pofiti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 16 kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ijubij ani 20. maja HftAAA^í* AAA A A A A A A A A A A AAA A A A A A A A A A A A A A A immmm»«« ■■■■■■ •■■■•■»»»■■■■■ 1 mYW Politiški oddelek. »•••i vse pripravljeno za veliko vojsko. Porabil je v to za našo državo, kjer imajo ljudje še vedno toliko, da ne umirajo od lakotě, prav malenkostno svoto, namreč okroglih osemintrideset milijonov goldinarjev. Ustavnost zahteva zadoščenja. Lánsko leto, • s ' ' ko so balkanske države snovale bal kansko zvezo in se jele pripravljati, da narede konec tur-škemu vladanju v Evropi, tedaj je dunajski kabinet nakrat spoznal, da Avstrija še ni dosti kompromitirana na Balkanu, da uživa še vedno veliko preveč simpatij, in zavzel se je s krepko roko za obstanek Turčije. Minister unanjih del grof Goluchowski, je takrat zaslovel mej diplomati. Čudovita spretnost, s katero je zapletel Avstrijo tako, da bi bila lahko prišla v največji konflikt, je imponirala vsemu političnemu svetu. A imela je še drugih posledic. Prisilila je namreč vojno upravo, da se je pripravila za slučaj vojske. Vojska je vedno velika sreča in ministru, kateri zna tako politikovat!, da celo prav po nepotrebnem izpostavi državo taki nevarnosti, gre vender vse priznanje. Po zaslugi grofa Goluchowskega je bila torej Avstrija lani primorana, se pripraviti za vojsko. Taka priprava velja seveda denar in ker spada Avstrija mej kon- Eo je bila nevarnost vojske že davno minola in ko so bile že vse priprave za vojsko zopet odpravljene in je ostal nanje samo še prijetni spomin v obliki dolga 38 milijonov, tedaj sta se — meseca novembra 1897.1. sešli delegaciji. Minister baron Erieghammer je stopil pred delegaciji in s predlogo o dovolitvi naknadnoga kredita v rokah s kavalirsko odkritosrčnostjo povedal, da je brez dovoljenja parlamenta za vojaške namene porabil sedem in pol milijonov gold. Avstrijski delegaciji sta mu to drage volje odpustili. Naši delegatje se ne odlikujejo samo po veliki in obsežni nevednosti in čudoviti nesposobnosti, ampak tudi po svojem nonchalantnen preziranji pristoječih jim pravic in nalo-ženih jim dolžnostij. Glavna stvar so jim pojedine, takozvani delegacijski dineji, in če so dobro pogoščeni, je njih patrijotična požrtvovalnost jako velika. Dovolili se baronu Erieghammerju brez vseh težav zahtevani naknadni kredit in izrekli njemu in grofu Goluchowskemu zahvalo in pri- stitucijonalne države, sme vlada izdati le toliko denarja, troškov. znanje, menda zato, da s svojo spretnostjo davkoplače valcem ništa prouzročila več kakor 7lL milijona gold kolikor ga dovoli poklicani parlament, v tem slučaji samo toliko, kolikor ga dovolita delegaciji. V resnično konsti tucijonalnih državah se tega strogo drže. Pri nas ker je Avstrija le takorekoč tudi konstitucijonalna država, se sicer ne drže tega načela tako strogo kakor drugod, ali vender še zadosti spoštovali do lanskega leta. Zdaj i meseca maja, sešli sta se zopet delegaciji in gospodje delegatje so našli na svojih pultih novo predlogo vojnega ministra, s katero zahteva vlada nov naknadni kredit za pokritje dolgov, katere je lani napravila radi preteče vojske. Ministerstvo zahteva sedaj 30* 1 milijona gold, za tište priprave, za katere sta delegaciji že lani Lani pa se je njega preuzvišenosti gospodu vojnemu meseca novembra dovolili 71/a milijona gold. Ta zahteva ministru baronu Erieghammerju zljubilo, ta fundamentalni je osupnila davkoplačevalce obeh državnih polovic in je princip vsake ustavnosti preskočiti, kakor preskoči odličen po vsi pravici obudila največjo nevoljo. kavalerist velik jarek. Gospod vojni minister ni vprašal Eer vojni minister lani zahteval 71/2 milij. gold. delegacij, mu-li dovolijo kaj denarja za vojne priprave, naknadnega kredita, dasi je vedel, da je brez dovoljenja Čemu neki ko sta ftnančna ministra tako prijazna in mu delegacij napravil še 30.1 milij. drugih dolgov, mu vse postrežeta, tudi če ništa pooblaščena kaj izdati! vojni minister je storil vse, kar je bilo potrebno Gospod da je javno mnenje soglasno očita, da je lani delegacijama nalašč zamolčal faktični položaj, daje kršil svojo konstitucijonelno I 192 ▼ » * dolžnost in da ni več vreden tistega zaupanja, katerega mora biti v prvi vrsti deležen vsak minister. Tako eklatantno preziranje ustavnosti kliče glasno po eklatantnem zadoščenje, a jedino katero morejo dobiti državljani, je to, da odstopi vojni minister. Vlada je pooblaš-čenec parlamenta, a kdor ne respektuje meje svojega po-oblastila, kdor pooblastilo svojevoljno razširi, tišti ga več ne zasluži. Dolgove i katere je vojni minister napravil, je na suhoparen. Jedino, kar je obudilo večje zanimanje, je bilo to» da cesar ni omenil trozveze. Ekspozé, s katerim, je minister zunanjih del grof Goluchowski, pojasnil zunajo politiko, je bil prav za prav samo parafraza cesarjevega ogovora. Minister je razmerje Avstrije napram dragim državam prav pa omenil niti trozveze niti specijelno razmerja s povedal, da dobro, ni Rnsijo. Kar je sicer povedal, ni posebne važnosti, kajti vse drugo je bilo prikrojeao sa kaptiviranje delegacij, da dovolita naknadni kredit 30 milijonov in denar za pomnožitev mor ředil v imeni države, nje v korist, v obrambo njenih vedno podlaga vsi zunanji narico, Nemci so ministra seveda koj přijeli, kaj je s trozvezo. Mimister ni mogel druzega odgovor.ti, kakor da je trozveza še politiki Trozveza še ni razvelja interesov in zato je samo prav, ako delegaciji dovolita vijena, torej minister tudi ni mogel druzega nič odgovoriti. Ce- zahtevani naknadni kredit. Država ni kriva, če aima spretnega ministra zunanjih del in če vojni minister dasi sloveč kavaleri8t. nima konstitucijonalne vesti i zatorej lotni utis razprave o zunanji politiki pa je ta, da trozveza ni več to, kar je bila, da se za kulisami pripravljajo premembe glede zvez posamičnih velesil. „Linzer Volksblatt" je celo izrekel mnenje, da je sedanje nemškoradikalno gibanje, katero bilo absolutno nedopustno, ako bi delegaciji ne dovoliti pretresa našo državo, plod nemških spletk in da prva država vladi indemnitete Na drugi strani pa je kakor smo že s katero bo Avstrija zapletene v vojsko, bo Nemčija. rekli, dolžnost delegacij, da zahtevata zadoščenje, da za-htevata, naj kot žrtev teptenega konstitucijonalizma odstopi vojni minister baron Erieghammer. Člani delegacij so to Naknadni kredit 30 milijonov. Avstrijska dele- gacija se s tem kreditom še ni pečala, pač pa vojni odsek ogerske delegacije. Minister Krieghammer je v tajni seji stvar zaupno pojasnil. Kako je kredit opravičil, seveda ni znano, dolžni parlamentarizmu. Spravili so že delegaciji ob ves značilno pa je, da je pri razpravi 0 ministrovih pojasnilih ugled, ob vse spoštovanje pri občinstvu. Ako še zdaj od- ogerski ministerski predsednik Banffy priznavajoč neustavnost nehajo 1 potem je institucija osmešena in ob nerazsodno občinstvo bo trumoma hitelo v tabor socijalne demokracije. vladnega postopanja rekel, da je vlada zategadelj postopala protiustavno, ker bi bile sicer komplikacije neizogibne. Odsek se je res z ozirom na posebni značaj zaupnih pojasnil izrekel za to. da se naknadni kredit odobri, a vzlic temu je ves svet Politični pregled. prepričan, da je vlada prav kakor Bismarek svoj čas, ko je Državni zbor. šio za septenat, naslikala položaj prav temno samo zategadelj, Vesti 0 zasedanju drž. zbora pode da jej delegacija dovoli zahtevani kredit druga drugo tako, da jih ni možno kontrolirati, kajše kritične Avstro-Ogerska in Rusija. Neki nemški list je ob prevdariti. Najnovejši buletin javlja, da se snide drž. zbor dne javil te dni tajno pogodbo, ki se je baje sklenila mej Avstro- bo vlada, junija in da bo zboroval do konca tega meseca. Najprej Ogersko in Rusijo Po pogodbi sta si obe državi razdelili nadaljeval razpravo 0 jezikovnih predlogih. Ako vidi Balkan v dve interesni sîeri v svrho, ohraniti mir in da kaj upanja na ugoden uspeh posvetovanj v jezi- quo avstro-ogersko interesno afero po tej, do status maja kovnem odseku, bo zadovoljna in odgodi drž. zbor, ako pa 1902. 1. veljavni pogodbi spadale Srbija, Macedonija in Alba Nemci ne odnehajo, potem se skliče drž. zbor samo za tolika nija, ostali del Balkana pa bi spadal v rusko interesno afero. in je vsak kontrahent mir, m časa, da ukrene kar treba glede cesarjevega vladarskega jubi- Obe državi sta vezani, varovati leja, takoj po jubileju pa razpusti drž. zbor in razpiše nove dolžan, potem ko se je z drugim kontrahentom dogovoril volitve nadeje se, da bodo volitve imele zanjo ugoden uspeh, tervenirati v svoji sferi z oboroženo silo. NemSiji se je cela Nam ni možno presoditi, je-li v teh časnikarskih poročilih na- pogodba naznanila. Italiji se je pa odstavek glede Albanije tančno očrta vladna namera za bližnjo prihodnjost, vsekakor zamolčal. Minister zunanjih del grof Goluchowski je izjavil pa se nam zdi, da bi bil že skrajni Čas, razpustiti sedanji da je ta pogodba smešna izmišljotina. Prav soglasno z nave dri. zbor in apelovali na volilce. deno pogodbo je článek v Petrograjskem listu. „Novosti® ki do- Nagodbeni provizorij Te dni so imeli ministri kazuje, da Gehi nimajo vzroka, smatrati letos s voje stališče nenavadno mnogo posvetovanj. Ta posvetovanja so se nanašala za težje, kakor je bilo lani, češ, razmerje mej Avstro-Ogersko na nagodbeni provizorij Nagodba sedaj za jedno leto pro- vizorno uveljavljena. Ker vlada nima nič upanja, da izposluje i in Rusijo je jako ugodno. Italija. Poroča se, da vlada sedaj mir v Italiji. pravočasno parlamentarno rešitev nagodbe in ker tudi ni pri- Sila orožja je nagnala upornike, ki bodo bridko občutili svoja čakovati, da se nagodba parlamentarnim potom le provizorno dejanja. Koliko je bilo poleg ubitih in ranjenih tudi aretovanih ! podaljša za jedno leto, zato hoče nagodbeni provjzorij podalj- Nemala kažen jih zadene. Policija je dognala, da je bila mi- šati s pomočjo 14. in se je zaradi tega že začela dogo- lanska revolucija dogovorjena. Nastala je par dnij pred, varjati z ogersko vlado. Banfřy je přivolil v ta načrt. Ogerska nego so nameravali voditelji. Po náčrtu naj vlada bo provizorij uveljavila s parlamentarnim sklepom, av- dne 10. maja in se bili bila nastala revolucijonarji polastili najprej strijska pa § 14. Ogerska vlada je dala svoje privoljenje samo mestne hiše ter proklamirali komuno. Socijalisti so se izjavili» pod gotovimi pogoji glede avstro-ogerske banke, kateri so se- da je namen revolucijonarnega gibanja v Italiji, ustanoviti po veda za Ogersko kaj ugodni. Madjarska opozicija ni stem na- vzgledu Švice federalno republiko. Umevno črtom zadovoljna in grozi vladi z obstrukcijo po dunajském moč ukrotila nezadovoljneže, vender morajo » ob da teh vojaška dogodkih kopitu. A tudi če se ogerski vladi posreči, ukrotiti obstrukcijo, navdajati italijansko vlado velike skrbi za bodočnost. Draginja kar pa ni prav verjetno, se more nagodbeni provizorij samo dala povod uporu, se že dolgo pripravljah Vzrok z nasilnim kršenjem ustave uveljaviti. Po ustavi sme krona bedi nižjih slojev v Italiji je iskati v neznosnih agrarnih raz-samo enkrat določiti kvoto. To se je zgodilo za letos in velja merah in ljuti boji v Milanu in Neapolju so le nasledki teh Unanja politika v delegacijah. temu so se pridružili še nasledniki slabega vladanja Orispijevega in Prestolni ogovor, draginja, ustaja je bila potem naravna. Kakor rečeno, vojaška Cislitvansko lepe mijijone. Ako bi se to še enkrat zgodilo, bi žalostnih razmer. Mali kmet je pravi suženj v Italiji, bi bilo to flagrantno kršenje ustave. s katerim je cesar otvoril zasedanje delegacij, je bil precej sila zopet naredila mir, a le začasno in ne za zmirom. Le 193 kořenitá preosnova nezdravih razmer more v Italiji trajni mir na Kranjskem v 31 narediti. Revoludjonamo gibanje ima svoje korenine jako glo boko' in nemore se presoditi. če ne bi sicer s splošno ustajo dinastija morala trpeti za grehe storjene v Škodo blagostanja naroda. sodnijskih okrajih že 63 okrajnih posojilnic. Le sodnijski okraji še nimajo svojega denar- nega zavoda, Tržič na Gorenjskem in Kočevski okraj ter novomeški okraj (v Novem městu paje hranilnica.) Španjsko-amerikanska vojska Ze pred nekaj dnevi se je pričakovalo, da zadeniti ameriško in španjsko brodovje ob Kubi in Portorieo skup in se odbije določna » i bitka Pa namesto tega poročila je došla vest, da se njsko brodovje vrnilo v Kadiks, kjer boce ostati in sploh za- vléci odločitev vojske Mej tem Ljubljani so nahaja razven „kranjske hranilnice" s katero je kot poseben oddelek zvezano „kreditno društvo" in razven „mestne hranilnice" še pet kreditnih zadrug med njimi obstoji „vzajemno podpor no društvo" iz dveh sta se přiměřili dve praski delov ter je osnovano po načinu društev, zvano „samo- spa î mei Spanjci in Amerikanci. Prva pri Kardenas v havanskem zálivu in druga pri San Juan na Portoriko. V oběh slučajih so se skušali Amerikanci vkrcati na suho Baje so jo precej pomoč « Po dva kreditna zavoda štejejo že več okrájev. skupili in namera se jim ni posrečila Nasprotno poročilu da se je glavno španjsko brodovje umaknilo s širokega morja Malo koristno ali večkrat celo škodljivo je, ako sta v enem in istem malém kraju dva enaka denarna zavoda, u. pr. v Košani na Notranjskem, v Cerknici, II. Bistrici, v Kadiks. se je raznesla vest, da se isto pokazalo pri v Ložu. Principi, ki so podlaga denarnim zavodom kranjskim otoku Martinique na poti proti Kubi oziroma Portoriko Ta » so vest je zeto neprijetno presenetila vso Ameriko in dasi so računali na to eventuvalnost, jim je vender prekrižala vse na- deloma Raiffeisen-ovi, deloma Schulze-Delitsch-evi ; kajti pravila večine kranjskih posojilnic se nekaka zmes črte prepelj Glavne priprave Amerikancev so bile namreč v tem da na čel > katera sta bila postavila omenjena možu. Do no ojsko na Kubo in jo ondi izkrcajo Takoj se je vejše dobe se je v tem oziru pri ustanavljanju posojilnic izdalo povelje, da se odhod pebotnih čet na Kubo ustavi in jednotno, ker so večinoma sprejeli (ali vsaj s prav ma da naj poveljnik ShelJey s svojim brodovjem takoj odrine proti Kubi in se združi z admiralom Sampsonom. Amerikance pred vsem muči negotovost, ker ne vedo za pota španjskega brodovja. &&&&&&&& & it it & & & & & it it it itit it it it it it štítit it it it itit itiÈ (ti _____________ ___ Efc dMMMBMRi» " UUl Lima. ; ..........................................................................................................TB 9 WWWW WW WWW WWWW W V WW www® Obrtnija. limi premembami) uzorna pravila „Zveze slovenskih posojilnic" (predsednik g. Miha Vošnjak). Le pri poslovanju se nekatere posojilnice opirajo malo bolj na De litsch-eva pravila; tako dajejo n. pr. posojilnice na Vrh-niki in v Metliki tudi neudom posojila, da dosežejo za ude, katerih število je omejeno, večjo dividendo. no vejšem času začeli so nekateri snovati tako imenovane Kreditne stvari. 1. V katerih zavodih se dobi kredit? „Raifteisenove" posojilnice, s katerim lepim imenom so hoteli dvigniti njih veljavo, akoravno štatuti teh zadrug ne odgovarjajo povsem načelom tega moža. (Mogoče je Kranjska dežela šteje dandanes že precejšnje število tudi i da so hoteli s tem prikriti narodni značaj zavodaï raznih denarnih in kreditnih zavodov, ki skrbe na jedni Pri večini kreditnih zadrug ni krog njih delovanja po strani, da se razpoloživi denar plodonosno naloži (hra- pravilih omejen, vender delujejo v resnici ali vsaj največ nilne vloge), na drugi strani pa, da zadobi domače pre- v obsegu svojega sodnijskega okraja in sosednih občin. bivalstvo potrebni kredit (posojila). Ti kreditni zavodi se Nekateri novejši zavodi, ki so hoteli porabiti pristojbinsko ločijo v hranilnice in posojilnice. „Hranilnic" v pravém olajšavo, dovoljeno v zakonu z dné 1889 (t. j. upo- pomenu besedu, ki so osnovane na podlagi hranilničnega raba meničnega koleka pri zadolžnicah), osnovali so svoja zakona, je sedaj na Kranjskem 6. Najstarejši in ob enem pravila na podlagi tega zakona, in se jim je od finančně najbogatejši tak zavod j ki po prav „ svojih pravilih prav za oblasti omenjena olajšava tudi dovolila. Takih posojilnic društvo", je „kranjska hranilnica" v Ljubljani, je na Kranjskom že več. Mej temi so omejile nekatere ki deluje z najboljšim uspehom že nad 75 let. Za njo je k™g svojega delovanja na jeden sodnijski okraj (Krško), najstarejša hranilnica mesta Kočevskega. Mlajše pa so v ali še na sosedne občine (Žužemberk, Lož i dr.); neka- najnovejši dobi osnovane hranilnice mest : Ljubljana, Kranj, tere celó samo na jedno ali več političnih občin ; to so Novomesto in Radovljica. največ one, katero se imenujejo Raiffeisenove. Blagajnic Razven teh denarnih zavodov, „Lranilnic", se nahaja brez zadružnih pravic pa našega znanja na Kranjskem na Kranjskem danes še 63 „posojilnic", ki so vse osno- izvzemši nekatere blagajne za smrtne slučaje (Sterbe- vane na podlagi zadružnega zakona z dné aprila 1873. 1. oz. postave z dné junija 1889. 1. Radi tega so te slovenske posojilnice registrovane zadruge, deloma kassen) n. pr. v Ljnbljani in v Idriji. Kot moralna pomoč slovenskim posojilnicam v vseh slovenskih pokrajinah se je že pred 15 leti ustanovila z omejeno 7, deloma z neomejeno 56 zavezo. Mej vsemi pod vodstvom že gore imenovanega g. Mihe Vošnjaka temi zavodi je jeden » ki deluje že nad 40 let » in ki M Zveza slovenskih posojilnic" v Celju ; društvo deluje jako je bil ustanovljen še pred omenjenim zadružnim zakonom ; plodonosno, pristopilo mu je že kacih 50 posojilnic, šta ta zavod je „Obrtno pomožno društvo" v Ljubljani, ki jerskih, kranjskih, koroških in primorskih. Društvo izdaje danes seveda ni nobeno „društvo" več, ampak je kot spise poučljivega in statističnega zadržaja („Letopis slo-zadruga" urejeno. Vse te posojilnice, katerih poslovna venskih posojilnic"); podpira ustanavljanje novih poso- leta so različna (od 0 do 40 let), imajo ponajveč svoj jilnic in nadzoruje vedno svoje ude-posojilnice po posebnih aedož v scdnijskih okrajih j tako da smemo reči ) da nadzorovateljih. 194 Ljubljani osnovala se je pred 3 leti za takozvane Poleg faktične potrebe napotil je še jeden vzrok Raiffeisenove posojilnice na Kranjskem posebno društvo ustanovitelja tega zavoda do storjenega koraka; in taje 9 » Z veza kranjskih posojilnic", ki tudi plodonosno deluje. da namreč močni denarni zavodi naših krajev (kakor Zavoda, kjer bi posojilnice same skupno nalagale kranjska, štajerska in koroška hranilnica) naših posojilnic svoj preodvišni denar, in ki bi obratno druge posojilnice najbrž iz političnih vzrokov, nikakor niso hoteli podpirati preskrbljeval po potrebi z denarjem, dolgo ni bilo 1 če Tudi deželni zbori in deželni odbori naših dežel niso sto- tudi se je potreba tacega zavoda pokazala prav često, rili za slovenske posojilnice skoro nič; posebno na Kranjskem Priznati se sicer mora, da so večinoma posojilnice toliko ni napravila niti država, niti dežela zavoda, kjer bi majhni trdne, da premorejo njih blagajne potrebni denar za po- posestniki pod ugodnimi pogoji dobili posojila. Pred ka- sojila, ki se nabero iz vstopnine, deležev, hranilnih vlog cimi 15 in leti je pač deželni odbor priporočil ustanovitev obrestij; a prizna! nam bode tudi vsakdo, da pride od nas popisanih posojilnic, a storil ni ničesar, dal jim skoro sleherna posojilnica prej ali slej v momentanne de- ni niti moralne, niti materijelne podpore. V zadnjem času name zadrege. takih slučajih si je posojilnica s tem se obrača na bolje ; dovolil se jednemu Raiffeiseno- pomagala, da je poprosila pri sosodnih denarnih zavodih vemu zavodu ustanovni prispevek v znesku 200 gld., in za potrebni denar, katerega je sprejela kot hranilno vlogo stavljeni ter od deželnega zbora sprejeti so tudi z navadno malo višjimi obrestimi. Take podpore dajala predlogi v pomoč posojilnicam na Kranjskem. drugi jo večkrat mestna hranilnica v Ljubljani, posojilnice v Celju, Mariboru, Ptuju i dr. Tudi »Kranjsko hranilnico" so konečno preprosili, da je tako podprla s potřebními novci nove Raiffeisen-ove posojilnice, katerim je v po- kritev ustanovnih stroškov dajala tudi svote do 200 gl. Slednji čas podpira tudi „Ljudska posojilnica" v Ljubljani tište posojilnice, katere so pri „kranjski Z vezi". Ali te podpore niso bile nič gotovega, nanje se denarni zavodi niso mogli vedno zanašati. Ker se je pa število slovenskih posojilnic od leta do leta rapidno množilo, poskrbel je pisec teh vrstic, da se je še o pravem času ustanovila posebna zadruga, ki naj bi vezala denarne zavode kot take ; jedni katerim preostaja denar, naj ga pri zadrugi nalagali, drugi ki so istega potrebni bi ga jemali. družbi z nekaterimi tovariši se , po v to svrho ustanovila na podlagi zakona z dné 6. aprila zadruga „Centralna posojiiuica slovenska" z začasnim se-dežem v Krškem. Zadruga, ki jo premagala vse ustanovne težkote, ima neomejeno zavezoin se je tudi registrovala. ta centralni denarni zavod se sprejemajo praviloma kot udje le slovenske posojilnice. Iste plačajo vstopnine 5 gl. ali 10% zaprošenega po- deležev pusté najmanj 100 sojila in se zavežejo, da bodo najmanj 10°/ o svoje pre- 2.) Osnova, delovanje in uspehi kreditnih zadrug. kranjskih hranilnicah ne borno dalje govorili ; kajti one vplivajo na razmere osebnega kredita le toliko, v kolikor podpirajo one zavode i dajejo posestnikom posojila na osebni kredit. To pa se zgodi, kakor smo viděli, le v prav majhni meri; edino izjemo delà „mestna hranilnica" v Ljubljani. Namen slovenskim posojilnicam, izražen v njih pra- vilih, je, dovoljevati posojila na osebni kredit. Posojil nice sicer s tem še ne izključujejo kredita na hipoteke ; vender pa se vsestransko deluje na to, da se dajejo posojila na hipoteko zgodi. izjemno kar se tudi večinoma delokrogih slovenskih posojilnic na Kranjskem, kakor o njih obče, smo že govorili; pripomniti imamo, da se nahaja razun teh zadrug, ki uradujejo slovenski, na Kočevskem tudi jedna nemška posojilnica. 0 denarnem prometu onih slovenskih posojilnic pa, ki so že v 1. 1895 plodonosno delovale, imamo natančna statična data, katera smo povzeli iz njih letnih poročil: (Dalje sledi.) odvižne gotovine vlagale v ta osrednji zavod. Zato pa vživajo pravico, da jim „Centralna posojilnica slovenska" v potrebi pomore s posojili ali hranilnimi vlogami. Obrestna «j [ KiïietijstVO. ^ #J' ■■i■■■■■•■■■■■1■11■■■■•■■i•■■•■■■■■•••■■ =8* mera določila se je na ^/^U za hranilne vloge in 5°/0 «««vvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvmiPvv««» za posojila, delà torej „Centralna posojilnica slov." z minimalno diferenco Va°/o« Zanimiva je določba v opravilniku Agrarno gibanje na Nemškem. Figamoštvo označuje dandanes na Nemškem vlada- ampak da se ves došli denar takoj naloži pri c. kr. po- joče stanove v toliki meri, da se niti ne upajo jasno in tega zavoda, da ni doma imeti nikdar nobene gotovine štnemu hranilničnemu uradu in v zavodih, kateri so razločno povedati, kaj prav za prav hočejo. Kadar hočejo tej zvezi. Kar je torej drugim denarnim zavodom železná obrenski veleindustrijalci oropati svoje delavce tište mr » Wertheimerica" to je n Centr. pos. slovenski" poštne hranilnice vse sestre-posojilnice. „Centr, pos poleg . slo- vice koalicijske svobodě, katero še imajo, tedaj ne pred-lagajo premembe ustave, ampak si pod pretvezo, da so venska u pazi tudi na to, da ima vedno dovolj razpolo- delavci anarhisti, naroče zakon „proti prevratu" a kadar živega denar ja, da more posojilnicam-prosilkam kakor želi nekaj sto pruskih „junkerjev" znatno podporo iz dr-hitro mogoče ustreči. Ker pa v domačih krpi ih le včasih žavne blagajne, na kar so že izza pradavnih časov vani dobiti denarja, zato je skusila stopiti „Centr, pos." v jeni, tedaj vzdihujejo in vpijejo, da je prišlo kmetijstvo kupčijsko zvezo z drugimi večjimi avstrijskimi denar. na kant. Ne da se tajiti, da je ne glede na » junker je a zavodi n. pr. „Živnostensko banko" v Pragi. mnogo kmetovalcev res v veliki stiski, a ko bi junkerji 195 ne vzdihovali, ne vpili in ne agitovali, bilo se ne čulo 1,078.627 le posamične parcele obsezajočih posestev. Ne dosti o agrarnem gibanji. Kmetovalec na Nemškem vštevši poslov in kmetskih dninarjev je torej na Pruskem prav takšen, kakor kmetovalec drugod, a naj kmetovalec 1.344.814 kmetskih rodbin, katerim je ali vse jedno ali še toliko trpi, naj se mu še tako slabo godi, zato vender so cene žitu visoke ali nizke in samo 214.898 rodbin ne vpije in ne razgraja, dokler ga ni beda pahnila v katere žele, da bi bile cene visoke. Ker je v srednji in kme- » obup. Zlasti pa bi kmetovalec nikdar ne trdil, da v zapadni Nemčiji dosti manj večjih posestev, kakor v vzhodni Pruski, se izkazuje, da je razmerje za vso Nem-Kmetijstvo more biti slabo, kakor je n. pr. pone- čijo še dokaz različnejše v prid onim, kateri pri visokih tijstvo v stiskah, kakor besedičijo zapravljivi pruski . ! r J ._ ' |f ■ _m _ i_J| . k g*._I ] » _ J_ v " 'H# . é «_É _' kerjitt. jun kod v Gališki, ali v stiski ne more biti, v stiski biti samo pojedini kmetovalec Na more cenah žita niso interesovani. Seveda imajo tudi tisti kme _ _ Nemškem je kmetij- tovalci, kateri so glede cene žita indiferentni, svoje bo stvo na visoki stopinji razvoja, tako kakor malokje in če lečine i tudi nje tiši čevelj j toda ne tam vpijejo „junkerji « » da i kjer prave v stiski, rabijo to brezmiselno agrarce. Pridelovalci tabaka tožijo, da jih more način írazo samo da bi mogli ves kmetski stan vjeti v svoje obdavčenja, vinščakom je carina na uvoz inozemskega zanjke in ga ízkoristiti v dosego svojih osebnih smotrov. vina prenizka, živinorejci tožijo, da se jim jemljejo pla- Zadovoijni niso kmetovalci nikjer. Ne na Franco- ninski pašniki, drugi kmetje, da se jim nasilno in pod kjer imajo visoke carine na uvoz inozemskih pri- ceno odkupujejo gozdi, ali agrarci se za to niti ne me skem, delkov m ne na angleškem, kjer je delkov vseh car in kmetijskih pri- nijo ) ter v jednomer trobijo, da je kmetijsko v stiski predni Ameriki. Iz prost, tega ne v zaostali Rusiji, ni v na- ker cena žitu ni višja. se razvidi j da nfczadovoljnost Poučni in zabavni del. kmetskega stanu ni prouzročil gotov vládni sistem in da je ni kriva trgovinska politika, a posledica tega je, da 4£|ïaiaaiaaiBBi mû laaaiaaianiiiiaaiaiiiliiiaaaaaaaaiBiaaaiaiiBaaBBBBBBBBiaaBiBiaBaBiaaBiBaiiaBaaa'aaaiBiBiaBaaaaar^ se kme tskemu stanu tudi z vládními sistemi in trgovinsko « tti politiko ne da pomagati. koliko so tožbe kmetovalcev na Nemškem opra-vićene tega doslej še noben nacijonalni ekonom ni mogel določno povedati, ker nedostaje podlage za tak odgovor, ker ni zanesljivih in verodostojmh podatkov 0 tem, na koliko različnih skupin se razdele kmetovalci na Nem-Skem, koliko kmetovalcev vsake teh skupin v stiski in iz katerih vzrokov je nastala stiska vsake teh skupin To je vender jasno, ûa se kak tkalec na Saskem, ki imajo pri hiši njivico, in se torej tudi kmetovalec iz naj- aiuzih vzrokov v stiski nahaja, kakor princ Pless većji pruski veleposestmk. » Nemški agraici pravijo ) da nizka cena glavni vzrok njihovim tožbam kaj nam kaže žita po- višen pregled položaja nemških kmetovalcev? Da je veliki većini kmttskega prebivalstva na Nemškem ali po- pravem času Povest; spisal I. Podnanósec. n Bag daj ) da se (Dalje.) ' • ' uresničijo Vaše misli, gospicaj Toda ne, ne, nemogoče! Komur obrača sreča hrbet že zjutraj, kaže mu ga najraje toliko časa, da ga zdela popolnoma. Res so tolažilne Vaše besede. Manica, hvala Vam 1 Temne misli pregnati člověku pa znate menda najbolj Vi. Govorjenje Vaše je tako bodreče člověk kljubovati isti usodi". 1 da mora Nerada slišala toliko pohvale in nemo zrla za teto, ki se je bila že skrila pred njima v prijetni senci. Ko je Ivan umolknil, ozrla se je ljubeznjivo vanj i in ta pogled ga je obživel toliko > da nadal je val : » Komur boste Vi vedrili življenje, njemu se bode žita visoke ali nizke ali smehljala sreča vse žive dni. Ivan!" zakliće polnoma vse jedno, so 11 cene pa da so jim nizke cene na korist, visok« pa na škodo njen pogled pa je razodel več kot vsi jeziki ona na pol svareče, na pol žalostno ? To velja za kmetovalee v Holateinu, Oldenburgu in v , Ti Hanover u, in za kmete v goratih krajih Bavarske pridelujejo žita le kolikor ga za dom rabijo, nič več žeti „Manica!" vsklikne j prime za roko in hoče pri sebi > da zapečatila s tihim poljubom, kar jímá ker že davno tlela v prsih. Takisto mmajo nikakega interesa Kralj prav tako grozno kakor da mu je že smrt za pe se bavijo v prvi vrsti z žmnorejo, največkrat pa so celo prisiljeni žito kupovati na visokih cenah žita kmetje teh bavijo z vitnarstvcm, » Aha, tako!" oglasi se njima za hrbtom Šimen ki se bavijo z gozdarstvom tami, on pa tla preganja sovražno mrtvaško sovo. Že delj 11a Bavarskem največ, pa tudi ne kmetje, ki se časa je sumil 1 da so zabavni izleti preveč redni in s hmeljarstvom in s prideiovanjem morajo biti še kako drugače zanimivi, da si ni teta Cila prosa ali tobaka, ter končno mali posestniki teh je ki na svojem svetu k večjemu toliko pridelajo, pa si morajo . še z drugim delom največ da se prežive, navadno nikdar črhnila besedice 0 mladih znancih. „Kje je teta?M vpraša osorno. naprej nekje", de Manica boječe. niso „Tam „Tako, vidva pa sama tukaj! Lepe reči, lepe! Po na korist kmetskim poslom in kmetskim dninarjem. kliči teto in takoj domov, Vi, gospod avskultant, pa poj kaj pnslužiti da morejo izhajati. Visoke cene žita tudi Conrad izkazuje v svojem » Handwôrterbuch der Staats- dite po svojem potu drugamislat si zabave. Z Bogom j a& na Pruskem 32480 veleposestev, Ivan Zalar je bil toli presenečen, da skoro ni mogel go- wissenfcchaít14 _ 182.410 srednjih posestev, 26t>.187 aalih posestev in voriti. Rekel je samo. 196 » Prosim, nepošteno se nismo nikdar vedli! a Toda mesto se je pa naselila neka udanost i svojo usodo, udanost Kralj ga ni več slišal. Roki je potisnil na hrbet in ko- v voljo božjo in Ivan rakal mirno proti domu. Ženski sta ga kmalu došli. Ivan stopal naprej po mehkem gozdnem mahu še vedno strměl kazala je > da se motreč lastni položaj; da li je san ali istina? Raztreseno reševal drugi dan uradne akte ? ka je že do cela oprijela misli za v samostan k usmiljenkam. Bolj na tanko Zalar ni mogel dognati. Sneg je kapnel, pomlad se je pomikala v deželo. prvi ozna- Na pri solučfi silili so na dan beli zvončki terih so mu nagromadili, da se je miza šibila. Tam v njevalci veselega mladoletja. Tedaj je prišla tudi Krčonova bližnjem kotu je smrčal sodniški sluga i potem osnažil Anica iz samostana domov pogledat ter se slednjič po svojo pipo, nekolikrati preklel vse tište kilometerske do- slovit z dragimi svojci. pise, katerih ne ume do cela, pa jih vender mora ljudem Solze so se lesketale Manici v očeh tolmačiti, ko jih dostavlja; dvakrat ali trikrat bil po i ko stárni možiček celo začel pogovor z Ivanom. Prvič bil povedovalo svojo nesrečo. Oče jo sili i da je pre se možila » ona pa ne mara druzega kot Ivana, katerega oče ne more. nekaj izprožil o vremenu, po dolgem prestanku je zopet Raje kot z drugim v zakon, stori tudi vse na svetu. Zdaj jedno podrl. Kako ga boli glava po delanem vinu, a ni- ne ve reva, kaj bi. Podregčeva ji kar nehote sproži misel : kakor ni šlo. Stranke so odhajale in prihajale. Zalar » pa molčal še vedno. Slednjič je obupal sluga popolnoma, da prav ne čuje. Manica, pojdite z menoj !" Ta jo strahoma pogleda, kakor da bi ga mogel omajati, obrnil se je v drugo stran i nt » teboj ? samostan milosrdnicam ?" praša tlačil pipo, in kmalu so plavale njegove misii v tobačnih Manica zateglo in začuđeno. „Počakaj, da se premislim. oblakih > katere puhal iz ust. To vážen korak. " Pred nekaj leti usedel se je bil Ivan Zalar na ta stol j mizl Gojil je tedaj vse drugačne nade Podrežčeva „nuna", kakor so kali î tedaj že tedaj reda si je imela še svojo obleko, odšla je zopet v kot danes 9 ko ga vsled slugine nadležnosti in vče- Gradec. Těšila se jo tudi s tem, da pride kmalu za njo rajšnjih dogodkov že obhajala misel ) da zagnal pero, Manica. črnilo in akte na dvorišče ter ž njimi oplašil kričeče gosi 9 ki so se dan za dnem svobodno gibale pod oknom. Kakih III. osem let starejši od Zalarja je dr. Muha î Tedaj je bilo drugače. Novega posla se lotil vestno rojenja iz Krajne Vaši, kakor mati kraljeve Manice in marno. Svet je poznal le iz knjig in časnikov, praktično Šimnom si torej ništa bila neznana. Ivan Zalar življenje si je mislil kakor ■■■■■■■■■■■■■■■■■I ■■■^^HHHHB spo- moralo biti. A varal se štoval dr. Muha in zelo cenil njegovo prijaznost. Seznanila bila sicer v malém sta se bila še dijaka na gimnaziju, od tedaj ju je tudi je, zelo varal. Službica njegova vender je spoznal tudi tukaj velikomestne in poleg lepo spajala vez prijateljstva mestu, teh še malomestne uspehe 9 kakor kruhoborstvo 9 lico Bil Vam je pa ta dr. Muha tudi vreden dobrega merstvo, hinavščino, klimbo v narodnih zade vah, prisilno prijatelja. Njegov prikupljivi kranjski obraz je Ijubko senčila zatajevanje in lepe obraze poleg hudobnih src. črna brada, visoka in vznešená postava je takoj ugajala Ko se je o neki priliki strogo potegnil v odločilni vsakomur. Z dušo in telesom Slovenec bil je dr. Muha družbi za pravice tlačanega naroda nasproti preširnim po svojih navadah, dejanju in nehanju Kranjec. Ko ga je tlačiteljem, dregnil ga je prijatelj 9 tedaj že pristav dr. někdo podražil, da se na njegovem domu prav tako vrše Muha pod mizo, da nehaj. To in njegovih vstrajna kre- vse kranjske kmetske navade kakor je je opravljal nekedaj bil kmalu raz- njegov oče tam v čudoviti Notranjski obregnil se je dr. da se moram oprijeti novodobnih ne- menitost v nazorih sta zakřivila da upit kot nestrpen, prenapet Slovenec najhujšega kalibra. Muha Misliš Načelnik ga kmalu potem posvaril zapretivši mu s umnosti, bolehati za želodčnim katarom, piti slabo pivo Vidiš, dragi, počitkom na uradni lestvici. Mladi, neizkušeni avskultant in vino, preganjati glavobol in mačkovca! je opravil ta ukor ničesar hudega sluteč v žep. Pozneje to so šele patentovane neumnosti, to ! Drži se stare na kmalu zapažal, da se ga ogiblje, prejšnja družba in ni njim več tako prijazna kot prve čase. Ostajal je za to raje o prostih urah doma in zdelo se mu je, da se zopet vrnilo nekdanje dijaško življenje — a brez dijaškega veselja. vade, velike ceste in velike gostilne, pa ne boš se kesal" Vender so hudomušni ljudje trdili, da se ga Muha sem in tja kedaj do dobrega nasrkal 9 a dr. kedaj o kvaternih petkih. Imel je srečo v svojem službo vanj u. kratkem času je dobil „adjutum", nekaj let Ne malo skrbi mu je prouzročalo tudi novo raz- potem se je tudi oženil. Mnogokrati ga je obiskal Zalar merje z Manico. Nedoumno mu je bilo, da so nehala za in vselej mu je tožil o svojih nezgodah, v svoji zli usodi zadnji čas njena pisma. Mnogokrat je zaman ugibal o vzroku Skoro vselej, ko se mu je dogod.lo kaj neprijetnega, prišel in vselej se mu zdelo 9 ko se je ob kupu zaprašenih njemu iskat těšila. Naj še človeško srce včasih tako aktov spominjal lepe deklice, da drega v nezaceljeno rano. naveže na modrega prijatelja, da mu kot rodnému očetu Rad bil prašal písmeno > a koga? zadnjem pismu nekaj spominjala o očetovoj trmi, potem ga kakor na-vadno zagotavljala svoje nezrušne zvestobe, a videti bilo. in sta bolj. Kmalu po omenjenih dogodkih naše povesti, sedela dr. Muha in Ivan Zalar neki večer v gostilnici in da ie prejšnja idealnost někam zginila. na njeno razmotrivala noslednieea razmere. „Iz te moke ne bo nikdar kruha brez korenite iz-premembe", pravi dr. Muha. Jaz Ti sicer rad obljubim svojo pomoč, a dvomim že naprej, da bi dosegol kaj ko-ristnega. Šimen je tvrda skorja tvoja karijera pa, verjemi, skoro zavožena. Tu treba premeniti list. Mnogo sem že razmišlja] o tem. Ivan, jaz nimam dece, in hvala Bogu lahko rečem, da mi sem ter te tja ostane kak krajcar. Svojci so mi pomrli. Ivan, jaz mislim, da bi bilo škoda za tvoje studije, ko bi obtičal na pol pota. Prepozno še ni! Obrni se raje k odvetništvu. Jaz te bodem podpiral, kolikor bode v mojih močeh, da napraviš tudi doktorat, potem bodeš že toliko na trdnih nogah, da bodeš lezel naprej lahko sam, in če ti je Manica količkaj zvesta, po-cakala Te bode; do tedaj pa Bog vedi, kaj se še vse premeni. Zato ne obupaj! Živio!" Rekši zadnje besede prime kozarec in trči s tovarišem, ki je govoril nekaj kot: hvala lepa! tako bode treba. • . Vse v naravi se je veselilo cvetoče pomladi, le Kraljeva Manica ja žalostno premišljala, kako se bode priva-dila življenja — nova sestra Magdalena v samostanu. Materi je že davno razodela svoj namen in tudi očetu je povedala nekoč, da se ne misli možiti, marveč živeti drugim v tolažbo in pomoč. Oče je godrnjal in zabavljal, kako nespametne ženske so dandanes, in nikomur ni več pokazal prijaznega lica; mati ji pa svetovala dobro pre-misliti. Težaven stan je nekda to in ni za vsako žensko. Krčonova Anica ji je pisala prošlo leto večkrat iz nemškega Gradca. Manici so bila ta pisma vedno draga, da si ji je prijateljica vselej prav strogo zabičevala, da Ivanu nikar več ne piši. Nekaj časa ni mogla drugače kct da mu je vender pisala. Pozneje se je pa sicer težko, premagala. Stalo jo je mnogo solz in toge. Seveda : pred očmi neodločna příhodnost ali pa očetova jeza in siromaštvo. Pride prvo, pride drugo pismo, le s težavo se od-loči, da ga odpre, liste pa spravi v določen skrit kraj. Samo teta Cila je vedela za nje, da bi mogla v nevar-nosti sežgati. — Od kraljevih* so jeli Manico poldrugo leto po odhodu Krčonove zares odpravljati v samostan. Najlepše perilo se je bělilo na poletnem solncu, z materjo sta noč in dan pleli in šivali, oče je bil pa od dne do dne bolj siten in godrjav. Daljnja dekleta in znanke so že prihajale se poslavljat od Manice, sorodniki so pa samostanu silno za viđali lepi pr ispe vek, kateri prinese dekle y seboj. Mimogrede naj omenim, da ni imela Manica nikakoršnih najbližnjih sorodnikov kakor tudi oče in mati ne, prašati pa moram: kateri bogataš nima sorodnikov in kateri revež ni. Danas je tako na svetu, da tehtaje vole po teži, ljudi pa po denarjih. Samo še osem dni je do tedaj, ko odrine Manica začasno v samostan. Ona sama je vedno bolj žalostna. Nekaj ji v notranjosti šepeče, kakor da njen namen ni pravi. Iz neprestanega ugibanja ni mogla že davno ni-kamor. Njeno mišljenje se je bilo skoro že nagnilo na drugo stran, da ni Bog prinesel oni dan v hišo novega *>krajnega sodnika, ki je znan in rojenjak njene matere. Skrivoma ji je pošepnil dr. Muha, da bode že bolje, kat 9 Ifl - • u bode on skusil pridobiti očeta. Seveda tako hitro ni upati zmage, a čas marsikaj zmore, bode tudi to. Toda v starših ni spoznala Manica nobene izprememba tudi potem, ko je bil sodnik dvakrat, trikrat in še večkrat v hiši. Vendar iskro, jedino iskro nade je vpihal on v njenem srcu. Krčonova je zopet pisala, a ni ji odgovorila. Tako se je približal nocojšnji večer, Manica objeme mater in gre v svojo sobo pospravljat stvari za skorajšnji od bod. Lep jesenski večer je dihal skozi odprto okno njene spal-nice. Kosci se vračajo domov, med njimi glasno žubore in se šalijo dekleta, nje vrstnice. Manica posluša něm? to življenje in se zamisli. Nasloni se na okno in zre na mirno idoče delavce. Tudi ona bi bila lahko tako vesela tako zadovoljna, saj so ji že nekdaj trdili vsi, da je polna idealnosti, polna življenja, toda ... Ko se zdrami, vskloni se pokoncu in stopi odločno k predalniku rekoč: „Samo se sedaj. Iz skrivnega pro-dalčka vzame šopek pišem, poljubi je in razveže. List za listom odpira in bere. Vroče solze padajo na ljube jej 0 poteze črk ter motijo branje. Večkrat mora list odložiti, da se zjoče. Skrbno so ozira, da ni kje tajnega opazovalna in sliši, kako razgraja Šimen v spodnji sobi in je nevoljen zastran njenega ukrepa. Sliši tudi, da mu mati ugovarja, česar pa ne more Manica prav umeti. Někdo je nepri-čakovano pustil prepir med njenima roditeljima. Hitela je čitati, da potem sežge liste, a branje ji je sezalo vedno bolj v mlado ljubeče srce. Nehote vzdihne in se ozre na steno, kjer je visela božja Porodnici : „O ljuba Mati Bjžja, kaj bo z mano. Živa ne morem v grob. Pomagaj, Devica usmiljena pomagaj, da mi Bog preloži!" V tem začuje stopinje pred vrati. Prestrašena stisne nekaj listov k sebi, nekaj jih pa pomeša med obleko, ko je že zapazila mater, ki je stopila k nji v sobo ter je pozvala, da bi šla zastran 0 » družbe v spodnjo sobo k sodniku, ki je ravnokar přišel v hišo z uradnih poslov po okolici. Stari Šimen ga ni mogel, kakor tudi ni trpel lahko nobenega uradnika. Tega predsodka se je bil navzel že od rajnega očeta, ki je bil nekoč strogo kaznovan zastran ođeruštva. Tudi dr. Muha je vedel dobro, da ko stopi v kraljevo hišo, videli bi raje, da se naj vrne takoj s praga, a mož si je mislil i začne se z malim, in voda s časoma ugladi kamen. Močno se je začudil, ko mu je Manica nocej razodela, da pojde prihodnji teden iz hiše. Skušal je na vse mogoče načine, da bi je odvrnil od prvega sklepa, a ni šio. Pozneje je poklicai na stran celó njeno mater in iz-vedel, da tudi oče ni popolnoma zadovoljen, mati pa ima premalo upliva, da bi zaprečila kaj tacega. Ko sta bila zopet sama z Manico, spomnil ji je dr. Muha Ivana Za-larja. Deklica je čuvši njegovo ime zardela prav v lase, sodnik je pa s svojim zaupnim nadenjem znal upotrebiti ta trenotek, da se je deklici prikupil, odkrivši ji, da je Ivanov prijatelj, torej ve za njegove tajnosti, ve pa tudi, da ji ostane gnest do groba. Manica je poslušala zvesto vsako njegovo besedo. Saj ji je bil sleherni glas o njem Dr Muha prijeten kot besede o veřnem vzveličan ju. umolkne. Navlašč si je dal opraviti z drugimi malen- lister v Trstu je daroval društvu „Šolski doma v Gorici Požrtovalen rodoljub. Veleposestnik g. Fran Ka kostmi řečmi da bi spoznal, kakšen utiš so prouzročile njegove besede v dekličinem srcu. *+t fM f*1 f41 ř41 » 1000 gld., sa Preširnov spomenik pa 200 gld. Da bi našel požrtovalen rodoljub obilo posnemalcev I Koncert priredi dne 21. maja v čitalnični dvorani Narodnem domu operna pevka Fani Verhunčeva. Gospodična Vrhunčeva je v tujini dosegla s svojim lepim in Čistim glasom najlepše vspehe, vsled tega je tudi doma največje zanimanje za rojakinjo. Začetek koncertu je ob 8. uri zvečer. Novice. t » » Sprejem knezoškofa dr. Antona Jegliča Slovesen Ustanove. V proslavo cesarjeve vladarske 50 let in prisrčen je bil danes sprejem novega vladika. Petkratni nice je novomeôki občinski zastop sklenil, da založi dve střel z grada je naznanil ob Va12 uri dopoludne prihod trža-škega brzovlaka na južni kolodvor, kjer so na peronu priča-kovali in pozdravili vladiko načelniki uradov in korporacij ter stolni kapitelj. Pred kolodvorom je ob ličnem v to nalašč pri-rejenem šotoru pozdravil novega višjega pastirja ljubljanski župan Iv. Hribar na čelu občinskega odbora gospodična Silva Dičeva je v imenu narodnih dam nagovorila in mu podala kito cvetja. Med špalirjem, katerega so tvorila slovenska društva z zastavami, gojenke višje dekliške šole potem učenci In učenke i . — it f ljudskik šol in za temi ostala učilišča ter zvonenjem po vseh jaški ustanovi po 50 gld. in jedno ustanovo v znesku 100 gl., se bode vsako leto dne 2. decembra delila 20 siromakom. Vožnja s parnikom. Gospod Karol Kotnik iz Mirlc pri Vrhniki je dobil dovoljenje, da sme napraviti po Ljublja-nici vožnja s parnikom in to od Vrhnike do Ljubljane. Nova mostova. Cestni odbor kamniški napravi Čez dva nova mostova in sicer čez Bistrico pri Domžalah in potok v Motniku. Protiburševske demonstracije pred sodiščem. hhbhb^hhhhihhih^p o b o bilo 18 osob da so hoteli naskočiti kazino itd. Ob ljubljanskih cerkvah se je presvitli knezoškof peljal ob burnih Dne 13. maja se je začela pri deželnem sodišču obrava proti pozdravih nebrojnega obČinstva po Dunajski cesti, Prešernovih burševskih demonstracij v Zvezdi dne 20. februvarija. ulicah, - Marijinem trgu in Spitalskih ulicah v stolno cerkev. ženih Petkratni střel z Grada je zopet naznanil, da je došel knezoškof ravnava je trajala v petek, soboto, nedeljo in pondeljek dopřed škofijo. Na Marijinem trgu je hil postavljen slavolok in poludne. Sodnému dvoru je predsedoval dež. sodišča svetnik hiše po ulicah koder ji bil obhod, so bile okrašene z zasta- Martinak, tožbo je zastopal drž. pravdnik Pajk in kot zago- vami. Zvečer prerede novemu knezoškofu meščani, vojaška vorniki so fungirali advokatje dr. Krisper, dr. Tavčar, dr. Te- godba in združena pevska društva bakljado in serenado Slo- kavčic, dr Pire, dr. Sušteršič, dr. Papež in c kr. notar vesno intronizacijo dne 22. maja 6e udeleži mnogobrojno du- Plantan. Razprava je pokazala, da obtožba temelji na neopra- hovščina z dežele in načelniki uradov in korporacij. Odhod knezonadškofa dr. Jakob Missia. Dne vičeni podlagi in izpovedbe prie so pojasnile, da so tega, da postale. so prvotno nedolžne demonstracije, h koncu resneje 16. maja t ob i /26. uri popoludne je zapustil knezonadškof krivi največ vzlasti nemški burši, so sedeči pri oknu ka- goriški dr. Jakob Missia z brzovlakom Ljubljano in se od peljal v Trst slovo mu je priredilo v predvečer pevsko zinske gostilne, z izzivajočim vedenjem demonstrujoče obeinstvo razjarili. Obtožba je pala skoro do cela v nič. Obtoženec Inocente društvo n Zvon" in katoliško diuštvo rokodelskih pomočnikov je bil že mej obravnavo oproščen. Oproščeni so bili nadalje : podoknico. Pred odhodom je podělil v stolni cerkvi obilo zbranim vernikom blagoslov. Prevzvišeni se je na to ob večjem spremstvu Iv. Miklavc, Anton Kosec, Alojzij Lukner, visokošošolci : Karol Klander, Anton Lavrič, Anton Bončar in Iv. Modic. dalja : odpeljal na kolodvor, kjer so se poslovili od njega načelniki Ivan Jerina, Miha Mittermayer in dijak Dragotin Cankar. uradov in zastopov. V imenu katoliško-narodnih društev je po- Obsojeni so bili : Ivan Štefe radi prestopka § 312. na 10 gld. slanec Povše ogovoril metropolita, se je zahvalil. Na potu so se na kolodvorih zbrani verniki in duhovščina poslavljali od svojega dosedanjega vladika Kakor smo že poročali intronizacija novega knezonadškofa v Gorici v nedeljo bo dne globe, Jernej Žargi radi pregreška § 305 na 14 dnij zapora, Ivan Erbtžnik radi hudodelstva po § 98 lit. a in b na šest 283 na tri dni tednov ječe, Jakob Ardigal radi pregreška zapora, Ivan Jerič radi pregreška 283 na tri dni zapora* 2 o maja t. 1 Novo gasilno društvo so usnovali pri Lubljani, istotako na Dobrovi pri Ljubljani. na Brezovici Franc Milavec radi prestopka § 312 na 5 gld. globe nacii Mavc radi prestopka § 460 na 14 dnij zapora in Ig- Protivojaški izgredi v Gradci. V Gradci imajo Novo bralno društvo ustanove v Travniku pri pa drugač pogum za demonstracij in grede kakor v Ljub Loškem potoku. Zaveza slovenskih učiteljskih društev ima lesos ljani vedo î i no pa saj nemškonacijonalnega duha prevzeti izgredniki da se jim kaj hudega vsled tega ne bo zgodilo. Vojaštvo X. glavnu skupščinu v Ljubljani dne m avgusta. jim je tarča v katero streli Do zadnjega torka godba.bo Petdesetletnica kot zdravnik je praznoval pred kratkim 73 letni zdravnik gosp. Franc Papež na Jesenicah. senskega polka od zadnjih velikih izgredov ni vel javno svirala. Ko je v torek prvič nastopila Papirnatega denarja po gld, gld. in 50 gld., in socijalnim demokratom priliko to dalo nacijonalcem da so vprizorili velike iz- grede. buršev V Steinfeldsko pi varno se je pri te pio več sto nemških so toliko časa vpili „Abzug Bosniaken m Heil seje do konca aprila 1898. 1. vzelo skupaj za 199,308.094 gld. iz prometa in uničilo. Vsega tega denarja je bilo v prometu za 312 milijonov in ga torej še ostane za 112,692.906 gld. ne da bi bila začela svirati. Po njenem odhodu so dijaki peli Le samih papirnatih goldinarjev izdanih vseh za 57,883.361 gl. „Die Wacht am Rhein". Ko je godba svirala na vrtu „Annen Germania", razgrajali, žvižgali in razbijali, da je godba odšla se je do konca aprila 1898. 1. vzelo iz prometa in uničilo za sále" so jo razgrajači s kamenjem prisilili, da je nehala igrati Godbi 57,190.454 gld. V prometu je torej papirnatih goldinarjev V se 692.907. pride prišla na pomoč stotnija vojakov. Izgredniki so vojake in redarje obmetavali s kamenjem. Več je bilo ranjenih. Bakren denar po eden krajcar in 1898. iz prometa. Ta denar ie v privátném prometu Konflikti se utegnejo ponavljati, ker korno poveljstvo nikakor krajcarja Vznemirjenost zaradi teh velikih izgredov je v Gradcu velika še do konca junija t. Pri c. kr. blagajnicah in uradih ne misli opustiti koncertov bosenske vojaške godbe. Restavra se bodo kraj car j i in polkrajcarji jemali 1899. v plačilo ali zamenjavo. še do 31. decembra ter ja burše Steinfeldske pivarne in Aninih dvoran sta zavrnila vse so hoteli drugi dan v gostilnične lokale. 199 — Razširjej\je kolodvora. C. kr. državno železniško ravnateljstvo namerava razširiti tovorno skladišče na postaji Jarše-Mengiš. — Znižane vozne cene so se dovolile na avstrijskih državnih železnicah za one, ki hočejo obiskati jubilejsko raz-stavo na Dunaji. Znižanje velja za vse postaje, ki so nad š>0 km oddaljene od Dunaj a. — Enketa glede zlaganja zemljišč. Vsled *odloga dež. po8lanca pl. Lenkha je dež. zbor kranjski naroč 1 dež. odboru, naj skliče enketo veščakov, da se posvetujejo o name-ravanem zakonu glede zlaganja razkosanih zemljišč. Enketa se je sešla dne 12. maja pri dež. odboru v Ljubljani pod pred-«edstvom dež. glavarja 0. Detele. Posvetovanja so se vdeležili predlagatelj, zastopniki kmetijske družbe, veleposestnikov, kme-tijskih posestev. kmetijskega ministerstva in deželne vlade. — Skrivajte pred otroci žveplenke ! Dne 3 maja popoludne je užgal 61etni dečko plot za hlevom Gregorja Raka v Lazah v obČini Zamostec, Ker je bil hlev s slamo krit se je vnel in požar se je razâiril tuđi na hišno posjopje in kaščo. Zgorel| so vsav poslopja in oprava, orodje, obleka, živež ter štirje praěiěi. Škode je do 1700 gld. Pogorelec je bil zava-rovan le za 300 gld. Da se ogenj ni razširil na vso vas, so zabranili vaščani. — Podraženje kruha v Trstu. Tržaški peki so skleni li zvišati ceno kruhu od 20 na 22 kr. kg. Namestništvo pa je odredilo, da najvišja cena ne sme prekoračiti 20 kr. ker ni nobenega pravega povoda za zvišanje. — Nesreći na železnicah. Kamniški vlak je minolo -soboto povozil pri Trzinu konja mizar ja Pirnata iz Loke pri Mengšu. Konj se je splašil in skočil med vlak. — Minoli petek je poštni vlak južne železnice povozil na progi med Savo in Zagorjem nekega tujega slabo oblečenega člověka. Vlak mu je čisto zdrobil glavo in je bil takoj mrtev. — Zastava na stolpu Votivne cerkve na Dunaji. Klepar Hubeřt Frankl na Dunaji je v soboto zveôer dne 7. maja splezal ob strelovodu na levi stolp Votivne cerkve in je vkljub viharju pritrdil na stolpovo krono drog a 20 m dolgo ce8arsko zastavo v proslavo Cesarskega jubileja. Vse je stimelo nad tem drzno-pogumnem činom. Frankl je potřeboval, . . * da je splezal na stolp 11/2 ure. Za ta junaški čin je že dobil imenovanec dobro plačilo. Cesar mu je podělil 500 gld., nadvojvoda Rainer 200 gld , nadvojvoda Oto 100 gld., prošt Marschal 50 gld. in dva zlatnika. Frankl je zastavo tudi snel s stolpa in sicer je to zopet storil po noči, ne da bi kdo vedel o tem. — Požar. V Čikagi je zgorel magacin, v katerem je bilo 1,115.000 mer žita. — Kolesa v zastavljalnici. Monakovska mestna za-stavljalnica ie kar preplavljena z biciklji. Število zastavljenih koles znaša okrog 1400; upravitelj je predlagal, naj se napravi posebna obramba za nje, ki bi stala 3S00 mark. Župan je k temu predlogu naročevaje se přistavil, morebiti bo še treba za kolesa posebno zastavljalnico napraviti. — Bogastvo angleškega jezika. Vsled vednega iz-posojevanja drugih jezikov pri angleškem, ntegne angleški slovar v kratkem biti sovrstnik kitajskemu, na besedah naj-bogatejemu na svetu. Računa se, da ima angleški jezik okrog 200.000 več ali manj rabnih besedij. Shakespeare, ki je kakor znano mej angleškimi pesniki rabil naj več besedij, jih je rabil le 16.000, Milton se je zadostil z le 8000. Izobra-ženec ne potřebuje v obče več kakor 3000 do 4000 besedij, *a jezik na ulici in za nižje sloje pa ni treba več kot 500 besedij. Tujec, ki se hoče hitro naučiti angleški potřebuje k večjemu 200, da razume časopise in tekoče slovstvo pa 2000 : besedij. — Pomanjkanje papirja. V Zjedinjenih državah preti vsled vojske — pomanjkanje papirja. Na dan izdelajo papir-nice 1800 ton belega papirja, a zadnje mesece se ga je po 2100 ton porabijo na dan. Toliko pišejo amerikanski listi o . vojski. Nekateri listi že pišejo, da bodo morali obliko zmanj-šati, če ne pride od kod pomoč. * I * * m -r , VL — Velika toča. Dne 5. maja je v Dubrovniku in okolici v Dalmaciji razsajala grozna nevihta in padala taka toča, kakoršne ne pomnijo najstareji ljudje. Toča je padala 20 minut neprestano. Bila je gosta in najdebeleja je bila velikosti moške pesti. Naletelo se je je tako na debelo kakor bi bila tla posuta s kamenjem. Uničilo je vse. Rastline in drevesa so odrgnena in oklestena. Vse ograje in veje, tudi debele kakor pest, so odbité in uničene. Vsi vrtovi so pokon-čani. Kaj je, nobenega ni videti nikjer več. Toča je razbila do 9000 šip in je bila tako močna, da je preluknjala celo jadra ladij. Kako je bila debela pove to, da je še po preteku nekaj ur tehtalo 14 zrn toče 1/2 kilograma. Narod gleda obupan na razbito polje. — Kako se more zastonj živeti. Ob Rio Grande, ki tvori mejo mej Teksas in Mehiko, leži amerikansko mesto El Paso nasproti amerikanskemu mestu Juarez. Mesti sta zve-zani z mostom. V El Paso je amerikanski dolar ob sebi umevno 100 centinov vreden, mehikanski pa le 85 centinov in v Juarez-u je ravno nasprotno razmerje. Dalje je v obeh mestih drobiž tako redek kakor v Italiji, če torej kdo v EI Paso pije zjutraj kavo za 15 centimov in plača z amerikanskim dolarjem, dobi nazaj mehikanski dolar, če gre dotičnik potem Čez most v Juarez in si naroči ondi zajutrek za 15 centimov, dobi za svoj mehikanski dolar zopet ameriškega, ki se more v El Paso na novo koristno porabiti. Kdor je torej dobrih nog in ima en dolar v žepu temu ni treba pomanjkanja trpeti. — Draginja. Vprašanje o odpravi avstro-ogrskih žitnih carin je definitivno v negativnem smislu řešeno, carina na žito se ne odpravi. Nasprotovala je temu zlasti Ogersk* pa tud. Avstrija se ni preveč poganjala za odpravo. Sprevidelo se je da bi odprava carine čisto nič ne vplivala na ceno kruha. Ta odprava žitnih carin na Francoskem in Italijanskem je dosegla nasprotno, kar se je z njo nameravalo. Namesto, da bi cene žitu pale, so se poskočile. Ruska vlada se je oficijelno izjavila, da nikakor ne namerava zavirati izvoza žita in da so vsi nasprotni glasovi neresnični. Na Ruskem se sploh svetuje, da naj bi se Evropa emancipiralo glede preskrbitve žita od Amerike s tem, da bi napravila državne zaloge žita. — Na Španjskem je izšel ukaz, po katerem je dovoljen prosti uvoz pšenice, turščice, ovsa, ječmena, riža in moke. Skrbno se ondi posvetujejo tudi o tem, kako poskrbeti za živila, sploh ker sedanje žitne zaloge bodo povžita tekom jednega meseca. Nemiri vsled draginje se tod in na Laškem vedno ponavljaj o. — Belgijski ministerski svet je izdal stroge ukaze proti sa-movoljnemu povišanju žitnih cen. Več vnanjih spekulantov so kar iztirali. — Ogerski poljedelski minister se je v posveto-vanji z mastno upravo budapeštansko izjavil, da bi v slučaji, ako bode cena kruhu rastla, parni mlini in pekarije na državnih posestvih, mogle na dan za 12.000 mož kruha speči, tudi bi dajala država moko za svojo ceno. — Visoke cene kruha so provzročile v Lvovu in drugih galiških krajih nemire. Ob-činske uprave so sklenile v lastni iežiji kruh peči in ga po . lastnih cenah oziroma zastonj mej ljudstvo razdeljevati. Lvovsko delavstvo je prosilo vojno poveljstvo, da bi dovolilo, da bi se večja množina kruha vojaške pekarije razdelila za lastno ceno mej revno ljudstvo. Poveljstvo je obljubilo, dajhoče prošnjo podpirati pri vojnem ministru. — Dunajski peki so sklenili manjši kruh peči, da si cena žitu zadnji čas ni ondi ravno poskočila. Hleba po 1V2 kg. hočejo zanaprej po isti ceni pro-dajati kakor prej hlebe po 3 kg. — Tudi v Berlinu so peki zmanjšali kruh. t zoo Visoka starost Prejšnji poštar v Scarvi na Irskem je sedaj 134 let star. Pred kratkim mu je kraljica poslala svojo podobo z lastnoročuim podpisom. Ta slučaj visoke . 1739 starosti pa v Veliki Britaniji ni jedini. V Lond nu umrla v ubožnici neka Marjeta Patten, stara 144 let. Železnica preko južne Amerike. Severna Amerika nima nič manj kot tri velike zveze mej atlanskim in tihim morjem, četrta zveza je še morska ožina panamanska. južni Ameriki ni bilo doslej take prometne proge. Namerava se pa sedaj taka proga in je nje zgradba baje Že zago- tovljena. Nameravana železoica bi šla iz Rio de Janliro preko Brazilije in Bolivije ter po predoru preko gorovja Cordiller-skega na pasifiške obali. Države Brazilija, Bolivia, Chile in Peru so se o podjetju še sporazumele, v krátkém pristopi še republika Ekuador delom » bo trajalo kakih let se utegne že pribcdnje leto pričeti Vožnja po tej železnici bo tra- jala dni in vcžni stroški bodo za potnike in za blago najmanj za dve tretjini manjši nego dosedanji stroški na ladiji. Tržne cene. V Ljubljani'dne 14. maja 1898. Pšenica gld. 15.25 kr rž gld. 10.50 kr., ječmen gld. kr., oves gld. 8. far ajda gld. 10.50 kr., proso gld. 7.50 kr., turšica gld. 7.50 kr. leča gld. 12.- kr., grah gld. 12.- kr., íižol gld. 14 — kr Vse cene veljajo za 100 kgr.) U xjj u Loterijske sreéke V Brnu dne 18. maja t. 1. : 65, 37, 45, 24 67. Na Dunaji dne 14. maja t. 1 V Gradci dne 30. maja t. 3, 23, 65, 70, 40 13, 36, 7, 84. 78. Razpošiliava samo zasebnikom En odrezek 310 dolg dostno moško obleko stane samo 3-10 4-80 7-50 8-70 10-50 1240 1395 dobre fine finejše angleške grebenčaste pristne ovčje volné Blago odrezek vrhnje sukne črno salonsko obleko mičnih barvah peruvien odrezek gld. 25 kr. meter in višje ; loden dosking, blago 1 odrezek 9 gld. 95 kr. državne železniške uradni.e in sodnijske talarje, najfinejše grebenčasto vejot blago, kakor blago finančně žandarme uniforme razpošilja tovarniških cenah réelno solidno dobro znana sukno-tovarniška zaloga f.\ * [iesel-Amhof v Brnu. Vzorce pošlje zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih Pozor ! občinstvo se opozori, blago veliko ceneje dobi, ako se naravnost od nas naroči, kakor pa pri prekupcih. Tvrdka Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja vsako blago po pravih tovarniških cenah brez prebitka katerega rabata priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani Pravi trpotčev sok je jedino oni i ka- teri se pripravlja v lekarni k Zrinjskemu, H Brodjovin, Zagreb, Zrinjskega trg Štev. 20. Trpotčev sok nepresežno deluje pri vsih prehlajenjah dušnih organov, ter je naj-boljše sredstvo za prsni katar, kašelj, prso-bol, hripavost in vratobol. Tudi zastaraní kašelj se s tem zdravilom v najkrajšem času da odpraviti; bolniki dobijo tek za jelo, lahko spijo in na ta način hitro okrevajo. Izmed mnogih zahval spominjam tukaj samo ono: (24) »Velecenjeni gospod lekarnik! Pošljite mi še tri steklenice Vašega izvrstno delujočega trpotčevega soka; potřebuj em jih z a moje znance. Jaz sem od dveh steklenic od neznosnega kašlja popolnoma ozdravěl. Hvala Vam. Priporočil bodem ta zdr a vil ni sok vs im prsobolnim. S poštovanjem. Rudolf Ausim. Na Dunaji, 20. marca 1897. Pazi naj se toraj, da je na vsaki stekle-nici varstvena znamka t. j. slika bana Nikole Zrinjskega, kajti oni samo j e pra vi trpotčev sok, kateri to varstveno znamko nosi. Cena steklenici s točnim opisom je 75 kr. Razpošilja se vsaki dan s pošto na vsa mesta in sicer proti predplačilu (priraču-navši 20 kr. za zámotek) ali papopoštnem povzetju. Ceniki raznovrstnih domačih preskušenih zdravil razpošiljajosenaza-htevo zastonj in poštnine prosto. Lekarna k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg štev. 20. Pravi trpotčev sok iz lekarne »k Zrinjskemu« v Zagrebu, dobiva se tukaj v Ljubljani v deželni lekarni pri Mariji pomagaj Milana Leusteka, Resljeva cesta št. 1. Odgovo ednik: Avgnst Pucihar Tisk in založba Blasnikovi nasledniki