ISaročtiina lista: = Celo leto . , K IO— Pel leta . . „ 5\— Četrt leta . . „ 2'50 Mesečno . . „ 1'— Zunaj Avstrije: = Celo leto . . K 15' — Posamezne številke a 10 vinarjev. :• Inserat! a!! ozitar.il» se računijo po 12 vinarjev ođ 6tedne petitvrste ' pri večkratnih oznanilih vei.k ::: popust „Straža“ izhaja v p«m-deljek in petek popoline. Rokopisi se ne vračajo. BrtdniJtvo In upravnlštvo: Maribor 3l«ro£ka ulica 5. = Telefon &i. 113. JSKsnai Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Z uredništvom se more govorni vsak dan od 11.-12, ure dopoi». Novi boji z Rusi Avstrijci streljali na francoski podmorski colo in ga potopili. _ Naš podmorski čoln ob« streljeva! francosko admiralsko ladjo. — Rusi se postavili ob rekah Bzura, Ravka, Nida, bran. — Okoli Przemysla se nadaljujejo boji. — Na Srbskem — Na francoskem bojišču se francoska ofenziva ponesrečila. Dunajec in Visloka nanovo v bomo začeli kmalu z ofenzivo. Božic. Vojska,, kakršne še človeštvo ni videlo, v vel -kanski razsežnost in grozoti, se razvija pred našim očmi. In kusra hodi ž njo, in ako bo dolgo trajala, prišla bo tadi tretja sestra, lakota. Po naših hišali je vzdihovanje, žalovanje, jokanje. V tem času prihajajo k nam božični prazniki. Z mehko roko nas božajo spomini na pretekla leta. Ko se je bližal Božič, tedaj so bile vse ceste polne naglih potovalcev, od vseh strani so prihajali sinovi, hčere, sorodniki, pr {atriji v hiše svojih dragih, da ž njimi uživajo božično srečo in božični mir. Blaženost božičnih praznikov nas je vse prevzemala z nepremagljivo silo. In letos? Zaman odpira mamica okno, da b' njene oči ugledale ljubega sina; zaman se ozira žena po cesti, cla bi pričakala svojega dragega moža; zaman čakajo sestrice in bratci, da bi pokazali skrbno narejene božične jaslice ljubljenim bratom. Ceste so prazne, v naših hišah je skrb in žalost . . . Naši bratje in možje so ali na bojnih poljih ali v bolnišnicah ali v grobovih. Naše duše vzdihujejo po miru. Božični spev: Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so svete volje! nam letos ni samo slavospev, ampak izraz najglobljih želj, najiskrenejših molitev. Sedaj vemo, kaj je mir, sedaj ga znamo ceniti, in zato je koprnenje po njem tem silnejše. Toda pravega miru prosimo od Vsemogočnega za našo domovino, ne trhlega, gnilega miru. Sovraž- niki, ki so nam risii li boj, morajo spoznati prostovoljno ali prisljeno, da so nam delali krivico in da jo morajo v celem obsegu popraviti. Dokler niso do tega pripravljeni, ni upanja, da bi napočila doba za-II e sij'vo trajnega miru. Prostovoljno morajo to spoznati ali prisiljeni z orožjem! V tem smislu kipijo naše molitve do neba. In da bomo uslišani, je treba, da sami sklenemo najprej m r z našim Bogom, da mu ne nasprotujemo v svojih dejanjih, mislih In besedah, ampak da mu ridano služimo ter mu izkazujemo čast in slavo. Slava Bogu na višavah, to je dolžnost za nas, in ako smo to izpolmh, potem bodo nam tudi nebesa odgovorila po anceijih: Mir ljudem na zemlji, ki so svete volje ! Vatikan v ospredju. Teneva, dne 22. decembra List „Journal de Gene ve'- objavlja poročilo iz Rima, ki pravi, da dela trosporazum krčevite poskuse, da bi si zopet pridobil izgubljeni upliv pri, Vatikanu, toda vsi poskusi so brezuspešni. Prihod angleškega poslanika Howarda en dan pozneje po prihodu nemškega poslanika kneza Biilo-wa se smatra kot slaba, šahovna poteza. Anglija hoče Izvršiti vse predpriprave za francoski konkordat, kajti Pariz in francoski parlament sta še zelo neodjen-ljiva in se ne moreta neposredno pogajati z Vatikanom. Upliv Avstrije in Nemčije je še mnogo prevelik. Trosporazum ne bo dosegel ničesar, k večjemu majhno zadoščenje, kakor zadnjič osebno Čestitko papeža na predsednika francoske ljudovlade, PoTicare-ja. Boj za kalifat. Dr. —a—. Z mešanimi čusjbvi vojuje Anglija vojsko s Turčijo. Ne moremo si misliti, da bi Anglija resno želela zmago ruskemu, brodovju v Dardanelah alti ruskemu orožju na kavkaških bojiščih. V Interesu Anglije je, da ostanejo rusice bojne ladje še nadalje zaprte v Črnem morju I n ne ogrožajo angles* ke morske poti ,v Indijo in angleške premoči v Sredozemskem morju. Se manj pa bi se menda Anglija veselila, ako bi Rusija zmagala na. Kavkazu ter dobila prosto pot v Malo Azijo in Perzijo. Stari testament ruske diplomacije, kf ga je sprejela od Petra Velikega, je: „Nobena prilika se ne sme zatouditi, da se vojskujemo s Perzijo, da pospešimo njen propad in pridemo do: Perzijskega zaliva!“ Ruski dvoorel se s silno močjo zaganja v, Višine, 'da bi si priboril neoviran in prost polet do morja, ki jje celo leto brez ledu. V prvi vrsti bi mu prijal Perzijski zaliv, potem prehod skozi Dardanele in če že tudi drugače ni mogočo, tudi prosta pot skozi Malo Azijo do Sredozemskega morja. Ne bomo se^ motili, dp/ je v turško-rus-kih bojih simpatija angleške diplomacije odločno na turški strani. Drugače je seveda v lastnem boju Angležev s Turčijo! 'Čeprav se lahko tudi okoli Afrike prispe v. Indijo, vendar naravna In najkrajša pot jje Gibral-far—Malta—Sues. Sueški prekop pa Angliji ščiti samo posest Egipta. Rohrbach izvaja, V knjigi,jDie Bagna,dbahn“ : „England kann angegriffen -, und tötlich! verwundet werden einzig an einer Stelle — in Ae-gyp'ten — und Aegypten ist ein Preis, der es der Türkei sehr wohl Tätlich erscheinen lassen könnte, das Risiko auf sich zu nehmen, ihren Platz an der Seite Deutschlands in einem Krieg mit Deutschland zu nehmen.“ To se je sedaj v istini zgodilo in sicer LISTEK. Odlomki iz spisa J. Verbovca. Sibirijo je treba samo imenovati, da prešine mrzel strah človeku mozek in drob. Ta strah se nam je vcepil že v otroških letih v našo domišljijo,. Kadar slišimo ime Sibirija, mislimo hipno na neznanski mraz in na ruske politične pregnance, katere nam slikajo tako pogosto rusld pisatelji, kako jim je uradniška krutost potisnila romarsko palico v pest ter jih pahnila čez evropske meje ;v divji sibirski svet. Vprašanje pa jte, ali je naša predstava o Sibiri ji pravilna. Odgovor na to vprašanje nas zanima tem bolj, ker vemo. da se nahajajo mnogi Sloven ci in drugi Avstrijci sedaj kot ujetniki v Sibiriji. Govoreč o Sibiriji, j-e treba delati med posameznimi njenimi deli razliko. Ob severnem ledenem morju ležeče pokrajine so istinito žalosten sveit, a Sibirija je velikanski kos zemlje, ki je za štiri avstro o-grske krone večji kot vsa Evropa. Severne sibirske obali so le majhen nje del. Drugačna, pa je srednja in južna Sibirija, ki sega do Tlanšana in altajskega pogorja. Dosedanje pripovedi in pravljice o Sibiriji so trosili po evropskem svetu zgojlj ljudje, ld so z U-rala doli iz daljevidom gledali vanjo, ali pa še morebiti to ne. Pri zapadnih narodih je ostal Sibiriji ta glas do poslednjj'h let, Češ, da je vsa Sibirija nepremočljiva planjava, smradljiva mlatkuža in močvirje, kjer bi bil človek v zadregi, najti spomladi ali po letu, kadar se prično tla ojtajevaiti in, sneg kopneti, le prostorček, kamor b}' lahko stopil brez strahu, da bi se vanj do vratu ne udrl. Tlako pravijo, da je neki Sibirija po letu, po zimi pa je že itak vse zmrzlo in trdo kot rog. Drugače pa je v istini. Takoj onkraj bogatega Urala se odpre velikanska, sibirska planota ob Obi in njenih silovitih pritokih. V tem delu je Sibirija že prava planjava, kjer se popenja čez njo le tu pa tam kak holmec ali hribček. Drugačen je pa svet onstran Tunguske, hribovit in celo gohajt 'kraj, ki postaja še tem bolj hribovit in tem bolj gorat, Čim več je .od Je-nizeja oddaljen. Ta svet, ki se razteza preko 30 stopinj, ali tako daleč, kakor je old! Hammerfesta, najbolj proti severu ležečega evropskega mesta pa do Carigrada, zove se zapadna Sibirija. Ob bregovih severnega ledenega morja pričeu-ši, se vzdiguje svet proti jugu bolj in bolj. Ti bregovi in pokrajine do polarnega kroga so vsaj sedaj za človečanstvo brez veljave, ker so v večni sneg in led vkovane. A takoj pod polarnimi krogom se prične po malem sibirski gozd, ki se glede divjosti in impozant-nosti v nekem oziru lahko skuša z amerikanskimi pragozd!. Ko so zašli Rusi prvikrat vanj, so si morali s, sekiro v roki pot skozi delati. Res,' v sibirskem pragozdu ne rasto po 30 m visoki drevesni velikani, kakor po misisipskih ravninah, a očem in srcu ugaja bolj. Dr. Finsch, ki je prepotoval leta 1876 vso Sibi: rijo, trdi, da spominjajo sibirskji gozdje s svojim spo mladi in po letu s pisanim ^cvetjem posutim grmovjem, z gostimi šumami visokih vrb, s svojimi marogap stirni brezami in vitkimi topoli, z dišečjimi smrekami in temnimi jelkami , na velikanski park, Idi bi ga tako lepo in mikavo ne znal izumiti naj spretnejši vrtnar. Od evronskih gozdov loči se v tem, da je pr-i tleli ta gozd kakor ščet, koder je brez sekire nemogoče dalje priti. Trgovina z lesom iz teh gdzdov je že obogatila marsikaterega 'podjetnika. Ti pragozdi so stanovališča neštevilnih živalij kožuharjev, zaradi katerih so se Rusi baš podali v ta takrat popolnoma nepoznani svet.. Sibirski lovci zasledujejo tu neštevilne jate medvedov,' lisic, sobolov, kun, hermelinov, veveric itd. Tu mrgoli vse polno jer- lenov in srn, v AltajTi mošusev, antilop in drugih živalij, ki se podajajo po letu od tòd proti severu na paišo. Različni od teh gozdov so ajltajski kraji. Lep^ ših, bolj romantičnih krajev, kakor so, oni v Tjrans-i bajkalskem, ne nahaja se skoro nikjer drugje, ne v; Evropi-, celo v Severni Ameriki ne., Raznovrstno se menjajo gore z dolinami, in temu še pridenite košato hoholjajočo vegetacijo, ki pregrinja gore in doline z težkim pisanim prtom. Tabune in jurte (koče sibirskih narodičev) razmetane so bičamo po deželi; tuše pasejo ovce, tam ženejo čredo velblodov napajat, tam zopet jezdi krdelo Burjatovi s svileno obleko opravljenih h kaki veselici ali svečanosti. V novejših časih se je vnela kaj živa trgovina s sibirskim tudi za tesanje ladij prjiprajvnim lesoma Iz zapadne Sibirije jel se je les v poslednjih desetih ali dvajsetih letih o gorkih poletjih celo v Evropo izvažati, če so se bregovi severnega morja iznebili le-* denih skladov. Že leta 1868 se je -vozilo po Obi štirideset parobrodov, ki so poleg žita prevažali tudi še les. Odkod pa je žito v Sibiriji? Imenovani gozdje, ki se prično kmalu pod po* larnim krogom, segajo po sredi Sibirije od Urala do Kamčatke. Vobče je ta gozdnati pas kakiih 100 milj širok. Na njegovi južni meji pa se prične rodovitna in deloma, obdelana zemlja, ki spremlja gozde do iztočnega Tihega morja. Na tem kakih! 60—80 milj širokem poljedelskem pasu, Ei je pogrnjen po južni Sibiriji, leže največja sibirska mesta; od tod se vleče trgovska pot od japana in Kitajskega do Moskve in Petrograda. Neizrečeno je rodoviten ta svet. Prst je črna, in mehka, 3 do 4 čevlje debela, ter nosi petnaj-steri do dvajseteri sad. Osem do deset let je ni treba gnojiti, in zlasti ob rekah in potokih ponaša se poljedelstvo neverjetno dobro. Tu sem vro Rusi že več let in tudi drugim diši sibirsko žito. Ni ga- mesta ali pa Nsfnoveila poroitla m sta 6, itrsni. celo v času, ko Turčija ne more dobiti od Nemčije potom Berolin—Dunaj—Carigrad—Mehka vojaške pomoči, da bi lahko z impozantno močjo nastopila pri Akabi. Nemčija ji je sedaj lahko dada le nekaj častnikov, sicer pa je Turčija nalvezana na lastno moč. Anglija ima skozi Sueški prekop najkrajšo pot do Indi je, ki ji ustvarja svetovno kolonijalno moč. Ob enem, in to je eminentna življenjska« potreba Anglije, dobiva tretjino svojega uvoza potom Sueškega prekopa. Toda še važnejši se'nam zdi tretji razlog, s kojega je Angliji posest Egipta neprecenljive vrednosti. Ideal Anglije je, da ustanovi v Egiptu za moslimski svet kalifa! in si tako pridobi tudi v verskem oziru nadvlado nad: mohamedani, Ni Turčija, ampak Anglija je ona država, ki združuje v svojih mejah največ pripadnikov islama. Anglija je največja moslimska država. Pod angleško krono živi v Aziji in Afriki 90 milijonov mohameda-nov; za njo pride Nizozemska s 30, in še le potem Turčijhi s 24 milijoni mohamedanov. Angleži argumentirajo: Osmanska dinastija si je s krivico prisvojila leta 1517 kalifovo čast, zato je tudi njeno vodstvo vsega mohamedanskega sveta krivično in neopravičeno. Vrhu tega je skrajno kvarno, ako so kalifi ob enem svetni vladarji,, ki se opiraio na bajonete. Kalifska čast je s tem izpostavljena nevarnost', da se dviga in pad!a, kakor svetna moč kalifov. Bilo bi torej najboljše, ako se kalifat vrne v svoje prejšnje mesto in dobi zopet prvotno, čisto cervello obliko, Vendar tudi: Anglija uvida, da pri sedanjih razmerah Mekka ne more postati sedež kalifata. Arabci so preveč razdeljeni in brez moči. Po angleškem prepričanju bi bilo torej edino le mesto Kaira, pripraven sedež za kalifat brez svetne moči, v njegovi cerkveni čistosti. Kaira je staro središče mohamedanske vede in znanosti in bi naj postala sedaj tudi sedež mohamedanskega Vatikana, Egipt bi potem postal brezdvomno tudi kmalu gospodar Hedsclie in iYemena, to se pravi z drugimi besedami, Medine in Mekke. In tako bi Anglija imela pod svojim okriliem ves mohamedanski svet, najprej cerkveno, polagoma — to ie vsaj njen cilj — pa tudi politično. Le ako presodimo razmere iz vseh struni, barilo sedanji vojni spopad med Turčijo in Anglijo orav razumeli, Razumeli bomo tudi, zakhj, se zavedna nemška. javnost za; ta boj toliko zanima. Tudi v Egiptu se lahKO zada Angliji smrtni udarec. To Nemčija dobro ve, zato smo tudi prepričani, da gre Turčija r«-rao v boj proti Egiptu dobro in Vestno pripravljena 3 nemških Častnikih. Dr. IM, S. je v vašem listu pisal o džihadu, o roglasitvi svete vojske, ter rekel, da že stoletja dži-„ad ni bal proglašen. Iz naših izvajanj bo postalo razumljivo, zakhj je ravno sedanj proglasil carigrajski kalif sveto vojsko, Gre se za kalifat ali v Carigradu ali v Kairi. Turčija se bori za svoj obstoj v vsakem oziru. Mi ne verjamemo, da bo ravno v Egiptu proglasitev svete vojske učinkovala. Drugod menda že bolj, v Egiptu manj, kajti Anglija je s svof'o spretno diplomacijo znala doseči, da je Kaira bila zadnji čas ognjišče egiptskega nacionalizma, ki je sanjal o Velikem Egiptu, zavetišče panislatmskiega) gflbanja (v angleškem smislu) ter zatočišče staroturkov, koje so Angleži posebno radi videli v Kairi, ker so neturš-kim mohamedanom pripovedovali, kako koprni mlado-turški pokret po nadvladi čez ves izlam.____________ večjega kraja v Sibiriji, kjer ne naletiš na eno ali še več nemških družin. In dobro se jim godi. Okoli vekih sibirskih mest so vsi prebivalci boga’taši. Oficijelni izkaz sibirskega statističnega odseka javlja, da je mnogo Sibircev, ki imajo po 1000 konj, 600 do 800 goved f:n 2000 ovac. Kadar se je polje utrudilo, popusti ga sibirski kmet, da ga plevel zaraste čez in čez, a on obseje Še nerabljeni svet. Saj ga je obilo. Okoli Tobolska, in K rasnoj arskega ter Tomska raste vse evropsko žito. V juliju in avgustu zaživi nepregledna planjava v Krasnem pisanem cvetu, po velikanskih njivah pa rumeni pšenica, rž, ječmen, oves, proso, ajda, mak itd. ■Tudi dišečih sadežev ne manjka. Nekateri sibirski kmetje obsejejo več oralov zemlje s timijanom, Janežem, pelinom itd. V amurski provinciji na primer je poletje tako gorko, da dozore breskve, najslastnejše hruške in žlahtno grozdje. Sadje je tu tako sladko, da se od soka prsti sprejemajo, in trava zraste čez dva metra visoka. Okolica semipalatinska se zove: „sibirska Italija'“, kjer raslo breskve in okusna divja jabolka. Med Obo in Irtišem ležečo planjavo Baraba zore Middendorf najsrečnejši prostorček na zemlji., — „Očaran vsled nepremerljivdk k basni h travnikov in bogatega polja, zaklical sem vaščanom, ki so me prijazno sprejeli, da so najsrečnejši ljudje pod milim solncem, ker smejo v takem raju stanovati." Njegovemu vprašanju, ali n imago morebiti vkljub temu vendar kakih teženj, odgovorili so: jMi ne moremo vsega pod plug in koso spraviti. Predita ti; in tvoj sin k nam, naselita se pri nas in dali vama bodemo zemlje in kar vama, bode sicer treba, kolikor bodeta le si želela !“ Trava ob rekah je tako visoka, da se njeno la-tje jedva doseže. Sredi teh bogatih travnikov stoji tu pa tam raztreseno 3—4 stopinj visoko vrbje. Dalje od Prestolonaslednik obiskal Bukovino. Dorna-Watra, dne 21. decembra... Prestolonaslednik nadvojvoda Karl Franc Jožef je za 3 dni obiskal Bukovino. Prebivalstvo je nadvojvodo povsod, kjer je potoval, viharno pozdravljalo. V kraju Kimpolung je domoljubno ljudstvo priredilo v čast visokemu potniku baikljado. Ko je došel prestolonaslednik na postajo Dorna-Watra, so ga tam čakala številna odposlanstva mnogih občin južnega dela Bukovine. ( Prestolonaslednika je pozdravil ru-munski kmet župan Forfota, kateri je v imenu prebivalstva izrazil nadvojvodi udanost bukovi::skega prebivalstva naprarn cesarski hiši in Avstriji. Nadvojvoda se je nato delj časa pogovarjal z ljudmi. Pozneje je sprejel zastopnike bukovinskih deželnih oblastni] in občin. Naprarn černoviškemu podžupanu dr. Popo-viciju je izjavil visoki gosti, da ga izredno veseli domoljubnost bukovniškega prebivalstva. Vse to ga je tako visoko razveselilo, da mu bodo trenotki bivanja ostali nepozabni. Iz Bukovine je preštolo .aslednik odpotoval na Sedmograško, kjer je bil zopet preprijazno sprejet. Obiskal je komitat Bistrica, od koder se je z dvornim vlakom odpeljal nazaj na svoje mesto. General Konrad ni proti Italiji. Iz vojnega časnikarskega urada, dne 22. decembra. Zastopnik italijanskega lista „Corriera della Sera“ je imel pogovor z načelnikom avstrijskega generalnega štaba, Konradom, kateri mu je med drugim sledeče izjavil: „Glavno bojišče je za nas Poljsko in Galicija, Tamkaj bo padla odločitev. Srbija je le postranska zadeva, koje rešitev bo padla tudi na severni.“ Na.pram zastopniku liste, „Corriera d’Italììa“ je rekel general Konrad, da se mu je očitalo, da uganja vOjaSko politiko, ki je sovražna Italiji. To ni res. Storil sem le svojo dolžnost kot načelnik avstrijskega generalnega štaba, s tem, da sem dobro zavaroval vse meie naše države. Naši armadi popolnoma zaupam, kajti pokazalo se je, da se čutijo vsa ljudstva kot en narod, kadar jih cesar pozove na branik domovine. Trije severni traiji se posvetujejo. Kralji treh severnih držav: Danske, Švedske in Norveške, so se zbrali v švedskem mestu Malmö, da se posvetujejo, kako se je njih državam zadržati v sedanji svetovni vojski. Švedski kralj Gustav je pov-darjal, da je najboljše, ako ostanejo severne države nepristranske. Norveški kralj Hakon in danski kralj Kristijan sta mu pritrd la. Sestanek, ki je vzbudil posebno na Aggleškem in Nemškem izredno veliko pozornost, se je končal dne 19. decembra. Angleži in pa Nemci vabijo severne kralje ob svojo stran, ki pa o-slanejo, kakor je posvetovanje dokazalo, za sedaj nepristranski. rek utone človek v gosti travi, a, jedva tretjina) tega bilja je prava trava; kajti tu poganjajo najrajznovrst-nejša visoka zelišča, ki so z nekim slalom tako gosto prepletena, da mora človek po kakih 100 težavnih ko-raikib odjenjati od nadalje.e hoje ter se po napravljenem tiru vrniti iz te goščave. Kjer pa jo fnogoSe sé skloniti z glavo čez ta rastlinstvo, zagledajo 0« v daljavi po travnikih raztrošeni manjši in večji gozdiči. A poleg rodovitnega polja, 'drajgocene kožuhovine in obilnosti rib je blagoslovljena Sibirija z rudninskimi zakladi, kakoršnib nima. nobena dežela celega svet«;. Bogati obeti sibirskih rudnikov so že privabili obilo ljudstva semkaj v gozdne samote. Mesta ne rasto dosti drugače, kakor v Zjedinjenih državah severoameriškah. fO mestu Ropalu na primer ni bilo pred 40 leti ne duha ne sluh«. Le en piquet kozakov je ležal tam, sedaj je za trgovino eno najvažnejših mest. Kjer so se zasledili bogati rudniki, razvila, se je delavnost, kakoršn* je bila v Sibiriji do sedaj nepoznate. Odveč' bi bilo, vse sibirske zaklade posamezno naštevati, ker njihova obilost j® obče znana; omeni pa se naj, da se nahaja jv lAltaju, v južni Sibiriji torej, največja zaloga premoga na svetu v zvezi z veliko množino i raznih kovin. V razvitXu modernih narodov pokazal se je zanimiv, slučaj, kako zelo je njihovo bogatstvo odvisno od premoga.. Doživeli so to-Ie Angleži, ki jim je narava poskrbela v zvezi z železno in drugo rudo bogate premogove zaklade. Doživeli so to Amerikanci; ravno v onih krajih, kjjer so tu najbogatejši premogovi zakladi, razvila vse je industrija, razcveta so se najbogatejša, največjal mesta. Nasproti pa Čutijo na primer na Laškem, kjer pre moga ni, da svoje .industrije in s tem narodnega blat-gostanja ne morejo potisniti /na talko stopinjo, kakor store to drugi narodi. Sibiriji, ki ima največjo zalogo premoga na svetu, sme se že sedaj najlepša bodočnost obetati. Zanimiv pogovor z nemškim admiralom. Berolin, dne 21. decembra. Državni tajnik nemške mornarice, veliki admiral pl. Tirpitz, je dovolil berolinskemu zastopniku lista „United Press“ (Amerika), da ga je smel obiskati in se pogovarjat: ž njim o vojnem položaju. Trrp tz je govoril o možnosti,'da more Nemčija s podmorskimi čolni napovedati vojsko vsem sovražnim trgovskim ladjam, kar je utemelleval na sledeči način: Anglija nas hoče izstradati, Mi moremo storiti isto. Vsako angleško ali drugo sovražno trgovsko ladjo, k: bi se bližala angleški morski obali, lahko napadejo nemški podmorski čolni s torpedi- in na ta način odrežemo Angliji dovoz živil. Na vprašanje: „Ali ima Nemčija dovolj podmorskih čolnov, da bi mogla ž njimi oblegati angleško morsko obal?“ je Tirpitz odgovoril: „Da, Nemčija ima mnogo več podmorskih čolnov in so tudi mnogo večji, kakor Anglija. Pl, Tirpitz je v nadaj j nem razgovoru omenjal vzroke in pričetek vojske. Rekel je, da hoče Anglija obdržati zaradi tega svolo nadvlado na morju, da izvršuje lahko pomorske rope, nasilnosti na suhem in roparstva v vseh delih sveta. Glede vprašanja o pomoči Japonske se je izrazil pl. Tirpitz sledeče: Dam Vam zagotovilo, da ne bo Nemčija nikoli zapustila toelokožcev. Japonska si bo podjarmila Kitajsko in bo njene milijone vojaško izvežbala. Amerika se bo morala čuvat in s pazljivim očesom zasledovati vse dogodke. Japonski admiral Togo je rekel nekoč nekemu Evropejcu: Prihodnja vojska bo splošna evropska vojska in potem bo prišlo do velike borbe med mojim in Vašim ljudskim plemenom. Tirpdz je mnenja, da bi pomenilo veleizdajstvo belega ljudskega plemena, če bi se poklicalo v sedanji borbi Japonce na pomoč. Prodati uš o je priznal, da ga je padec Tsingtau-a zelo dimil. Ne moro si pa razlagati, kako more Amerika mirno gledati na delovanje Japoncev v Tihem morju in da noče spoznati resnih zapletljajev, v katere bo prišla Amerika v prav bližnji bodočnosti. Izrazil je mnenje, da ne more spraviti v zmoto nikogar dejstvo, da je prepustila Japonska otoke v Tihem morju Avstraliji. Nato se ie pogovor zopet zasukal na vojsko in zastopnik amerikanskega časopisja „United Press“ je stavil vprašanje, kako dolgo utegne trajati sedanja vojska. Pl. Tirpitz je odgovoril: To je odvisno od Ang- lije.Govori se, da se hoče Anglija vojskovati do skrajnost'. Ce namerava Anglija vstrajati na tem stal ščn, ji lahko služimo, toda že se slišijo glasovi1, ki izražajo upanje, da se bo Anglija spametovala. Zastopnik je vprašal nadalje: „Kako bo učinkovala Kitschener-jeva milijonska armada na potek vojske?“ Tirpitz je odgovoril: Nemčija ni vsled Kitšche-nerjeve milijonske armade prav nič vznemirjena, kaj,-ti tudi ona ima več milijonov popolnoma sposobnih ljudi, ki jih tudi lahko pokliče ped orožje. Zastopnik časopisa je rekel nato, da je izvedel Iz drugih virov, da gradi Nemčija 40 novih podmorskih čolnov velikega 900tonskega tipa. Nato je vpra-šal, če se bo nemško vojno brodovje spustilo v bitko z angleškim. Tirp tz je odgovoril: Prav gotovo, če nam bodo Angleži le nudili priložnost za bitko. Po Evropi se je razširila misel, da žive v Sibiriji zgolj ljudje na najnižji stopinji omike, da so njihova stanovanja bolj živalskim brlogom, nego hišam podobna. Da Jakuti, iTunguzi, 'Samojedi, Cukči itd. ne žive po salonih ter ne stopajo po parketih, to je res, lati zavoljo tega pač še ni vsa Sibirija ledena in divjaj samota! NorveŠiki potnik profesor Krištof Hansteen piše o Sibircih, da so zelo snažni ljudje. Njihova stanovanja so v pravem pomenu besede izrezljana. Z velikimi noži strgajo tla in stene, okna in klopi, tako da so vedno novim podobne. V neki sibirski in sicer kmečki hiši je Ivi del kuhinjska tla z volnatimi prti pregrajena; klopi in mize so bile postrgane in tako bele, da njegov sluga ni smel v kuhinji posode za čaj čediti, ampak zunaj n'a dvorišču» Gospodinja, pri kateri sta Hansteen in njegov sluga stanovala, zapazila je bila enkrat, da se je na hodniku pred Hansteenovo sobo nekoliko čaja polilo. Po'-kazala je ruj avo pego na tìieh Hansteenu ter zahtevala, naj se takoj postrže; sluga pa je moral odslej mašino aa čaj vedno v neki večji posodi v sobo nositi,. daj ne bi se kaj takega vnovič pripetilo. Ra*vo&j sibirskih mest zadržuje za sedaj §6 me-ženje, ki ga kažejo Sibirčanje do rokodelstva, Z njim se ne marajo ukvarjati. Kuhinjska posoda, kose, je-< kleno orodje, žreblji, lesena posoda, celo žlice se iz daljnjih krajev, celo iz Evrope prinašajo. Le v Bar-naulu na pifmer iztakneš med mestjatìi tu pa tam ka>-kega tesarja, krznarja 'ali strojar j a, težje že mizarja, zlasti težko pa' Čevljarja ajli krojača itd. A ne sme se misliti, da je morebiti sibirskji kmet za rokodelstvo nesposoben; ne, celo dokaj spreten je. Nemški u-čenjak Cotta je opazoval na svojem potovanju pot Sibiriji, kako čudovito spreten, vstrajen in neutrudljiv je tam ruski kmet. On pravi, dja si gradi Sibirčan svojo leseno kočo kaj lično in okusno sam, ne 'da bi se ikedaj učil tesarstva. (Konec prihodnjič.) Končno vprašuje: '„AK Je !kaj resnice >na item, a se boji nadaljujočo z največjo srditostjo. Posamezni prehodi so že v posesti nemške armade. Hudi ruski protinapadi so bili krepko odbiti. Domneva se, da bo močan pritisk nemške armade v tem prostoru privedel do važnih odločitev. Na Srednjem P oljskem je avstri jska armada z oddelki nemške armade, s kojimi se je z’ družila, Ko je pri T o m a š o v e m, S, ie ö 1 e j o v o m in P r z e d b o r z e m prekoraičila Teko Pilico, napadla ruske postojanke na izhodnem bregu rek Pitica in Czarna. Močne ruske čete se sedaj pošiljajo čez N o v o M ia s t o, Pilico v smeri proti severu čez O p o o z n o. Radi teh novih ruskih ojačenj še čaka avstrijska armada, kako se bodo bodoči dogodki razvili. Na Južnem Poljskem so se razviti začetni boji proti ruskim bojnim silam, ki se držijo izhodnega brega reke Nida. V G a l i c i E i se veliki boji še nadaljujejo. -Rusi so dobili ojačen ja in so pričeli s protiofenzivo.. Avstrijci pa so te naipade povsiođ odbili. Ob spod- Ruski, kakor tudi tisti nepristranskih držav, 0-pisujejo preobrat mnenja, ki je nastalo po zadnjih ruskih porazil ne samo med ruskim ljudstvom, ampak tudi v višjih ruskih krogih, da, celo na carskem dvoru. Povsod se opaža velika nezadovoljnost in mržnja do vojske, po mnogih krajih ljudske množice glasno kličejo: Končajte vojsko! Napravite mir! Italijanski list „Giornale d’Italia“ poroča iz Petrograda, da se je celo na carskem dvoru pojavila /nočna struja, ki želi, da se kmalu sklene mir. Tej struji stojita na čelu carica in grof Witte, bivši zunanji- minister. Na čelu struji, katera hoče, da s., vojska neizprosno nadaljuje, pa stoji veliki knez Nikolajevič, vrhovni ruski vojskovodja. Tla, struja zastopa mnenje, da prej ne sme b ti konec vo.;ske, dokler Rusija ne doseže nad Nemčijo odločilne zmage. Ruski vod Ini krogi so tudi zelo potrti, ker se Francozi in Angleži skrivajo pred Nemci v okopih in si ne upajo v resnici napadalno nastop;t . V Petrogradu se opaža med meščanstvom velika potrtost. Novejša poročila z bojišča, M pravijo, da je ruska armada izgubila svojo odporno silo, so naravnost uničiti oče uptivala na rusko mnenje. Raznašajo se celo govorice, da je cela ruska bojna črta poražena, da bodo morali, Rusi kmalu tudi Varšavo izprazniti. Najhujše pa je to. da hočejo uradna poročila ru- Novi ruski poslanik na Srbskem. Niš, 20. decembra. Srbski časopisni urad poroča: Novi ruski poslanik princ Trubeckjoy je danes v Kragujevcu izročil prestolonasledniku-vladarju Aleksandru v navzočnosti ministrskega predsednika Pašiča svojo poverilno listino. Srbski poslanik Spalajkovič odstavljen. Sofija, 21. decembra. Srbski poslanik v Petrogradu, Spalajkovič, je bil odstavljen od svoje službe. Srbska vlada mu očita, da je kriv, ker se je rusko javno mnenje sedaj o-brnilo zoper Srbijo. V Srbiji ni ruskih čet. Bolgarski vladi se je od ruske strani poročalo, da v Srbiji ni ruskih čet J V Nišu so videl)" le tiste ruske vojake, ki so spremljali po Donavi utihotaplje-no strelivo. Vodstvo srbske armade Je odposlalo v A-rangjelovac makedonske in posadke ob bolgarski meji. Most čez reko Vardar popravljen. Most čez reko Vardar, ki so ga razstrelili če-taši, je zopet popravljen. ŽelelzniŠka zveza med Srbijo in Grško je obnovljena. Brzojavna zveza med Cetinjem in Londonom. „Resto del Carlino“ poroča, da so vsi francoski častniki zapustili Crno Goro, Nia stroške Francije in 'Anglije so zgradili na Cetinju ogromno brezžično postajo, ki je v neprestani zvezi z Eiflovim stolpom^ v Parizu in z Londonom, Francozi i'n Angleži1, vozijo neprestano v Črno Goro živila, strelivo in artilerijo. Srbofilizem v rumunski zbornici. Iz Bukarešta poroča „Tagespost“ : Antisemitski poslanec Cusa je zahteval v zbornici, da izjavi pred-sedništvo Srbiji svoje smpatije. Predsednikuje ta predlog a limine odklonil, ker se protivi nepristranosti Ru-munije. Srbi napadli bolgarske obmejne straže. 'Sofija, dne 18. decembra. Bolgarski brzojavni dopisovalci urad poroča: Predvčerajšnjim (sredo, 10. decembra) proti 4. uri popoldne je skušalo krdelo macedonskih bolgarskih beguncev, katero-je sestalo iz 118 mož, žen in otrok iz okraja Stiplje, pri Stranimi prekoračiti novo srbsko mejo in uteči na bolgarsko ozemlje ter priti tam pod bolgarsko varstvo. Srbske obmejne straže, ki so ble po številnih komitatžih pomnožene, niso streljale samo na begunce, M so padli v srbsko pasi, ampak so tudi streljale na bolgarske obmejne straže, — Srbi so po divje kričali na bolgarske obmejne straže in so jih grdo žalili. Bolgarski vojaki so zavzeli nove postojanke in so o dogodku poročali bolgarskim oblastim. Bolgari dolgo časa niso odgovorili na neprestano streljanje Srbov proti bolgarskim obmejnim stražam, kolibam in hribovskim kočicam, ki stojijo natresene ob meji. Prebivalci teh kočic in utic so zbežali. Na obeh straneh je bilo precej žrtev. Beguncem se je večinoma posreč lo, zbežati na bolgarsko stran. Le nekateri so padli med bojem. Bolgarska vlada je storila takoj potrebne korar ke in je opozorila srbsko vlado, kaka težka odgovornost jo čaka, ako pripusti, da smejo srbske obmejne straže zahrbtno streljati na srbskem ozemlju ne samo na nesrečne begunce, ampak tudi na bolgarske straže, katere so že večkrat pokazale svojo hladnokrvnost in potrpežljivost, ko so srbske komi'taške čete napadale ljudi in otroke, kateri so bili brez obrambe. Velika razburjenost se je lotila bolgarskega oK mejnega prebivalstva, ko se je raznesla vest, da so srbske roparske čete, katere bi rade igrale ulogo obmejnih straž, napadle brez povoda uboge bežeče Bolgare in mirne bolgarske obmejne straže. Bolgari upajo, da bo srbska vlada v teh resnih časih vse potrebno ukrenila, da se enaki slučaji posebno sedaj, ko velike množice macedonskih Bolgarov bežijo čez mejo, ne bodo več ponavljali. Rumuncl, Bolgari in Grki se posvetujejo. Dunaj, dne 21, decembra. Neuradno se poroča iz Bukarešta, da je rumunski minister Take Jonescu odpotoval v neki važni zadevi kot odposlanec rumunske vlade v Sofijo in Atene. Na svoiem povratku se bo rumunski državnik o-glasil tudi v Nišu. Nemško-francosh bojišče. Maribor, 23. decembra. Že pri bližno eden teden razvijajo Francozi in Angleži n'8; celi bojni črti, osobito v Flandriji • in v Severni Franciji zelo živahno gibanje. Poprej so bill na celi bojni črti v defenzivi, a sedaj so pričeli z o-fenzivo. Napadli so nemške postojanke pri me-'tih: Nieuport, La Bassee, Bethune, v Argonih in še celo v okolici Verduna, toda povsod brezuspešno. Očivid-no so računali Francozi in Angleži z dejstvom, da je morala Nemčija odpoklicati z zahodnega bojišča velik del svojih čet na rusko bojišče, nasprotno je pa vrgla Anglija v Flandrijo dne 20. decembra 80.000 mož svežih čet, nadaljnih 40.000 mož na ima za izkrcanje v Severni Franciji pripravljenih. Ker je tudi francoska vlada sklicala zbornico na kratko zasecfla,-n e v Pariz, bi b lo francoskim poslancem fn precej potrti francoski javnosti zelo ustreženo, če bi se moglo poročati v zbornici o uspehih Francozov na bojišču. Ti in še drugi važni razlogi so dali francoskemu vrhovnemu poveljniku Joffreju povod, da je z o-klicem na armado z dne 17,- decembra napovedal — splošno ofenzivo na celi bojni črti. Uradno nemško poročilo, Berolin, dne 21. decembra. Iz velikega vojnega stana se z dne 21. decembra predpoldne poroča: Napadi Francozov pri Nieupor-t u so bili tudi včeraj odbiti. Med Richebourg-om, L’A v o u e m in zalivom d’Aize a la Bassee so napadle nemške čete postojanke Angležev in Indijcev, Naskočile so sovražne strelske jarke in zapodile sovražnika, ki je imel težke izgube, iz njegovih postojank. Nemške čete so zaplenile 1 top, 5 strojnih pušk, 2 metalca min ter u- jele 270 Angležev in Indijcev, med temi 10 častnikov. Strelski jarek, katerega so pri Notre-Dame de Lorette dne 18, decembra Nemci izgubili, so ga nemške čete zopet zavzele. V kraju S ouai n- Massiges, severno-izhodno od Chalous-a, so napravili Francozi včeraj hud napad in so na nekem mestu prodrli celo do nemškega prednjega jarka. Ogenj nemških čet je pa uničil vse sovražne napade. Nemške čete so ujele 4 častnike in 310 mož. Veliko število padlih Francozov leži pred nemškimi postojankam!. V gorovju Argonnen so nemške čete zavzele važno gorsko višino pri Lefou,r de Paris-u, zaplenile 3 strojne puške, 1 revoiver-top in ujele 250 Franco- Zelo srditi napadi Francozov sever-no-zahodno od Ve r d u n a so se popolnoma izjalovili. Živahno gibanje Francozov na celi bojni črti se razlaga iz sledečega armadnega povelja francoskega vrhovnega poveljnika Joffre - az dne 17, decembra 1914, katero so našli Nemci v žepu padlega francoskega častnika: „Armadno povelje z dne 17, decembra 1914: Neprestani in srditi nemški napadi, ki že trajajo 3 mesece, niso mogli prodreti naše bojne črte. Povsod smo se jim zmagonosno ustavili. Prišel je trenutek, da izkoristimo slabost, katero nam nudijo Nemci, ko smo se ojačili glede števila čet in vojnega gradiva. Prišla je ura za napad. Ko smo nemške čete zadrževali, se gre za to, da jih zlomimo in končno očistimo našo deželo vsiljivcev. Vojaki! Bolj kakor kedaj poprej, računa sedaj Francija na vašo hrabrost, na vašovstraj-nost in na vašo voljo, da za vsako ceno zmagamo. — Zmagali ste že ob reki Marne, ob reki Yser, v Lota-ringiji in v Vogezih; vi boste znali zmagati do končnega zmagoslavja.“ (Tako se tolažijo in navdušujejo Francozi.) VIzhodniinzahodniPrusijije položaj neizpremenjen. Na Poljskem se nadaljuje uspešni napad na postojanke, v katerih so se Rusi ustavili. Berolin, dne 22. decembra. Iz velikega vojnega stana se z dne 22. decembra poroča: Pri Nieuportu in v kraju Yperna je vladal v obče mir. Da bi si združene angleške in francoske čete postojanke pri Festubertu im Givienohy-u, katere so dne 20, decembra izgubile, si priborile zopet nazaj, so napravile danes in včeraj zvečer obupne sunke, ki so bili odbiti. V kraju Richebourg se jim je posrečilo zopet zavzeti svoje stare postojanke. Včerajšnji napadi Francozov v krajù Alberta, severno-izhodno od mesta Compiegne, pri mestih Sou ain in Perthes so bili odbiti, pri čemur so imeli Francozi težke izgube. Na zahodnem delu gorovja Argonnen so nemške čete zavzele nekaj francoskih strelskih jarkov. Izhodno od gorovja Argonnen, severno-zahodno m severno od Verduna so bili vsi francoski napadi odbiti1, Francozi so imeli deloma zelo težke izgube. Na izhodnem bojišču je položaj v Izhodni in Zahodni Prusiji neizpremenjen. Na Poljskem se nahajajo nemške čete v vročili bojih v ozemlju rek Bžura in Ravka. Na mnogih mestih je že izvojevan prehod čez to ozemlje. Na de.s-nem bregu reke Piliće traja borba dalje. Žal, da smo še-le po objavljenju dognali, da jo armadno povelje francoskega vrhovnega poveljnika Joffre-ja z dne 17. decembra 1914 imelo še ta-le dosta, vek: „Povelje se mora danes zvečer naznanili vsem četam m preprečiti, da ne pride v časopisje“. V Flandriji boji na življenje in smrt. Berolin, dne 21, decembra. Londonski listi pišejo, da so boji, v Severni Flandriji postali zadnji čas še bolj srditi, kot so bili dosedaj. Krvava borba se vrši za vsako ped zemlje. Vojna sreča se dan za dnevom menjava. Napadi, juriši in protinapadi so postali že vsakdanja stvar. Enkrat se posreči, da Francozi, Angleži in Belgijci zavzamejo nemške okope, nato jih pa nemški topovi zopet preženejo. Ta krvava, neizprosna borba za življenje in smrt se bo še gotovo nekaj dni nadaljevala. Boji na čolnih in splavih v Flandriji. Berolin, dne 21. decembra. Berolinskemu listu „Voss'sche Zeitung“ se poroča iz Amsterdama: Angleškov-belgijsko-francoske čete se bojujejo ob reki Yser na čolnih in splavih, pred vsem pa na suhih jezovih pri mestu Lombartzv-de, kjer vihrajo najhujši boji. Boji se vrše tudi v okolici krajev Keyem in Eesen, da bi se Nemce prisililo, zapustiti Dixmuiden, Angleško poročilo o prodiranju pri mestu Mid-delkerke je zopet krivo, tudi se dvomi, če so zavezniške (angleško-belgijsko francoske) čete že zavzele mesto Rousselaere. Angleži obstreljujejo belgijska obrežna mesta. Bruselj, dne 21. decembra. Nizozemski listi so poročali v zadnjem času o obstreljevanju angleške morske obali in so očitali Nemcem, da Nemčija ne rešpektira odprtih mest. Temu nasproti bodi pribito, da obstreljuje angleško bro-dovje že več tednov belgijsko obal in obrežna mesta, kar bije v obraž mednarodnemu pravu. (Obstreljevanje belgijske morske obali je že povzročilo mnogo škode. Tako n. pr. je obrežno mesto Wesfcende, ki je važno* pomorsko kopališče, deloma porušeno in tudi drugi kraji so vsled obstreljevanja mnogo trpeli. Nemške bombe na mesto Dover. Kolin, dne 22, decembra. Poročevalec kolinskega lilsta „Kölnische Volkszeitung“ poroča: Mornariški zratkopüjovec nadporočnik Prondzynski se je predpoldne iz, nekega belgijskega obrežnega mesta vzdignil v zrak z namenom, da napravi na zrakoplovu polet proti Angleškemu mestu Dover. Zrak-oploveo je tudi dospel nad mesto Dover, na katero je vrgel več bomb. V eni uri se je zopet vrnil. Angleškim rekrutom se ne godi slabo. London, dne 22. decembra. Listi poročajo, da bi bila Anglija, ker So napadle njeno obrežje nemške vojne ladje, izvršila živahnejše nabiranje vojašk|i|h novincev, 'če bi ne bili tako blizu božični prazniki. Zaradi praznikov je angleška vlada uradno razglasila, da bodo dobili vsi' rekruti, ki se oglasijo za vojaško službo, od sobote, dne 19. decembra naprej, takoj dopust čez božične praznike in da bodo dobili tudi predplačilo na plačo za božične praznike.. Življenje v obleganih francoskih mestih. Pariz, dne 22. decembra. 'O življenju v mestih Nancy, Toul in Verdun,, ki so od zunanjega sveta popolnoma odrezana, poroča list „ Temps“ : Vse gostilne morajo biti ob 6. uri zvečer zaprte. Telefona se stranke ne smejo posluževati.. Iz oken se ne sme videti nobena luč. Po cestah in u-licah ne smejo voziti avtomobili. Edina sprememba za prebivalce v tej grozni enoličnosti so nemški zrakoplovi', ki se prikažejo skoro vsak dan nad obleganimi mesti in na katere se prične takoj grozno streljanje iz topov in pušk. Mržnja do Angležev med Francozi. Berolin, dne 21,. decembra. Berolinskemu listu „Dieutsche • Tageszeitung“ s» poroča iz Geneve : Pariški poročevalec lista „Gazette Lausanne“ poroča, da je zavladalo med Anglijo in Francjo nesoglasje. Povsod na uTcah, v kavarnah in gostilnah godrnja ljudstvo in se huduje nad Angleži. Angleška armada ni dosedaj odgovarjala angleški pol.tiki. Dosedanja pomoč Anglije je bila neznatna in Anglija se sedaj oborožuje veliko prepočasi, da, ona hoče» nalašč zavleči vojno v njeno lastno korist. Ta hladnokrvnost ni sedaj na mestu, ko se že nahaja šesti del Francije pod tujim jarmom. Tako ne more iti na-, prej, Vlada nikakor ne obvladuje francosko javno* mnenje. Za slučaj, če je ljudstvo prepričano, da sedi Anglija iz sebičnih ozirov na svojih raznih varnih o-tokih, namesto, da bi nudila popolno pomoč Franciji,, bo francoski narod sklenil poseben mir z Nemčijo. Na dopisnici, ki jo je pisal neki berolinski nadučitelj iz mesta Ypern berolinskemu listu „Vcssische Zeitung“, se nahajajo sledeči značilni stavki: „Vreme je grozno. Ležimo v strelskih jarkih v vodi. Protin nas je že začel mučiti. Prihodnje leto se bom pač moral podati v toplice v Wiesbaden. Kljub temu je razpoloženje dobro. Kar cele čete Francozov s častniki vred prestopajo k nam in so polni sovraštva proti Angležem. Mislim, da bodo Francozi še enkrat naši prijatelji. Belgijci hudi na Angleže. Berolin, dne 21, decembra, „Lokalanzeiger“ poroča iz Rondaala (Nizozemsko): Belgijski begunci iz belgijskih obrežnih krajev, ki prihajajo v tukajšnje mesto, so polni srdi in ogorčenja nad Anglijo. V najhujšem ledenem mrazu so ti reveži zapustili vasi v bližini mesta Ostende. Mesto Westende je, kakor begunci pripovedujejo, vsled obstreljevanja močno trpelo. Odlični Belgije! pripovedujejo, da so dobili iz francoskega mesta Havre zagotovilo, da Francozi in Angleži ne bodo več obstreljevali belgijskega obrežja, ki je sedaj po Nemcih zasedeno. Kljub uradni obljubi so Angleži napad večkrat ponovili. Iz poročil došlih beguncev je posneti, da so imeli Belg jci, ki so v bojih pri mestih Lombardzyde in St. Georges stali pod francoskim poveljstvom, velike izgube. Pripoveduje se, da je belgijski kralj pred začetkom bobi koračil ob bojni vrsti in navduševal vojake: „Z bajonetom si bomo skopali pot v domovino in ne, bomo poprej mirovali, dokler se nam to ne posreči“. Izgube Francozov in Belgijcev pri naskoku na nekatere višine na izhodni strani Nieuporta se cenijo po poročilih nekaterih zanesljivih oseb na 9000 do 10 tisoč mož. V Belgiji redne razmere. Kolin, dne 22. decembra. Bruseljski list „Brüsseler Nachrichten“ poroča, da je nemška uprava upeljala v prvi polovici meseca decembra na 19 belgijskih železniških progah zopet redni promet. Vojvoda Orleanski bi bil rad vojak. Berolin, dne 22, decembra. Pariški časniki priobčujejo pismo vojvode Filipa Orleanskega, ki je, kakor znano, kandidat za francoski kraljevi prestol, katero je pisal ministrskemu predsedniku Vivianiju, Vojvoda piše., da je potem, ko je bila njegova prošnja za sprejem v francosko armado odbita,, ubogal nasvet, ki mu ga je dal Viviani in je vložil prošnjo, da bi bil sprejet v eno zavezniških armad (angleško ali belgijsko). Vojvodo pa so povsod odklonili. Radi tega vojvoda opetovano prosi Vivianija, naj se ga vendar sprejme v francosko armado. 'Obenem pa ga poživlja, naj Viviani v francoski zbornici vloži primeren predlog, da se postava, ki izločuje kandidati» za kraljevi prestol iz francoske armade, spremeni tako, da bo tudi njemu mogoče, se boriti v armadi za francosko domovino. Angleški nadškof za hiter konec vojske. Nadškof v Yorku je ob priliki, ko je pokopaval žrtve v Hartlepoolu, izrazil željo, naj bi Angleška in zavezniki napravili hiter konec vojske. Francija. 'Maribor, 23. decembra. Tri reci so, ki so v. sedanji vojski, ld jo bijejo iTurkl; z Rusi, Angleži in Francozi, posebno važne: Dardanele, Sueški prekop in „js veta vojsk a.“ Dokler se Turku ne o i vzamejo Darda n e-1 e, se mu ne more priti do živega. Radi tega skušajo Angleži od Sredozemskega, Rusi pa odv Črnega morja udreti' v to važno morsko ožino. Zadnje 'dni so angleški podmorski čolni zopet udrli v Dardanele in odstranili nekaj min, nato pa zbežali. — Kakor pritiskajo turški sovražniki na Dardanele, tako tudi Turki in uporni mohamedanski rodovi od vseh strani grozijo An gli j', da ji odvzamejo Sueški i pre-k o pu Dne 20. t. m. je začela glavna turška armada iz Damaska pod vodstvom Džemal-. -aše korakati proti Suesu, Ker pritiskajo tudi Sentisi, Beduini in A-rabci od vseh strani ob Sueški prekop, je pričakovati tam kmalu večjih bojev. Na izhodnem bregu so mo-hamedanci, na zahodnem pa Angleži močnejši. „;S veti vojsk i“ se pridružujejo glasom turških poročil po vsej Aziji in Afriki novi rodovi. Punti proti Francozom in Angležem so rovsod, kjer se časti Mohamed, buknili na d'a,n. Na Kavkazu se ni zgodilo kaj posebno važnega. Boji v Sudanu. Carigrad, dne 19. decembra, V Sudanu so se pričeli boji. Hakim Darfur-ja je z 80,000 možmi napadel Angleže. Vsa pokrajina El Kab pri Dongoli, ki je del angleško-egiptovskega Sudana, se je uprla. Beduini so ustavili vlak, ki je vozil angleške vojake proti Kartumu. Turki pred Sueškim prekopom. Milan, dne 18. decembra. Rimski listi poročajo, da so pred Sueški prekop došle nove turške čete. Maloštevilna angleška posadka je izhodni breg prekopa izpraznila. Turška zbornica čestita svoji armadi. Carigrad, dne 19. decembra. Na predlog nekaterih poslancev je sklenila turška zbornica, da se izreče vicegeneraliss'musu turške armade (Enver-paši) brzojavno zadoščenje za izkazano hrabrost turških čet, ki1 so jo pokazale v vseh dosedanjih bojih na suhem in na morju, kakor tudi upanje, da bo dosegla naj večjih uspehov, Francija ho proglasila Tunis za svojo last. Berolin, dne 21. decembra. Iz Rima se poroča: List „Correspondenzia“ .je izvedel iz dobro poučenega vira, da namerava Francija pokrajino Tunis v Afriki v najbblžnjem 'času a-nektirati,______________________ Na morju. Francozi nezadovoljni s svojo mormarico. Basel, dne 22, decembra. Iz Pariza se poroča: V mornariškem odseku francoske poslanske zbornice se je francoski mornariški minister zelo trudil, da bi sumničenja in napade, ki so obrnjeni, proti francoski vojni mornarici, zavrnil. Minister je izjavil, da so predbacivanja, kakor bi francoska vojna mornarica ne razvijala nobene delavnosti, ničeva in neopravičena. Minister je vsklik-nil: „Ali morda angleška mornarica kaj več stori!“ 'Obojno brodovje je obsojeno na nedelavnost, ker se sovražnik noče pokazati, Nemci in Avstrijci morajo prvi začeti streljati. Francoski podmorski čolni so ravno tako predrzni kakor nemški, vendar mora delavnost francoskih podmorskih čolnov ostati tajna in ljudstvo ne sme svojega brodovja soditi po dosedanjih uspehih. Ce se vzame skupna slika položaja na morju, vidimo, da s|tipji morji© pod nadzorstvom Francozov in njih prijateljev. Obstreljevani mesti Hartlepool in Scarborought. London, dne 18, decembra. Londonski list „Times“ piše: V obstreljevanem mestu Hartlepoolu so dosedaj že našli 90 mrtvih oseb in ni izključeno, da se jih še nahaja večje število pod razvalinami, ki jih je povzročilo obstreljevanje iz nemških ladij. Število ranjenih oseb pa že znaša na stotine. Mnogo teh oseb je tako hudo ranjenih, da ni upanja, da bi okrevale. V bolnišnico so že dosedaj sprav li 160 ranjenih oseb. Obstreljevanje je bilo veliko hujše, kakor se je iz početka mislilo. Dopisnik omenjenega lista izvaja nadalje, da je napravil pogled na razdejano mesto nanj tako grozen utis, ka-koršnega si niti predstavljati ne bi bil mogel, Nemci so očividiio namenoma vsakokrat spremenili smer topov, da bi le čim večje opustošenje povzročili v mestu. Granate iz topov nemških ladij so zadele angleške obrežne baterije in tudi vse hiše, ki se nahajajo v bližini obrežnih baterij, so izgubile strehe. Vsepovsod se vidijo tako grozna razdejanja, kakor bi jih niti hud potres ne mogel povzročiti. Štirje angleški parniki zleteli v zrak. Uradno se poroča: Parnik „City“ je pripeljal v mesto Tyne (severno od Hartlepoola) 12 oseb, ki so se rešile pri potopu parnika „Elterwater“, kateri je včeraj zadel ob mino in zletel v zrak. Moštvo parnika „City“ pripoveduje, da sta poleg „Elterwatra“ zletela še dva druga parnika ob izbodno-angleškem obrežju v zrak. — Berolinski „Lakaianzeiger“ poroča dne 18. decembra, da je dobil iz Montreala v Severni Ameriki brzojavno poročilo, da se je potopil ob severnem irskem obrežju velik angleški vladni parnik in sicer z moštvom vred. Parnik je zadel na angleško mino. Angleži in Francozi zopet v Dardanelah. Rim, dne 22. decembra. List „Tribuna“ piše, da sta se dne 20, decembra zopet pojavila dva podmorska čolna pred vhodom v Dardanele in sta odstranila nekatere mine in nato nepoškodovana zopet odplula iz Dardanel, Domneva se, da so bili to francoski podmorski čolni. Pred vhodom v Dardanele krožijo francoske j,n angleške vojne ladje. Dresden je -- ušla. Iz Pariza) poročajo: Mornariško ministrstvo razglaša, da je nemška križarka „Dresden“, ki se je udeležila, bitke pri Falklandskih otokih dne 8, decembra, ušla. Posrečilo se ji je, skriti se v praznike v pristanišče Punta Arenas, kjer se je založila s premogom ter neopaženo odplula na visoko morje. (Punta Arenas je čdensko pristanišče v Tihem morju,) È 1 UJI ill! w Vesti o mobilizaciji v Italiji se cementirajo. „Agencia Stephani“ javlja: Vest, M jo je priobčil „Avanti“ in po njem tudi drugi listi, da pripravlja Italija delno mobilizacijo svoje armade, baje za mesec januar, je napačna, Italija potrebuje denarja. Uradno se poroča: Danes je izšla odredba, po kateri se italijanska vlada pooblašča, da sme doma v Italiji najeti državnega posoj la v znesku 1 milijarde lir. 'Obligacije ali državne zadolžnice tega posojila zapadejo, računši od dne 1. januarja 1915, v 25 letih. Cista obrestna mera za te zadolžnic» je 454%, vrednost pa 97%, Angleži streljali na italijanski parnik. Rim, dne 22. decembra. (Uradno,.) List „'Agenzia Stefani“ poroča iz Malte: Parnik „Letimbro“ italijanske paroplovne družbe „Sicilia“, je došel eno uro pozneje pred pristanišče v Malti, kakor se že navadno zapre vhod v pristanišče za trgovske ladje. Ko je dajal parnik znamenja, da želi vhod v pristanišče, je bili nenadoma zadet odi šrap-nela. Na poziv italijanskega konzula je poslal angleški upravitelj na Malti takoj angleškega kapitana s posebno komisijo na italijansko ladjo, da cenijo storjeno škodo in preiščejo, koga zadene krivda, da se je streljalo na ladjo. Ko je komisija dokončala svoje delo, je parnik „Letimbro“ odplul proti mestu Syrakus v Siciliji. Angleži spletkarijo proti Italiji. Dunaj-, dne 22. decembra. Dopisnik lista „Neue Freie Presse“ brzojavlja iz Haaga: Ravnokar sem izvedel iz zanesljivega angleškega vira, da je britsko zunanje ministrstvo odposlalo svoje pooblaščence turške narodnosti v Tripolis, da bi tam razvili in pospešili prekucuško gibanje. Naklep je jasen: Anglija bi rada, da bi med Italijo in Turčijo nastale napele razmere in prepiri. S tem hoče Anglija prisiliti Italijo, da opusti svojo nevtrali-teto._____________________________________________ Ultimatum Anglije Nizozemski? Amsterdam, dne 21. decembra. Neprestano se porajajo govorice, da namerava Anglija staviti nizozemski vladi ultimatum, s katerim hoče zahtevati prosto vožnjo v nizozemskem, zalivu Seide, da tako od morja sem napade in prežene Nemce iz Antwerpna. Nizozemska je odločena, angleški ultimatum zavrniti,.______________________________ E sad-paša — albanski knez? Iz Rima poročajo: Listi javljajo, da so izklical' v Albaniji Esad-pašo za kneza. „Unione“ trdi, da se je postavil Esad-paša na čelo protisrbskemu gibanju. Japonci kljubujejo. Kodanj, dne 21. decembra.. List „Politiken“ poroča iz Tokia: V japonskem državnem zboru je podalo ministrstvo izjavo, da se Japonska brez kompenzacij (zagotovljene odškodnine) ne bo udeležila vojske. -Raznoterosti. * Kako skrbi sv. Oče za vojne ujetnike. Iz Rima javlja „Agenzia Stefani“: Papež je naročil ško- fom, da določijo v svojih škofijah po enega ali več duhovnikov, kojih naloga naj bo, da pomagajo vojnim ujetnikom v duševnem in gmot mm oziru, osobito naj skrbijo, da čimprej na zanesljiv način obvestijo svojce ujetnikov o zdravstvenem stanu vojnih ujet..Lov. Kardinal Vaszary zbolel. Kardinal-knezonad-škof in primas ogrski, Klavdij Vaszary, je smrtno-nevarno zbolel. Zboleli kardinal je star 82 let. Iz visokih krogov. Brat nadvqijvodinje Cite, princ Feliks parmski, in slin načelnika avstro-ogrs-kega generalnega štaba, baron Egon Conrad Hötzen-dorl, ki služita kot prostojvoijca pri dragonskem polku štev. 15 v Dunajskem Novem Mestu, sta napravila dne 21. decembra z odliko skušnjo za Kadete. Državni poslanec dr. Ante Sesardič iz Sinja kateremu je te dni umrl oče, leži kot rezervni poročnik bolan v vojaški bolnišnici v Zagrebu. 25 let poslanec. V Zadru je pretekle dni stavil 25Ietnico svojega delovanja kot državni poslanec profesor I, V, Perič, pravaški zastopnik okraja Imotski in član Hrvatsko-slovenskega kluba na Dunaju. Deželni poslanec Hib. Klammer je, umrl dne 22. decembra v Gradcu, star 60 let. Pokojnik je bil na Slovenskem Stajerju dobro znana in vsled sv o,, e kon-ciliantnosti in prijaznosti priljubljena oseba. Posedoval je graščino Ebensfeld pri Ptuju. VieLko in z vnemo se je trudil za povzdigo kmetijstva na Slovenskem Stajerju ter pri tem stal vedno nad strankami. Nekaj let je vodil tudi graško Zadružno Zvezo in pod njegovim vodstvom se je tudi' vrlo skrbelo za prodajo sloven,skoštajerskih vin. V narodnostne boje se ni mešal. Blagemu možu svetila večna luč! V Ljubljani je umrl naš štajerski rojak iz Ptujskega polja, odvetnik dr. Franc- Munda, v- 84. letu starost'. Umrl je v Škofjilokfi na Kranjskem g. Franc Sušnik, posestnik in gostilničar, star 54 let. Rajni je bil brat ljubljansklega kanonika Ivana Sušnika in veleposestnika na Lanovžu pri Celju, g. Avguština Sušnika. Odlični slovenski igralec, Anton Verovšek, je v nedeljo, dne 20. decembra, v Ljubljani umrl, star še-le 48 let. Odlikovan nadučitelj. Cesarski namestnik je podelil gospodu Gabrielu Jauniku, nadučitelju in organistu pri Gornji Sv. Kungoti, za njegovo 401etno zvesto službovanje častno kolajno. Maks Harden. Povodom zavzetja Lodza spominja krakovska „Nova Reforma“, da je Lodz rojstno mesto znanega Žida, berolinskega publicista in izdajatelja „Die Zukunft“, Maks Hardena, ki se je v svojih mladih letih pisal za Slajma Vitkoverja*, se pozneje preselil v Nemčijo, spremenivši svoje ime v S. Witkowski, iz katerega je nastal sedanji Maks Harden. Prenapet nemški profesor. Upokojeni učiteljiš-ki profesor v Lipskem, Viljem Oswald, znani fanatični širi tel j monizma, je pripovedoval švedskim vojnim dopisnikom o domnevanih političnih načrtih Nemčije. Pravil jun je o ustanovitvi srednjeevropske države, pod katero se bodo združile tudi severne države. Izrazil se je tudi na žaljiv način o okrepitvi verskega življenja v Nemčiji. Rektor in senat bpsfce univerze obžalujejo javno ta korak profesorja Oswalda, ki je prizadel Nemčiji s svoj'm rastopom veli1 o škodo. Nemški profesorji — pozivljejo k štedljivosti! Schmoller, Wagner in vgČ drugih odličnih profesorjev na polju narodnega gospodarstva., so izdali na prebivalstvo poziv, da ravna z gotovimi živili zelo varčno. Angleška vlada namerava izstradati nemški narod in ga na ta način prisiliti, da sklene sramoten mir. Da se prepreči ta načrt, mora ljudstvo od tega živeti, kar mu nudi nemško poljedelstvo. V oklicu se posebno naglaša, da se mora s pšenično moko, z mesom, s slanino in s surovim maslom žeto varčevati. * Srednješolska uniforma v Dalmaciji. V Dalmaciji se je na vseh srednjih šolah uvedlo, da učenci nosijo kape enoiste oblike in barve z začetno črko vrste, v katero spada srednja šola. G = gimnazija, P = preparandija, R = realka. V Solunu je avstro-ogrski poštni urad ustavil svoje delovanje. Učitelj umrl. Vsled bolezni, ki si jo je nakopal na južnem bojišču, je umrl učitelj Ivan Ličar, doma iz Trbovelj, v 25. letu svoje starosti. C. g. Rajmund Bratanič, vojni kurat, je od 21. novembra v ruskem ujetništvu. Svojemu župniku č. g. Fortunatu Končanu je pisal dopisnico naslednje vsebine: Od 21, novembra ob 2, ure popoldne naprej sem v ruskem ujetništvu in sem na potu v Rusijo. Zdrav sem. Upam, da se kljub temu še kedaj vidimo. Srčne pozdrave! Mariborski bogoslovec Stanislav Jurko, ki se ni odpovedal vojaški službi in je moral vsled tega v vojsko, je v 24 urah trikrat avanziral. Jurko se je pred nekaj tedni vrnil s severnega bojišča ranjen v Maribor. Ko je ozdravil, je prejšni teden bil od torka na sredo najprvo povišan za narednika, potem takoj ra kadet-aspiranta in nazadnje za kadeta. Jurko je bil še povrh radi svojega hrabrega zadržanja pred sovražnikom odlikovan z veliko srebrno hrabrostno kolajno. — Brat g. Jurkota, učitelj Jurko, je bil radi hrabrosti pred sovražnikom odlikovan z zlato hrabrostno svetinjo. — Obema öastitamo ! Namestnik načelnika generalnega štaba, Frano Prane pl. Höfer, je povišan na feldmaršallajtnanta. Feldmaršallajtnant Höfer je, kakor znano, „najimenitnejši vojni korešpondent“, kakor ga je imenoval neki dunajski list, on namreč izda vsakodnevno uradna poročila z našega severnega bojišča. Pogreb ruskega častnika v Pragi. V Pragi je podlegel svojim ranam ujeti ruski poročnik Mihal Kokošin. Naša vojna uprava mu je preskrbela svečan pogreb. Krsto je dičil krasen palmov venec z belim trakom, katerega je daroval praški oficirski zbor. — Sprevod se je vršil z vojaškimi častmi in za krsto so korakale številne častniške deputacije, Padlega ruskega poročnika so položili na praškem Olšanskem pokopališču v častno grobnico. Pogrebu je prisostvovalo tudi mnogo civilnega občinstva. Najvišje cene za krompir. Vlada je izdala* na-redbo, ki določa najvišje cene za krompir. Za Štajersko, Kranjsko in Koroško je določena* kot najvišja cenhi za krompir ene in tiste vrste, 'rumene, bele in roza-barve, ki se rabi za kuho, 10.50 za 100 kg. Za krompir različnih vrst, ki. se rabi za živinsko klajo in za izdelovanje škroba in špirita, je pa določena kot' najvišja cena 6,50 K za* 100 kg. Te uradno določene najvišje oene veljajo le za krompir, ki se kupuje in prodaja v veliki množini. Politična deželna oblast pa Ima pravico, da. določi tudi za 'krompir, ki se prodaja na drobno, najvišje cene, če bi se izkazalo potrebno. Politična oblast je nadalje tudi upravičena, prisiliti lastnika, d'a proda od svoje zaloge za določene cene toliko krompirja, kolikor ga sam ne potrebuje za domačo rabo. Prestopki teh določb se kaznujejo z denarno globo do 15000 K ajli z zaporom do 6 mesecev. Odredba je veljavna od dne 23. decembra. Najvišje cene ovsu. C, kr. korespoudeueui u-rad poroča, da se dne 25. .. m. uveljavi ministrska odredba, ki določa najvišje cene ovsu. V velik?) trgovini se ne smejo prekoračiti sledeče najvišje cene: Nižje in Zgornje Avstrijsko 25 kron, Solnograško 25 kron 50 vin., Štajersko, Koroško, Kranjsko, Goriško, Trst in Istra 26 K 50 vin., Tirolsko, izvzemši deželne doklade na žito in Predarlsko 27 K 50 vin., Češko 23 K 50 vin., Moravsko in Šlezija 24 K, Dalmacija 27 K. Alkohol ui za ranjence. Po poročilih polkovnika v p., Sphora v Gießenu, je bil L 1870-71 najbolje urejen vojni lazaret za hudo ranjene v gradu Engers. Prvi zdravnik je bil nemški Amerikanec, ki je pri svojem poslu uporabljal izkušnje, ki si jih je pridobil v amerikanski meščanski vojni. Ranjence so vsak dan po celem životu umili, imeli so vedno svež zrak, dobivali pa niso ne alkoholnih pijač ne tobaka. Ocl 1050 ranjencev jih je umrlo tam le 4, vsi drugi so o-zdraveli. Noben drug nemški, lazaret ni imel tako dobrega uspeha, * Archiv für slavische Philologie, znano znanstveno glasilo učenih .slavistov je pruska vlada zatrla. Ptuj. Na ranah, dobljenih na južnem bojišču, je umrl stotnik pri varaždinskem pešpolku št. 16, g. Franc Sarnitz. Pogreb junaškega častnika se vrši danes v Ptuju. * Za vojaško božičnico je še odbor v Mariboru (Koroška cesta št. 5) dobil od: č. g. Jakoba Kiiaka, župnika v Šmartnem ob Dreti, 50 K; od g. B i-ne SerneC, c. kr. moma iška učiteljica, Kamnica, cigarete. Franc Polanšek, kmet, Luče, 17 K 30 v; občina Sv. Mohor. po županu Debelaku 6 K 26 v; Mohorjani Jarenina 41 K 32 v; č. g. kaplan Vogrinec, Braslovče, 83 kg sadja; po krédit-ni zadrugi izkazanih 50 K je daroval g. Zadravec v Središču. Zadnja poročila, della v četrtek, 24. dec. Nadvojvoda Evgen vrhovni poveljnik južne armade. Dunaj, 23. decembra. Uradno se razglaša: Ko so se naše čete v Srbiji po svojih prejšnjih zmagah umaknile, so se raznesle razne popolnoma neosnovane govorice. Na Najvišje povelje je bila zaupna vojagka oseba poslana na lice mesta in je natanko dognala vzroke naišega umikanja. V pojasnilo naj služijo podatki, ki so se dobili pri tem raziskovanju: Vrhovno vodstvo naše armade proti Srbom je smatralo kot glavni cilj našega vojskovanja, da se sovražnika popolnoma porabi; pri tem pa se vrhovno vodstvo ni oziralo ,na razne nepremagljive težkoče, na katere je trčila naša armada. Radi slabega vremena so bila pota po težavnem srbskem ozemlju že v tako žalostnem položaju, da je bilo nemogoče za armado pošiljati živila in strelivo. Ker je istočasno še dobil sovražnik novih ojačen j ter je začel napadati, je morala naša* ofenziva prenehati. Edino pametno je bilo,- da se je naša armada v takih razmerah izognila odločilni bitki. Naše čete, ki so udrle v Srbijo, so se radi neugodnih razmer sicer umaknile, a. poražene niso bile. Avstrijska armada je hrabrega duha in z zaupanjem na zmago pričakuje novjjh bojev. Kdor je vfdel vrle naše čete; po obžalovanja .vrednem umikanju, ta ve ceniti njih vrednost. 'Občutne izgube pri umikanju in sicer na moštvu in vojnem gradivu, so bile neizogibne. Že več dni stojijo naše čfete, prepojene z najboljšim duhom, v dobrih postojankah. Preskrbljene so z vsem potrebnim in le čakajo trenotka, ko bo treba udariti. Do sedaj je na mejah prišlo le do malenkostnih prask med sovražnimi patruljami. Dosedanji vrhovni poveljnik naše južne armade, general Potiorek, je bil na lastno prošn|o iz zdravstvenih otzirov od cesarja odstavljen od poveljstva* Na njegovo mesto je imenovan general kavaJe-rije, nad voivoda Evgen. Vest, da je nadvojvoda prevzel ^vodstvo naše južne armade, pri kateri uživa veliko zaupanje in splošno spoštovanje, bo sprejeta v armadi gotovo z velikim veseljem. Avstrija bo zopet prodirala v Srbijo. 'Sofijska lista „Utro“ in „Dnevnik“ pišeta, da pripravlja AjvStrija novo oferizivo proti Srbiji} kfi bo zapečatila usodo Srbije. List „Dnevnik“ piše dalje, da je imel avstro-ogrski poslanik tv Sofiji dve uri trajajoče posvetovanje z bolgarskim mnistrskfm predsednikom Radoslavovpm v navzočnosti načelnika kraljeve kabinetne pisarne- Na celi črti nova bitka. Dunaj, 23. 'decembra. Avstrijski generalni štabi uradno razglaša: . Naši boji v K a r patih se ugodno razvijajo. V ozemlju reke Latorce (na. izhodni sttrani Laborce) so Rusi poskusili napasti naše postojanke pri Wolo-esu, a so bili odbiti. V gornji dolini reke Ung so naši včeraj pri Fenyeölgy ujeli 300 Rusov in prodrli dalje naprej. Tudi na severno-izhodni strani prelaza Lupkov v smeri proti gajiškemu mestu Lisko smo pridobili več ozemlja. Uradno poročilo/ruskega generalnega štaba z dne 18. decembra trdi, da so nam Rusi na tej (karpatski) bojni črti ujeli 3000 mož ter uplenili tudi več topov in strojnih pušk. jTb poročilo je izmišljeno. Naša, tukaj se boreča armada, je imela na mrtvih, ranjenih in pogrešanih le 2 častnika in 305 mož. Niti eden top ali strojna puška ni pifišlo v roke sovražniku. Srditi boji pri mestih Krosno, Jasilo in Tuhov ( v G a I i c i j i) ter ob spodnjem Dunajecu se vedno nadaljujejo. Ob Dunajecu sa Rusi tudi preteklo noč ponovili svoje brezuspešne napade. Rusi so imeli velike izgube. Ob reki N r' d i se bitka razvija. Ob izlivu reke Nide v Vislo so naši razstrelili isovražni most čez Vislo. Južno od Tomašovega so Avstrijci odbili ponočni napad ruskih kavkaških čet. Boji naših zaveznikov v ozemlju reke Bzure in Ra vice se nadaljujejo. Na celi bojni črti je torej nova bitka v polnem teku. Ruski generali pred vojnim sodiščem. Bukarest, 22. decembra. „D imi n e ata“ izve iz Petrograda, da bo razven Reniienkampfa in njegovih tovarišev še osem drugih generalov postavljeno pred vojni sod radi porazov pri Lodzu in Piotrkovu. Francoska admiralska ladja v Adriji zadeta od torpedov. Francoski podmorski čoln se potopil. Dunaj, 23. decembra. Uradno se javlja: Avstrijske obrežne baterije in ladje-stražnice so obstreljevale in potopile francoski podmorski! čoln „Curie“, Ki pa sam ni .mogel izvršiti nobenega napada. Poveljnika, kakor tudi 26 mož posadke, so rešili in ujeli«. Podpoveljnika^ potopljenega francoskega podmorskega čolna se pa pogreša. Avstrijski podmorski, čoln XII, kojemu poveljuje)' liniiski poročnik Egon Lerch, je napadel dne 21. tv m. v morski ožini Otranto 16 velikih vojnih ladij broječe francosko vojno brodovje, je oddal dva torpedna strela na francosko admiralsko vojno ladjo Upa „Courbet“, katero je obakrat zadel, Vsled zmešnjave, ki je nastala v francoskem voljnem brodovju, vsled nevarne bližine nekaterih francoskih ladij in vsled meglenega vremena se ni moglo z (gotovostjo dognati, kaj se ,;e pozneje zgodilo s francosko admiralsko vojno ladjo. Kaj so nameravali Francozi v Adriji. O francoskem napadu v Adriji se pripoveduje: Francoski podmorski čoln je sledil avstrijski jaderni-oi Tako je prišel, ne da bi zadel na mine, % ure daleč od Pole. Tukaj je zadel ob obrambno mrežo. Ko se je trudil, da se izmota iz mreže, so ga zapazili in začeli obstreljevati. j; Francoski parlament. Dne 22, decembra se je zbral francoski parlament k zboroivanju. Krivo bi bilo, ako bi pričakovali od tega zasedanja posebnih presenečenj. Vse je vnaprej določeno in dogovorjeno. Predlogi se bodo sprejemali soglasno, saj so' tudi socialisti vseh struj zar stopani v ministrstvu. In če bo stari Clemenceau,, ki je v'Marienbadu z Eduhrdom in Isvolskim ustvaril entento, v, senatu , kaj sitnaril, ker nima v vojski nič _ govoriti, potem je da tega ne bomo izvedeli, ali vsaj ne vsega izvedeli. Kar bo prišlo v jaraoafe bo preračun j,eno za utis na nevtralne države. Clemenceau proti francoskemu vojnemu ministra. Iz Ženeve poročajo: V svojem listu nadaljuje Clemenceau svoj boj proti vojnemu ministru ter zlasti* ostro kritizira zdravstveno in vojnopoštno službo, obleko in preživljanje. Dasiravno ta boj v drugih listih ne najde mnogo odmeva, se vendar boje, da se bo nadaljeval boj v senatu, kar bi utegnilo imeti o-pasne posledice. Uradno nemško poročilo. Berolin, 23. decembra. Iz velikega vojnega stanai se z dne 23. deeeto-bra predpoldne poroča: Nemške čete so lahko odbilje sovražne nhjpade pri mestu Lombartzyde in južno od mesta Biischote. Pri Riehebourg FAvoue so vrgle včeraj nemške čete zopet sovražnika iz svojih postojank. VMjuftf obupnim protinapadom so Nemci obdržali in utrdili vse postojanke, katere so med Richebourgom in med zalivom d" Aire 1° Bassee iztrgali Angležem iz rok-Od 20. decembra so nemške čete ujele 750 Angležev in nebelokožcevi, zaplenili 5 sitrojnih pušk in 4 metalce min. V kraju taborišča pri Chaflonsu se je sovražnik živahno gibal. Nemške čete so odbile napade sovražnikov ob severni strani Siìlery-a, južno-izhodno od Reimsa in pr,i mestih Souain in Perthes. Izgube Francozov, so bile deloma težke. V Izhodni in Zahodni Prusiji je ostal položaj nespremenjen. Boji v ozemlju rek Bzure in Ravße trajajo dalje. Na desnem bregu reke Piliće je položfajj Še nespremenjen. i , Na turških bojiščih. Na Kavkazu je prišlo do ponočnega spopada med turškimi in ruskimi četami pri Arlu, ki leži 30 km izhodno od Köpriköja. Ruske čete so se spustile v beg, pustivši na bojnem polju veliko število mrtvih in ranjenih. Turška armada, ki je namenjena, za osvobode-nje Egipta, je začela dne 21. decembra pod vrhovnim poveljstvom Džemal-paše korakati od Damaska proti Sueškemu prekopu. Spremlja ga Mehmed Senussi, brat šeiha (poglavarja) plemena Senusi. Namciite s m nm ,, Straža.” Agitirajte za maroinike! »Straža« stane za celo leto 10 K. a pol leta 5 K. %if celrf Seta K 2*50 mesečno l K. Prihodnja st vilka »Str»ž**« izide v torek. Ranjeni in padli. Pešpolk štev. 87: Ahac Alojzij r; |Ahtik Franc r; Ambrož Ivan r; Anto-linc Jožef r; Apel Engelbert r; Arlič Jožef r; Arnšek Martin r; Auer Simon, iz Cirkovec pri Ptuju, mrtev; Babič Anton r; Babič Jožef r; Bač Rudolf r; Babč Alojzij r; Basti Ivan r; M. Benda r; Bezenšek Štefan, iz Konjic, mrtev; Bezjak Andrej r; Bezjak Anton r; Bidut Ivan r; Blazina Alojz r; Blaznik Ivan r; Blodnik Anton, mrtev; Božak Martin, r; Božič Vincenc, mrtev; Boznik Štefan r; Bratuša Fran r; Brelih Ivan, mrtev; J, Breznik, iz Brebrove, mrtev; Brišnik Valentin r; Brodinšek M. r; Brumen Vincenc r; But Franc r; Cajnko Frano r; Canč Martin r; Čatarič Franc r; Cenci Gašper r; Cepin Pavel r; Cizej Štefan r; Coki Mafija r; Cozza Ivan r; Deriiač Jožef r; Dezekak Martin r; Dobnik Henrik r; Dolamič Alojzij r; Dominko Avguštin r; Drofenik Jakob r; Eller Ivan r; Ena! Ant., iz Sobote, mrtev; Ferk Ivan r; Filipič Anton, mrtev; Flis recte Natlačen Ivan r; Fuks Franc r; Funds Peter r; Gaude A., mrtev; Gobec Jakob r; Gobove Dominik r; Gojznikar Stefan r ; Golob Martin r; Gorogranc Jurij r; Gračner Alojzij r; Gregorec Adolf r ; . Gričnik Franc r ; Grili Jožef, mrtev ; Grobelnik F. r; Habjanič Ivan r; Herle Ivan r; Hiter Alojzij r; Hladili V. r; Horn Miroslav, mrtev ; Hreljo Gregor r; Hribček Matija, iz Dol, mrtev; Hribernik Franc «r;, Hron Emanuel r; Hudžar Ivan r; Jagodič Ivan, iz Žusma, mrtev; Janežič Ivan r; Janko Matija r; Janžekovič Lovrenc, mrtev; Jezovšek Jakob r;. Jeza M. r; Jezovšek Marko r; Jošt Ivan r; Jošt Mihael r; Jügovac I. i; Juhart Anton r; Jurik Marij r; Jurman Martin, mrtev; Jus Andrej (Jug?), r; Kaiser Valentin r; Kadenšek Anton r; Ka-menšek Anton r; Kampuš Alojzij r; Kešpret Franc r; Kežman Franc r; Klančnik Vinko r; Klemenčič Franc r; Klinc Alojzij, iz Novecerkve, mrtev; Knez Franc 'r; Knez Jožef r; Koch Fr.; mrtev; Kocian Franc r; Kocipar Andréj r; Kodrič Jurij r; I. Kolar r; Kolarič Ivan r- Kolenc Franc r; Kolena Ferdinand r; Koletnik Viktor, mrtev; Kompan Mihaeli r; Kompelšek Fran r; Kopše Anton, mrtev.; Korab Franc r,; Korat Anton r; Korošec Alojzij r: Korošec Vincenc r; Koršek Tomaž, mrtev; Kos Alojzij r: Kos Franc, mrtev ; Kos Jurij r; Kos Jože*-r; Kos Matija, Krtev; Kostanjevec Simon r; Kovačič Franc r; Kovačič Ivan r; Kovačič Jožef r; Kožar Frano r; Krajnc Anton r; Krajnc Franc r; Krajnc Jurij r;1 Krajnc Jožef r; Krajšek Karl r; Kralj Franc j r; Krašovec Franc r; Krebs Ivan r; Krefl I. mrtev; Kristan Andrej r; Krištofi Ivan, mrtev p Klizmančič. Ä. r ; Kroflič Franc, mrtev ; Kroflič Ivan r ; Kronovšek Franc, mrtev; Krošl Franc r ; Krulc Anton r; Krušič Ignac r; Kšela A. r; Kuhar Franc r; Kumer Josip r; Kumei Luka 'r; dEuhej A. r; Kunst Josip r; Kurnik Franc r:; Kušner Josip r; Lah Anton r; Lajh Jakob r; Lajh Josip r; Lašič Matej, mrtev; Lan-renčič Josip r; Lenko .Mihael r; Lepičnik Valentin r; Leskošek Anton, mrtev; Leskovar Blaž r ;.. Leskovšek Andrej, mrtev; Lesničar Maks r; Lešnik Maks r; Letonija Sebastian r; Lipej A. r; Lipeveò Anton r; Lipovšek Jakob r;, Ločičnik Martin r. Hesel Božič in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem svečar in medicar ;f- Franc Ouchek Benom! zavod spodnještaj. trgovstva in obrtništva—Trgovstio-obrtna kreditna zadruga v Celju otvarja tekoče račune, eskomptuje menice in knjižne terjatve, prevzema zaveze, oskrbuje inkaso in obavlja sploh vse ji zaupane denarne posle po najkulantnejših pogojih. sprejema vloge na knjižice od vsakega in jih obrestuje po 4 oj 12 O ♦ I I Radi opustitve uajstarrjše narodne manufakturne trgovine # Ustanovljeno 1880. prodaja se vse pod lastno oeno. us»« 1800 V v« tiki izbiri in nizkih c@n®h. Srebrne nre zs fante od 7 K Srebn e nre damske od d K Srebrne verižice od K 2 40 30. c. kr. državna loterija Sreb. verižne damske S 360 Zla e danske nre od 26 K za vojaške dobrodelne d amene. * Ta loterija v denarly vsebuje 2Li4t> dobitkov 'v gotovini v skupnem znesku 625.900 kron. Glavni dobitek znaša: Za vsako uro se Valile* zalaga «r, drags®«-«aa tl, srtvkrraris in eptidnih stvari po vsaki sani. TbjS sw obroke I ilastrov eoslki zssi*B|. Gramofono ré 30-282 S. Niklasts, remoat.-ura K 8\«C Pristna srebrna ara K 7 — Originai omega ura K 24'— Kuhinjska ar» K 10 — Budilka, niklasts K B'~ Poročni prstani K 2' •— Srebrno verižice K 'p— Večletna jamstva, Nasi. Dšetinger Usod. FehrenM urar in ò&sJar Strife©!*, «a«» Knpmjaai afetedno in srebro. Precizijske nre, Schafhausen, Zenith, Omega, Eterne Očala : Za kratkovidne nova, zboljšana stekla 'ranio Bureš Msäür nr&r, zlatom er in očalar, Teptthofova cesta 39, Prvi orar od glav. kolodvora. Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne Cena §mšk® 4 ferOlte Dobe se srečke v oddelka za dobrodelne loterije na Danajn, III., V- rde e Zollamis-strasse 5, v leteriiskih kolektnrab, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-bnó a«nih in železa škili uradih, menjalnicah itd Načrii za knpee srečk brezplačno. — Srečke se dopoŠilja o poštnine p osto. C» kr. generalno ravnateljstvo za državu© loterije (oddelek za dobrode ne lofe He). Obleke 25 kron na teden tetko mslužšte po Vate« navad »ho dalu, brez d«n»rj» ali dragih iadateoT. Pilite takoj na tvrdke Jožef Bral, Karcteè-Roóiea ÒaSko. iz modernega in najboljšega blaga v vsaki velikosti izd-lnje toč fi 9 in solidna po naJ^lžiih cenah Jakob Vezjak kgooj&ški saltejstes* W UlarihDsm Grajski trg, v gradu Imam tudi begata isl*gs izgotovljenih sblek. rgovlna s špecerijo in z deželnimi pridelki : *j ©rutka ulka itev. 21* ’■? Priporočam veda© sveio ra žgane kav©, * g kak©r tudi fino čokolado in kakae. T Zalega rudrt inskih veda, vrv&rskega blaga | is vsakovrstnih sshih in ©ìjustib barv. Solidna in tožna postrežba Celie, Narodni dom. Franc Kolenc Kupim sub e gobe, vinski kamni in vse deželne pridelke po najvišjih dnevnih venah Vedno sveže špecerijsko blago po najnižjih cenah v trgovini s špecerijo in deželnimi pridelki na debelo in drobno. Ker je sedaj mnogo obitelj, katere pogrešajo moške, kaieri so bili poklicani pod orožje, podpora pa zadostuje komaj za hrano, bo mnogim zelo težko kupiti otrokom najpo trebnejšega perila in obleko za šolo. Da se omili v leb reva h časih splošno bedo, se je odločil trgovec U. Šoštariž .°. Maribor, ulic« §3> da bo za časa vojne prodajal vse blago miko ceneje, kakor poprej è Kdor torej želi kupiti za majhen denar dobro blago, naj še nemuaVj®8- oglasi pri omemenemü trgovcu Vzorci in ^en^i sc pošljejo žastenj. Kupujem seno, slamo, fižol, češplje in sploh vse poljske pridelke po naJviSjtSt €@H8fl Hnt. Blrkmaier Maribor, Meljska cesta 29 (Meiiingerstr.) Irian© je, da se Ituj)! A.Wesiakf Haribor „Pri železnici“ vni trg, vogal Stolne ulice Priporoča s."0!0 °?romno 3alo?° perilocga, manufakturne*» k1 »znovratnega -konfekcijskega blag» po j^0 *aižauil» «nah. raxpöiiija. na va* atraj r mUSIwU trgovina a pohištv®] KARL PREIS, MARIBOR. Stolni trg 6 lajveft]* in ìsajseneji». ra*psUf alinea sa pohištvo in poit^Hno Ma^o. Navadno pohištvo od K ICO. Pohištvo iz trdega lesa od K 200. Popolna oprava se neveste od K 120—5000 K. Popoln» kabinska oprava od K 40—120 K. Za spalnica, jeoblnice, gosposke sobe in salone iz orehovega, hrastovega, bukovega lesa iz mecesni in javorja, iz mahagonijevega in iz paH*androvega lesa v bogati izberi po zelo iških cenah. Ra mi posamezni deli posebno poceni. Posebni oddelek za pohištvo iz železa, medenine in tapeciranega pohištva. Slobodan nakup. Slobodna na ogled. Ilnstrovani ceniki brezplačno! pristno vino. Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmermh cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nadzoruje vipavski dekan V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina. Kmetijsko društvo v Vipavi. bgk rat*«* su j -***•» bttr, ^ ta 2»Cai wui ra&eev i* .-r r 1 ' a— \ ■'> M Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Uradne ure •o : vsako sredo, vsak petek in vsak sej maki dan od 8. de 12. are in vsako nedeljo od 8. do pol 10. are dopoldne. Vplačuje in izplačajo se redno samo ob uradnih dnevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8. dc 12. ure dop. Uradni prostori se nahajajo v minoritskem samostana v Ptnjn. Hranilne vloge obrestuje po 5®/e °d 1. in 16. v mesen po vložitvi indo 15 in zadnjega pred dvigom. Nevzdignjene obresti se koncem junija in decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri tem kakih potov ali sitnob. Na razpolago so strankam brezplačno poštno-hranilne položnice št. 118.060 in domači nabiralniki. Posojila se dajejo na vknjižbo po 5V* do 8V,, oa vknjižbo Ir, poroštvo po 6*/#, oa menice po 0'///„, na zastavo vrednostnih listin in tekoči račun pod agodnimi pogoji. Prevzamejo se dolgovi pri dragih zavodih in zasebnikih prošnje na sodnijo za vknjižbo in izbris vknjižb* j«U posojilnica brezplačno stranka plača samo kolek*. v Mariboru skarna sv i «tern.**«»*, «rad*»*» vej filmi essai «as £»d**f«nl efcrwfefcä» »prejes»» ve» v «taflUMr* Česnike, fe.ssjšr** fe**®ž«s**? «*««»!*« 1® «S****«:» . )drim tìekoa», Za krčmar)* te prireditelj« vweile: jedilnike, nabila m plese, ljudske vee*iä<* öuabst* itd., w, Selške in plesne rede, vetoentee, rssiičae napise itd. Za posameznik«; vizitke, našle««», porotnic«, rejemna potr- parte in ialetoak« v »ajlepSi opravi. — Diplome s» častne rde društev in tote* «b&M v menjica, c*- raslifalb ofcraakih in s aodsrnimi okvirji po jako niških cen« QOOOO Vsa naročila s« izvršijo ceno in točno. soooo Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju ?»Gisfrovina ladrupa % neom. zmmm i Obrestuje hranilne vloge oo 411 oi *§■ Ì2 Io od dneva vloga do dneva vzdiga. Rentni davek plača posojilnica sama, Né posolilo rta vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne ure za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne. - Posojilnica daje rudi domače hranilnike. - ¥ lastni hiši (Hotel ,Pri belem votu’l ¥ Celju, cesta 9, l.nadstr, Izdajatelj in založnik: Konsorcij „Straža.1 Odgovorni urednik: Franjo Zebot. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.