134
Ocsne in poročila o publikacijah in razstavah
ARHIVI XV 1992
mi je, da sem moral pisati o raz.tavi v pre-tekl-m času in si je bralci ne morejo več ogledati, vendar pa Arhiv iziajajo le enkrat na leto
Žiga Že'eznik
LudviL Zoizut, 1892-1977, Razstava ob stalotnioi rojstva, Nova Goriua, september 1922, P ikraimski arhiv v Novi Goriu katalog, 21 str.
Septembra 1992 so v Pokrajinskem arhivi- v Novi Gorici cdpHi priložnostno razstavo ob 10C - letnici rojstva Ludvika Zorzuta, -lovensk..ga pesnika, pisatelja, narodopisca, muzejskega ji arhivskega delavca; meža, ki ga je iele današnji čas >izbrsknlt iz pozabe in mu začel dajat' tisto mesto v slovenski družbi, k mu pripada, Končno pa, veliko slovenskih mož smo »čeli ceniti šele takrat, ko jih že zdavnaj hi bilo več mtd nam-(Ludvik Zoizut je umr' leta 1977).
Arhivski dokumenti, ki prikazujejo življenje ji delo tega p^membr-ga m ¿a so razstavljeni na devetih panoiih m v Štirih vitrinah. Med 61 dokumenti, lo so jih razen v Pokrajinskem arhi vu Nova Goric? (tu v glavnem branijo gradivo, ki se nanaša na Zorrutovo službeno obdobje od leta 1944 do upokojitve leta 1953) po:skali tudi v Goriški knjižni i, G onškem muzeju, Inštitutu za novejšo zgodevino v Ljubljani, pn sorodnikih, prijateljih in sodehvcih, je veliko zanimivih fotografij, dokumentov, ki obravnavajo njegovo delo, različnih objav v časopisih revijah. koli_daijih m samostojnih publikacijah.
Ob tej priložncrti so u.dali tudi katal Jg, ki ga je ravno tako kot razs.avo pripravila in uredila Ivanka Uršič, profesorica zgodovine m arh' visika Pokrajinskega arhiva v Nov Gori Gre za nekakšen skromen (po obsegu ^amo 22 strani) vodič po razstavi in Življenju Ludvikn Zorzuta, ki nam hkrati pokaže pot, po kateri bo moral iti raz'".koval ec, ki se bo lotil preučevanja njegovega Življenja in dela.
Katalog se začenja s pesmijo Ludvika Zorzuta Mladih let glasnica. Pesem je izbrana iz njeguve pusniške zb:rke Ptička br. garca, ki jo je v počastitev pesnikove 80 - letnice izdala Mohorjeva Hruzha v Celju, Sled' kratek uvod, v
katerem nam >anKa Uršič prikaž probleme v Tvezi z gredivim, Y\ so nastajali ob po-itrvljanju razstave in nam d? hkrati že vedeti, kakšen Človek je Zorzut bil. Šknda, da nam m ponudila malo več podatkov o gradivu, ki ga hrani Pokrajinski arh-f v Novi Gorici, ostale inštitucije m razni privatniki. Zanimivo bi bilo namreč vedeti, koliko in kakšno gradivo je zapustil za seboj Ludvik Zorzut.
Osrednja ttma kataloga je predstavitev življenj® in dela Ljdviica Znrzuta. Na osmih straneh nam ga predstavi v celotni podobi od njegovega rojstva 24. avgusta 1892 do smrti leta 1977. Zorzuta spoznamo kot vsestrar skega Človeka, trmo Katerega ne smemo iti. S svojun delom se ie globoko vkopal v zgodovino Pri morske. Ko beste prebral1 t-.k«t, ^oste to sami ipoznali Edina stvar, k; me moti pr tekstu, je ta, da avtorica ni bila dosledna pri navajanju opemb. Medtem, ko pn nekaterih delih trksta točno navaja i irc m literaturo, ki jih je uporabljala, pr drugih to spregleda. Prave doslednosti ni tud pn seznamu razstavljenega gradiva, ki sledi. Avtorica razstave je namreč obdržala označbi-, kakišne imajo v posameznih inšti-tuciiah Ni jih poenotila. Na ta način bi bil narejen n kak* n red. Tako pa točno vrnimo, na k kšen naČ?n »citirajo« gradivo v arhivu Instituta za novejšo zgodovino v Ljubljani, arhivu Goriškega muzeja in Pokrajinskem arhivu v Novi Gorid. In medtem ko za nekatere razstavljene dokumente takoj vidimo, kje se nahajajo, za dmge khko samo ugibamo (npi zapuščina Lud •oka Zorzut t). BLitveni namen avtorice razstave in kataloga je bil sevede predstaviti /sebino raz itavljemh dokumentov kar ji je vsekakor uspelo. Vseh 74 dokumentov je predstavila res zelo temeljito. Na konru kataloga so navedem še viri in literatura, Ki jih je uporabila pri svojem tielu, sledi jim še razlega kratic, uporabljenih pn raz stavi in katalogu.
Katalog je svoje posknstvo dobro opravil. Prikazal nam je življenje in delo Ludvjca Zorzuta. del njegove ".apušcine in nam da! vedeti, da si v b'iinji pri V dnjosti ta človek za svoje delo zailuii še kaj več kot samo priložnostno razstavo ir katalog, pri katerem j. treba paziti na finance veliko bolj koi na njegovo vsebino in kvaliteto.
Boris Rozmaii
\RHTVi XV 1992
Ocene m poročila o publikacijah m iazstavah
135
flkrojEj mu] li irti» t.Iui i: m, ■
. is".-ju j" i .■.",.»,,-- .'-J-»Alfi
PrvtzHT	u • r]r t« um r »oUiini,
laitol '»rt. ""»or ton Corif*
fiku
..	. ,	_ lotuujjr . ir ITI VXP ."'o*L S^rlOL T
Jall iru"-Vtior a ime mriti jjuatltl oi»roi« i'0»rat: »rkav
t»ti, « loki ur «oU.	j ckoj»ll,	Corlflib. ii ']• -"»1 c
t ¿¿a' ..:a y TO Jl.ill 'do^dkifc.
Oltr.Jol-Vit«; In adrtiiT t "jrloli. ■adtlog t SiM ui olrti uHet) «I il.^J« ojoiarl-ti ; ,-to, □j t* D1 «or ) i ritTv kulturnih btcoo.qLL»v[ Cr»flr* li • t lS3-10C-I94;).lu.lo:rr. .. . . . . • - ..:
o«'ll«u ] si c tioa., Ji **l>jo »rlif i'«":»j^-itjin tudi uajraV.Jol j.-.antliotJrttiMl 0» »r^ovlarto votinl, Ij n. il ■ rr' t d* titi f ro ti! ..oi Ik it 2 iti ji Htll j _ ■jo»« ii»o »i^tti aadilai 't J.JuM„iblf to»ukrr u_lc i tu .1;
'_'»< 31iu 2	jridlo* uaTalaoigt Z i TO J • o&o£o alulatratro 1
«• »iT. tu J3 hI .] iT It ti uulflat 1 Vj/MlTO ] 3, Jtt, -1 ■I HB1M II urtruv i yn ti* ukoirj)
b* clia i i* j o, aiTkl >r*a > projinJ«^ doiroiiioja l»T0«.* m viajo nrLojr .1 joJroti.
rtf-iolgitairi Jtr.iT :oi. .litit Ji lt lotu loij. tr ilaloo -iffjljana, j-ttTlJ;, kultiroo r^odoTlo,»! orožnik,ot k-tara>s • t •■ »it Tujill tol: li jkl-, Vaiiilailci lb rufcj tUD-tiril.
t "1 tulili nh '	i bi sotloo.
1 10 taja «ulllj r«!-l. T "OT? I .0 Tillk.r, uota - «orllkn, ]• tnr«] 1]'01IL	lljrliuii "aflUjl bjJ lb II TO JIOTiO.
I c lat: t t i« ▼ t-1;« ^olk: •• i t it«r«>.»otlT7in ii> krlno _m'i ktkar
JI", J« BDOfO fOioSnl^ jo1 olo»t*ii«-i.
Carkav Ja dilaa ratnllu'toA> r.*M vit $»dtt*TlJo tcsAsrloako tofliobnctt
ll- X 1 CPU J f A O «Mil t «J U-VuDOklll *UO«al in l]s*rtoc* lJMlili- „rr 1. A* i iTodai utar sopare oftiitl otLr	jtidloll
mioto *»T0iu u	vtitto - ljul jt-1- t	.in;|a,
"
3. 1,	- 3.N.;
t Si
f Ta4o:,tr
¿diluiiTr&t&l. jot Clorlba .usniak! urod solk,.	lor^Sliitf

r '	ir
Luchik Zonui se zav7tmii za ohranitev cerkve sv. R jkl v Solkanu (Fond: CtbLO Nova Gorici, 1952, sp.si 1-100, PANG)
lirarlinija m posojilnica v ^empstru 189fi-t94b • razstava Pokrajinskega arhiva v Nnvi Gorici
Že nekaj let jc ustaljena prataa Pokrajinskega ^irhiva v Novi Gorici, da vsaki leto postav! dve prLOŽnortni razstnvi v prtddvetju arhivske stavbe. Razstave imenujemo priložnestne, ker jih postavljamo ob posebnih priložnostih, obenem pa želimo poudariti, 1a gre zd maniSe, ieprav ne vedno i.kromne razstave. Skozi proitor, ki ga zapolnjujemo z razs-avam:., grr vr.ta obiskovalcev arhiva, kf se lahke tudi nenamensko rezna" z arhivskim gradivom ali viaj z eno cd njegovih dejavnosti. Vodilo razstav je pri dvsem predstavitev gr?(Jiva iz našega arhr.a Xljub temu, da so razstave manjSe, jih vedno spremliajo katalogL s tekstom oziroma z razp.avo o temi in s kar-
,%eda natančnim Jeznamom jkjponatov. Katalogov ne dajemo tipkati, temveč jih s pomočip računalnikih programov naredimo kar v arhivi1.
Tudi razslava. ki je februarja 1992 zimenjala razstavo o arhVsk^m gradivu društvenih fondov v nršem irhivu, je sledita opijanim namenom. Razitavn in katalog je pripravila Alekj indra PavŠiČ-Milosl. Gdločilr se je predstaviti arhivjko gradivo enegs izmed fondov gospodarskih organi zacij v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici - fonda Hranil ni r*- in pjsojilnice v Šemp' itru pri Gorici ob 95- obletnici ustanovitve, Omenjeni fond je po starosti ir ohranjenosti redkost-m:d gonpodatskinr fond našegt arhVa. Gradivo in seveda njegov ustvarjalec pn je zanimiv, ker se je hranilnica kot ena redkih slovenskih ustaniv znula p;ilagoditi m ;e preživela tudi težko faiist:čno obdobje. Iz ohranje.ie^a gradiva je razvidno, da je uspela vse do 1?35. leta po:lovati v