Svarilo. Kmečki ljudje se nam pritožu|ejo, da prihajajo na deželo vsakojaki ljudje in kar meni nif' tebi nič zahtevajo od posestnic ali posestnikov, da jim m o r a j o prodati zabelo in druge jestvine. Iz bt_ Jurija ob Pesnici se nam poroča, da je došel taan k nekemu revnejšemu posestniku nedavno vojaSko oblečen človek, ki je zahtevai, da mu mora posestnik izročiti večjo množino svinjske zabele. Posestnik je izjavSl, da ima še za svojo družino skoro premalo zabele, a ves izgovor ni nič izdal, dati je moral 10 fg masti od svoje borne zaloge. Dotifim vojaško oblečeni 6lovek je sicer zabelo plafial, a ubogi kočar bo moral pri težkern delu s svojo družino jesti slabozabeljeno hraino. Kupec je pomolil posestniku neke papirje, iz katerih bi baje bilo razvidno, da s^ mu mora zahtevana množina zabele izročiti. (Posestnik se ni prepričal, ali je bila vojakova izkaznica res pravilna.) Vpraša se nas, ali je tako rekviriraiije dovolieno. Ker se taki slučaji menda tudi drugod pripetijo, Dpozariamo naše ljudi, da zakon o vojnib dajatvah pod gotovimi pogoji dovoljuje vojaštvu rekviriranje potretmili živil, a edino potom obdin. D o s e cl a/ j p a š e v n a š i h krajih rekviriranje zabele ni bilo o d r e j e n o. Kolikor nam je znano, Se vojaštvo naših garnizij niraa naro5ila, da, bi moralo rek\irirati zabelo pri posameznikih. Torej nihfie ne more siliti, da bi mu posamezni posestnikmoraloddati kaj masti, posebno pa ne tedaj, ako mu iste še za lastno potrebo primanjkuje. Ako pride k hiši tak človek in hoče s silo dobiti zabele, pozovi ga najprvo, naj se izkaže z uradno izkaznico, da ima pravico rekvirirati zabelo. Ker pa se take izkaznice še dosedaj na Slovenskein Stajerju ne izdajo, je najboljše, da takega človeka takoi popelješ k županu ali k žaindarmeriji ter poskrbig, da se ga prirae. Mnogofcrat se namreč pripeti, da oseb€ v vojaški suknji ho6ejo izrabiti sedanje stanj« v svoje zasebne koristi. Ti seveda ne smeš rabiti sile proti dotičniku, a pravico imaš, da zahtevaš od njega, od kod ima pooblastilo in da je župan navzoč^ Naše ljudstvo, ki itak doprinaša v sedanjem 8asu velike žrtve ua oltar domovine, ui za to tukaj, da bi se Se naj vsled nedovoljenega in nezakonitega nastopa bolj razburjalo. VojaSke oblasti in vlada navadno ostro nastojjajo zoper ljudi, ki na nasilni nax51n bodejo priti do gotovega blaga. Tako je n. pr. tržaško cesarsko namestništvo; izdalo te dni sledeči umestni odlok: BV. zadnjem 6asu se množe slučaji nedovoljenega nastopanja oseb v vojaški uniformi, ki skušajo na ta način slepariti (z dozdevnimi rekvizicijami, zbiranjern vojnih kovin itd.). Da se te osebe zaslede, j e d o 1 ž n o s t v s a k o g a r, d a v s u m 1 j i v i h slučajih. takoj opozori yojašico ali pa polioijsko stražo natake ljudi" Opozarjamo naše ljudi, da se ne dajo preplašiti in naj napram osebam, ki z nedovoljonimi rekvizicijami po neuotrebinem razburjlajo Ijudi, iiastopajo sicer mirno, a poskrWijo, da se jih takoi kaznuje. Zakon o vojnih daja,tvali z dne 20, dec. 1912, drž. zak. štev. 236, dolofia glede vojnih dajatev: (§: 3) Dajatev za vojno se sme zahtevati lo toliko, kolifcor je n e o b h o d n o potrebno in od vsakega zavezanca s a m o v t i s t i meri, k o 1 i k o r m u jo je mogoče izpolnjevat i " ;§ 22) ,,Kdor ima stvari, ki morejo služiti v živež, jo dolžan prepustiti te stvari vojakom. V o j a š t v o m o r e t a k e stvari zahtevati potom županstva, (torej ne na lastno roko), kateremu more naložiti, da jih da pripeljati na doloCen kraj. Odškodniua se do loči po povprečnih tržnih. cenalu" (.§ 27,i ,,Ce se lnudi. morejo zahtevati vojaški poveljinki ab vojaške oblasti vojne dajatve kar po političnii: oblasleh, v izrednih slučajib po občini sami." Iz teli postavnih določil je torej razvidno, da posamezai vojak ne more rekvirirati zabele ali kake drugo re6i, ampak more to storiti e d i n o p o t o m p o 1 i t i 6 n e o b lasti ali župana.