188 Vrhniški razgledi KATARINA OBLAK BROWN SONČEV MRK, OPAZOVAN LETA 1664 BLIZU VRHNIKE ob 350-letnici zapisa Ko smo 28. januarja tega tekočega 1664. leta zarana približno ob pol osmi uri prišli nekoliko od Gornje vasi pri Vrhniki in smo hoteli nadaljevati pot proti gospostvu Loga- tec, nas je srečal na videz pošten meščan v sivi sukneni obleki in nas ogovoril natanko s temile besedami: »Glejte, glejte, moji patres, kakšno je danes Sonce.« ...1 »Resnično in verodostojno poročilo o strašnem čudežnem znamenju ...« Pred začetkom izhajanja periodičnih časo- pisov so senzacionalne kot tudi vsakdanje novice oglašali na občasnih tiskanih leta- kih. S tem je bilo omogočeno, da so se z do- gajanji seznanjale tudi širše množice ljudi. Večinoma so letaki iz naših krajev poročali o turških vpadih ali drugih bojih, medtem ko so bile novice o naravnih pojavih obja- vljene redkeje. Zapis o Sončevem mrku pri Vrhniki je bil oznanjen na dveh letakih, ki ju danes v originalni obliki hrani knjižnica v Narodnem muzeju v Ljubljani. Besedilo obeh letakov je natisnjeno v nemški gotici tipa fraktura in je po vsebini skoraj iden- tično. Kot je razvidno iz samega zapisa in kasneje preverjeno v arhivih, so dne 28. januarja 1664 čez naše kraje proti Goriški potovali trije kapucini in njihov provincial p. Krištof iz Čedada, vsi iz štajerske kapu- cinske province. Okoli pol osme ure zjutraj jih je na poti nekoliko od Gornje vasi (Stare Vrhnike) pri Vrhniki proti Logatcu ogovoril mimoidoči in jih opozoril na nenavadno Sonce. Glede na to, da so menihi potovali stran od Sonca in ga sami od sebe verjetno ne bi niti opazili, lahko štejemo opozorilo k srečnemu naključju, zaradi katerega je bil mrk na območju Vrhnike s strani piscev sploh opažen in dokumentiran. Skupaj so se čudili dogajanju na nebu več kot poldru- go uro. Sklepajoč iz domišljijskega videnja, se s pojavom predhodno še niso srečali, najverjetneje ga niso niti poznali. Ob po- gledu na Sonce je bilo to bledo, brez vsakr- šnega sijaja in v zgornjem delu že odreza- no v obliki Lune. Po besedah zapisnikarja so se na njegovi površini sprva zasledovali štirje možje. Ko so izginili, je na sceno pri- korakala množica pešakov z višjim in te- mnejšim moškim v svoji sredini. Ob prika- zu dveh cerkva sta od roba Sonca proti sre- dišču prijezdila dva mogočna črna moža in za njima cela horda jezdecev. Pričeli so se strašni boji z ognjenim streljanjem. Nadaljnji, še hujši boji so se razplamteli po prihodu svetlega odličnika, ki so mu prav tako sledili številni jezdeci. Vsi napadi so se izvajali iz iste točke (na sliki 135 točka B), medtem ko na nasprotni strani (točka A) vseskozi ni bilo opaziti nikakršnega člo- veka oziroma odpora. 189 133. Resnična izpoved prečastitega p. Krištofa iz Čedada, kapucinskega provinciala v štajerski provinci, ki je s svojimi tremi družabniki, p. Teofilom iz Krškega, fr. Gratiaom iz Muggia in fr. Kolumbanom iz Naborjeta (namenjen za vizitacijo po Goriški in Furlaniji), približno pol milje od Vrhnike, trga na Kranjskem, oddaljenega tri milje pota od glavnega mesta Ljubljane, na svoje oči videl naslednje čudo na Soncu in nebu. Iz latinskega in laškega prestavljeno na nemško in temeljito popisano po A.S. v. S. v glavnem mestu Ljubljani, zadnjega januarja leta 1664. Uvodni del štirilistnega letaka, tiskar in kraj izida nista znana; hrani Narodni muzej v Ljubljani. SONČEV MRK, OPAZOVAN LETA 1664 BLIZU VRHNIKE 190 Vrhniški razgledi 134. Resnično in verodostojno poročilo o strašnem čudežnem znamenju, kakor se je kazalo na Soncu dne 28. januarja tega 1664. leta zarana ob 8. uri ... Enolisti letak, skica v tehniki bakroreza, natisnil Paul Fürst, Nürnberg; hrani Narodni muzej v Ljubljani. 191 Po tem so vsa videnja izginila in Sonce se je za poldrugo uro obarvalo v središču mo- drikasto ter na obrobju krvavo rdeče. Šele nato je Lunin odrez popolnoma izginil in Soncu se je povrnil prvotni sijaj. Verski dostojanstveniki so razumeli videnja kot nekakšna svarila, morda celo pred novimi turškimi vpadi, zato so med opazovanjem teh grozot goreče vzdihovali h Bogu in Mari- ji za pomoč. Sam zapis dogodka ne omenja uporabe zaščite pri opazovanju Sončevega mrka; premočna svetloba skozi skoraj dvo- urno strmenje v Sonce je gotovo škodovala očem, kar bi bil lahko vzrok za táko »sliko- vito« videnje. Nekoliko presenetljivo je, da zapisnikar ne omenja neprestanega gibanja Lune čez Sončevo polje. Omeni le »odrez v obliki Meseca« ob začetku opazovanja in »izgin odreza v obliki Lune« ob koncu. Pet- najst minut vmesnih videnj opisuje v tekstu in prikazuje v sliki, kot bi se ves čas dogaja- la ob isti stopnji prekritosti Sonca. Po tem dogodku so se kapucini odpravili dalje v samostan proti Sv. Križu pri Ajdo- vščini. Tu je naslednjega dne, 29. januarja, p. Krištof zapisal svoja videnja v latinskem in italijanskem jeziku. Predvidevajo, da je rokopis potoval s pošto nazaj v Ljubljano, kjer so ga zadnjega dne v januarju preve- dli v nemščino in še istega dne razposlali v različna kraljestva. Senzacionalno novico o nenavadnem nebe- snem pojavu sta kmalu natisnila dva tiskar- ja. Prvotnejši letak, z zgoraj predstavljeni- mi podatki, obsega štiri strani in v besedilu sledi nemškemu prevodu zapisa. Podatka o tiskarju in kraju izida na njem ni mogoče zaslediti. Drugi letak je enolistni; natisnil ga je Paul Fürst v Nürnbergu in ga opre- mil z nazorno skico v tehniki bakroreza. Za besedilo je uporabil tako izviren zapis kot njegov nemški prevod, kar je privedlo do manjših razlik v vsebini obeh letakov. Nürnberški letak se razlikuje od štirilistne- ga letaka po času začetka opazovanja mrka (ob 8. uri), trajanju druge faze dogodka, ko je bilo Sonce obarvano in še brez leska (dve uri), izpustitvi imen (za nemške po- krajine manj pomemben podatek) ter po nekaterih tiskovnih napakah (Kranjska je obravnavana kot kneževina, ne kot vojvo- dina). Presenetljiva pa je predvsem razlika v navedbi števila očividcev. V nürnberškem enolistem letaku so njihovo število povišali na šest, s čimer so – zanimivo, da že v tistih časih – prilagajali vsebino v namen večje verodostojnosti novice. Znanstveno ozadje Sončevega mrka, z dne 28. januarja 1664 Glede na internetne podatke je bilo v 17. sto- letju z Zemlje opaznih skupaj 248 Sončevih mrkov. Leta 1664 so evidentirani trije, in sicer vsi kot delni. Po mrku, dne 28. janu- arja, sta v tistem letu sledila 23. julija in 21. avgusta še preostala dva; prvi od njiju z zelo visoko, 96-odstotno, drugi s komaj 8-odsto- tno prekritostjo Sonca2. Središče januarske- ga mrka, ki ga naš zapis omenja, se je širilo od Alžirije, proti severu čez Francijo, Nem- čijo, Švedsko, Finsko, zavilo na vzhod proti Sibiriji ter dalje na jug proti Mongoliji. Naj- višja dosežena prekritost Sonca, približno na sredini poti, je bila 44 odstotkov. Delni mrk je bil tako opazen po vsej Evropi (z iz- jemo skrajnega zahodnega dela), zahodni polovici Rusije in severnem delu Bližnjega Vzhoda. Na področju Vrhnike je trajalo ce- lotno dogajanje od 6.19 do 8.04 ure zjutraj, z vrhuncem mrka ob 7.10 uri3. Popolni Lunin mrk je nastopil dva tedna kasneje, 11. februarja 1664, in je bil prav tako viden na našem ozemlju.4 SONČEV MRK, OPAZOVAN LETA 1664 BLIZU VRHNIKE 192 Vrhniški razgledi NASTANEK SONČEVEGA MRKA Sončev mrk je nebesni pojav, ki ga vidimo z Zemlje ob premiku Lune v naše vidno polje pred Sonce. Vsa tri nebesna telesa so tedaj poravnana v navidezni premici, zaradi česar Luna zastre Sončevo svetlobo. Na Zemljo pade Lunina senca, ki zaradi nenehnega vrtenja nebesnih teles potuje čez Zemljino površino ter s tem definira trajanje in obmo- čje vidnosti Sončevega mrka. Pri popolnem mrku je poravnanost nebesnih teles povsem točna in zastrtost Sončeve svetlobe je stood- stotna. Nad zelo ozkim območjem Zemlje, v središču Lunine sence, se nebo za kratek čas znoči. Le pri tem mrku je ob vrhuncu mogo- če opaziti okoli Sonca korono (zelo segreto zunanjo atmosfero), protuberance (žareči oblaki plina okoli Sonca), migotanje atmos- fere, svinčenosivo svetlobo ter Bailyjeve bi- sere in diamantni prstan tik pred in tik po popolnem prekritju Sonca. Slednji nastanejo zaradi razgibanega Luninega reliefa (krater- ji, gore, doline) in s tem ne povsem ravnega roba Lune. V širšem območju Lunine sence, imenovane polsenca, popolni mrk ni viden v vsej razsežnosti, zato ga opazimo kot del- nega. Če nebesna telesa niso poravnana pov- sem v črti, je navidezna prekritost Sonca ne- popolna, zato govorimo o delnem mrku. Pri večji oddaljenosti Lune od Zemlje je relativ- na površina Lune manjša, zaradi česar se v primeru mrka ne prekrije celotno Sonce, pač pa le njegov osrednji del. Ker ostaja na nebu viden tanek Sončev obroč tudi ob vrhuncu prekritosti, imenujemo pojav obročasti ali kolobarjasti mrk. Četrta oblika Sončevega mrka je hibridni mrk. Pri tem vidijo opazo- valci na začetnem in končnem ozemlju, čez katerega potuje središče Lunine sence, kolo- barjast mrk, v vmesnem področju pa popol- ni mrk. Dogodek Sončevega mrka je vezan vedno na čas prazne lune oziroma mlaja. Po pravilu nastopi nekaj tednov do mesecev prej ali kasneje, ob polni luni, tudi Lunin mrk. Z Zemlje je mogoče opaziti v enem letu obi- čajno po dva mrka, ki sta v polletnem raz- miku. V redkih primerih je lahko mrkov tudi do pet letno, medtem ko se zgodi po- polni mrk povprečno vsakih 18 mesecev5,6,7. V tem tisočletju je nastalo že 30 mrkov, od tega osem popolnih. Zadnji popolni Sončev mrk se je zgodil na južni polobli 13. novem- bra 2012, medtem ko bo nastopil naslednji 20. marca 2015 in še naslednji 9. marca 20168. Dejanska opaženost mrkov je nižja od nji- hove pogostnosti; v globalnem pogledu je vzrok temu pojavljanje mrkov nad neoblju- denimi predeli planeta, in v lokalno-regio- nalnem pogledu neugodne vremenske raz- mere za opazovanje (oblačnost, megla). Za konec poglavja naj velja še opozorilo, da lahko opazovanje delnega mrka, ko prekri- tost Sonca ni popolna, brez zaščitnih očal ali folije trajno poškoduje oči. SONČEVI MRKI, VIDNI NA OZEMLJU SLOVENIJE Delni Sončev mrk Zadnji mrk, ki smo ga lahko opazovali v na- ših krajih, se je zgodil 4. januarja 2011. Bil je delni mrk, katerega senca je potovala od Alži- rije, prek celotne Evrope, do Arabskega polo- toka in zahodne Azije. Čez ozemlje Slovenije je pripotovala malo čez deveto uro dopoldne. Prekritost Sonca je bila približno 70-odstotna, a sta oblačnost in megla, z izjemo Primor- ske in višjih krajev, vidljivost pojava močno zmanjšala.9 Popolni Lunin mrk, tudi opazen v naših krajih, je nastopil dve tedna prej, 21. 12. 20108. Naslednji mrk bo nastopil 20. marca 2015. Gre za popolni mrk, ki bo v vsej svoji razse- žnosti opazen v ozkem pasu od Severnega Atlantika, mimo Ferskih otokov severno od Škotske, do norveškega Svalbarda ter čez Arktično morje do severnega pola. Na podro- 193 SONČEV MRK, OPAZOVAN LETA 1664 BLIZU VRHNIKE 135. Korona ob vrhuncu popolnega Sončevega mrka ... 136. ... in tik po njem (diamantni prstan), z dne 11. avgusta 1999. (Foto: Katarina Oblak Brown, ob Blatnem jezeru na Madžarskem). 194 Vrhniški razgledi čjih Evrope, severne Afrike in zahodne Azije ga bo mogoče opazovati kot delni mrk. V Slo- veniji bo vrhunec mrka, ko bo dosegla pre- kritost premera Sonca 68 odstotkov, ob 10.40 (podatek velja za Ljubljano).10 Dva tedna ka- sneje, 4. aprila, mu bo v popoldanskem času sledil pri nas neopazen popolni Lunin mrk.8 13. septembra 2015 bo nastopil na južni polobli delni Sončev mrk. Pri nas sicer ne bo viden, vendar bomo dva tedna kasneje, 28. septembra, lahko opazovali z njim povezan popolni Lunin mrk z vrhuncem ob 3.47 (po- datek velja za Maribor).11 V bližnji prihodnosti bodo v Sloveniji opazni delni mrki še v letih 2021, 2022, 2025, 2026, 2027, 2028, 2029, 2030 in 2034 ... (podatki za Maribor)12. Popolni Sončev mrk Popolni Sončev mrk je za tako majhno oze- mlje, kot ga zavzema Slovenija, velika red- kost. V drugem tisočletju je bil viden leta 1033, ko je šlo zaradi velike oddaljenosti Lune pravzaprav za kolobarjast mrk. V naši neposredni bližini, v Istri in ostali Hrvaški, sta bila popolna mrka opazna še leta 1485 in 1540. Leta 1842 je Lunina senca potovala čez del Gorenjske, a zaradi zgodnje jutranje ure verjetno ni bila opažena. Dne 15. febru- arja 1961 nas je mrk spet zgrešil le za malo, saj so ga lahko opazovali že v bližnji Dal- maciji.13 Zadnji popolni mrk je bil viden 11. avgusta 1999 na skrajnem severovzhodnem robu Prekmurja, v preostali Sloveniji smo ga opazovali kot delnega. Največja prekritost Sonca je bila dosežena ob 10.47 uri. Takrat je potovala Lunina senca od Zahodnega Atlan- tika, prek Združenega Kraljestva, Francije, Beneluksa, Južne Nemčije in Avstrije do našega ozemlja, ter dalje proti Hrvaški, Ma- džarski in Romuniji. Z njim povezan delni Lunin mrk je nastopil že dva tedna prej, 28. julija 1999, a pri nas ni bil viden8. Naslednji popolni mrk bomo na ozemlju srednje Evrope in dela Bližnjega vzhoda dočakali šele 3. septembra 2081. Takrat bo središče sence v 56 sekundah prepotovalo vzhodni del Slovenije, z začetkom na obmo- čju Solčave, preko Velenja, Dobrne, severno od Celja, do Rogaške Slatine in nazadnje Ro- gatca9. ZANIMIVOSTI Začetki poročanj in raziskav Opazovanje mrka so vpletli v mitologijo že stari Egipčani pred več kot 4500 leti14, medtem ko sega prva omemba Sončevega mrka v čas stare kitajske kulture, v leto 2137 pr. n. št.5. Med odlične antične astro- nome štejemo tudi Babilonce in stare Grke. Slednji so bili na osnovi opazovanja gibanja Lune sposobni napovedati mrke že v prvih stoletjih našega štetja (Ptolomej). V moderni znanosti imajo prav posebno mesto raziska- ve iz časa mrka v letu 1919, s katerimi so bile potrjene nekatere trditve iz Einsteinove teo- rije relativnosti.14 Vplivi sončevega mrka Vpliv Sončevega mrka na živi in neživi svet Zemlje je že dolgo poznan in v zadnjem času s številnimi raziskavami tudi znanstve- no potrjen. Tako se, na primer, zaradi za- senčenosti Sonca spremeni intenzivnost se- vanja, temperatura na območjih mrka pade in posledično se spremenita hitrost in smer vetra15. V stratosferi se zmanjša koncentraci- ja ozona in v morjih se zniža pH (oz. poveča se kislost)16. Pri raziskavah na mikroorga- nizmih so ugotovili, da ti ob izpostavljenosti mrku opazno odreagirajo s spremembo v ge- netskem zapisu in posledično v morfologiji. Vendar pa naj bi bila ta reakcija le prilagodi- tev k uspešnejšemu preživetju v novih raz- merah, medtem ko za organizme škodljivih sprememb niso potrdili17. 195 SONČEV MRK, OPAZOVAN LETA 1664 BLIZU VRHNIKE 137. V pričakovanju Sončevega mrka, 11. avgusta 1999. 138. V trenutku popolne zasenčenosti Sonca. (Foto: Marija Oblak Čarni, ob Blatnem jezeru na Madžarskem). 196 Vrhniški razgledi 139., 140. Sončev mrk so pričakali tudi labodi; sliki pred in ob vrhnuncu zasenčenosti. (Foto: Katarina Oblak Brown, ob Blatnem jezeru na Madžarskem). 141. Nekoč so Sončeve mrke oznanjali na letakih, danes jih obeležujejo tudi na znamkah. 197 V astrološkem pogledu naj bi bila obdobja Sončevih mrkov zaradi intenzivnih dogajanj za nas precej neugodna. Njihovo delovanje je močno tudi v primerih, ko pojav pri nas ni opazen. Negativen vpliv naj bi dokazovale številne nesreče in katastrofe, ki so sovpadle z mrki, kot npr. potop Titanika aprila 1912, jedrska katastrofa v Černobilu aprila 1986, smrt matere Tereze in princese Diane avgu- sta 1997, potres v Turčiji in Grčiji konec po- letja 1999, nesreča ruske podmornice Kursk avgusta 2000 in potres v San Salvadorju ja- nuarja 2001. Še starejši zapisi vežejo čas mr- kov tudi na križanje Kristusa, rojstvo Moha- meda in smrt angleškega kralja Henryja I.18. V dneh Sončevih mrkov nam torej astrologi priporočajo izogibanje pomembnejšim nalo- gam in opravkom, saj bi nam ti utegnili uiti izpod kontrole19. ZAKLJUČEK Čeprav so Sončevi mrki v današnji znanosti povsem razložljivi in predvidljivi, spadajo za opazovalce še vedno med najbolj spektaku- larne nebesne dogodke. In tako si ni težko predstavljati, kako so si njihov nastanek in pomen poskušali prikazati v daljnjem 17. stoletju, ko je bila Evropa še močno prežeta s srednjeveško miselnostjo. Zapis o videnju in interpretaciji Sončevega mrka blizu Vrhnike sodi med dragoceno gradivo astronomske stroke že zaradi svoje starosti. Upoštevajoč lokacijo opazovanja, ki jo zapis navaja, pa se z njimi lahko ponaša tudi naš kraj. Opombe: 1. Sončni mrk 1664 – faksimilirana izdaja, spremna beseda Reisp Branko, 1966, Cankarjeva založba, tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. 2. http://eclipse.gsfc.nasa.gov/SEcat5/SE1601- 1700.html 3. http://eclipse.gsfc.nasa.gov/SEsearch/SEsear- chmap.php?Ecl=16640128 4. h t t p : / / e c l i p s e w i s e . c o m / l u n a r / LEprime/1601 1700/LE1664Feb11Tprime 5. http://sl.wikipedia.org/wiki/sončev_mrk 6. http://moonblink.info/eclipse 7 http://www.kvarkadabra.net/mrk 8. http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_solar_ eclipses_in_the_21st_century 9. http://www.rtvslo.si/znanost -in -tehnologija/ foto -delni -soncev -mrk- so -ponekod -zastrli- megla- in-oblaki/247744 10. http://astronomska- revija -spika.si/20- marec- 2015- delni -soncev- mrk 11. http://novice.e- astrologija.si/2014/04/seznam- mrkov- v- letu -2014- in- 2015.html 12. http://mb.ipaslovenija.org/mrki.htm 13. http://www.kvarkadabra.net/mrk- proteus 14. http://www.bibalex.org/eclipse2006/historica- lobservationsofsolareclipses.htm 15. h t t p : / / n ews . n a t i o n a l g e o g ra p h i c . c o m / news/2012/03/120328120328-solar-eclipses- -winds-weather-sun-earth-space-science 16. Kumar S. S. & Rengaiyan R. 2011 Influence of solar eclipse on seawater. Natural science,Vol 3, No. 1, 67 74. 17. Shriyan, A., Bhat, A.M. & Nayak, N. 2011: Effect of solar eclipse on microbes. J. Pharm. Bioallied Sci., 3(1), 154–157. (http://www.ncbi.nlm.nih. gov/pmc/articles/PMC3053514) 18. http://www.livescience.com/24743 -famous- solar- eclipses -history.html 19. http://www.lunin.net/vplivlune/mrki.php (Spletne strani prebrane januarja in februarja 2015.) SONČEV MRK, OPAZOVAN LETA 1664 BLIZU VRHNIKE